&dinl slovenski dnevnik v Zjcdinjcnihi držtvsh. -*h*j* vsak dan IzvzarM nedelj m praznikov.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
- te fc -	'	'
300 iztfsov
KOLEDARJA za letošnje leto im»* mo v zalogi- Kdor rojakov ga Še nima, naj liitro poseže po njem in nam dopošlje 30 ct.f kar se tudi lahko .t poštnih znamkah zgodi.
Upravnlitve "Glaaa Kanin". ">' 82 Cortlandt St., Hew York.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.	Entered m Second-Ola* Matter, September 21, 1903, at the Pott Ofke at Hav York, N. Y., wider tke Act of Congreee of Marck 8, 1879.	TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT«
NO. 47. — ŠTEV. 47.	NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 26, 1910. — SOBOTA, 26. SVEČANA, 1910.	VOLUME XVIIL — LETNIK XVHL ii
Iz delavskih krogov. Premogarske zahteve.
PREMOGARJI SO SKLENILI, DA BODO NA VSAK NAČIN ZAHTEVALI POVEČANJE 1	PLAČE.
Železničarji in telegrafisti Delaware & Hudson železnice žele večjo plačo.
STAVBENI DELAVCI V CHICAGU ,
-o-
Pittsburg, Pa., 25. febr. Predsed- j nik pre>trogarske nnije, Lewis, na2na- j nja, da določa bodoča pogodba med lastnik' premogovih rovov in promo-garji. inu;d drugim tudi povečanje pla- j, če za premogarje. Nadalje izjavlja, i »Id se bode vetja plača dosegla, ne da bi bilo pri tem treba z delom prone-j hati. Tozadevne novice je Lewis na- , znanil pismenim potom svojim tu- « kajšnjim tovarišem. V to svrbo se , bode v kratkem najbrže sklicala posebna nacijonalna konferenca premo- ] garjev, pri kteri se bode razpravljalo!] o premogarskih plač-h. To je prvo ] tozadevno oficijelno naznanilo, in je ( samoumevno, da je organizovane pre- 5 mogarje lepo iznenadilo.	[ t
V New Yorkn se naznanja, da na-j] meravajo železničarji, kakor tudi te- J j legrafisti Delaware & Hudson železni-;, ce v kratkem zahtevati povečanje pla- j, če in sicer za povprečnih dvajset od- j^
stotkov. O tem se bode v kratkem : .	-J
vršilo posvetovanje med obema stran- ,
karaa. in ako železnica ne bode ugo-i2 dila imenovanim zahtevam, pride naj- 1 j brže do štrajka.	c
Chicago, III., 25. febr. Zveza stav- f hitukih	je . včeraj odredila {
štrajk pri gradnji raznih velikih po- y slopij v tukajšnjem mestu in sicer ! ^ vsled t«ga, ker Otis Elevator Co., ni j hotela odsloviti ljudi, koje je nasta- ^ vila na mesto štrajkujočih mašinistov ^ ki so delali pri vspenjačah.
--o--I,
DALAI LAMA ODSTAVLJEN, j
|
Kitajska vlada naznanja razloge, Čemu je odstavila Dalai Lama.
Peking. 26. febr. Kitajska vlada je Datai Lama odstavila kot vladarja Tibeta. Včeraj je vlada izdala pose-seben edikt. s kterim naznanja razloge, čemu je to storila. Uradno naznanilo o tej odstavitvi se glasi:
"Ko se je Dalai Lama vrnil iz Pekinga v Lhasso. je skušal po vsem | Tibetu uprizoriti vstajo proti Kitaj-1 ski. V to »vrlo je naznanil svojemu ljud«tvu, da je Kitajska sklenila za- j treti lumaizem iu da angleška trgovina škoduje prebivalstvu Tibeta. Potem je Dalai Lama odredil vse potrebno. da oteži angleško trgovino. Ker je bila Kitajska vsled tega v skrbeh, poslala je 2000 vojakov v Lhasso, da tam skrbe za javni red in , za varstvo angleške trgovine.
''Ko je Dalai Lama o tem zvedel, i je temošnji kitajski rezident skušal Dalai Lamu razložiti položaj, toda Dalai Lama ga ni hotel poslušati in rafumeti in je dne 12. februarja s svojimi privrženci tajno ostavil Lhasso. Vse iskanje Dalai Lama po našem tamošnjem' rezidentu je bilo zaman in brezvspešno, nakar je Kitajska odredila, da se ga odstavi in da se v Tibetu razglase nove volitve r svrho izvolitve novega Dalai Lam?. Istodobno je kitajska vlada izdala odredbo, s ktero Be lamaizmu zajamči varstvo od strani kitajske vlade, ta-•kov da ostane sedanji položaj nespremenjen."
V dekretu, s kterim se odstavljenemu Dalai Lamu naznanja odstavitev, se tudi navaja, da se je to zgodita vsted nepokorščine, zavratnosti in neplečanja tributa. Končno se ga tudi imenuje nejslabejšim Dalai La-mojn, kar jih pomni budistična zgodovina.	- ,'
CENJENIM NAROČNIKOM NAZNANJE.
Vsak naročatk, kateri ee preseli, naj nam naznani vedno tvoj star in nov naslov, ker le le potem nam je
*****	wtr«**.
GLAS NARODA".
■ * ti:' . 491*6.» . t* - > t ' .
Položaj v Philadelphia Generalni štrajk,
POLICIJA IŠČE PREDSEDNIKA CENTRAL LABOR UNION,
JOHN J. MURPHYJA.
.
Družba philadelphijskih uličnih železnic je odklonila vsako posredovanje.
V PONEDELJEK SE PRIČNE GENERALNI ŠTRAJK.
-o-
Philadelphia, Pa., 26. febr. De-1 tektivi iščejo sedaj predsednika Cen-i tral Labor unije, .Tol m J. Murplivjn, I kajti sodišče je izdalo proti njemu j zaporno povelje. Posredovalno ponudbo. ktero so poslali tukajšnji du-. hovni železniški družbi, je slednja , jednostavno odklonila in naznanila, j da o posredovanju sploh ne morr> biti! govora, in da s svojimi delavci nima:' ničesar več opraviti. V Philadelphia ji vlada sedaj boljši mir, kakor tekom zadnjih dni. Delavski vodja J. ! Murphy je včeraj govoril pred veli-j' kim številom štrajkarjev in se je pri j tem tako razburil, da je delavcem naznanil. da jih zagotavlja, da se v ne- J \ deljo, oziroma v ponedeljek prične v |
Philadelpbiji generalni štrajk in da
• j j » ' *
pride do splošnega prelivanja krvi. j < ako bi državni konštablerji v pred-', mestju Kensington umorili le jednega ' človeka. Murphy je nadalje tudi iz- !' javil, da je pripravljen biti odgovornim za tako prolivanje krvi, oziroma ' za vstajo. Povedal je tudi, da polici-^ ja in vojaštvo potem ne bode ničesar j, opravilo, kajti v mestu je dovolj ljudi, kteri znajo puške rabiti ravno-tako dobro, kakor najboljši vojaki. Vsled tega je treba le nekaj časa ča- ^ kati in položaju se bode vse čudita.
Kakor hitro so oblasti za ta Mur- ; phvjev govor izvedele, so ga oblasti; pričele iskati iu sodišče je izdalo proti njemu zaporno povelje. Detektivi ga pa dosedaj niso zamogli nikjer najti.	j'
Promet ulične železnice s pomočjo j \ skabov je včeraj nekoliko napredoval,!' kajti v službi ali v prometu je bilo!1 polovico vozov. Ljudi v vozovih na-' ravno ni. Po noči je bita v promeiu,' le 120 vozov. Družba ima velikan- j1 ske denarne zgube, ker se nihče neč? j1 voziti.	! !
Kakor rečeno, se prične prihodnji j1 ponedeljek generalni štrajk vsega tu-i' kajšnjega organizovanega delavstva.!1 Tozadevno resolucijo je sprejelo 147 delavskih organizacij. j ___°- i"
"Siamska dvojčka".
V Bučen, neki vasi na Rumunskera j je porodila kmetica dvojčka, ki sta na prsih ob strani skupaj zrašena. To bitje ima dve glavi, štiri roke, štiri noge. toda en sam želodec. Duhovnik je krstil dvojčka z imeni Vasile in Jore. Magistratni uradnik je pa vpra- ' šal višjo oblast, ali naj vpiše enega ali dva otroka v krstni register.
Nesreča na železnici.
Chicago, III., 25. febr. Titkaj je zavozil nek o«sobni vlak (^licago, Milwaukee & St. Paul železnice v voz ulične železnice. Dva vslužbenca sta bila smrtno,j>oškodovana in petnajst potnikov je nevarno ranjenih.
Oonarje v staro domovin«
potiljante
ca f 10.30	..............SO kron,
sa 20.45	.....................100 kron.
aa 40.90	........................200 kron,
ca 102.25	........................500 kren,
ca 204.00	........................1000 kros,
sa 1018.00	........................5000 kron.
Poitailna Je viteta pri tek svotak Doma ee nakaeane evote popolnoma | izplačajo brea vinarja odbitka.
Naie denarne poiiljatve MihJ« c. kr. pofitni kranilni ir%i t 1L «• 12. dnek.
Denarje nam poslati Je eaJprtH* neje do f25.00 v cetovlnl v pripore-fecem ali registrirane* pkme, več}« tresk« po Domeetfe Poeta! Money Order all pa New Tort Btak Dmfl
P BANK SAKSNE 00, 12 Oortlandt Sow ?«rk, •104 St Cfcel*	m. ■
aWaWh <L2|i	/I
Poslovanje kongresa. Poštni proračun.
V	ZASTOPNIŠKI ZBORNICI SE JE
VČERAJ VRŠILA DEBATA O POŠTNEM PRORAČUNU.
V	senatu so se bavili z predlogom
glede ustanovitve poštnih
i
hranilnic.
(
KRATKE SEJE. ■-o-
i AVashington. D. C-. 25. februarja.
V	zastopniški zbornici se je včeraj | pričela debata o poštnem proračunu, kteri znaša za prihodnje upravno leto $239,000.000, Tem povodom so razni zastopniki govorili politične govore. Tako je govoril Gardner iz
| Massachnsettsa o draginji vsakdanjih potrebščin in je pri tem povdarjal, da je za draginjo odgovoren v prei vrsti ! sedanji tarif. Zopet drugi tovorniki [ so pa dokazovali, da je draginja po ! vsem svetu jednaka in da se tudi drugod. in ne le v iZjedinjenih državah ; vse draži.
V senatu so se bavili z predlogom glede vstanovitve poštnih hranilnic in kontrole takozvanih zasebnih bankar-jev (glej posebno poročita v da naš- i njem G. X.). Senator Gordon iz Mis- j sisippija je govoril krasen govor v stavo. kajti s tem se je poslovil od zve-] zinega senata. Senatova seja je tra- j jala štiri ure, dočim je v zastopniški J zbornici sledila dnevni seji potem še j večerna. Pri tem je prišlo do splošne debate o poštnem proračunu. Seja je
trajala do 11. ure.
*
NAJBOLJŠA POLICIJA V ZJEDI-NJENIH DRŽAVAH.
V	Toledo, O., so odpravili policijske ;
kole.
Mesto Toledo, v državi Ohio je brezdvomno jedino mesto v Zjedinje-nih državah, da ima v resnici najboljšo in najuzornejšo policijo, kajti pripoveduje se. da tamošnja policija pijance ne vodi najpreje v zapor in da jih potem tam pretepa, temveč, da i mora vsak policaj vsakega pijanca, kterega najde na ulicah voditi v njegovo stanovanje, kjer ga mora posvariti. naj v nadalje ne pije toliko. Mayor imenovanega mesta izjavlja, da je tU vest *icer nekoliko pretirana, in je tem povodom povedal, da je njegova policija brez kolov ali palic, tako da jej je nemogoče napram meščanom« brutalno nastopati.
Mayor Whitloek, ki je star 40 let, je bil preje zaposlen v uredništvu nekega časopisa v Chieagu, nakar se je vrnil v svoje rojstno mesto v Toledo, kjer je bil potem izvoljen mayorjem. Imenovani mayor se sedaj mudi v našem mestu in je povedal, da je njegov prednik Jones odpravil policijske kole in da je mesto njih uvedel male palice, ktere je pa sedanji mayor tudi odpravil. Vsled tega sedaj policaji ne n orejo nikogar pretepsti. To bi se lahko tudi po drazih mestih uvedlo.
V	Detrnitu. Mich., so prometnim policajem že odvzeli kole. Policija v To-ledu smatra in razmotriva sedaj svojo nalogo iz povsem drugačnega stališča. kakor preje.
-o-
PROTI TRGOVINI Z DEKLETI.
Washington, 26. febr. Trgovinski tajnik Nagel zahteva od kongresa, da se mu dovoli svota $100,000, kteri denar se bode porabil za zasledovanje trgovcev z dekleti. Tozadevno zahtevo je že predložil kongresu, in sicer zajedno s proračunom za nasel-niške urade. Za upravo naseljevanja je prvotno zahteval za prihodnje poslovno leto svoto $2.400,000. sedaj pa želi, da s? ta svota poviša na 2 milijona 560 tisoč dolarjev. V obeh zbornicah se sedaj bavijo s predlogom, ki je naperjen-. jtfoti trgovini z dekleti in tajnik Nm^T je mnenja, da bode izvrševanje JM&fega zakona veljata vsako, leto mNftnj $100,000.
Nadalje želi^Knk Nagel, da se mn d6*$iJtttrebmKfcr za nabavo no-vQg^Myfogarga-parnika. ki bo oskr-JyKgmestom San Fran-''rf^'Angel Islaudom, na kterem I^Hfi^b hjflMIrignjt eatifornijski na-
■ yfcfcUHf tt^WilMlftl-;-.* • - r; ;
»
| Proti bankarjem. Umesten predlog.
V ZVEZINEM SENATU SE BODO BAVILI Z TAKOZVANIM INOZEMSKIMI ZASEBNIMI BANKAMI.
! Te vrste ljudje sprejemajo denarne vloge od in oz em cev in jih običajno opeharijo.
POŠTNE HRANILNICE.
-o-
Washington, D. C., 25. februarja. Senat or Dillingham, predsednik sena-love naselniške komisije, je izročil zvezinemu senatu poročilo o poslovanju takih "bankarjev" v Zjedinjenih ! državah, ki se pred vsem bavijo z tem, da sprejemajo od naseljencev denarne vloge v pobrano. Ti bankarji poslu-( jejo večinoma med ljudmi, ki so angleščine nezmožni in se odlikujejo navadno z tem. da njihova vest običajno ni cista in da se na poštenost skoraj nikdar ne ozirajo. Xa ta način se vsako leio pripeti, da 'irora na tisoče* inozemskih delavcev priti ob ves svoj prihranjeni denar.
Senator Dillingham >e ni motil, ko je tako poročal zvezinemu senatu, kajti o tem so inozemci sami brez izjeme povsem prepričani. Kakor znano, so po krivdi nekega takega "bankarja*' i prišli v Ameriki Hrvatje ob sedem sto tisoč dolarjev, za ktero svoto dosedaj še niso dobili skoraj ničesar.
I
V vseh državah republike, namreč v Massaehssettsu in Xeu* Jersey n imamo zakone, kleri določajo, da mo-j rajo biti taki "bankarji** pod držav-! nim, nadzorstvom, dočim se v družili I državah oblasti za take "ban k ar je" t sploh ne zmenijo. Večina teh ljudi ! rabi deponirani denar svojih "mušte- i rij" za povečanje svojega posla in za i razne vratolomne špekulacije, pri i kterih mora potem napovedati banke- i rot, kakor se je to zgodilo v znanem hrvatskem slučaju.
Iz poročila imenovanega senatorja je nadalje tudi razvidno, da se vsako ! leto pošlje v inozemstvo povprečnih ! $275,000.000 denarja in sicer večino- ! ma rodbinam naseljencev, kteri si tu- ! kaj služijo svoj kruh. Koliko bi ostalo od tega denarja v Zjedinjenih državah. ako bi se pri nas ustanovile poštne hranilnice, oziroma ako bi se dala ; inozemcem boljša prilika naložiti svoj I denar v poštenih zavodih, se za sedaj ; še ne more domnevati.	v
-o-
MLADI ČLANI ' 'LA MANO NERE *'
Dva dečka sta pisala grozilna pisma.
Te dni so v New Yorku aretovali dva dečka, ki sta obsojena, da sta pisala grozilno pismo Mrs. Henry C. Havemayerjevi 1 iztočna 66. ulica. Imenovana gospa je vdova pokojnega lastnika sladkornega trusta in je naravno milijonarka. Dečka sta zahtevala od nje $2500 in sta jej zapretila, da jej bodeta pognala hiso v-zrak, ak^ ne ugodi njuni zahtevi. Pozvala sta jo tudi, naj prinese denar na določen prostor in sicer kraj Centralnega parka. Havemaverjeva je o tem sporočila policiji, nakar sta dva detektiva opazovala v pismu označeno mesto, na kterem je ležal mal fingiran zavitek.
Dečka sta prišla zvečer ob 0. uri na imenovano mesto, nakar so ju prijeli. Imenujeta se George Stall, ki je star 13 let, dočim je njegov tovariš Sam Williams star le devet let. Na glavnem policijskem stanu sta izjavila, da jn je poslal nek možki na ono mesto po denar, vendar je pa pismo pisano z otročjo pisavo, tako, da sta pismo najbrže sama pisala-
-0-
Zastrupi j en je z sladoledom.
Pri neki ceikveni slavnosti v Delaware, 'N. J., je zbolelo 60 osob vsled zastrupljenja z sladkoledom. Vsi ljudje, ki so v cerkveni dvorani jedli sladoled, so zboleli in pričel! bljuvati. Tukajšnji in razni okoličanski zdravniki so imeli obilo posla z bolniki, ktere so- k «reČi vse rešili. Nekteri bolniki-so še vedno. tako. slabi, «fia mo~ rajo ležati Zdravniki jo dognalij da so ee lj»dje zastrupili e pfcjmainoafc
Zjedinjene države in vojna z Japonsko.
KAKO SO NASTALE VČERAJ OBJAVLJENE SENZACIJO-NALNE VESTI O PRO-TIJAPONSKEM GI-	j
BANJU.
General Bell dementuje trditev, da bi \ kedaj trdil, da je vojna med Japonsko in Zjed. drž. neizogibna.
ZA POMNOŽITEV VOJAŠTVA. -o-
San Francisco. Call.. 25. febr. Tukaj in i>o vsej Californiji :;i nastalo ni-i kjer protijaponsko gibanje in tako se splošno domneva, da so one p«»>ebne brzojavke, ktere >e nanašajo na bližajočo se vojno med Japonsko in Zjedi-njenimi državami, nastale vsled tega. ker je tukajšnji l^ibor Council -prejel rezolucijo. s ktero se vsem delavskim organizacijam svetuje, naj <vojim članom ne dovolijo sprejeti dela v onih hišah, v kterih <o zaposleni tudi Mon-golei. Ko je bila ta reznlucija sprejeta. se je nekaj ča^a tndi debatiralo o predlogu, vsled ktereira naj boj-kotujejo vse one gostilne, v kterih so, zaposleni .Japonci in pri tem se je po-vd a rja ta. naj se to gibanje razširi na vse one kr.ijf. v kterih so zapo>leni ( Mongolci.
Washington. T). f\. 25. f -brnaija. Danes so pokazali generalu Bellu br-| zojavko iz Tokia, v kleri >e trdi. da je vojna med Japonsko in Zjed i njen i- | n i državami, neizogibna. (Jenera! Bell je v prisotnosti vojnega tajnika Dick-! in^ona izjavil, da. ni niiilar ia, Jiikjer 1 kaj taceua govoril in da nima niti najmanjšega povoda kaj tacega trditi. Vojni tajnik se je z t<» izjavo irenerala Bella zadovoljil.
New Haven. Conn.. 26. febr. General J. Franklin Bell. od zvezine vojske je tukaj pred sotnijo F. 2. polka državne milice povdarjal. da Zjedinjene države potrebujejo izdatno v« "-jo stalno vojsko, kakor je sedanji. Zajedno je tudi prorokoval. da ne bode minolo : trideset let. ko liodo naša republika zapleteta v vojno. Pri tem se je skliceval na dejstvo, da pri nas nikdar ne mine trideset let. da bi ne imeli opraviti z vojno. Generil Bell je to govoril vsled tega. ker želi. da bi kongres dovolil večjo svoto denarja za stalno vojno.
-o-
|
POLOŽAJ NA GRŠKEM Kljubovanje vojaštva grškemu kralju.,
Carigrad. 26. febr. Položaj na Gr-| škem se dan za dnevom poslabšuje in nihče se ne bode čudil, ako bode vojaška liga kar preko noči odstavila sedanjo dinastijo. Kralj Georgios je odredb, da se mora vojaška liga raz- i pustiti, toda na njegovo odredbo se: ni nihče oziral in liga je takoj izdala posebno izjavo, v kteri izjavlja, da bode še v nadalje obstala in sicer to- i liko časa. dokler ne izgine tudi zadnja iskrica reakeijonarnega duha iz Grške.
Svojo odredbo glede razpusta vo- i jaške lige je poslal kralj imenovani j ligi po najbolj priljubljenem polkov- j niku Smolenskem. Častniki so ga pa sprejeli skrajno nevljudno in ga potem poslali nazaj h kralju z odgovorom, da se liga ne bode razpustila, ker njeni na.neni niso veleizdajniški. temveč patrijotični.
Ako bode hoteL sedaj kralj s sita izposlovati, da se njegovo povelje izvrši. potem pride brezdvomn odo konflikta. čegar posledica bode, da se bo I morala sedanja grška dinastija za! vedno postaviti iz Helade. Najboljša | opora za kralja je sedaj še polkovnik Smolenski, kajti slednji je med ljudstvom nad vse priljubljen, tako, da se mu zamore posrečiti pridobiti ljudstvo za-se. oziroma proti vojaški stranki.
-o
Mrac na severu.
V Catskillskem gorovju, N. Y., je kazal včeraj toplomer 12 stopinj pod ničlo in v osrednjih pokrajinah države New Hampshire so imeli celo 26 stopi nj mrazav Pri tem < je skoraj ves da«L snežil«, tako, da je- promet zeta
Za pomnožitev naie vojne mornarice.
PROGRAM ZBORNIČNEGA ODSEKA ZA VOJNO MORNARICO ZA LETO 1911.
Med drugimi ladijami bodo zgradili dve veliki oklopnici po 11,000.000 dolarjev.
PO 30.000 TON. -o-
Washington. D. C., 25. febtuai ja. { Tukaj se danes zatrjuje, da je program za povečanje na>e voine mornarice za Jeto 1911 že dogotovljen in da ga bode zbornični odsek za morna-rične zadeve, najbrže odobril in priporočil kongresu v sprejem.
Iz iirenovaneira projrrama je posneti. da se bode delata na to. da zgradita dve velikanski oklopnici. kterih vsaka na j nosi po 2S.O(M> ton. Vsa-| ka oktapnica bode veljala $11.000.i>00. | Nadalje b« »de treba prihodnje leto zgladiti jedno popravljalno ladijo. dve veliki ladiji za prevažanje premoga. pot podvodnih torpedov in tri navadne torpedovke.
■Mornarični tajnik 'Maver je -icer izdelal tudi svoj načrt za povečanje vojne mornarice, vendar je pa njegov načrt izdatno skromnejši, ne^o oni zborničnega mornaričnega odseka. V soboto, oziroma danes m* \r-i n;ed mornaričnim tajnikom Maverjem in imenovanim odsekom skupno posvetovanje. pri kterem bode brezdvomno ugodil odsekovi želji. Prvotno je bilo doloT-eno. da se določi velikost oklnp-nie (novih) na 26.000 ton, toda to >-o sedaj spremenili na 28.000 ton in nikakor ni izključeno, da bodo končno zgradili oklopnice, ki bodo nosile po 30.000 ton.
--o	}
SVARILO!
Ne kupujte mačke v vreči!
V našem listu že dolso nismo objavili kakega svarila pred raznimi goljufi. kajti one ljudi, kieri >o preje naše rojake in Hrvate potom raznih cirkularjev varali, se je posrečilo deloma spraviti v zasluženo ječo. deloma jim pa posle tako pokvariti, da so se morali poprijeti pošteneira dela. Ker so pa ti lopovi v dobi jedneira leta deloma vtihnili. -o jih -edaj skušali najbrže drugi posnemati, in tako «e je te dni zopet nek nepoznan lopov predrznil razpošiljati našim rojakom cirkularje. v kterih ponuja različne predmete, ako je kedo tako neumen, da mu pošlje $3. Med d nisi m obljn-, buje poslati rojakom tndi britev, "ki se nikoli ne vreze"* (sama sebe> it i., kajti lopov izvestno računa pri tem na neuke in lahkoverne ljudi, kteri tem raje nasedejo.
Nadalje ponuja še razne druze ma-J lenkosti. kar vse skupaj ni vredno niti 15 centov, toda kljub temu se lopov drzne zahtevati za to $3.
Rojake svarimo pred tem lopovom, čegar ime nam je za sedaj nepoznano, ktereea pa bodemo o prvi priliki izročili postnim oblastim in zvezinemu sodišču. Kedor prejme njegov cirkular. naj ga vniči. in nikakor naj se na to lopovsko vado nihče ne ozira, kajti kupovati "mačka v vreči" je nesmiselno, in to tudi oni lopov povdarja v svojem cirkularju.
Uredništvo. -o-
Palača za podpredsednika.
Washington, D. C., 25. februarja. Med vsemi našimi uradniki ima podpredsednik republike kraj predsednika največje družabne dolžnosti, dasi-ravno znaša njegova letna plača le $12,000. Vsled tega se je sedaj pričeta tukaj gibanje, da s? prej ko mogoče zgradi posebna palača, v kteri naj stanuje ]iodpredseduik. Podpred-, sednik Sherman ima sicer v Wast> ingtonu svojo lastno hišo, vendar se pa lahko pripeti, da bode podpredsednikom kedaj izvoljen kak človek, ki bode odvisen od svoje letne plače, tako, da mu bode zeta težavno odzivati se vsem družabnim dolžnostim. Prihodnje leto ^ bode med družini predlogi vsled tega vložil tudi predlog, ki bod« dolo&il gradnjo palače za podpredsedniki rcpfcbtfktf'^
jlz Avstro-Ogrske. 1 Nemška jeza«
j »p I«* ^o- t». i I NEMCI SE NEPOPISNO JEZEr KER JE MORAL NEMŠKI MINISTER-ROJAK OSTA-VITI KABINET. j
Nemška politična družtva prirejajo med Nemci protestne shode.
SLOVANSKI VSPEHL y
| Dunaj. 26. lebr. Iz Češke javlja. da so tamoŠnji nem-ki pritepenci I nepopisno vznemirjeni, ker je moral nemški minister-rojak, «lr. Schreiner. ki je navaden češki renegat. o-taviti kabinet, to tem bolj. k* r je morata lo zgoditi vsled nepričakovane cesarjeve odredbe. Nemce to t ni bolj boli. ker je mini<terski predsednik Bienerth j.riznal. da je morala vlada Sehreinet ja žrtvovati slovanski uniji, kar pomenja za avstrij-ke Slovane 'brezdvomno velik v.-pefi.
Nemški pritej»en»i \aled tega -klenili >klii-ati ve«"- protestnih shodov. pri kterih b..d . takozvane nemške poslance pozvali, naj nastopijo v parlamentu j>ro;i vladi. Za to na -Ixdj a citirajo pristaši takozvane nem-^k" napredne stranke, ktera i<- včeraj na «'e^kein imela veliko zborovanje, ki je bita dokaj burno. Tu -e vla-dine oblasti v~e>tran>ki kririkovale m tako so bile -prejete resolucije, s klerimi se avs' rij ska vlada vsestranski kritiknj".
Ker je sedaj položaj v Avstriji tak, da je nemška manjšina postala že tolika. da bode nemški miui-ter-rojak -koraj nepotreben, izjavljajo Nemci, da se temu mestu v kabinetu na ni-kak način nečejo odpovedati. <"'ehi in ostali SvšfrrjsK Slovani pa izjav-Ijajo v zadovoljstvu, da ~e imenovano nemško mc-to v av-;trij>kem kabineta ne bodo več izpopolnilo.
ŠK.\N*DA1. NA DVORU.
Dunaj. 26. febr. Med avstrijskim prestolonaslednikom Fran Fcrdina;i-dom in cesarjem Fran Josijx»ni prišlo do velikega ]»repira. I*resi« !ona-slednik. kteri že dalj časa vodi vla-dine j>osle, ima vsakovr> :.e m.iderne ideje, ktere se nikakor :ie strinjajo z onimi avstrij-kega cesarja i:i tradicijami habsburške »linastije. Tako je n davno spisal posebno bi• »šaro. ki je bila namenjena le najvišjim častnikom avstrij-kc voj-ke. V tej brošuri j- \>;->t ran-ko kritikoval izid zadnjih avstrijskih vojaških manevrov in pride do zakljin-ka. «Ia -o 7.1 avstrijsko vo>ko neobhodno potrebne vsestranske reforme.
To brošuro je pa naključju dobil tudi avstrij-ki c -ar Fran Josip, ki je bil vsled tega zeta nej»-v<djen. kajti on ve. da je prest<dona-led:iik spiral to knjižico jm-> naročilu nemškega cesarja. oziroma tako. kakor je ce-ar Viljam želel. Viljem r.arnr č -matni avstrijsko vojsko že za del nemške I vojske. Ko je |K>tem prišel prestolonaslednik k Fran Josipu, da bi -led-nji (»odpisal nektere odredbe, -ta s-> zeta sprla. Fran Josip je. kakor se zatrjuje, akte raztriral in jih vrgel pred no«e prestolonasledniku, kterega je tudi zelo grajal in mu očita! nelojalnost napram njemu.
Napetost med avstrijskim cesarjem in njegovim naslednikom je tako velika. da pride brezdvomno do trajnega nesoglasja. Razni dvorjaniki so na strani prestolonaslednika, in -Ied-* i ji bi najiajši videli, ako bi Fran Ferdinand prevzel vlado, še predno Fran Josip umrje.
■-o——
Snežni plazovi v MontanL
Missoula. Mont., 25. febr. V Arfai-ru. v Bitterrootskem gorovju je včeraj velik snežni pla/. z.isul nekoliko ljudi, od kterih jih je bilo še-t na Tr.estn ' ubitih. Trupla štirih nesrečnikov, kteri vsi bili prospckforji, so našli. V gorovje se je sedaj napotilo od tukaj tW> možkih. ki iščejo trupla osta^ lih dveh nesrečnikov. Plaz je razde-!jal tudi koče prospektorjev.
Velikanski meteor v Californiji.
San Diego. CaL, 24. febr. Iz War-i ner's Hot Springs se javlja, da je v tamošnji pokrajini, ki je 70 milj odda i jena od tukaj, padel na zemljo velikanski meteor, ki je letel od iztoka jirpti zapadu. Ko je padel na zemljo.
nepopisno zagromeTo in" vsa ofeofi-«a jo bila hifMfai* -V ttepnftdornem prahu.	^
"BUS NABODA"
(Slpv»irls: Dally.) -Owned »od published by &e ;®pv«nl9 Publlahlng Co.
(a corporation.)
1 FRANK SAK8ER, President. VICTOR VALJAVEC, Secretary. LpUIS BENEDIK, Treasurer. 1 "	ii|
Place of Business of the corporation and 1 §ddre«es of above officers: 82 Cortlandt I Street. Bo rough of Manhattan, New York OUy, N. Y.
la celo leto velja list za Ameriko in
Canado.........$3.00
| pol leta. . . *......1.50
•• leto za m peto New York . . . 4.00 i m pol leta za mesto New York . . 2.00 ! Evropo za vse leto . . • . 4. BO t \m .. « pol leto. . . . . 2.50 \m «. u, četrt leta . , . . 1.76
.......i m i i	i
*GLA8 NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov. '
———i—^m^m^gmrn ; MOLAS NARODA" ("Voice of the People") ■med every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly (3.00.
Advsrtl««manta on egrcemsnt*
Dopisi brez podpisa in oeobnosti se Be Mtisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po — Honey Order. Pri spremembi Krajša naročnikov
Ceirrvo, da ee nam tudi prcjdnje valldče naznani da hitreje najde-ao naslovnika.
-J	———■—mtmi
Dopisom in posiljatvam naredite ta na-flor :
"GLAS NARODA*1
M Cortlandt St.,	New York City.
Telefon 4687 Cortlandt.
Koncem tedna.
"i 1 1
Nikakor se ne čudimo, ako hočejo -nekteri senatorji naseljevanje poostriti, ako uvažujemo, da so nasel-uiske oblasti zvedele, da se rva Slo-; venskem snujejo po deželi takozvani izselniški odbori, kterih naloga je po- j žiljati naseljence tukajšnjim fratrom in Rafaelu kot živino, od ktere se do- j bi potem komisija. Kako bodo taki izseluiski odbori vspevali, bodemo vi- j deli...
* * *
Videli bodemo tudi, ako bode šla j avstrijska vlada na lim, in ako bode dajala letno subvencijo takozvanemu Rafaelovemu domu, ki naj bode namenjen za Slovence in Hrvate, ktere - je baje še vedno lahko na podlagi zavijanja ooi izkoriščati...
i * * *
In končno bodemo tudi videli, kako |
stališče bodo zavzeli ameriški Hrvatje, ko se bode od gotove straui skušalo napasti njihove žepe — v večjo i čast božjo in povečanje dna takozva-1 ne malhe...
♦ . *
Koliko denarja ima Gospodarska ! zveza v Ljubljani na razpolago za to 1 malho, nam ni znano, vendar pa mi-j slimo, da mora imenovani zavod po-! lagati na pristanem mestu račune, \ kajti denar je ljudska last...
Ako bodo imeli naseljenci, ki pri- j ha j a jo iz Slovenskega po posredovanju Rafaela v Ameriko, neprilike in ako se bodo morali neprostovoljno vračati v domovino, si morajo to sa-1 mim sebi pripisati in to naj velja tu- ■ i di za one, ki vabijo naseljence po j imenovani družbi v deželo. V osta-1 lem je pa pravilno, ako imata obe; sranki (izkoriščevalcev in izkoriščanih) neprilike, kajti uvaževati mo-! ramo izrek: "what's sauce for the
gander, is sauce for the geese"...
* * *„ tj
Zelaya namerava na podlagi doku-I mentov dokazati, da so Zjedinjeue države sedanjo revolucijo v Nieara-gui podpirale in tudi vprizorile. Zelaya je otročji. In tudi ako bi to bilo resnično?!...
* - *
*
Policija je v nekem hotelu v East New Yorku areto^la osem nelegitimno zaljubljenih parov. — To> je. sicer "moralično", vendar pa nesmiselno. ..
*	a. *
- *
Strajk v • Pliiladelphiji. Žena nekega skaba je svojega moža lastnoročno vrgla raz voz ulične železnice: in izjavila, da s skabora neče več; skupno živeti, — Pri vseh delavskih;
bojih je najti ženske v prvih vr-i
*	* •
Mesar Armour je pod prisego izjavil, da mu o National Packing Co. j ni ničesar znanega. Potem se je pa izkazalo, da je on lastnik 42 odstot-^ kov vseli delnic imenovane družbe. — To pa nikakor ni smatrati kot krivo; pri-* go, ka jti pri tolikem premoženju,^ kakor-snjega ima Armour, se tako ma- <
len kost prav lahko pregleda___
* * * j:
Odstavljeni turški sultan je blazen ' j in ni domišlja, da ga nekdo vedno za- ■ i slednje. Temu se ni čuditi, kajti vsa- ; ko uro namore pričakovati, da posta- i < ne žrtev kakega "samomorilskega" i < napada, in tako si lahko domišljaj] ^ da *e ga zasleduje...	i(
* * * h
i - i
kako se vprizarjajo taki Samomori"___
• * *
V minolem letu je prišlo v Zjedi-njene države 944,000 naseljencev, kteri so prinesli v deželo sedemnajst milijonov dolarjev. — To pa ni posebne važnosti. Milijone pa, ktere i bodo ti naseljenci tekom letošnjega | leta in tekom prihodnjih let v deželi 1 produeirali in tako povečali uacijo-nalno premoženje t— je smatrati kot
največji blagoslov naseljevanja...
* * *
Iz Nlearague se je pred dnevi poročalo, da so Estradisti zmagali. Drugi dan je pa prišlo poročilo, da so jvladine čete vstaše pregnale: "you pay your money and you take your 'choice"...
* * * 1
Pri nekem newyorSkem sodišču je I prišlo te dni do obravnave radi pla-!«"-i 1 a odškodnine, kojo naj bi plačala neka železnica potniku, ki je vsled snežnega viharja prišel prepozno v naše mesto in tako zamudil priliko napraviti kupčijo za več tisoč dolarjev. Sodišče je razsodilo, da je snež-jni vihar pripisati "višjim močem" lin da je nekake vrste "act of God", tako, da železniška družba za zamudo iie more biti odgovorna, Prineipi-Jjelno je to povsem pravilno: slabo ■ pri vsem tem pa je, da naša sodišča j takozvane "acts of God" vedno v prid bogatinov in bogatih družb tol-I mačijo...
Prikazni na nebu.
—o—
m.
Rep zvezde-repatiee se razteza vedno na solneu nasprotno stran, tako, tia je toraj glava obrnjena proti za-padu, a rep proti vzliodu. Jedro re-I patice, ki je podobno jedru planetov ali nepremienic, obdaja ovoj, ki je po-jdoben megli. Ta ovoj se sveti najbolj v bližini jedra, dočim postaja njego-va svetloba na zunaj bledejša.
Jedro in ovoj se imenuje navadne j glava, dočim se imenuje tretji del, | kakor že rečeno, rep, ki je vedno obrnjen od solnca proč. Rep je tok tem-uo-bele svetlobe, ki se razprostira i i glave v daljave večib milijonov kilometrov.
Kakor smo že omenili, se pregibajc repatice v obliki elipse ali parabele Poleg teh bi mogla biti tudi hiper-bola. Da li je oblika, v kteri se vrti \ repatiea, elipsa parabela ali hiper-bola, se zamore soditi po hitrosti, s ktero se premika. Ako prehiti repa-(tica, v daljavi 149 milijonov kilome-j t rov od solnca, to je v srednji raz-{dalje solnee-zemlja, manje kot 42 ki-jlometrov v sekundi, tedaj je njena i pot elipsa, ako prehiti v sekundi ravno 42 kilometrov, je njena pot para-j bela, a če prehiti v sekundi več kot 42 kilometrov, je njena pot hiperbola V drugih daljavah od solnca je tudi hitrostna mera različna, a se da. ved-; no lahko v naprej izračunati in z o-jpazovano primerjati. A kaka je ta navadna hitrost, s ktero se repatic« i premikajo v vsemiru, se vidi iz tega j da bi človek, ki bi hitel tako, kakoi hite zvezde-repatiee, rabil 12 4sekund iz Trsta na Dunaj.
Vendar se pa premikajo kometi ve-; činoma s tako srednjo hitrostjo. da na podlagi iste pri večini re-j palic ni mogoče zračupati, ali je pot dotičnih repatic elipsa, parabela ali hij>erbo!a.
Dosedaj vsaj še ni odločeno glede j nobene repatice, da je njena pot hiperbola. A le malo repatic je, glede kterih je mogoče brezdvomno dokazali, da je njih pot elipsa. Le te slednje repatice, kterih pot je elipsa, se povračajo redno, vse di-uge pa iz-, ginjajo za vedno v vsemiru. — Med prve spada zvezda-repatica Halley. Ker je znano, da je njena pot elipsa, je toraj tudi gotovo, da se povrne v določenih dobah v obsežje našega planeta, ali kakor je astronomiški iz-rMc, v perihel, to je v ono točko, ki je solncu najbližje. Ona točka, ki je od solnca najbolj oddaljena, se imenuje Aphel, a obe ti točki skapaj sta ap*idi. Iz zemlje se toraj vidi posamezne zvezde-repatiee le takrat, ko se nahajajo v najvišji bližini solnca, to je v periheiu.
Ko se pa nahaja izven perihela, ga iz naše zemlje ng^moremo videti, ker se premika v takih sferah vsemirji, do kterih mi ne moremo prodreti.
Da se toraj povrnemo k naši zve-zdi-repatici Halley. Glede te repatice je Edmund Halley izračunal že 1. 1682, da znaša Čas obteka omenjene zvezde-repatiee, ki je dobila po njem svoje ime, 76 let, da se jo je videlo že leta 1456, 1531 in 1607, ter da se zopet povrne leta 1759. To se je tudi res zgodilo. Potem je prešla perihel 16. novembra 1853. Takrat se^ je zmotil francoski astronom Ponte-eoulant v svojih računih ^amo za en da n, Potfm bi moral -Halley zopet preiti peril el po sedanjih računih dne 19. aprila, a z zemlje ga bode videti 18. maja 1910, Nekteri zvezd o-jgedi so doka**Ji*.£a « je v^lp tudi
'	»4. V. -.i	jjst mSf-.u*-	?<V;3t'S *'
tieer vs*:do leta 12 'pred RristomrSa-mo za leto 913 ni znano, če se jo je -videlo ali ne.
Nagliea, s ktero se pritfližuje Halley solaeu, znaša 156,000 kilometrov na uro! Ko bode naši zemlji najbližje. bode oddaljen od nje 26 milijonov kilometrov! Mogoče je, da zadene v našo zemljo rep, ki je dolg mnogo milijonov kilometrov.
To je seveda marsikoga vznemirilo in našlo se je ljudi, ki so zatrjevali povsem resno, da bode oni dan, ko trčita vkup naša zemlja in zvezda-repatica Halley, tudi konec vsemu. Nekteri pravijo, da bode komet udaril s tako silo, da bode zletfla zemlja kar na kose, drugi pravijo, da je plin, ki sestavlja zvezdin rep, tako strupen. da bode v hipu, ko pride zemlja v dotiko s tem repom, udušena vsa živa bitja na zemlji. No, to vse se je porodilo v možganih ljudij, ki So obdarjeni z bogato fantazijo in ki jim poleg tega dopada, spravljati v strah svoje bližnje.
Mi pa se lahko zanašamo na resne učenjake-zvezdoglede, ki pravijo, da se nam ni treba nič bati in da največ, kar bi se moglo zgoditi v slučaju, da zadene rep zvezde-repatiee Halley skupaj z našo zemljo, bi bilo malo megle.
DOPISI.
New York City.
Cenjeni gospod urednik:—
Ker ste bili v zadnji sobotni številki tako laskav ' napram našemu j pevskemu družtvu in ste se pohvalno j izrazili o "kmetskem avstrijskem plesu", smatram za svojo dolžnost, poročati Vam kratko o vspehu istega. —
Gmoten vspeh je izvrsten. Tisoč
-	dolarjev nam je preostalo čistega in . tako bodemo lahko tudi v bodoče gojili internaeijonalno pesem. Le žal.
. da nimamo dovolj močij in peti se
more le jedua pesem... > 'Na plesu je bilo dokaj Slovencev, Slovenk, Hrvatov in Hrvatic, mnogo . Čehov in Srbov. Zabavali so se vsi . kar najbolje, četudi bi si človek spo-r četka mislil, med ptujci je...
Vendar pa je hvalevredno, da se je tukajšnji avstrijski Nemec ' otresel , evropejskega birokratizma in v vsakem Slovanu vidi le svojega brata so-. trpina, kteri ni prišel semkaj v zem-[ ljo svobode razširjat pangermansko . idejo, ampak prišel je za koščekom 5 kruha in v borbi življenja pozablja . v plemeniti pesmi na razkol in razli-. ko narodnosti.
In to mora bivaliti vsaki!
Zahvaljujem se v imenu družtva [ vsem udeležencem, Vašej naklonjeno-. sti, .g, urednik, pa se tudi v bodoče . priporoča Vaš vdani
Ivan Adamič, podpredsednik avstrijskega pevskega ;	družtva.
New York j City.
i Cenjeno uredništvo:—
Pretečeno nedeljo, dne 20. t. m. je
•	imelo slovensko pevsko družtvo "Do-
•	movina" svoj letni občni zbor, pri l kterem se je marsikaj ukrenilo, kar
bi naj pripomoglo k družtvenemu na-
•	predku. Že pri zadnji družtveni seji,
•	ktera se je vršila 14 dni pred občnim ■ zborom, se je storil lep korak k napredku s tem, da smo družtvo ta'ko-
i rekoč reorganizovali, kajti sklenilo se je, da bode v bodoče ''Domovina" 1 oskrbovala za tukajšnjo slovensko naselbino vse potrebno slovensko petje.
"Domovina" šteje sedaj poleg precejšnjega števila podpornih, 18 izvr-Šujočih članov in 6 izvršujočik Članic. Imeli bodemo vsled tega možki in mešan zbor, kteri slednji nam posebno veliko obeta.
Ker je večina članov našega društva zelo navdušena tudi sa dramatiko in^iljubi slovenske predstave, se je predlagalo občnemu zboru, da se družtvo v bodoče imenuje Slovensko pevsko in dramatično družtvo "Do-
-	movina", kar je občni zbor tudi potrdil. V naši sredini imamo precejšnje število, članov, kterih zmožnost za nastop je v resnici hvalevredna. Vsled tega bodemo "Domovinaši" sikrbeli. da se priredijo newyorskim Slovencem pogostejše predstave in zabavni večeri, kterih, upamo, se bode vsaki tukajšnji Slovenec vdeležiti blagovolil.
Občni zbor preinačil je tudi pravila* ktera bodo v kratkem tiskana in razposlana posameznim članom. Upati je, da se bode vsaki član po pravilih ravnal in storil svojo dolžnost. Zaduje besede se nanašajo posebno na podporne člane, kteri so nam bili dosedaj vrlo naklonjeni in npamo, da nam tudi v bodoče ostanejo "podporni" in naklonjeni.
V odbor so izvoljeni sledeči gg.: Vinko Zevnijc predsednik, Anton Burgar podpredsednik, Anton Zbaš-rtik tajnik, Peter Vogrič blagajnik, Josip Stavdohar arhivar; vsi so tudi izvršujoč člaflii f Y nadzorni 05!bor
sicer iz sredine podppmih članov. 1
Določilo se je dalje, da se pevske | vaje vrše vsako sredo zvečer od 8. do | 10. ure v dvorani cerkve sv. Nikolaja, 135 2. ulica v New Yorku.
Pevovodstvo je prevzel g. Goodman, ki je obenem tudi organist cerkve sv. Nikolaja in ki je za slovensko in slovansko petje zelo navdušen in že pri prvi vaji pretečeno sredo pokazal, da bode družtvo pripeljal do zaželjenega cilja, samo ako bodo vaje točno, redno in polnoštevilno obiskovane.
Dolžnost odbornikov, kakor tudi posameznih članov bode vedno in o vsaki priliki, delovati v korist društva in upati je, da se bode družtvo razvilo v pravem pomenu besede v Slovensko pevsko in dramatično društvo "Domovina", ktero bi bilo v po-: nos tukajšnji slovenski naselbini, j Pevski pozdrav vsem "Domovina-šem"!
Anton Zbašnik, tajnik.
Pittsburg, Pa.
Spoštovani gospod urednik:—
Na mesečni seji dne 20. februarja j 1910 je sklenilo slov. podp. družtvo j št. 26 J. S. K. J. v Pittsburgh Pa., j da se daruje vdovam in sirotam po-j uesrečenih premogarjev v Primero, j Colo., v znesku $15.00, in sicer daruje ! vsak član 25c.
I 'Družtvo izreka sožalje ponesreče-! nim premogarjem, kakor tudi ostalim vdovam in sirotam, in želi, da bi vsak zaveden Slovenec, v kolikor mu je mogoče, v tej sili in nesreči pomagal, da se s tem malo olajša njih
' arorie.
I 4
Zeiimo vsem Slovencem in Sloven-1 kam po celi Ameriki obilo sreče in I vspeha, Tebi Glas Naroda pa obilo I novih naročnikov.
I Najtoplejši pozdrav v imenu dru-! štva
Ivan Varoga, I. tajnik in zastopnik.
Barberton, Ohio.
Dragi gospod urednik:—
Le malo kedaj se bere kak dopis iz tukajšnje naselbine, pa tudi danes nimam nič kaj veselega poročati. Dne 14. februarja je šel naš rojak Urban ! Kopač dela iskat. Ker pa dela ni j mogel dobiti, se je kratkočasil po me-I stu pri rojakih in tudi v saloonu. Na j večer je šel nekoliko iz mesta na obisk k rojakom. Pozno v noč se je vračal nekoliko opit domov. Ali se je I pripetila nesreča ali zločin, se ne ve. i Dobili so ga namreč drugi dan ležati na ledu s prerezano glavo in tudi ve-čimi drugimi poškodbami. Oblastnije zadevo preiskujejo. Pokopali smo ga dne 18. februarja na tukajšnjem pokopališču. Bodi mu lahka svobodna zemlji!
Pokojnik je bil doma iz Rupe pri ! Kranju na Gorenjskem. Bival je v ^ Ameriki 12 let in zapušča v starem ] kraju očeta in dve sestri. Zavarovan j ni bil pri nobenem podpornem dru-jštvu, pač pa pri neki zavarovalnici za i majhno svoto, da se bodo pokrili po-|grebni stroški.
. Zopet vzgled več za rojake, kteri še i niso zavarovani, kako potrebna in koristna so podporna družtva. Kdor ni še zavarovan, naj to takoj stori, ker nikdo ne ve, kje ga nesreča čaka. I Tukaj imamo tri podporna družtva, ki so pod okriljem različnih! Jednot. Po številu bolj počasi napredujejo.
Z delom gre še precej dobro, samo plača je proti sedanji draginji premajhna. Ker se zraven tega tudi delo težko dobi, ne svetujeqi rojakom semkaj hoditi dela iskat, dokler se . razmere ne izboljšajo.
Vreme imamo slabo. Snega je toliko, da ga ljudje tako obilnega ne J spominjajo. Tudi mraz nam nagaja.
Predno svoj dopis "končam, pozdravljam rojake širom Amerike, Tebi Glas N(aroda pa želim veliko novih naročnikov in predplačnikov.
Mat. Kramar.
I *
St. Louis, Ho.
I
j Cenjeni gospod urednik:—
Prosim, priobčite v nam priljub-j ljenem listu Glas Naroda protest zoper dopis, tiskan v Amerikanskem Slovencu z dne 11. februarja t. 1. št. 110 iz St. Louis, Mo., v pojasnilo Josip Simoniču, članu družtva sv. Srca Jezusovega št. 70, spadajoeega h K. S. K. Jed noti.
V dopisu naznanja dopisnik, da so v tej mali slovenski naselbini tri društva, in resnica je, kar on piše, namreč, da sta še dva mlada društva, društvo sv. Alojzija št. 87, spadajoče k J. S. K. Jednoti, in društvo Planinski Raj, spadajoče k S. N. P. J. Dopis-: nik navaja v dopisu, da sta bila ta ; dva društva vstanovljena samo radi: tega, da bi škodovala staremu društvu, h kteremu on spada. Jaz sem pa mnenja, da zato, da se delavcem pomaga v slučajih bolezni in mislim, da je vsak pameten človek te misli, kakor jaz,y Blaženi Jože pa misli, da sta bila vstanovljena samo radi tega, da hujskamo proti društvu. Toda! dragi Jože, vprašam Te: Kdo pa je večji hujskač in pi-epirljioev, kakor Tit! Saj mislim, da se Se spominjaš,
ka si M večletni tajnik in si Sane
' " '■-• " T -'"••	• ■
TAIN-EXPELLER
človek, ki trpi bolečine, je ravno t#ko bres pomoči, kakor razbita ladi-ja na peščinah. eČ bolehaš na revmatičnih bolečinah, nerralgiji, prehlaje-nju itd. poskusi vdrgnenje m
PAIN-EXPELLERJEM, priznano dobro domače sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 501.
F. AD. BICHTER i CO.,
EesrI St., New York. __
"Paz te na varstveno znamko z sidrom.
1 m ,,,
brez vsakega vzroka suspendiral — kteri ni bil po Tvoji volji ali ni hotel trobiti v Tvoj krivi rog — je moVal iti. Nadalje: Ali iiisi krivo poročal prejšnjemu gospodarskemu predsedniku Sterbeneu v zadevi člana Crni-goj in ali nisi Ti kriv, da je toliko : članov zadnje mesece izstopilo od društva sv. Srca Jezusovega?! Vpra-jšamo Te: kdo hujska 111 dela prepir med društvom? Nova društva ali pa Jože? Gotovo slednji.
Nadalje naznanjaš, da je mogočni in stari hrast težko omajati in ravno-tako j? tudi težko močno društvo razdejati. To je istina. A kdo drugi pa hujska in razkopava pri društvu, kakor Ti! Saj so vsi člani zadne mesece radi Tebe odstopili. Seveda, preje, ko še ni bilo novih društev* so se morali ljudje pri starem zavarovati. Sedaj je pa lahko pomagano. Saj s? bodeš še spominjal, ko ni bilo še teh novih društev in če je član kakega novega uda priporočal za pristop k društvu, da si rekel, če Ti ni bil po volji: "O ta mož pa ni dober. Tega ne sprejmemo!" Sedaj, Jožek. si se pa prelevil in loviš člane. Kdor hoče pristopiti, je dober mož. Dobro! Nova društva smo ustanovili zato, da imajo ljudje zavetje pri društvu in Jednotah, pa ne zato, da bi drugim društvom škodovali, kakor se naš Jože izraža. Radi tega ga prosimo, da pusti naša društva v miru. kakor tudi mi pustimo njegovo. Če ; pa še želi kaj pojasnil, smo mu na ! razpolago, kadar hoče.
Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam po širni Ameriki, Vam gospod urednik pa želimo najboljšimi vspehov.
Robert Kunstelj, ! tajnik društva sv. Alojzija štev. 87
J. S. K. J. Ivan Trape, Ivan Samsa, Louis G01-janc, Josip Samsa.
Moore River, West Australia.
Spoštovano uredništvo:—
Prosim, da priobčite v listu sle-|deče:
Vsem, ki so mi povodom mojil.t do-jpisov v "Glasu Naroda" poslali pis-jinena vprašanja glede tukajšnjih raz-i mer, naznanjam, da mi je mogoče ustreči le. če se priloži 5c v znamkali :za poštnino.
Onim, ki jih trese "zlata mrzlica", ; moram še posebej povedati, da sam I nisem zlatoiskalee. Zlata polja se na-t hajajo več sto milj vzhodno, oziroma j severno od tukaj in mi je znanega u -j njih le, kar slišim ali berem.
D. F. Petek, Moore River, via Gingin, Western Australia.
Pismo Nike Cegare-ta
svojim starišem v Evropo.
I.
Špicburg, dne 22. febr. 1910. Dragi mi stariši:—
Ker je danes amerikanski praznik ! ali hali dej, ne delamo v šopu. Naš bos je dal včeraj furmanu order, da, , morajo vsi lebrari na ta dan zašta-s pat z delom in doma ostati. Šur to velja tudi za mene, ker sem za inže-1111 rja pri mašinah. Elektrike se nič J ne potrebuje v šopu in t tuli vs? štim i pajpe počivajo.
Pravijo, da bomo mogli popoldne z junijo marčat po Butl štritu do citi l.ala, kjer nas bo sam major pozdravil. Zvečer bode pa v terjatr velika parade mitnga. Tam bomo slišali razne špiče; sam naš suprdetent bo nekaj govoril od Žorč Vašeng Tona. ki je bil pjrvi amerikanski Preže dent ali po slovensko cesar.
Jaz sem se še precej engleš tokn privadil, ker stanujem j>ri nekej amerikanski familiji. Brat od mojega pordng bosa je tičar v večerni šoli; pravzaprav je Prine-pal; zasluži po 150 tolarjev ali 750 kron 11a mesee. Gospodar moj ali pordng bos ima ve-j lik bučer štor in 3 gauze, l^orda pla-čam 4 tolarje na teden, to je 20 kron in dobivam tudi frej lunč seboj. Za brek fejst skuha nam naša pordnk bosovka navadno 1 skledo ot mila z mlekom; potem nam speče kak rost pif, - sir lojen štek ali mot-n Čap ali štek, ki je oltfajt s ta mejta zosam in ket čupom. '	*	|
* m
alovensko katoliško
_g .
podp, društvo	sveteBarba
Za Zjedinjene države Severne Amerik;* Sedež: Forest City, Pa. ^akorporlraoo dat 31. januarja 1902 v držav; Pef»a*>?az$&
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJ. ZAVERL, P. O. Box 347, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 51, Mineral, Kana. L tajnik: IVAN TELBAN, Box G07, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OSTIR, 1134 E. 60th Street. Cleveland, Ohia Blagajnik: MARTIN MUUIČ, Box 537, Forest City, Pa.
. . 0. ...
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik, Weir, Kana. KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O, Box 547, Forest City, Pa. JOS BUCENELI, starejši, IL nadzornik, Forest City, Pa, FRANK ŠUNK, IIL nadzornik, 60 Mili Street Luzerne, Pa.
»■ ■ o—•
FOROTHI IN PRIZIVNT ODBOJI:
PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOS PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNlO, IL porotnik, P. O. Box 522, Fore.t City, Pa.
■■ ■ 0 • mm
Dopisi naj a« poiiljajo L tajnika: IVAN TELBAN, E. O. 7, Forest City, Pa.
Društveno glasilo j« "GLAS NARODA."
)	tovem denarju, kar pa najhitreje, najvesfneje in n a j ce i /j e	i
)	preskrbi
j FRANK SAKSER CO.,
) 82 Cortlandt St.,	New York, N. Y.
J	-Podružnica:--\
^	6104,St. Clair Ave., N. E.,	Cleveland, O.	(
j	Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše	1
'	postreže ? Sedaj pošiljamo	(
i	100 kron avstrijske veljave za S20.45.	j
s poštnino vred«	J
Kruha imamo na izbero iti tra ma-: /.enio 7. Želi-jam ali put ram. Opoldne ! imamo v šopu pol ure lune tajma. pa skočim navadno na kor nar v salon, kjer spijem 1 skunar-^ura za 10 een-lov ali 50 vinarjev. Kedar je mraz, pa ruknem 1 oil krav vi s ko za 15 en-lov ali 75 vinarjev. Vina cvička pa ne prodejo tukaj po salonih. Kedar je nas veeja kompanija skupaj, pa t letamo eden druzejra za baro.
Ob nedeljah "popoldne smo navadno na kor nari. kamor pride tiuli ma-na-žr od našetra šopa. pa ira po malem pijemo." igramo na pina-kl karie in <laj-s:*. seveda samo /.a drinke: ni-;<rti ali zamurei pa špilajo na kitaro, da je veselje. — Zvečer ?;reni pa večkrat v muhn-pik-čez trjatr.
Mana-Zr od našeua šopa mi je obljubil prestaviti na bolj>i pits in da j se bo kaj več zaslužilo z ober Taj-| mom in akordom.
j Letos Vam ne morem nič poslati za prezent za pirulie, ker sem si kupil nov zimski kot in ."> i>are Ober-als za v šop.
Prosim Vas. da mi kmalu odpišete, kako kaj filate in T-e se je letošnji predpnst Kobalezeva ^lina omožila ali ne?
S pozdravim Vaš sin Jur Struli
^like Ceprare. po domače Miha Žagar.
DAROVI.
Za družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Vesda družba o priliki odhod nice rojaka Fran Turka v Gormania. W. Va.; darovali so: Fran Turk .$2.00: "Fran Ponikvar in Anton Tršar, vsak po 50c: po 25e sledeči: Mrs. Ivana Vole, Leo Volč. Fran Marinko. Fran Velkovrh, Andrej Proscn in Tvan Primožič. Skupaj $4.50.
Živeli!
Uredništvo "Glasxi Naroda".
NAZNANILO.
Slovenski notar
za Ameriko in stari kraj izdeluje vse zakonske papirje, prejema tožb.*, tolmači in zagovarja na sodni j L Vsa pisma potr^Cie konzul.
Matija Skender, notar* študent zakona, 3451 Pen n Ave., Pittsburg, Pa.!
(Gx 26-2 v	J
Ha^urg-J^ican Line.
Ekspresni in redni promet z parniki na dva vijaka med'
NEVV-Y0RK0M IN HAMBURGOM.
Vreliki komodni parniki, opremljeni z vsemi modernimi napravami, kakor tudi z brezžičnim brzojavom ter podmorskimi signalnimi aparati, kar znači kombinacijo
VA11N0STI, HITROSTI
IN UDOBNOSTI. POSEBNA SKRB IN POD-
VORBA ZA SLOVENCE.
BATA VIA — odpluje 8. marca. HAMBURG — oil pluje -'•>. marca.
Za- vožnje listke in vožnji red, po vprašajte pri
Hamburg-American Line,
ali pa pri lokalnih agentih.
Kje je I VAX K IREN ? Doma je iz S;. Jerfieja tare. l><>lenjska. iz Mokrega Polja. Pri meni je bil na hrani in je brez sledu iz^jnol. Za njegov naslov bi rad zvedel: Ignatius Bazilik. 3627 E. 82nd St.. S. E.. Cleveland, Ohio. (26-2—1-3)
Kje je IVAN SMOLE? Doma je iz Mresta, fara Tomišelj pri Ljubljani. Za njem »v naslov bi rad zvedel: •Joseph Kumše. I»ox 28. LlovdeU. Pa.	(26-2—2-3)
Kje je PETER JAKŠETK" ? Doma je iz Trpžan pri Ilirski Bistrici. Nahaja se nekje v Tennessee. Rad bi zvedel za njejrov naslov: Joseph Fabec, !!<>x 57. Arrow, Somerset «'•».. Pa.
Kje jc ALOJZIJ JANEŽIČ ? Pred desetimi meseci je bival v- Sto<-kett, Mont., in od tedaj ni nič pisal domov. Njegova žena mu ima sporočiti važno zadevo in bi rada zve-■dela za njegov naslov, kteri naj se blagovoli poslati: Pavla Janeiič. Pšata štev. 25, pošta Dol (Lust-thal) pri Ljubljani, Ivrain, Austria, ali na "Glas Naroda82 Cortlandt St., New York, N. Y. (25—2 v d)
Don Alfonso.
Spisal Ivan Cankar. * 1
fj, #
Po večerji smo že malo posedeli, tre opravljali znance, kakor je šega. Nekdo je pravil o mladem profesorju Komarju, da je že pet let zaročen in da sta si z nevesto že popolnoma podobna, v obraz in_p» glasu, kakor brat iu sestra; enako da hodita, ena-lia da s? smejeta, v vseh rečeh da i-mata enak okus.
"Sivolasa resnica!" je rekel poet Klander. ''Zunanjost človeka je odtis njegovega notranjega življenja, njegovega čuvstvovanja in mišljenja, njegovih skrbi, njegovih ljubezni in njegovih sovraštev. Slab modrijan, ki bi ne mogel i^a hip ugeniti: ta je uradnik in ta profesor, ta je zdravnik in ta umetnik: pa tudi: ta je samec in ta je oženjen. ta je zaljubljen in ta je že sit. Pokažite mi troje poročenih parov, ki jih nikoli nisem videl, pa jih razvrstim, kakor da sem jih poznal po lieu in imenih; laliko še razsodim, kateri par da je srečen in kateri se je naveličal. Zunanjost človeka je kakor pametno zidana hiša: sama ti razodeva, čemu da je bila zgrajena in kdo da v nji stanuje. Šel sem nekoč mimo kmečke bajte, čisto navadne, siromaške bajte, pogledal sem jo in sem občutil: tukaj do-muj -jo srečni ljudje! V tistem tre-notku začujem otroški smeh in sem bil vesel svoje potrjene modrosti."
Tako je govoril poet Klander. Jaz pa sem napol resnobno, napol v šali razlagal še dalje:
"Zunanjost človeka pa je tudi kakor beseda: le bistra pamet razloči kaj je laž iu kaj je resnica. Neki pesnik se je nosil po stari modi: dolge. kuštrave lase, umetno zavozlano pentljo, žametast suknjič. On ni lagal, res je bil pesnik. Zdaj hodi po Ljubljani že h'f>o število dolgih las. umeteljnih pentelj in žametastih suknjičev — vsi lažejo, kajti njih verzi niso zanič. Tam je gromovnik, saj ga poznate: beseda, jrlas, oko, gesta, vse razodeva gorečega, le za narod ekrbecega bojevnika. V resnici je pa čisto navadna . . . kaj bi rekel . . . čisto navadna žival. Nekateri ljudje imajo tako mogočno voljo, da jim krinka drži na licih kakor prismolje-jia in da se odlušči šele po smrti. Bil je človek, ki so ga vsi poznali in spoštovali za svetnika ter velikega zaščitnika vdov in sirot : ko je izdihnil, pa jo režal tako nemarno, da so celo njegovi rodni otroci pobegnili iz mrtvaške izbe. Mnogo jih je. ki se pretvorijo napol nezavedno in brez hinavščine. Neki slabič je sanjal o samem junaštvu, zato ker je bil slabič; velikokrat je stal pred ogledalom. suh. majhen in smešen, kakor je bil: levico je uprl v bok, desnico je vzdignil ukazovaje, na mršil je obrvi ter s svojim tenkim glasom koman-diral silne voje. In glejte, zadnjič sem videl njegovo sliko — ves napoleonski mu je obraz! Bahati in veličastni plagati naznanjajo prašek zoper mrčesa.*.. Mogoče je tudi, da bi si človek z vso voljo in vso mislijo u-kazal: ta si in tak si — pa bi se zgodilo. Če bi recimo, gospod Vavra — _ _ »* .
* *
*
Na divann je slonel Martin Vavra. Poleg njega je sedela tista ženska, ki sem jo ljubil; roke je imela sklenjene v naročju glavo sklonjeno, oči uprte name.
Vavra je bil <lolg, bledikast fant, temnolas, malobeseden. vase hudo zaverovan. Ne vem. če je bil duhovit: vsi so rekli, da je sila nadarjen, da je pesnik, podobar, učenjak in ne vran kaj še; nekak Lionardo. Nisem ga maral, seveda ne. Zakaj tista ženska je bila kakor vsaka ženska: ljubila je JLionarde, posebno če so imeli zamišljene oči. Jaz s?m bil njen ženin; ta vloga pa je sitna, saj veste vsi; človek občuti, da ni ne to. ne ono, da se mu ljudje natihiem posmi-hajo — a kaj bi govoril!
Ugledal sem ga pred seboj, tega Lionarda, pa sem pomislil:
"Kako bi bilo, sosed, da te ubijem?"
Bog vedi. čemu me je bila obsen-čila taka misel. Med njima takrat ni bilo resnične ljubezni, v mojem ne resničnega sovraštva.
Slišal -je morda mojo misel, videl pač moj f>ogled; privzdignil je obrvi ter se osupel ozrl name.
"Če
bi gospod Vavra * \ sem rekel, "če bi trdno in dosledno mislil, da je kraljevič Alfonso, pa bi mu bil podoben kakor brat bratu in morda bi celo španjolsko znal..."
Smejali so se vsi, on pa ni izpre-govoril besede in se tudi nasmehnil ni. Zdelo se mi je. da me je pogledal rtovraino in prezirljivo. Tako gledajo Lionardi, kadar jih je sram, da
jih je kdo zalotil ob'skriti misli, * * *
Mnogo let ga < nisem videl. Toliko vem. da mi je nevesto pobral in da se je klatil % njo po Dunaju. Tam sem jo -j-ofrladi srečal na resti; hotela se i« mmkmtl jas pa sem jo pozdravil.
S". ■ ' . i .J™	1 . • (	.. - ■ t s r. A I'.
"Kako je?"	i
Zardela je ter me pogledala plaho, j kakor da prosi: "Nikar!"
Meni je bilo sitno pri srcu, pa sem»i ■lagal.	:
"Saj te nisem ustavil, da bi te!] izpovedaval! Kako se je zgodilo, ta-' j ko bodi v božjem imenu! Se Bog sam, J: ki je mrtve obujal, bi preteklosti ne I priklical... Kad bi le vedel, kako je; is teboj in kako je z njim... bleda;
'T	.. . i
Sla sva na vrt. Kostanji so dišali, i godci so godli. pijanci so pili. Sedla ' sva v senco, za skrito mizo.
Takrat še le sem jo pogledal z mir- ! nimi očmi. Oblečena je bila po stari modi: preširoke rokave je imela, skromen, preozek slamnik in zakrpane ro- ; i kavice. Ustnice so bile tanjše, oči so ležale v globljih jamah in so bile trudne. *
'•Nama se godi. kakor je usoje-j no... "
Vzdignila je čašo, pa jo je posta-; vila na uizo. v 4 * Čemu ne piješ ?'' Pogledala me je z velikimi očmi. "Ali si prišel, da bi mi z nožem re- j zal v srce? Že takrat, ko sem ti pi- j sala tisto zadnje pismo, sem natanko i vedela vse — do konca! Pa glej: vendarle sem šla!"
Tudi jaz sem postavil kozarec na i mizo. Ona je zardela in je govorila ' dal je.
i
"Z4kaj si rne pozdravil na cesti, j ko sem se ti ognila? Iver si mislil. I da sem nesrečnica in da morda celo,j kakor pravijo stare pesmi, jokam za j izgubljeno mladostjo in drugimi reč-mi! Se nikoli nisem jokala zaradi ti- ;
stega, kar ie bilo, tudi ne zaradi te- i .. . ' ga. kar je. Bojim se edinole prihod- j
nosti: ali ta je kakor napeta vrv; pre-i
režem jo kjer in kadar se mi zdi, pa !
mir!1'
Tedaj sem spoznal, da je v svojem j i srcu čistejša in močnejša od mene. 1 In spoznal sem tudi, da je njena ža-; tost globoka, globlja nego je razode- j val obraz.
Takrat, ko smo se razgovarjali i i po večerji, saj se spominjaš, in ko si mu rekel, da bi lahko bil don Alfonso, takrat ga še nisem ljubila: j j komaj da sem mislila nanj. Ali v tistem trenotku, ko sem ugledala v tvojih oet'h sovraštvo, bilo je vse drugače . . . Tako je zn.irom; poglej na grbea ali na gobavca s sovražnimi očmi. pa ga bo tvoja nevesta ljubila! Prav zares se mi zdi, da sem ljubila .spočetka samo tvoje sovraštvo . . . kasneje pa ... "
Umolknila je in gledala v tla. 'Iva.ko je bilo kasneje "Kasneje pa sem ga ljubila, ker sem spoznala, da je bolj nesrečen, nego jaz in ti in ves svet!"
Začudil sem se po pravici. Nekoč se mi je zdel plitek in prazen, pre-plitek za obilo sreče ali za obilo , bridkosti. Ne prisodil bi mu bil niti odkritosrčne soize. niti veselega smeha ;eelo zamišljenost njegovih oči se mi je zdela zlagana — zamišljene oči, pravijo, pa so ponavadi le vodene in zaspane. Uganiti nisem mogel. odkod da bi izvirala njegova bridkost; siromak ni bil, za silo je lahko živel, tudi ni bil čisto brez daru in povrh je imel še lepo ljubico; . da«*.je meni Bog naklonil tako milost, bi vriskal na glas. i "Ivje stanujeta?"
"Daleč zunaj nad mestom; na samem stoji hiša. sredi lepih vrtov."
"Da bi jaz tako domoval, bi ne bil nesrečen!"
j Nasmehnila se je narahlo; fa njen nasmeh mi je odgovoril:
"Ti si navaden človek, brez misli in koprnjenja; nisi ne Lionardo. j ne don Alfonso, niti ne Martin Vavra. Zadovoljen si. da imaš' svoj vsakdanji kruh brez verzov in brez premišljevanja !"
''Kakšen je zdaj njegov posel?" se tir jo vprašal.
"Z velikim delom se ukvarja . . . mislim. Nikomur ne pove, niti ne me-' ni. Ali jaz vem, da bo delo veličastno, ' kakor ga more ustvariti en sam človek na zemlji!"
"Že zdavna se mi je zahotelo, da l bi stopil k njemu . . . saj ni sovraštva med nama ..." Iztegnila je roko.
"Ne! ... Pa če prideš, se povrneš pred durmi; nikomur ne odklene, le meni sami, ker pozna moj glas 1 in moj korak. Časih je po ves teden sam. Ie delo mu je tih tovariš; ne re-; če besede, ne pozdravi me, tu.li ne ozre se name. kadar mu prinesem vina. Sinoči sem stopila v izbo; se-, del je na zofi, lica je skrival v dlan, zdelo se mi je. da je . . ."
Pogledala me je vsa plaha.k.ikor da je bila ponevedoma izdala globoko skrivnost!
"Da je jokal?"
"Ne . . . ne! Čemu bi jokal? Taki ljudje ne jokajo!" | V njenih očeh samih so bile solze.'roka na mizi se ji je tresla.
Poslovila sva se zgodaj in hladno;
spoznala sva obadva. da sva si tujca. * * *
Sprehajala' sva \se z zdravnikom i po vrt«. Pod kpšatimi kostanji je j bil mrak, le malokdaj je pomežikni-jlo jesenske solnee izza vejevja. Kre-
□ila sva lja ozko peščeno stezo, popolnoma skrito v gošči. -
' Tokažem ti zanimivega bolnika: ' nisem še kma4u videl enakega. Tu-] kaj postojva, fcla pride mimo. Ali 1 prosim te, odkrij se mu spoštljivo in : pokloni se, drugače ga obide be- j snost!"	*
Prišel nama je naproti dolg človek, ves v črno oblečen; počasi je stopal, roke na hrbtu, glavo nekoliko sklonjeno. Ko se je približal za j troje korakov.sem se odkril, ali skoraj tla nisem v tistem trenotku 1 vzkriknil od osuplosti.
Bilo je ob tistem času, ko se je poročil španski kralj; zato sem natanko poznal njegov obraz iz časopisov*. Glej — šel je mimo, kakor bratov brat. Podolgovato, bledo lice, debela viseča spodnja usten, dolgi, zakrivljeni nos, otroško izprašujoče, začudene oči. visoke obrvi ... '
Ni se ozrl na naju; leno je privzdignil desnico ter se s prstom dotaknil klobuka. Z umerjenim korakom je stopal dalje, dokler ni visoka njegova senca izginila v sencah kostanjev.
' "Ali ni bil Martin Vavra?" sem vzkliknil.
"Bil je ncicoč Martin Vavra, zdaj pa je špansk ikralj Alfonso . . . Ukvarja se z mogočnimi deli in o-snutki. Doslej si je osvojil Francosko in Angleško, zdaj prihajamo mi na vrsto. Preobrazil bo ves svet. zato je pač potreba, da si ga najprej osvoji. Izpregovoril ni že leto dni, njegov dnevnik pa je zelo zgovoren ... ob priliki ti ga morda pokažem . . . Skoda človeka; pravijo, da je bil zelo nadarjen . . . Najbrž mu je kdo pred davnimi časi rekel, da je podobni Alfonsu; nato je stopi! pred o-gledalo — seme* je bilo v možganih in je rodilo svoj sa<l ..." i
7 'Pa mu ni bil podoben", poznal sem ga! Prej ni imel takih usten, tudi gledal in hodil je drugače in zdi se mi, da celo lica niso bila tako podolgovata !"
" Bolna misel je močnejša od mesa in kosti . . , preobrazila ga je po svoji volji. Če bi se mu sanjalo, da je Napoleon, pa bi bil šel zdaj Napoleon mimo naju!"
Težko mi je bilo, kakor greh mi je i lezlo na srce. Spomnil sem se nanjo, ki je s pobožno vero zaupala vanj in v njegovo delo.
"Kdo skrbi zanj? Kdo vprašuje po njem""	,
"Čemu? Saj več ne živi! , . . La-ini mu je umrla mati; od bridkosti, ; pravijo. Ko so mu povedali, še trenil !ni; takrat je oblegal Pariz . . . Na to je prihajala vsak teden mlada ženska, najbrž ljubica njegova; ni je poznal in ni odgovarjal. Zdaj je ni bilo že mesec dni; ali se je naveličala, ali pa je umrla ..."
Sence so bile zmirom temnejše, ! spenjale so se že na visoko belo poslopje. Mudilo se mi je iz vrta. ker mi je bilo mraz, da so mi zobje šklepetali ... pa bila je zgodnja, topla
■	jesen.
-o-
■ '
Spomini.
Človek, ki je bil celihi štirinajst let j član jezuvitskega reda, ta ve gotovo I kaj zanimivega povedati o jezuvitih in njih redu. Tak človek je 11. pr. grof Hoensbroecli. Odkar je grof • Paul von und zu Hoensbroecli zapu-istil jezuvitski red, se ni bavil z ničemur drugim, kafcor z razkrinkovan-! jem jezuvitov; njih reda, njih po-! k'varjene morale 111 kar je sploli ž njimi v zvezi. Obelodanil je velikan-, ska dela, ki so vzbudila ne samo sen-; zacijo. nego imela že'mogočen vpliv na nemški narod in celo na oficijalno politiko nemške države, a to njegovo delovanje ne izvira iz kake maščevalnosti, kakor zatrjujejo klerihalei, marveč iz prepričanja, ne le da je to njegova moralična golžnost, nego da j ga je naravnost božja volja izbrala, da razkrije svetu jezuvitstvo in kar je ž njim v zvezi.
Božja volja ? Hoensbroecli dokazu-Ije to s sledečim dogodkom: Leta j 1873. se je Hoensbroecli kat jezuvit-jski gojenec vozil iz Berolina v Kei-morajn. Ko je stopil na vlak, se je 1 vsedel v polovični kupe, ker je hotel biti sam. A tu ga je obšla njemu ne-umljiva vzn'enlirjenost. Kar obstati mu ni bilo v tem kupeju. "Zapustil ga
■	je in se presedel v drug kupe. To je bila njegova sreča. Vlak je namreč skočil s tira. trije potniki so bili libit i in tsti polkupe, v katerem še je Hoensbroecli prvotno vozil, je bil ves 1 zdrobljen in zmečkan. Omenjena : vznemirjenost je Hoensbroecha rešila gotove smrti.
Iz tega dogodka izvaja Hoensbroch naslednje konsekvence: Rečena vznemirjenost je bila božje svarilo pred nesrečo. Ker je bog vsegaveden in je I vedel v naprej, da postanem po brit-kih skušnjah kot mašnik rimske cerkve in jezuvitskega reda najhujši in najodločnejši nasprotnik' te cerkve in tega reda in me je vzlic temu Obvaroval smrti, je brez dvom«, d a-je o-
r.t.r; ti~ ?T* I *7r f^ " f<r r	"vSV1
Priznam, da mi Hoensbroecbova j dela imponirajo,* a ta dijalektika « njegova mi nič ne ugaja, ker je —r\ pristno jeauvitska.	' ]
Sicer pa je najnovejše Hoens- j 1 , broechovo delo, naslovljeno "14 let' 1 Ijezuvit" prav zanimivo in polno ma-■ lila zelo karakterističnih detajlov, Naj ostane za sedaj na strani, kar je 1 Hoensbroech napisal zo^er jezuvite I same in ozrimo se malo po drugih i njegovih navedbah.
Hoensbroechov oče je bil zagrizen 1 katoličan. Katoliška vera in njegov j lidejkomis — to mu je bilo najsve-; tejše, ne iz iudividuelnega prepričan- ;, jja, nega ker je oboje podedoval od svojih prednikov. Popis življenja v j Hoensbroeehovi rodovini spada med i 1 najbolj podučne dele v omenjeni L knjigi, ker je uprav tipično za mi- j ; šljenje visokega nemškega plemstva j katoliške vere.	^
Hoensbroechov oče je dal vsako jutro maševati v grajski kapeli in je ; vsak večer s i'amilijo in služabniki' molil rožni venec. Slepoto svojo je; zdravil s — čudežnimi vodami seveda brezuspešno. Čitali so mu najbolj klerikalne nemške in franeoske časo- j !tpiflse- in pa ortodoksnoprotestantsko j i"Kreuzzeitung", to . pa le, ker jej j glasilo protestantskega plemstva. To ; je bila koncesija, ki jo je kotoličan. Hoensbroech nkpravil aristokratu Hoensbroecliu Če so pa prišle v hišo j •sest/ričine, so diostikrat -slovseo sežgale /protestantsko j'Kreuzzeitung'. j Tak fanatizem je pri izobražencih , j in aristokratih drugih narodov pač | izključen. Celo "črna aristokracija"' v Rimu ni tako fanatična.
Pa tudi duhovščina ni nikjer tako i ' prepotentna. kakor na Nemškem, j Hoensbroechov oče je imel na svojem gradu posebnega kaplana. Temu t j ni bilo dovelj, da je obedoval pri i-' i sti mizi, kakor njegova svetlost grofi von und zu Hoensbroech, nego se je osmelil, da se mora njemu pri obedu Iprej post reči kakor grofu in celo prej j kakor grofici. Dosegel tega pač ni, a že da je upal to zahtevati, je nekaj naravnost neverjetnega, kakor je tudi neumljivo, da je še potem mogel I ostati na gradu. Ko bi se v kaki avstrijski aristokratski rodbini kaplan 1 ( predrznil kaj takega zahtevati, ui ga • tudi najbolj klerikaliui arist!okrat je 1 ši* tisto uro postavili pred prag.
Velika aristokracija pusti celo na ' Laškem svoje koplane obedovat z vzgojitelji in uradniki, dostikrat tudi s posli, in bili so čas, ko je bilo naj-1 ; važneje kaplanov« opravilo, da je ' različne šipseljne vodil — 11a spre-
I	: Lod.
1 Hoenbroecliova mati je bila narav-
II	v
I nost smesno pobožna. V vsako jedilo ; je dala vkuhati kdo ve iz česa na-' j pravljehe Marijine figurice, ki jih je dobivala za drag denar iz nekega fraeeoskega samostana. Ko ji je umrl j mož, ki je v času kulturnega boja prenočeval, hranil skrival in z de j narjem'podpiral pred Bismarkom be-| žeče jezuvite, ji je cesar Viljem poslal kondolenčiii telegram, v katerem je izrazil obžalovanje, da se je grof v »zadnjih letih od nj?ga oddaljil. Grof je bil namreč v največji meri udeležen vseh bojev zoper vlado, ki je vodila kulturni boj. Fanatična grofica je cesarju brzojavno odgovorila, da je ,; njen mož sedaj v nebesih in da od tamkaj še bolje spoznava, da je prav in dobro postopal. To
je dogodek, ki karakterizuje tu-
-	!di razmerje med nemškim katoliški^
plemstvom in protestantskim cesar-. jem ter njegovo vlado. Ti katoliški
-	arištokra.tje sovražijo iz vse duše : i svojo domovino, ker dominirajo v •jnjej protestantje. Zmage nemške ar-.. made nad Francozi eta 1870. in 1871. riso smatrali v hiši grofa Hoensbroe-
>	i cha za nesr?čo katolicizma. Ti nem-
>	ški aristokratje os želeli in upali, da , bi bili njih rodni bralje premagani
.lin so žalovali, da je podlegel narodni
>	sovražnik. Na tem izgledu se pač si-1 I jajno spozna, kako klerikalizem , vstvarja brezdomovince.
Iz versknga fanatizma so ti aristokratje tudi sovražili svojega lastnega .: cesarja. V Hoensbroeehovi hiši so se t malokdaj smejali, največkrat na . i stroške nemškega cesarja. Sicer je po .jcerkvenih naukih eesar postavljen od J boga,a to menda ne velja, če je ce-[ sar — protestant. V hiši, kjer so si-. Jeer kar umirali respekta pred razni-i;mi avtoritetami, so o cesarju in nje=" l i govi rodovini govorili brez vsakega ; I respekta. Paul Hoensbroech se spo-ijminja velike veselosti, ki jo je vzbu— . dila naslednja anekdota: Carica Av-. I gusta je bila nekoč na potovanju. ^Hoteč v Genčve je brzojavila cesarju, če sme tja iti. Pojdi, je odgovoril ce-. i sar. Kmalo potem je "brzojavila "ali smem v Turin". — Pojdi, je odgovoril cesar. — "Ali smem sem" — "a-|li smem tja" je eesarica telegrafira-; la vsa<k čas in končno baje dobila odgovor. "Fahre zum Kukuck!" In to je rodovini Hoensbroech delalo ne-. popisno veselje! Kako ubogi na dul.m ( in kako faftatizirani so bili pač ti; ■ ljudje.
i Spričo temu se pač ni čuditi, da so' •t|i Ijndr. fejli" n^pi- največjemu.pra-1
^ 90 tl ^i« veH
* .	1 HWIUHHii.i«*^.' .lIJl.^KM
■ ""Jf*' f ' '<"	■ *	S
jeli, to verjamejo pri tfas paČ samo še najbolj omejeni kmetje in najbolj prismuknjene tercijalke. Hoensbroch pripoveduje, da mu je njegov bratranec, kardiual-nadškof Ketteler, sicer eden najbolj inteligentnih škofov 19 stoletja popolnoma resno pripovedoval, da se hudič lahko poosebi iu da predseduje framazonskim ložam. In baron Fiirstenberg, drug sorodnik Hoensbroechov, si je nekoč izposodil grajskega jezuvita svojega soseda, da je "panal" hudiča, ki je ponoči hodil po stopnjicah.
Ali se človeku čitajočemu ta poročila ne zdi, kakor da je pomaknjen nazaj v srednji vek?
Za te kroge je naravnost tragično, da je bil med njimi porojen in da je vvzrasel med njimi mož. ki je po Voltairi! največji, najnevarnejši in najstrašnejši pobijalec katoliške cerkve in specijalno jezuvitstva, Pavel Hoensbroech.
Vabilo na naročbo Mohorjevih knjig,
Kakor običajno, sprejemamo tudi letos udnino Mohorjeve družbe za L 1911.
Ista znaša za 6 knjig $1.00, za S knjig pa $1.30 s poštnino vred. Predplačniki so naprošeni, da nam dopošljejo udnino najkasneje do 1. marca, ako želijo biti tiskani v imeniku družbenega Koledarja.
Za prihodnje leto izdala bode dražba sledeče knjige:
1.	Molitvenik SV. SPOVED, velja v usnju vezan z zlato obrezo 30cveČ.
2.	Koledar za leto 1911.
3.	Slovenske Večernice, 64. zvezek.
4.	Legende.
5.	Zgodovina slovenskega naroda, I. snopič (velezanimiva knjiga).
6.	Drobne povesti.
7.	Zgodbe sv. pisma, lft. snopič.
8.	Trije rodovi, povest.. '
Kakor že omenjeno, znaša udnina
za prvih šest knjig $1.00 s poštnine vred; za molitvenik v usnje .vezan 1 pride jati je 30c.	...
Kdor pa želi imeti vseh 8 /knjig ; skupaj, naj nam dopošlje $1.30 in U naj izrečno označi.
Udom se nudi tudi letos prilika, da lahko dobijo v zameno knjigo št 8 "Trije rodovi" namesto molitve-nika, ali pa št. 7 "Zgodbe sv. pis ' ma" za vsako drugo redno dfužbem ' knjigo.
Cenjeni udje Mohorjani dobijo p< našem posredovanju ali iz New Yor ka vsako leto NAPREJ naročen« knjige po pošti ali ekspresni družb FRANKO' POŠTNINE na tavaj na slov.
OPOMBA. Za Cleveland, Ohio, ii bližnjo okolico sprejema naročiiin( i tudi naša ondotna podružnica štev 6104 St. Clair Avenue.
Upravništvo "Glasa Naroda". , 82 Cortlandt St., New York, N. Y
SLOVENCI IN SLOVENKE, NA-'ROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIKI
.i-.',.-:- .MUWJ. !... UUI. ,.. ..	L
/ Slovenska prodajalnica	c
C 0312 BUTLER ST., PITTSBURO, PA.	C
£ Priporočava cenjenim rojakom najtopleje naio zalogo razne pi-	l
#	silne potrebščine, molitrenike in druge slovenske knjige, razgledni-	f r ce, podobe in okvirje.	\
J	Pooblaščeno zastopništvo
) FRANK SAKSER CO. v New Yorku.
f Sprejemava naročnino za "Glas Naroda", Koledar in vse v to	/
#	6troko spadajoče tiskovine. »	V
V	Posredujeva za pošiljanje	<
V	denarjev- v staro domovino.	\
£ Za obila naročila in poset se priporočata	C
{ JAKOB ZABUKOVEG in IGNAC PODVASNIK,	S
2 5312 BUTLER ST., PITTSBURG, PA	/
i	n. 1
SLOVENCI IN SLOVENKE, NAROČAJTE SE NA "GLAS NABO DA", NAJVEČJI IN NAJ CENE JŠISLO VENSKI DNEVNIKI
1 Najbolj varno naiožen denar je v slovenski
MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI
Stanje hranilnih ulog:	Rezervni zaklad:
• nad 35 milijonov kron.	nad 1 milijon kron.
i Za varnost denarja jamči in je porok poleg rezervnega zaklada t
mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso ! svojo davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar 'mladoletnih otrok in varovancev, ter župnišča cerkveni denar.1
>	Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsaki i dan in jih obrestuje
[	15©
9 ter pripisuje nedvignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu,, I Dne 1. In 16. vloženi denar so obrestuj« takoj.
[ Sprejemajo se tudi viožne knjižice dragih denarnih zavodov kot gotov
>	denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo.
f Rentni davek: od vloženiH obresti plaxuje »,-ranilnica sama ' i	in ga vlagateljem ne zaračuna.
i	Poboja se na zemljišča, menice in vrednostne papirje.	1
P	Hranilnica se nahaja v svoji palači v Prešernovih, prej Stanovih olicali 3,
l	nasproti frančiškanskemu kloštru.
[ Nai zaupnik v Z5«i. aržavah jo Le več let
\ ^^wTo1""s'- FRANK SAKSER CO.
i lfljrr i»	' ii q.7Tj I - -irlftfi—n " " " ' —!—
Avstro - Amerikanska črta
[preje bratje Cosulich]
SVajpripravnejša in najcenejša parobrodna črta ?a Slovence in Hrvate.
t. . ,	^	4'
Novi parni k na dva vijaka "Maitha WASHI^'GTON,,.
Regularna vožnja, med New Yorkom, Trstom in Refaot
Cene voznih listov iz New Torka za ID. raud nfc
Vai spodaj naveden: novi parobrc-	TBSTA...................................—...— §350C
di na dva vijaka imajotorts-	LJUBLJAISTB...................................... 35 qq
I " iftftni brxolav:	1 „„„„
BBK1.............................................. 35^1
ILIOI,	Ti ATTRA	_
^	ZA6BBBA......................................... 36 20
MARTHA WASmJSTGTOH	ir A. m^n A
KARLOVO A...................................... 36.25
AEGEHTTEA.
_____.	H. BAITMO do
OCEANIA.	v
TBSTA aU REKE......................tSMOt fi&tt ! 08U ®
PHELPSm ^ CO,^ ^ 2 Washington St, New Točk
XAJUS: TWAIN: *. J t
Humoreske.
.	ROGERS.
V mesteca X na južnem Angleškem, kjer sem se nekaj časa zadrže-1 val, sem se slučajno seznanil zt tem j Rogersom. Njegov očem je poročil j daljno sorodnico mojega očma, ktere- j ga so pozneje obesili in tako je menil,! da sva si v sorodu. Vsak dan me je j obiskal, se v sedel in brbljal. Od vseh j radnovednežev, ktere se še kedaj videl, zasluži ta prvo mesto. Hotel je videti moj novi cilinder. Meni je to i jako prav prišlo, ker sem si mislil, da bode bral ime slavnega klobučarja v Oxtord ulici iu me potemtakem še • bolj spoštoval. Toda, obračati ga je J začel prav pomilevalno, odpraskal je dva madeža in menil, da se od mene, ki sem šele prišel, ue more zahtevati, da bi vedel, kje se dobre reči kupujejo. Potem je zaklical: "Oprostite!"; in začel je iz rudečega papirja rezati! majhen kolešček, kterega je potem ! tako v moj klobuk prilepil, da je zakrival tovarnarjevo ime. "Nikdo ne bode sedaj vedel, kje ste svoj klo- I buk kupili,"' je govoril. "Poslal vam bodem znamko svojega klobu-čarja, da jo prilepite v svoj eilin-; d«r*\ To je bila najenostavnejša in najboljša stvar na svetu. Še ni- j kdar nisem nobenega človeka tako , občudoval, kakor tega. In to je re- . (kel, ko je njegov lastni klobuk ležal j" prav izzivalno na mizi: starinska p'o-j| k veka, zblinčena in oguljena, brez prave barve in z velikimi mastnimi j madeži.
(Drugikrat je ogledoval mojo suk-1} njo. Nisem imel strahu, ker na vra- i tih mojega krojača so bile zapisaue i besede: 'dvorni založnik njegove ee- j sarske visokosti princa waleskega' t itd. Takrat še nisem vedel, da ima skoraj vsak boljši krojač tak naslov, i ■ker, če je treba devet krojaeev, da je ; j en mož dobro oblečen,, jih je za prin- j j ca treba najmanj stopetdeset. Nad i ( mojo suknjo bi se Rogers najraje k razjokal. Dal mi je naslov svojega j ( krojača in rekel, naj samo njegovo! ime omenim, pa bodem najboljše po-1 j strežen. Svojega imena pa naj ni- . kari ne imenujem, ker za kako nepo-j znano osebo ("za nepoznano osebo", j j ko sem vendar mislil, da sem v An-1 ( gliji slaven! Bodljaj je šel globoko!J i* omenjeni krojač ne bi hotel delati. t j
Šaljivo sem dejal: "Toda potem t bode delal noč in dan in si podkopal!, evoje zdravje."
"Le naj," je menil Rogers resno. "Dosti sem za njega storil in veliko ( hvalo mi je dolžan." Preje bi raz-;^ veselil kako mumijo, kakor pa njega, j {
Nadaljeval je: "Vse svoje suknje ^ dsm njemu delati. V njih se človek saj lahko pokaže."
Hotel sem ga nekoliko zbosti in i radi tega sem pripomnil: "Rad bi' imel, da bi eno sem prinesli, ker bi jo rad videl."	j j
"Za božjo voljo! Saj jo imam na sebi. To je vendar Morganova j * roka naredila."
i
Natančno sem jo začel gledati.! Suknja je bila gotovo kupljena pri! kakemu Židu v Chatham ulici in to' —- pred dvajsetimi leti. Ko je bila t { nova, je stala gotovo štiri dolarje. • | Sedaj pa je bila raztrgana, ponosen a ; ^ in zamazana. Nisem si mogel kaj,! da ga ne bi opomnil na par lukenj. ! To ga je pa tako užalostilo, da sem I se začel kesati svoje sbadljivosti. | ^ Najprvo je postal neskončno žalosten. Potem se je zravnal in zamah- ' nil z roko, kakor bi hotel svetovno pomilovanje odgnati od sebe, nato ' pa js rekel z, kakor se mi je zdelo, prisiljeno mirnim glasom: "Nič za to! Le povprašujte! Drugo si bo- 1 dem oblekel."	1
Ko je do dobra prišel k sebi, da je lahko pogledal luknje, je zaklical:' "Ah, sedaj razumem! Moj sluga je1 moral to storiti, ko me je zjutraj ; oblačil."
Njegov sluga! Da more biti človek tako predrzen.
Skoraj vsak dan se je zanimal za kak kos moje obleke, neumno po- ( ee t je, nepričakovano od moža, ki je bil vedno v eno obleko oblečen, v j obleko, kakoršuje so nosili za časa i križarskih vojsk.
Miogoče je bila otročja dopadaželj-' noat — a vendar sem si želel, da bi i ta človek vsaj* nekaj, kar sem imel in j posedoval, občudoval. Ti, dragi bra- j lec, bi imel mogoče isto čuvstvo. Pri- ' ložnost se mi je ponudila. Hotel sem j se vrniti v London in "zaznamoval" sem svoje perilo, da ga dam praL V M>biuem kotu ga je bil lep kup: štiriinpetdeset kosov. Pričakoval sem. da bode mislil, da sem ga toliko rabil v .enem tednu. Še enkrat sem pregledal svoj zaznamek, da bi videl, če je v#e v redn, potem sem ga pa polpžil na mizo. Ssmeobsebi je razumljivo, da- ga je pri svojem prihodu vzel v rsjp., ga natanko pregledal do velike «Ste w rekrf: "Še Marsikaj bi si umr^, ^nisii^'j Nato je položil Hstek 'zojiet na mizo.
Njegove rokavice so bile v najslabr :šem stanju; in vendar mi je svetoval, j naj si tudi jaz take omislim, kakor j jih on nosi. Njegove čevlje so bile raztrgane; nosil je kravatno iglo, v kteri je bilo košček stekla, kterega je imenoval "morpilističen diamant" — kaj naj bi neki to pomenjalo! — in o kterem je zatrjeval, da sta bila j samo dva taka najdena, — drugega poseduje kitajski eesar.
Pozneje, v Londonu, mi je delalo j nemalo veselja, če je prišel ta fantas-jtičui vlačugar v sprejemno sobo ho-j tela ter se vedno prav plemeuitaški i obnašal. Vedno je imel omeniti kako ; visokost; stanovitnega na njemu ni bilo drugega, kakor obleka. Če me \ i je ogovoril v prisotnosti tujcev, je svoj glas povzdignil ter me naslovljal j z "Sir Rihardom", ali "generalom",! ali "Vaša visokost"; in če so postali j ljudje pozorni in naju gledali, me je j takoj vprašal, zakaj nisem prišel včeraj zvečer k vojvodi Argylskemu ter me opomnil na vabilo vojvotle Westminster. Sčasom sem začel verjeti! njegovim besedam. Tako je prišel j nekega dne k meni in me povabil, naj grem z njim k grofu Warwiku, da * bi prebil večer pri njemu. Odgovoril sem mu, da nisem dobil nikakega vabila. Nato je menil, da nič ne škoduje, ker je on z njim jako dobro znan iu ni treba nikakih formalnosti. Vprašal sem ga, ee grem lahko tako, kakor sem. Menil je. da to ni mogoče. V hišo gentlemana je treba iti zvečer v salonski obleki. Hotel me je toliko časa čakati, da se preoblečeni, potem pa bi šla k njemu, kjer bi čakal pri steklenici šampanjca in i smodkali, da se tudi on preobleče. Ker sem hotel priti stvari na konec, sem se preoblekel in šla sva. Vprašal . me je, če nimam nič zoper to, če greva peš. Korakala sva več kakor eno uro v megli in blatu, dokler nismo konečno prišli do njegovega "aparte-menta", obstojajočega iz ene same sobe, nad brivnieo in v neki stranski ulici. Dva stola, majhna miza, star ' kanape, umivalna skleda in vre. raz-kopana postelja, kos ogledala, cvetlični lonček, v kterem je tičala neka borna rastlinica — imenoval jo je eksotično razstlino, ki cvete samo vsakih sto let, darilo umrlega lorda j Palmerstone, za ktero so mu ponujali j že velikansko svoto — to je bila,vsa oprava. Tudi svetilnik s majhnim koščkom sveče moram omeniti. Rogers je napravil luč in me povabil, naj se vsedem in naredim, 'kakor bi j bil d»iua. Potem je rekel, da upa. da L sem žejen, ker me hoče presenetiti s i šampanjcem, ki pride le redkokdaj i na trg. Ali imam mogoče raj še sherrv ali portsko vino? Portsko vi-! no ima v kleti, steklenice debelo pre- i vlečene s pajčevino. In smodke — toda sam naj sodim. Odprl je vrata, vtaknil glavo skozi in zaklical:
"Sackville!"
Nobenega odgovora.
"Halo, Sackville!"
Nobenega odgovora.
"Kaj hudiča se je pa zgodilo z . kletarjem? Nikdar ne dovolim slu- ! gam — ah, ta osel je seveda ključe seboj vzel. Brez ključev pa ne morem v sosednjo sobo."
j *
Čudil sem se tej drznosti. Se ved-
11
no je pripovedoval pravljico o šampanjcu in me povpraševal, kako bi I se izvlekel iz te zadrege. Nehal je klicati Sackville, mesto njega pa lipid : - " 1
"Angely!"
Toda tudi Angely .ni prišel.
"To je sedaj drugič, da se jehlevar brea mojega dovoljenja odstranil. Jutri ga odslovim."
Potem je poklical Tomaža, a ker ta ni prišel, Teodorja, toda tudi Teo-j dor ni odgovoril.
"Je vse zastonj", je govoril Rogers. "Služinčad me ne pričakuje ta: čas in radi tega so vsi odšli. Hlevarja i bi pač lahko pogrešal, toda brez kletarja ne morem do vina in smodk in brez sluge se ne morem preobleči."
Rekel seari mu, da mu pri preobla-fenju jaz lahko pomagam, toda o tem ni hotel ničesar slišati. Rekel je tudi da se ne počuti dobro, če ga ne obleče vajena roka. Konečno je menil, da pri starem prijatelju ni tako natančno, v kaki obleki pride k njemu. Vzela sva nato izvoščeka ter se odpeljala. Konečno Sva se vstavila pred velikim poslopjem in stopila z voza. Še nikdar nisem videl pri tem človeku o-vratnikj. Sedaj se je vstavil pred svetilko potegnil iz žepa papirnat ovratnik irt plesnjivo ovratnico ter dal o-boje okiog vratu. Potem je šel po stopnicah navzgor in v hišo. Toda takoj je zopet prišel, hitel k meni ter zaklical:
'-'Idite! Hitro!"
Odhitela sva ter zavila okolu vogla.
"Sedaj sva na varnem," je rekel, odstranil ovratnik in ovratnico ter vtaknil oboje v žep.
"Srečno sva ušla," je pristavil.
"Kaj?"
-'Pri svetemu Juriju! Grofica je bila tukaj."
"No, pa kaj je na tem? Ali je ne poznaš?"
' 'Če jo ne poznam? Obožuje me.
A. V .	. .	I ■
Slučajno sem jo videl, predno me je
-W-.. ' . . ...	it.	... ,...',■' "i,: .. ■ ...
' Veletrgovina z vinom in Žganjem na drobno in debelo. •
____-a. .... ■ • ., .._ '
' QEO. TRAVNIKA** ,
6102 N. E. St Clair Ave., Cleveland, O., U. S. A. 1
I Kdor rojakov po širni Ameriki Želi dobro vino in žganje, naj se obrne na gori imenovanega rojaka in vsakdo bode.zadovoljen z naročenim blagom. Vino in žganje se pošilja v vsaki množini in* V vsaki kraj.	1
► Velika zaloga pristnih m in n^koQStga žganja.
Priporoča se rojakom tndi v obilen poset tvqje dobro ure'jene gostilne, | kjer se toči vedno sveže in priznano dobro Laity«*? pivo, izvrstno do-I mače vino in prodajajo tudi CIRIL-METOPOVE smodke.
QEO. TRAVNIKAR. I
ShV^e^M « nV» M^mi	M nit I ,. vt
-_ 1 . •__
i-	- /i.,!*,'.-- ..L« ' J
Pristen i m port i ran '
Cviček in Vipavec j
je dobiti steklenica 50 ct. na dom v New Torku postavljen. \
Fritz Doerrhoefer, ' \
5.1644, 2.,Ay«., med	N^Jforl^«. V, \
|"v	- -.HF: Mg f&g3j«	''
; j / _ .	\
Phone 3-46.	'
©FRANK PETKOVŠEK,	j
javni notar - Notary Public, _
716-7J® Market St., WAUKEQAN, ILL.	j
PRODAJA fina vina, najbolje iganje te	$
"»vrstne smotke — patentov ana zdra	j
PRODAtA^vožne listke vseh prekomor-	•
POŠILJA denar t stari kraj zanesljivo	1
in podteno.	j
• UPRAVLJA rsc v notarski posel spada-	^
f	' ' ' —... -I ■ , ' ■ J
;	Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York.
! zapazila in hitel sem ven. Že dva meseca je nisem videl. Če bi se naenkrat prikazal, bi lahko imelo slabe posledice. Nisem mogel vedeti, da je v mestu, ker je bila na svojem letovišču. Podprite me nekoliko — samo za trenutek. Tako! Sedaj mi je že bolje. Hvala vam lepa, Sveta nebesa, kik becr!"
Na ta način -toraj nisem prišel k j Rogersevemu grofu. Toda zapomnil sem si hišo, da bi pozneje povprašal. Bila je navadna hiša, v kteri je stanovalo veliko revnih ljudij.
V mnogih stvareh pa Rogers ni bil ! i neumen. V nekaterih pa popolnoma, ; a teg-a ni vedel. Pri vsaki priložnosti |e kazal "sveto" resnost. Prošlo poletje je umrl na morju kot — Carl of Ramsgate.	,
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Braddoeku. Pa., in okolici naznanjamo, da je naš rojak JOHN A GERM, 544 Braddock, Avenne,
kupil prodajalno, kjer prodaja tudi razne slovenske knjige in objednem »je pooblaščen pobirati tudi naročni-!iV za list "Glas Naroda". Rojakom ga toplo priporočamo.
Upravniitvo "Glasa Narediš1 .
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Clevelandn, Ohio, in okolici se naznanja, da je g JOSIP KOŽEN, VODJA NOTARSKE PISARNE,
6104 St. Clair Ave., N. E., Telephone Cuyahoga C. 4279 K, ob enem naš zastopnik za "Glas Naroda" in pooblaščen sprejemati o-i glase, pobirati naročnino in prodajati naše knjige.
Rojaki v Collinwoodu opravijo lahko vse zadeve vsaki torek in petek zvečer v gostilni Jakoba Grdina, 513 CoLlamer St., in si tako prihranijo pot v Cleveland.
Rojakom ga najtopleje priporočamo.
Upravriištvo "Glasa Naroda", j ' - -
Za vsebino tujih oglasov nf odgovorno ne upravniitvo ne uredništvo
Kretanje parnikov.
North German Lloyd. -
Iz New Yorka v Bremen.
RHEIN , odpljuje 3. marea. * KAISER WILHELM DER GROSSE odpljuje 8. marea.
ZIETEN odpljuje 10. marca. PRINZ FRIEDRICH WILHELM odpljuje 17. marca. KRONPBINZESSIN CECTTJF, odpljuje 22. marca. GEORGE WASHINGTON odpljujs 31. marca.
Francos^ črta.
r 1» New Torka v Havre.
LA SAyOlE odpljuje 3. marca.
CHICAGO odpljuje 5. marca.
LA LORRAINE odpljuje 10. marea.
LA PROVANCE odpljuje 17. marca.
LA TOURAINE odpljuje 24. marca.
American črta.
i
Iz New Yorka v Cherbonrgh in Southampton.
PHILADELPHIA
• odpljuje 5. marca. ST. LOUIS odpljuje 19. marca.
White Star črta.
I	. •
iz New Yorka v Cherbourgh in Southampton.
ADRIATIC odpljuje 12. marca. "
OCEANIC odpljuje 26. marca.
Anstro- Amerikanska črta.
Iz New Yorka v Trst in Reko.
ALICE odpljuje dne 2. marca. OCEANIA
odpljuje dne 16. marea.
ARGENTINA odpljuje due 30. marca.	^
Hamburg American črta .
Iz New Yorka v Hamburg
KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpljuje 5. marea. BATAVIA odpljuje dne 8. marca. PRESIDENT LINCOLN odpljuje 12. marea. PRESIDENT GRANT odpljuje 19. marea.
AMERIKA odpljuje 26. marca.
HAMBURG odpljuje dne 29. marca.
' !
Red Star črta.
Iz New Yorka v Antwerp.
KROONLAND
odpljuje 2. marea.
FINLAND 'odpljuje 5. marca.
VADERLAND odpljuje 12. marea.
ZEELAND odpljuje 19. marca.
LAPLAND odpljuje 26. marca'
Holland American črta.
Iz New Yorka v Rotterdam.
NOORDAM odpljuje .8» marca.
STATENDAM odpljuje 15. marea. RYNDA1P
odpljuje 22. marca. POTSDAM
odpljuje 29. marca.
__ ' ______ : ^
NAŠI ZASTOPNIKI
kteri so pooblaščeni pobirati naročnine^ za "Glas Naroda" in knjige kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle. San Francisco; Cal.: Ivan Stariha. Za Denver, Colo, in okolico: John Debeve, 4723 Vine St. Pueblo, Colo.: Petar Čulig. Indianapolis, Ind.: Alojzij Rud-man.
Depue, 111.: Dan. Badoviuac. La Salle, 111: Mat. Komp, Frank Cherne, 924—1st St. La Salle, 111.
South Chicago, 111.: Josip Kom-pare.
Waukegan, HI.: Frank Petkovšek. Gary, Ind.: Jovan Milic. Calumet, Mich, in okolica: Ivan
Šutej.
Iron Mountain, Mich, in okolica ? Marko Badovinac. South Range, Mich.: John Bahoriš. Chisholm, Minn.: K. Zgonc.• Ely, Minn.: Ivan Gouže. Eiy, Minn, in okolica: J. Škerjanc. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Eveleth, Minn, in okolica: Nick Miletič. Hibbing, Minn.: Ivan Povše. Nashwauk, Minn: Geo Maurin. Tower, Minn.: John Majerle. Kansas City, Mo.: Ivan Kovačič in Ivan Rahiija.
St. Louis, Mo. in okolico: Frank Skok.
Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Brooklyn. N. Y.: Alojzij Češar<;k. Little Falls, N. Y.: Frank Gre-' gorka.
Bridgeport, 0., in okolica: Andrej ; Hočevar.
Cleveland O.: Frank Sakser Co., William Sitar in Josip Kozen.
C. E. Proskowetz, Mingo Junction. Ohio, in osrednji Coke Region. Oregon City, Ore.: M. Justin. Braddock. Pa.: Ivan G?rm. Bulger, Pa.: Geo. M. Schultz. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Forest City, Pa.: Karl Zalar. Heilwood, Pa. in okolico: Alojzij Jakoš. \
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja. ! Pittteburg, Paj".: Ignac Pbdvasnik in Jakob Zabukovec.
Steelton, Pa.: Marko Kofalt in Jo-sip A. Pibernik.
Sutersville, Pa.: Louis Mrbar. Willock, Pa.: Fran Šeme. West Jordan, Utah: Anton Palčič, i Black Diamond, Wash.: Gr. Po-renta.
Benwood, W. Va.: R. Hoffman, Thomas, W. Va.: Josip Rus. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik. Rock Springs, Wy.: A. Justin.
Rock Spring, Wyo.: Val. Stalich. * * *
Vsi naši zastopniki so z nami že dalje časa v poslovni zvezi, vsled česar jih rojakom najtopleje priporočamo.
Brez ¥se m »
ko naročiš vožnje listke za svojo družino, prijatelja ali sorodi.il a pri tvrdki Frank Sakser Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y., ktera za potnike skrbi da pridejo zanesljivo in y najkrajšem času dc „ svojega cilja. Pili za vožnje cene in pojasnila.
! . gg Zdravju	i|
najprimernejša pijača je
»»LEiSY PIVO^ I
•
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. ^ad tega : naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi « %t ■ , svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
pivo je najbolj pfiljubljeno ter se dobi r vsec £>o.]sih gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo, Trarnikar-ja 6102 St. Clair »•» £ kted Vam drage volje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
————— I	wvr m i i n wma-mm "n.^........
I -_:____
}	t^" Veil lea zaloga vina in žganja.
$ -^SjLf^b Marija Qrill I
C	Prodaja bde via) po..............70c. falloo n
' P jnHjDroiaik4 galone za....................$11.00 ^
S	Brinjevec 12 steklenic ta...............$12.00 H
S '^^fjfffltfer'	°hilno naročbo se priporoča
5	MARIJA ORIUL, J
^ S3OS St. Clair Ave., IS. E., Cleve and, O- j^J
Za vsebino tnjih oglasov ni odgovorno ne upravništvo ne uredništvo.
10.548
to je bila številka bolnika, kattri je bil zadnji v letu 1909 še sprejet v zdravljenje slavnega in znamenitega Dr. J E THOMPSON-A, glavnega zdravnika in ravnateljaSio venskega Zdravišča v New Yorku. Ta ogromni broj v zdravljenje sprejetih in tudi po kratkem času popolnoma ozdravljenih bolnikov, nam zopet spričuje da je Dr. J. E. THOMPSONA iskušenodt in zmožnost v zdravljenju vseh boieznij
PT- Najbolša Garancija
za vsakega, kateri potrebuje uspešno in hitro zdravniško pomoč, ter želi v kratkem svoje izgubljeno zdravje nazaj zadobiti.
ROJAKI IN ROJAKINJE : Ne zgubite nade, ako Vas drugi zdravniki niso mogli ali Vas ne morejo ozdraviti:—zato torej če se počutite slabi in nemočni ter bolehate na še tal^o teški in nevarni bolezni, kakor :
reumatizmu.	na *etodcu.
na vodenici,	^^^^^^^^ Ž na mazulih,
ur, j. £> thompson.
Kakor tudi tajnih moških in ženskih spolnih
boleznih:
triperju, čankerju, sifilisu, izcurenju moškega soka. nezmožnosti v spolnem obtenju;—nadalje na belem toku. nerednem mesečnem čiščenju, na vnetju maternice, ncplodovitosti, —
tedaj se z zaupanjem obrnite za pomoč na slavnega in po vsem svetu radi njegove izkušenosti v zdravijenju dobro poznatega Dr. J. E. THOMPSONA ker ni je r.i je^ne
AKUTNE iN KRONIČNE BOLEZNI
katera bi ne bila nieir.11 clobrr^in natanko spoznata in katere bi se on ne upal v kratkem popolnoma ozdraviti.
Zdraviienje vsih spe^nih bolezni ostane strogo ta i no.
PAZITE DOBRO KOMU poverite bolezen v zdravljenje. Vaša lastna korist je da ne odlašajte temne takoj v materinem jeziku
pišete za svet in zdravniško pcmoč na SLOVENSKO ZDRA-VISCE kateremu na čelu stoji slavni zdravnik :
342 \V. 271 h StT	" New York,'^ Y.
i A K O p®^"
—............"" ^ denarje v staro domovino, ♦
obrni se na zanesljivo tvrdko, ktera ti hitro in pošteno postreže
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt. St.,	NEW YORK.
^ J^ Q potuješ staro domovino, kupi
"	\ parobrodni listek / Pn
j	t	Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St^	NEW YORK.
A T^"	želiš svojega sorodnika, ženo ali kakega drugega iz starega kraja vzeti
w	v to deželo, kupi
parobrodni in železniški listek pn ;	Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St^	NEW YORK.
AT^	želiš svoje trdo prislužene novce sigurno in obrestonosno
^ naložiti v kako hranilnico z dobrimi obrestmi, od dne vloge do dne dviga, obrni se na
Frank Sakser Co.
_ -	S3 Cortlandt St^ 11"	NEW YORK.
jA. K O p« poslušaš ljudi, ki drugače svetujejo in naletiš slabo, pa ni krivda
L	fe. Frank Sakser Co.
I	. ^ ... . aV	•• !	■ •
■^■JJBLU-.^-: M.' .1.,- «J. 1,11 , u .j4 11,1 .11.1 ■ I . .,. U 1
, -t. tj I )Ml.II..,-
Jugoslovanska Katol. Jednota.
Murporirana dne 24. januarja 1901 v drŽavi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
OTtADHTKI:
Predsednik: FRANK MEDOS, §483 Ewing Ave., So. Ckicmgo, HI ' Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 67, Brad dock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROZlC, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽEŠNIK, L. Box 383, Bock Springs, |
Wyoming.
Blagajnik: IVAN GOVŽB, E Box 165, Ely, Mina. 8 J	XADSOUVIXZ: *
&L0JZIJ yiRANT, predsednik nadroraega odbora, 1700 E. 28 th St.,!
Lorain, Ohio.
IVAN PRIMOŽIČ, IL nadzornik, P. O. Box 841, Eveleth, Mini, MIHAEL KLOBUČAR, m. nadzornik, 116 — 7th Str., Calumet. Miehiran.
POHOTNI ODBOK:
IVAN RE RŽI SN IK, predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138,
ftardine, Pa.
IVAtf'MERHAB, drutfi porotnik, Bx 95, Ely, Minn. ŠTEFAN PAVLIŠIČ, tretji porotnik, Bx 261, Aurora, Minn.
- o ■ ■
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago St., 9oli*t, ILL	-
■ ■ ■ o »
Drultveno glasilo je "GLAS NARODA."
Drobnosti.
rgr
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko se je <lne 7. februarja iz ljubljanskega južnega kolodvora odpeljalo GO Maeedoneev in Go Slo-1 vencev.
Občutna škoda. Zadnji sneg je napravil na raznih poslopjih v Ljubljani mnogo občutne škode, ker se je na več krajih tramovje posedlo in tudi strehe zleknile. tako da bo treba mnogo dragih poprav.
Nesreča. 7. febr. je posestnikov sin Ant. Žitnik iz Vinterjevea pri Šraart-nem, v litijskem okraju z nabasano puško meril skozi okno in jo potem z odprtim petelinom postavil v sobi. Ne misleč na to, da je puška še nabasana in peteiin napet, je pozneje hotel ponoviti isto, menda je hotel streljati vrabce — a ko prime za puško, se mu petelin sproži in <ra je strel zadel v desno stran obraza ter poškodoval tako hudo, da so ga morali prepeljati v deželno bolnico.
Is zapora pobegnil. Pred nedavnem i je pobegnil iz zapora v Logateu sam-siki kljuearski pomočnik O. Scharm. rojen 1897 v Forstu okraj Frankfurt. I'begli je bil prijet zaradi vlačuganja in beračenja ter bi bil odgonskim po-tqm moral nazaj v svojo domovino, j
Med spanjem okraden. Ko je ne-j davno zaspal v neki gostilni pri mizi hlapec Josip Snoj, mu je bila | ukradena iz žepa usnjata denarnica, v i kateri je imel okoli G K denarja. Sumljiv tatvine je neki'sjost, ki je pri njem sedel in videl, da je imel denar.
Nekaj neverjetnega o ljubljanskem škofu Antonu Bonaventuri poročajo iz Ilotedrsiee. Nedavno so namreč j imeli Kotedrčani čast, da sta se skozi ! njihovo vas vozili dve znameniti gla-; vi: škof A. Bona ven t ura in idrijski dekan Arko. Seveda se je vse rado-1 vedno povpraševalo, kakšni opravki so gnali škofa Antona Bonaventura1, v Idrijo, fco se je vendar šele te dni poročalo, da je Škof pri papežu v Rimu. Stvar je morala biti vsekako zelo 1 nujna, da se je škof takoj po povrat-ku iz Rima napotil v Idrijo. In Ho-tedrčani so baje iz najverodostojnej-šega vira izvedeli, da je škof Anton Bonaventura zapleten v neko uma-zanost, ki presega vse njegove dosedanje umazanosti. Resnično povemo, da tem govoricam ne moremo verjeti, kajti nam se zdi absolutno nemogoče, da bi hote! škof, božji namestnik, oslepariti revno ženico za njeno doto in njen zaslužek. Stvar je baje sledeča: Pri umrlem ljubljanskem pre-latu Rozmanu je služila njegova nečakinja Frančiška Rozman. Imela je precej dote in tekom časa si je prihranila lepe denarje. Ves denar je imela, naložen v hranilnici, hranilne knji- j Žide je pa dala v shrambo stricu pre-! latu Rozmanu. Tega denarja je bilo ! 3200 K. Frančiška Rozman je bila j tudi zavarovana; govori se, da za; 4000 K. Tudi zavarovalno polico je , imel v shrambi prelat Rozman. Ko i je Frančiška Rozman ob smrti svojega strica zahtevala, da se ji izroče njene stvari, tedaj ni bilo nobenega sledu niti o njenih hranilničnih knjižicah, niti o njeni zavarovalni polici. ; Nesrečni ženski, ki že preje ni bila prav trdnih živcev, se je vsled te izgube »mešala pamet. Neprestano ponavlja pred se: "Moji denarji, moji denarji!" Sodnija ji je postavila skrbnika, ki je začel z vso vnemo stikati s» zginolirai knjižicami in za po-je tmbral toliko materija-.ii. js,:. je vlažil iO&bo proti * Škotu A.
tovostjo, da je to edini pravi toženec j kajti dognalo se je, da hrani zavarovalno polico škof Bonaventura. Kjer je pa zavarovalna polica, tam so tudi hranilne knjižice. In radi te tožbe je bil naš škof takoj po povratku iz Ri-<n:a klican v Idrijo. Kakor rečeno, mi j vkljub vsem trditvam ne verjame- | mo, da bi se bil ljubljanski škof podal med sleparje, kajti jesakdo mora pri-j znati, dn je navadno sleparstvo, na j vadna lopovščina, ako je namreč resni "-no, da so izginili Frančiški Rozman njeni tisočaki brez njene vednosti, Zato nikakor ne moremo verjeti,) da bi si bil ljubljanski škof Anton i Bonaventura s to zadevo kakorkoli j' umazal svoje prste. Pričakujemo, dal!
bo Slovenec", ki je škofovo srlasilo.!
* j 1
odkrito in brez zavijanja povedal, v !, koliko je resnična govorica o zgino-1 lili knjižicah iti zavarovalni policij. Frančiške Rozman, in če je resnično da je v tej zadevi proti škofu že vložena tožba.	''*
i
PRIMORSKE NOVICE.
- i
Nov letalnik — izum Slovenca. ! •
Tekom minolega leta se je na polju j, aeronautike storil posebno velik ko-' ( rak naprej. Posrečilo se je človeku v j pravem pomenu besede leteti po zra- j ku. Avijatik Rleriot je poletel s Fran- j coske na Angleško preko kanala La ' Manche. Letalni stroji so se zelo po- j množili: Wright, Bleriot, Latham,! Patilhan in še mnogo drugih je, ki j so že pravi mojstri v letanju s svojimi aeroplani, monoplani, biplani it-d.' Paulhan se je dvignil celo v višino preko 1000 metrov. In sedaj bo v kratkem tudi naš mali narod zastopan na tem poiju . Inžener g. Živic v 1 Trstu je izumil popolnoma nov letal-j ni stroj. Gori omenjeni letalni stroji ' niso v resnici nič drugega nego tako-1 zvani 'zmaji' po vzorcu, kakor si jih delajo otroci, da jih potem spuščajo v zrak. Letalnik inženirja gospoda Živiea je pa v resnici vreden tega imena, kajti nima popolnoma nič skupnega z gori rečenimi aeroplani ampak posnema skoro do eela ptičje letanje. Ta letalnik ima tri porotnice, a vsaka teh perotnie ima po sedem, oziroma tudi po več malih pravcatih perotnie, narejenih iz naravnih, močnih ptičjih peres. Perot-nice bodo ^dolge 15 metrov, a široke j 1 -20 m. Gibale se bodo simultano, a j njih gibanje bo imelo dvigalno in ob- , enem tudi propulzivno silo. Letalni^ bo mosrel dvigniti 530 kg, ker bo pa ' letalnik težak 350 kg, bo mogel dvig- | niti se drugih 200 kg. Gospod inženir i Zivic je že vložil prošnjo za patent * Avstriji in nam je obljubil, da v dveh j mesecih napravi prvo po»kušnjo v Trstu. Posebnost njegovega letalni-ka je ta, da se bo mogel dvigniti kar z mesta.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Med Zidanim mostom in Hrastnikom sta se nedavno okolu 11, ure vtr-gali dve skali, ena 2 m in druga ; iy2 kbm. ter padli na železniški tir. j Osobni vlak št. 31 je zapeljal na ska- ! li, ter cel stroj pokvaril in več vozov.! Sreča je, da so še pravočasno usta- J vili brzovlak št. 4. Tu gre vsa hvala j strojevodji, ki je takoj pričel žvižgar 1 ti in dal s tem znamenje brzovlaku.1 da je vstavil pravočasno. V slučaju pa, da bi imel osobni vlak št. 31 le eno minuto zamude, bi gotovo brzovlak št. 4 prej prišel na mesto nesre-|če in ker ni bilo na levem tiru nobene trančiee, bi skočil iz tira ker je ravno tam ovjnk in bi tudi stroje-, vodja o;l osobnega vlaka št. 31 ne mo-
na prevrnem brzovlak in gotovo bi Jbilo mno^o človeških žrtev.
Zaradi žaljenja pok. cesarice Elizabete je bil v Gradcu obsojen kovač Brumetz na 13 mesecev ječe.
KOROdKE- NOVICE.
Korno poveljstvo v Celovcu? —
Po listih kroži vest. da namerava vojna uprava ustanoviti v "G^Jovcu novo korno poveljstvo in sicer za
Koroško in Primorsko, dočim bi Kranjska ostala pod kor ni m povelj-j stvom v Gradcu. Najbrž imamo: tu opraviti s poskusom nemških po-; litikov, doseči za Celovec korno poveljstvo. Da je razdelitev graškega j kornega poveljstva neizogibna in le vprašanje časa, to je znano. Edino ; naravno bi pa bilo, da se vstanovi ; novo korno poveljstvo za Kranjsko ; in Primorsko v Ljubljani, dočim bi ostala Koroška pri graškem poveljstvu. Svoj čas se je mnogo govorilo, da pride korno poveljstvo v Ljubljano, Stvar je bila v principu že tako-rekoc odločena in stvarni nagibi tudi govore edino le za Ljubljano. — a da skušajo gotovi krogi pridobiti korno poveljstvo za Celovec, temu se
tudi ni čuditi.
— j
HRVATSKE NOVICE.
%
Proti Srbom in Bolgarom. Kama- I novo. 8. febr. Pred dvema mesecema j so priredili tu Srbi in Bolgari skupen ; shod, na kterem so protestirali proti j društvenemu zakonu, naperjenemu proti narodnim organizacijam. Dasi je bil na tem shodu navzoč via Ini za- | stopnik, ki ni imel nobenega povoda j interventirati^- vendar je oblast vse ! prireditelje teg-a slioda izročila pre- ' kemu sodu. ki jih bo brez dvoma I obsodil samo radi tega shoda v več-1 ietno ječo.
Sprememba turškega zakona proti četnikom. Soluu, S. febr. Zakon o čet- j nikili se ima spremeniti. Razveljavi se predvsem določba, da se lahko za pro ali izženo rodbine posamnih četnikov. Z ozirom na to zakonsko spremembo so v Solunu izpustili iz zapora že več četniških rodbin.
Abecedna vojna med AlbancS. So- j
lun, 8. februarja. Med Albanci je izbruhnila ljuta borba radi abecede. Naprednejši elementi so za to. da se za albanski jezik prilagodi latinica, nazadnjaki pa se zavzemajo za to. dr. se še nadalje pridrži turško pismo z albanščino. Na čelu zagovornikov la- | tinice so bivši veliki vezir Ferid paša, ] Ismail Kemal bej, dr. Temo, Derviš j Hima in skopljanski poslanik Nedžib i Draga.
Carigrad, 8. februarja. Albanci so tu jeli izdajati list "Albanez", ki je pisan v albanskem in turškem jeziku, tiskan pa v latinici. Novi list ima nalogo delati propagando za u-vedbo latinice.
Skoplje, 3. februarja. Tu je bil velik arabski shod, ki je protestiral proti uvedbi latinice.
Skoplje, 8. februarja- Sina uglednega albanskega voditelja Rize beja sta odšla na čelu posebne deputacije v Carigrad, da posredujeta pri vladi radi uvedbe latinske abecede. Poslanec Fuad paša je odložil svoj državno-zborski mandat, ker so se niegovi vo-lilei v Prištini izrekli, naj se pridrži turško pismo za albanščino.
RAZNOTEROSTI.
Profesorska razmišljenost je splošno znana. V vsakem šaljivem listu naletimo na anekdote o zamišljenih in pozabljivih profesorjih. Nedavno na Dunaju umrli prof. Jos. Bayer je mnenje o profesorski pozabljivosti precej možno podprl. Napisal je oporoko, katero je pa pred smrtjo pohabil podpisati. Oporoka je vsled tega seveda neveljavna.
Dragocene stvari iz rimskih časov
, so našli v Unter-Sibenbrurinu na Nižjem Avstrijskem v neki jami, v kateri so kopali pesek., Delavci so odnesli ■ več dragocenih stvari, katere so jim i pa pozneje pobrali. Le neke težke
| CARNEGIE TRUST COMPANY,
115 Broadway, New York.
Glavnica in prebitek ..... .........$2.500.000,00
Depozitoma za državo in za mesto New York.
k	,	URADNIKI:	v ,
j	J. B. Bkichmass, President.
James Robs Cubran, Vice-President Kobekt L. Smith, Vice-President. i Stanton C. Dickinson, Treasurer. " Robert B. Moorhead, Secretary. John J. Dickinson. Jr. Ass'nt. Treas., Albert E. Chandler, Ass't. Sec'y., [ L\wuknxe A. Ramaoe, Trust Officer. Charles E. Hammett, Asa't., Tr., ' Lkvester G. Ball, Auditor, Ciiah. M. Scism, Ass't. Auditor, Philip J. ( i Rosv, Jr., Cashier.
' Določen« depozitoma m New York Cotton Exchange.
New York Pr<*1uce Kxchange in New York Coffee £.xchan?e.
Zastopnik državno blagajno za državo Tennessee, t
!	Carnegie varnostne s hram bice pod bančnimi proateri.
zlate verige ni mogoče dobiti. V jami so našli poleg raznih starinskih kuhinjskih posod okrasje iz jantarja, ženski nakit, vet- zlatih posod in masivno zlato palico.
Anglež je Anglež.
T neki švicarski gostilni sta sedela pri eni mizi dva gospoda in obedovala. Eden je bil dobročutni Francoz, I a drugi mrki in molel jivi Anglež. O-b?d je minul, ne da bi kaj izpregovo-! rila. Anglež je bil preje gotov in baš je hotel izpili svoje pivo, ko opazi ! Francoz, da je padla muha v njega. Uslužljivo je rekel:
—	£< PardOn gospod, muha vam je padla v ('ašo!' *
—	"Kaj vas to briga" — mu je odvrnil Anglež — "Vam gori suknja že pol ure, pa nič z vami ne govorim!*'
Kje je moj bratranec
ANTON SKODA? Slišal sem, da se je ponesrečil, ter izgubil roko. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani, za kar mu bodem zelo hvaležen. — John Skoda, Box 418, Hibbing, Minn. (26-2—1-3)
Kje je PETER NOVAK? Doma je iz Korit nice, Kranjsko, in se sedaj nahaja nekje v Chieagu, 111. Prosim eenjene rojake, ako kdo ve kaj o njem, naj mi naznani njegov naslov, ali pa naj se sam javi, ker mu imam poročati važno reč iz fitare domovine. — John Novak, 733 Market St., Waukegan, 111. (26-2—1-3)
Iščem mojega prijatelja FRAN J A KORNIK. Pred tremi leti sva bila skupaj v Milwaukee, Wis. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani njegov naslov. — Louis Rack, R. F. D. 24, ■La Salle, 111.	(25-2—1-3)
OPOMIN.
Vse one, kteri mi kaj dolgujejo, opominjam, da mi do 12. marca 1910 plačajo; če ne, obelodanil bodem vse za|»or doma v listu "Glas Naroda".
Frank Goršie, West Jordan, Utah.
POZO* ROJAKI*
NoTOixaajdena, y*anHfa«| xdrava Alpen Tinktura za pleiaste in goloorad-ce od kterega v 6 tednih lepi, goiti la*je, brki in brada popolnoma zrastejo, k«-amatizem in trganje ▼ rokah, nogah u kriia, kakor potne noge, kurje oieu, bradovice in ozebline, vse te boleiai m popolnoma odstranijo. Da je to zesmica, te jamči $500. Pilite takoj po cenik. Iterega Vam poll jem zastonj t
JAKOB VABCIC,
P O. Bo*CtlTffltfI>.f.
Kadar potuješ
r ^ J naznani svoj prihod tvrdki Frank Saliser Co. 82 Cortland St, Nevr York, U". Y. katera pošlje svojega uradnika na tukajšnje zelezniške postaje, da te dočaka in spremi v našo pisarno, na ta način se izogneš dvomljivih ljudi, kateri vedno prežij na potnike, in ai denarj prihranit.
Pozor! Slovenci PozoeP
VsalonV
anodernlm kogljigfioRf,
Sveie pivo v sodičkih in buteljkah 5l I drage raznovrstne pijače ter unijsfe.-i tmodke. Potniki dobe pri meni i prenodiSCe za nizko ceno*
Postrežba točna in izborcutc Vtem Slovencem in drugim Sk»wi»t«i( šS toplo priporoča	• t
Martin Potoka/ So. Center A?e aicagfl.ii
« Podružnice • I
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 - Podružnice -
M^^^vmhbmmhimPH^V^ fl	-----T— I iiimi H c^MMntnmwnaoMMnMw,",
Splfet. Crtovcc I	' prejem« vio*« n« knjiit« in n«	I Wpljet, Celovec
• ' "« I	koči račun ter je obroatujo po člatlh^Jt J fO	i I f	'je
■ ln, Tt?«t ■ 1	Kupuje m prodiga vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kuno.	|	|rt
m Dolnlika spmmlam - I	'M »nitopnik ft Qediiy'ene^dtiave Je tvrdka	| - Rezervni tond f
: K^poo^o^..... «1 r rtTANKSAKSBR CO.,Š2Corttaridt Street, New Vork, • I'	# fe
i ................................................ I .....
JOSEPH THINER'a----
H£oi»tciic9
Trinerjevo zdravilno grenko
vino.
I DOLGO ŽIVLJENJE.
Naravna želja vsakega človeškega bitja je podaljšati življenje kolikor mogoče. Nura-voznanci vseh vekov so na vso moč skušali iznajti krepčilo življenja. Ker ne smemo misliti, da bomo vedno živeli, a življenje pa lahko podaljšamo—je resnica. Vsi zdr; v nilci ijriznajo, da je temelj življenja v prebavnih organih vsakega živega bitja. To je v onih prostorih telesa v katerib se hrana pretvarja. Kakor hitro je kateri tth pre bavnih orgauov 'V nereda, trpi celo tolo. Ako ta bolni organ hitro o7dravin:o ohranimo si zdravje in moč. — Le eno zdravilo je, ki odstrani vse nadloge prebavnih,-
organov, iu to je dobroznano "l i
5	'	...	t
To ni tajno zdravilo, ker je narejeno iz finega mdečega vina in importirsiiih grenkih j želi^č. Ne vsebuje škodljivih tvarin, za to je absolutno varno za vsak. še tako nežen želodec. Že zdravim g* je priporočati, eno čašico ali dve o priliki, «la se prebavni it; organi ohranijo v d0brem stanju.
t ^	e
To je čudežno zdravilo
ojstri okus, krepča živce,
čisti kri, cedi obrazno barvo,	j
pomnoži pozum,	!
odstrani neprebavnost,	■
donese mirno spanj .
daljša življenje. i
*
Ba je lahko cela dra i na. od najstai'ejcga do otroka v zibelki. To se ne more trditi
v
o katerem drugem zdravilu. Čistočo tega zdravila jamči po vladi Združ. držav — Ser. No. 346. Tisoči zahvalnih pisem od ljudi potrjuje zdravilno vrednost tega leka..	*
Zdravniški nasvet pošljemo brezplačno. Pišite nam v materinem jeziku.	J
JOS.TRINER !
■	I
1333-9 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL i
I
Ne pozabite poskusiti Trfnerjere Hr vr.^e Iniportirnne Sliroiice in	\
Slovenskega Brinjevca, vse domačega izdelka.
______ <
; fštem mojega brata JOSIPA SLUGA, doma iz Perlož št. 19, Primorsko. Pred 3. leti je šel v Ameriko in se nahaja nekje v St. Mary's, Pa. Prosim eenjene rojake, ako kdo ve za njegov^naslov, da mi naznani. Najljubše mi je pa, ako se sam javi. — Frank Sluga, 5920 Collins Ave., Collinwood, Ohio.
(24-26—2) , ===:=
Proda se	v*
IZVRSTNA HARMONIKA,
skoraj nova. nemškega izdelka, po nizki ceni. Več pove:
John Trušnovec, 147 Leonard St.. III. Floor,
(•Is 21, 23, 26 — 2) Brooklyn, N. Y.
____ »
Ne pozabite, da edino jas žgem BRINJEVEC iz in^ortiranega brinja.
BRINJEVEC zaboj od 12 steklenic (5 steklenic 1 galona) $13.00; Manj kakor en zaboj ne razpošiljam.
DROŽNIK, galona $2.75. Razpošiljam v sodih od 4Y2 do 10 ali 50 galon.
TROPINJEVEC, galona $2.50. — Razpošiljam v sodih kakor drožnik.
CONCORD DOMAČE VINO, galona 50^; v sodih od 50 gal.
CATAWBA DOMAČE VINO, gar
Iona 75<J; v sodih po 50 gal. Priložite naročilu tudi tian^r.
JOHN KRACKER,™-, .......
EUCLID, GHIO.t;
»«' '	-	■».**■	'	'lil—i —	»»■■iiinmiii i HIBI
Oorapapie fienerete Transallantlgaa
[Francoska parobrodna družba.]
Direktna črta do H&vre, Pariza, Švice, Inomosta Id IjnMjane. Postni parniki co:
. Savoie"*" ^	..................ton, ^.000 konjslfn moS
a oavoie	..................1-2/(00 « >,-:, o*iO " «'
Lorraine"	« .................1?UH) » a5
'illret^nc"	.....'.............lllC!,0•^ 12 ^ " -
Lametagne .................................«
Gascogne"............................... yjjt-o" O.OuO
Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK
corner Peari Street, Chesebrough Building.
Parniki odplujejo od seJaj naprej vedno ob čefctLi^ e'. uri dop^unae U pristanišča štev. 42NcrtIi River, obM^on St, N. Y.:
•LA SAVOIE	3. marca 1910. 'LA TOURAINE 24. marca 1910.
•LA LORRAINE 10. marca 1910. 'LA SAVOIE	31. marca into.
•LA PROVENCE 17. marca 1910. 'LA LORRAINE 7. aprila 191o!
POSEBNA PLOVITBA. V HA VB«:
Lepi parnik "CIHCACO" odpluje dne 5. marea 1910 ob 3. uri popoludne. Parmkl z xvezjc razuanu. .aai Imajo po d** vijikn.
h: Kozminski, generalni a^er.t 7i Kpač j	1 Dearborr. S t, Ch; rn^-. ii-
4Pijte
MORI CHIANTI,
ki je najboljše izmed italijanskih namiznih vin
člito	Izbornega	okusa.
Ne pijte druzega Chianti, nego "MORI".
$6.00 zaboj z 12 kr«*ti $6.50 zaboj z 12 pin ti Razpošilja ee pov«odi po sprejemu m. o. ali gotovine. Direktni uvozni agent
FRANCESCO TOCC5
520 Broadway,	New York,
Naročite eciIrj preiluo se uvozna carina poviša.
WW	—--~
Vstaoovljeoa dne 16. avgusta 1908, Inkorporlrena aprila 1QOQ v drftevl Panna.
• sedežem v Conem&uffh, Pa.
GLAVNI UKADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D. No 1, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: GEORGE KOS, 32f Broad St., Johnstown, Pa. v Olavni tajnik: IVAN PAJK, L. "Box 328, Conemaugfc, Pa.
Pomožni tajnik: ANDY VIDftlCH, R O. Bos 523,. Conemaugh, Pa. Blagajnik: FRANK ŠEGA, L. Box 238, Conemaugh, Pa. i Pomožni blagajnik: IVAN BREČOVEC, P. O. Bos 6, Conemaugh, Pa.
NADZORNIKI:
, JAOOB IIOCJAN, preds. nadz. odbora, Box 508, Conemaugh, Pa. \ FRANK PERKO, nadzornik, L. Box 275, Conemaugh, Pa.
* JOSIP DREMELJ. nadzornik, L. Bos 275, Conemaugh, Pa. f*
J[r*	POROTNIKI:
ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Dunlo, Pa. MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIC, porotnik, P. O. Bos 323, Conemaugh, Pa.
.[: '	VRHOVNI ZDRAVNIK:
r S. A."E. BRALLIER, Greeve St., Conemaugh, Pa.
r
-0-
Cenjena društva, oziroma njih uradniki so uljudno prošeni pošiljati denar naravnost na blagajnika in nikomur drugem, vse druge dopise pa na glavnega tajnika.	t (
V slučaju da opazijo društv.ni tajniki pri mesečnih poročilih, ali sploh kjersibodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjklivostl, haj se to nemudoma naznani na urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi, t
Društveno glasilo je "GLAS NARODA." ,	|
—— —— .i
V padišahovej senc!.
Spisal Karl May; za G. N. priredil B. P. L. , <U. -
SESTA IN ZADNJAJ KNJIGA.
ŽUT.	|
(Nadaljevanje.)
j
"No. skrbeti hočem za to, da si nabaviš oveo in kozo. Poglej te sre-brnike! Skupaj rrednujejo dvesto pijastrov. S tem denarjem si zamoreš kupiti najmanj štiri ovce in štiri koze. če si ga ne pustiš odvzeti od hu-' dobili h ljudi ''
"I)a '>! si ga pustil odvzeti? naj kdo pride! Sel bi k popu, ki bi mi pomaga!. Toda ti si samo šališ. Saj bi bila potem jako bogata, jaz in moja sestra, ki stoji zraven ognja."
"Potem imate tukaj popa?"
"Da, in so eelo zelo dobrega, ki mi da večkrat jesti. Jaz sem kristjan."
To p'T. v i ponosno. Iztrgam listek iz moje zapisne knjižice, <napiš< m t na njega *>:ir besedi, in mu ga dam j>otem z pripombo:
Severora Zdravila nimajo para y svoji posebni koristnosti.
| MALA BOLEZEN
k	ne ostane vedno mala. Da so iz oslabelih obisti ne razvije nevarna bole-
fc	zen, preprečiš s tem, da takoj u/.ivad
| SEVEROVO ZDRAVILO j ZA OBISTI IN JETRA.
Za bolest v hrbtu, vnetje obisti, medla In krevnata jetra ter nered-|	nosti v mehurju.
Vsaka steklenica vsebuje neprecenljivo vredno&t za vase ždravlje. Zimski £	meseci so uajopasuejši za obisti, ker prehladi, mrzlice in izpostavljanje
|	vplivajo na obisti in jetra, podvojujejo njihovo delo iu je zadržujejo. To
^	zdravilo vam zaščiti zdravje.	Cena 50c. in $1.00.
I Na P*"<xl»j ▼ lekarnah. Zahtevajte samo SeveroTihZdravil. Vprašaji© za SeTero? Almanah.
Deluje dobro.
Če imate slab žel c, da van j id ai d Si in jc prebava počasna, uživajte
SEVEROV ŽELODČNI GRENCEG
Vpliva dobro na želodec, ga leči in krepi. Izpodbuja tek in podpira prebavo. Vpliva dobro na jetra in drobja, tako da se iz-lahka čistijo*	Cena fi.oo.
Hitra pomoč.	<
Od prehlada do pljučnice je samo en ko-	'
rak. Vnetje pljuč in druge resne bolezni	^
lahko preprečite, ako začnete uživati	i
SEVEROV	i
BALZAM ZA PLJUČA	i
<
Ta lek takoj uteši kašelj ali prehlad, olajša	\
hripavost, ozdravi vnetje sapnika, ustavi	\
kašelj in naglo povzroči boljši občutek.	j
Cena 25c. in 50c.	j
s
Zdravniški svet zastonj vsem,
-<• ' .'t	• ''	'-i; . .	i .5 * . . .
w F Severa Co. CEToA'flos
. *.- —- ——■■ --—-———'— • —...........-■*-________—___ —____________________
THE LACKAWANNA.I
NajpripravnejSa železnica za potnike
namenjene v Evropo. V neposrednej bližini transatlantskib parnikov.
Prevoz potnikov in prtljage zelo po j ceni.
THE ROAD OF ANTHRACITE 1
NajkrajSa pot v Buffalo. Direktna pot v Scranton in premogove okraje. Med New Yorkom in Buffalo vozi vsaki dan v vsake j smeri po pet vlakov: Med New Yorkom, Chicagom is zapadom vsaki dan Štirje vlaki;
Med New Yorkom, St. Louisom in jngozapadom, dnevni promet;
Med lokalnimi točkami priročen in pripraven promet.
Nadaljne informacije glede vol-njih cen, odhoda in prihoda vlakov Itd., se dobe pri lokalnih agentih ali pa pri
nfieorgt A. Gullen,
glavo) potniški atest
90 West Street,
__Ntw York.
II	■	I -i
I--—--------
Samo
I
centov
' velja vsak zvezek potnega romana
V	PADISAHOVEJ SENGI.
•-o--
V	BALKANSKIH
SOTESKAH.
1	.
Dosedajni 4 z/szki skupaj stanejo le EN .1DLAR.
Ta krasni roman bode obsegal Sest knjig in stanejo vse skupaj samo $1.50 s pošto vre.d.	• >
V salogl imamo it 3 zrezke
"VINNETOU"
Rdeči Gentleman
, Vsi trije zvezki veljajo 754 z poštnino
■ vred-
Kdor misli naročiti te zanimive in izvanredjjo cenene knjige, naj piše I takoj, dokler se le vse doM. t	Ujuvjtjjftp 4' (H||	"
"Ce ti kdo ne bi verjel, da si si dvestodvajset pijastrov poštenim po-. lom pridobil, ali ee bi ti kdo hotel denar odvzeti, daj ta listek popu. Napisal sera potrdilo in pa potrdil s svojim podpisom, da sem ti denar po- ' daril."'
Prednc sem zavel pisati, serr.i mu stisnil denar v roke. Kar trd stoji, i daleč mole roke od sebe in neverjetno me gledajoč. Listek položim na denar, se obrnem, grem ven in zajezdim konja. Sedaj teče za menoj in ves : vesel kriči:	!
"Ali naj bode to res moje?'* ,, •
"Da, gotovo!"
"Moje in moje sestre, ki stoji notri zraven ognja?"
"Seveda! Toda n© kriči tako! Obljubil si nam, dr. nas pelješ na cesto in nimamo časa, da bi čakali."
•■^fukoj, takoj, že grem, že grem!"
Denar in listek drži še vedno v rokah. Nese ga notri k sestri, 'ki J *t#ji 'zraven ftgnja' in se potem vrse. Z mnogimi besedami lioce izraziti j svoj«* veselje; jaz mu pa to prepovem, nakar tiho pred nami stopa. Z malim! daiilom smo osrečili dva človeka.
Čez nekaj časa jezdimo mirno dveh ali treh majhnih poslopij, nato pa ! po lesenem mostu čez Josko. Potem pride prava vas. Nekaj temnih postav nas-sreča, ki se začudeni vstavijo; ne ogovoii nas nikdo ne. Tako pridemo na konec vasi in do ceste, kjer se od našega spremljevalca poslovimo. Ko j smo nekoliko oddaljeni, da mu ne moremo več prepovedati, zakliče za 1 nami:
"Bin defa šikr verinic. ben ve kic kardašin, odada ateša durmak olan j
— zahvaljujeva »e vam tisočkrat, jaz in moja sestra, ki stoji notri zraven j ognja!"
-¥ j T7TIII POSLUŠAJTE KAJyamslavtopr^ESQI^^^
jp^G^r	KUJAKiI!! * THE colliks new york medical	- ^^jjw^jf
Jt^^^CI	PAZITE NA SVOJE ZDRAVJE JN ZDRATJE 8VOJCET.	W^jfwT ^Mg^^
MmJ ^Hi^^L ■S^^j	Samo ako ste zdravi in čvrsti, zamorete biti sreCai in zadovoljni, svoje vsak-	KkjfjfyM ^^Hm^^H9
BiCj^g mS^i rtft M V^K^t	dan je delo opravljati in svojce preživeti. Nareije bogastvo in sre£a človeka je	WmUK B^HB
BrSe^l »m IP^ ■ptt^A	ZDRAVJE. Ravno sedaj je nenevarnejii £m ko človek najhitreje oboli. Radi	/71fflpjm t JUliir
E^i^Sl eIM^ M	tega se pa tadi ravno v tem časn, raznovrstni zdravniški mazačipo časopisih	jrgKT^ | ^''-zfati&BSr	; 1
1 * » '¥	j i vali jo in bolnikom ničvredna zdravila po nizki oeni ponuja jo/ katera vam pa	I ^AoB^^E	K - I
jaAW';.^ 1 VRn r^;	več Škodujejo kod koristijo. Menjava temperature je največji sovražnik zdravja.	PH^^HB	K ' A
w/SX^f.«	Iz najmanjšega prehlajenja nastanejo čestokmt jako težke bolezni in nevarne	yftN Mr '/fPn
^yjg^^m ^L M^atl	posledice. Ravno tako si pa tudi lahko težke in nevarne posledice nakopljete ako	tejf&Jm ®'jfvJr73
se takim zdravniškim mazačem poverite, kateri vate bolezni nemorejo spoznati.	K^^MMm	y.VS^., 3. m/mph
še manje pa ozdraviti. Radi tega pazite komu da zaupate svoje zdravje. Ne iSčite	jnMVM^L \	' •• »V* j FM&fi
pomoči pri onih zdravnikih katere nobeden ne pozna in kateri Vas nemorejo	VJiMggKL	I . / Mn&jč? '
ozdraviti. Ako Vas je nesreča doletela in ste zAoleli, ne iščite nikier proprej po-	Sf^.'	ušF^'
M^fl	moči, dokler niste slavnega profesorja in ravnatelja The Oollins New York	gre^.j^Hk \1.« . • s/
I	Medical Instituta za Bvet vpraSali, ker on vam. daje osebno vse nasvete in navo-	' . *. j tjf J^r wt: * k
^KW^fea jji^KjŠ	Zdravniki, vsem Slovencem in po celem svetu dobro, poznatega zdravniškega	fe^Srf) ^^^^^ .
■LTVmJ ^^^^^	zavoda The Collins New York Medical Institute so v teku zadnjih 13 let svojega	Br^yJT ^^^^^ VjC^r
Ig^^V^* ^mMKj	obstanka ozdravili na tisoče in tisoče Slovencev katerim drugi zdravniki niso	jTOtESA ^^^^^^^	MU^A
I^^T Dr. E. C. COLLINS BsggBMr	zamogli nič pomagati, radi toga se pa tudi v tem zavodu nahaja na tisoče zah-	j \frjfZ?'
®vetovno znani medicin- J^tf^fm	valnih pisem, od po metodi The Collins New York Medical Instituta in pod vod-	^R^gl „
ski Profesor ustanovitelj gflt^-V^^rl	stvom slavnega profesorja ozdravljenih Slovencev, kateri se še dandanes z naj-	t f ^^l i1 •k-i K [SV
llAV^^SS slavnega "Collins N. Y. liJBIfc.	prisrčnejimi besedami zahvaljujejo za dano jim pomoč, čvrsto in stalno zdravje.	'' ^ . m z? tK>.1" Jf*1-—e HtCV
^ySgty^SX Medical Instituta''in pi- JH^SOSa	Ako ste toraj bolni, ne odlaSajte niti dneva, ter si ne nakopujte te težkih posledic, Js&f. " jTVZJ*	slabotna zena, je	'2/MjL
.v': satelj grekoristne zdra- r^i^V :--/:'-!	temveč obrnite se takoj danes osebno ali pa pismeno na	^^tUau zdra
fe^^^p^pl	Cbt €oIlin$ Hew SorK mtdkal Institute	m ::jgp:|
I Uradne ure—Vsaki dan od 10-5 pop Ob nedel. in0l	ter smete biti sigurni, da Vam bode takoj pomagano.	j ^»Sljite Se danes za^l5 centov postnih znamk 5a
[ prazn. od 10 do 1. V torek in petek od 7-8 zvečer. \	Dr. S. E. Hyudman, Vrhooui ravnatelj.	f
Sedaj imamo temno noč pred seboj. Drugih konj dobro ne poznam, a na svojega Rija se smem zanesti. Ce mn vajeti pustim, gotovo pota ne zapusti. Radi te«a se postavim kot prvi naše čete, položim uzJe na sedlo in pustim vranea teči.
Nekaj časa jrre v brefr, potem po ravnem in nato zopet navzdol, vedno med grmovjem in skozi gozd. Če bi Žut tukaj na nas čakal, bi nas lahko ne^aj ustrelil. Mislim na to iri radi tega napnem oči in u^a. k sreči brez vzroka.
Cez kaki dve uri dospemo v vas. Gotovo je bolje, če imamo vodnika. Ranko je sieer zatrjeval, da okolico pozna, toda, kakor se mi zdi, bol j i/, vzroka, jla bi sploh smel z nami jezditi. Sicer je pa jako temno in meseca Še ui. Ce zaidemo, zamore Zut svojo namero doseči, predno zopet najdemo pravo pot. Radi tega vprašam nekega moža. kterega srečamo, če bi zamogli dobiti kakega vodnika, seveda proti dobrem« plačilu. Na pastirja se nočem obrniti. Mož se sam ponudi. Pravi, da nas hoče za deset pijastrov peljati do Nevjera-kana. če imamo toliko časa. da ga čakamo, do-kkn ne pride s konjem. Pritrdimo mu, in čez nekaj minut .-e nam že pridruži.
Seveda moramo biti previdni, ker človeka ne poznamo. Lahko bi mu Žut naročil, da naj čaka na vaški poti, nas pričakuje in potem kam zapelje. Radi tega ga vzamemo v sredo in jaz mu obljubim dvajset pijastrov, ee bode pošten, in krogljo v glavo, če nas bi hotel varati.
Kl> jezdimo zopet kake tri ure skozi gozd in grmičevje, dospemo v drago vas. Sele za to je nekaj polja, potem pa zopet gozd. Tupatam slišimo na levi šumeti vodo. Bil je nek pritok črne Drine, kterega ime sem že pozabil.
Sedaj posveti mesec in zamoremo precej videti. V divji gorski poki ■aj:ni se nahajamo. Povsodi skalovite stene, grozeči drevesni velikani, vlažen zrak in votlo šumenje vrtiov, kterih sence se kažejo v najfantastič-nejiii podobah na potu pred nami.
Jn kakšna je ta pot! Tukaj naj bi vozovi vozili! Naši konji se spoj-tikajo vsak trenutek Čez velike kamne ali pa stopajo v luknje. Tako gre naprej, vedno naprej, dokler ne postane mrzlejše in začne jutranji veter bnti. Od vodnika izvemo, da smo sredi kerubilškega pogorja, ki je kaj slaboglasna pokrajina. V kaki uri naj bi dosegli Nevjera-kan.
Na moje vprašanje, zakaj ima tamošnja pokrajina ime Nevjera. izda-jica, mi reče, da kaze skalovje na ravnini tupatam zelo dolge in globoke pokline. Jezdec tam ne sme jezditi v galopu, ker ne bi mogel živali dovolj hitro ustaviti, če bi se naenkrat pred njim pokazala taka razpoka. Mnogo ljudi je že moralo na ta način pustiti življenje. Govori se tudi. da je v oni pokrajini mnogo ljudi, ki vržejo svoje žrtve v take prepade. To gotovo ni bilo nikako pomirjajoče naznanilo.
Čez pol ure se začne daniti. Premišljati začnem, da bi nas vodnik v Navjera-iranu mogočo oviral in radi tega mu obljubim trideset pijastrov mesto dvajsetih, če se takoj vrne. Zadovoljen je in hitro odjezdi, ko nui dam denar. Gotovo se ni v naši družbi nič kaj dobro počutil, ker smo mu kazali, da nimamo pravega zaupanja do njega. Tudi smo z njim piav malo govoriii.
Naenkrat se gozd konča in pred seboj vidimo dolgo planjavo, obraslo z mahom. Dreves ni videti in le tupatam kak grm. V daljavi vidimo neko temno točko. Pogledam skozi daluogkd in vidim, da je tam več poslopij skupaj. Najbrže .je iskani .Nevjera-kan.____
Naša pot je videti kakor temna črta, potegnjena po želenem malin. Potem pridemo -do prostora, kjer se sled na novo odcepi. Razjaham in jo preiskujem. Naredit jo je voz, kterega je spremljevalo več jezdecev. Rastline, ktere so potlačila kopita in kolesa, ležijo še trdno na tleh. Niso še imele dovolj časa. da bi se dvignile. Voz je bil toraj tukaj pred komaj nekaj minutami. Toda videti ga ni, ker smer, v kteri je vozil, zakriva vrsta grtcičevja.
Bojazen se me polasti, a je nečem pokazati. V sedlo skočim in dirjam proti kanu, -za menoj pa moji spremljevalci, ki si mojega ravnanja ne morejo tolmačiti. Ko pridemo do kaua. vidmo. da obstoji iz več poslopij, kterih zunanjost ne izgleda nič zanpljiyo. Pred vratmi stojita dva težka, z plahtami pokrita voza. Tudi tretji voz je bil tukaj, sedaj ga pa ni več.
"Halef gre z menoj notri," pravim. "Drugi ostanejo tukaj. Poglejte, če so sedla dobro pritrjena. Mislim, da imamo naporno ježo pred seboj."
"Ali tta ta.vozova mogoče ona, na kterih »e pelje moja;žena?"-vpraša Gaiingre v skrbeh.
Ne odgovorim mu in stopim z Halefom skozf odprta vrata. Ker niso zaklenjena, morajo biti stanovalci že pokoncu. V sobi sedita dva moža za mizo pri steklenici žganja. Za drugo mizo sedi vsa rodbina, pred njo velika skleda juhe. Rodbina obstoji iz velikega, močnega moža, dveh mlade-ničev, žene in dekle. Mož stoji pokoncu, ko vstopiva; videti je. kakor bi v-slfd strahu poskočil, ko nas je zunaj videl. Z. osornim glasom se obrnem k tujemu:
"Ali je ta hiša Nevjera-kan t"	. ;
"Da," odgovori.
"Čegava sta voza, ki stojita zunaj?"	*
* Nekih ljudi iz Skadra."
"Kako se imenujejo?"
"Tega ne vem. Tuje ime je." ,r
'' Ali je Hamd en Nazr pri njthf"
Vidim, da hoče zanikujoče odgovoriti, a ko ga grozeče pogledam, obotavljajoče potrdi.	..-■. !■
"Kje je sedaj?"	/	.
"Odšel .je/"	^
•'K*m?"
" V Paho in naprej."
"Sam?" '	- j	.
flTfe. TfdcTso se Vnjl^pij^^^	—
PRIPOROČILO.
Vsem rojakom Bloveneem pe Ame> riki priporočamo »Mntikit trrdka DBRGANOE, VTDETIOH * OO, ki ae nahaja na 1622 Arapakee Ml, Danvar, Odo. Imenovana alovtoaka tvrdka prodaja aamo fiiMtaljin, p*, šteno blago. Svetovati je imb Slo-veneem, da kupujejo pri in ne pri tujeik. In zakaj tndi pri tujcih, ko imamo dovolj aloveoakik trgovcev, ki nam tako radi pcieUelo-jol Naia dolžnost je, da jih podpiramo.
Kdor potrebuje Ane, zlate nxm b ■ploh kako zlatnino, naj ee obrne m slovensko tvrdko Derganoe, Videtuk
A Co. v Denverju, Colo. Opoaarjaaw tudi na oglas, ki ga ima dotitna tvrdka v našem listu.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v St. Louis, Mo., in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. FRANK SKOK-A,
2838 Lyon St., St. Louis, Mo..
kteri je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda, knjige in oglase.
Upravništvo "Glasa Naroda".
^^^^^^^^Ž^^/^^O^Kdor kupuj«
godali arsf,
kani alorcmlci ctalk. Cen« m ub BUw.'vbS* m o* bla«o. Hi po£ilj&mo boiiina in ncvoletam darila direktno v stari kraj in jamčimo za ■□ivjem1 MStta daaea po caaik.
DERGANCE. WIDETICH St CO, 1622 Arapahoe Su DnT«r, Colorado
POZOR, ROJAKI t
Kadar vam poteee zavarovalnina na vašej hiši ali posestvu, obrnite ae na Franka Gouže, edinega slovenskega zanesljivega zavarovalnega agenta v Chisholmu, Minn., in okolieL Zastopam najboljše zavarovalne druibe 7 Zjedinjenih državah. Poiiljam tndi denar t staro domovino varno in zanesljivo po Frank Saksezju in izdelujem vsa v notarski požel zpada-, joča dela.
Za obilen obisk se vam priporoia Frank Oouie,
urad nad Bartolovo prodajalno,
Chisholm, Mino.
I
NAZNANILO.
i
Gospodom tajnikom raznih podp. društev. — Vsled želje in potrebe izdelali smo ravnokar jako primerno knjigo za posamezne društvene postaje, kojo lahko rabijo tajniki ali blagajniki. Knjiga je sestavljena iz posameznihi pol, vsaka pola ima vse potrebne rubrike za člana in članico ter se uporablja lahko ena stran za dobo treh let. Rubrike so tako praktično sestavljene, da se naredi lahko koncem leta natančen skupen ali križni račun o vplačanih doneskih in sieer za Člana ali njegovo soprogo. ■ Naroča se lahko vsako poljubno Število listov po 25, 50 ali več skupaj. Ti listi so perforirani in stavljeni t lepe platnice. Cena je jako nizka«-Na željo odpošljemo vsakemu g. taj-! niku en list na ogled* — Tiskarna Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Mibnesoti naznanjamo, da je g. JAKOB ŠKERJANC pooblaščen pobirat i naročni no za "dlaz Naroda' K Otoe^ttii j e namreč nesposoben za težko delo7"*v»l(ed tega tra ~ rojakom... tflpln • pcipomikim,-'-..
Upravništvo "Glasa Naroda",