/

'SZMtttj'OM
AND
Q>
'/f*¥D
^juAČice
Ameriška Domovina
e/i'di—h
-#•:■ ‘p-”;:- v.^;-:,' »>■

AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN liANGUA&l; ONLY
NO. 136
______ -	SLOV€NIAN
serving Cmcago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€R
Pittsburgh. New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Inclianapoua, r ionaa, JSly, Pueblo, Rock Springs, all Ohio
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 01^4-680X)
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 3, 1979
Novi grobovi
IRAN ZAGROZIL EGIPTU, NAJ NE NUDI POLITIČNEGA AZILA ŠAHU PAHLEVIJU!
Iranska kriza tudi povzroča politične težave J. Carterju
WASHINGTON, D.C. — že pred pričetkom krize med ZDA in Iranom je imel predsednik Jimmy Carter precejšnje težave glede volitev, ki bodo prihodnje leto. Njegovi nasprotniki v republikanski in celo v demokratski stranki so mu očitali neodločnost in nesposobnost pri vodenju ameriške domače in zunanje politike. Javna povpraševanja so pokazala, da je Carterjeva popularnost med volivci padla na izredno nizko raven.
Dolga vrsta republikancev je že napovedala svojo kandidaturo za predsedniške volitve 1. 1980. V demokratski stranki sta pa sen. Edwartt M. Kennedy in kalifornijski guverner Jerry Brown sporočila, da bosta tekmovala proti Carterju. Borba med demokrati bo za imenovanje strankinega predsedniškega kandidata.
Prav ta teden je predsednik Carter nameraval začeti svojo volivno kampanjo. Njegovi podporniki so organizirali veliko število političnih prireditev. Carter je hotel prisostvovati čim večim teh važnih srečanj.
Kriza v Iranu pa ga je prisilila, da ostane v Washingtons in v Beli hiši. Politični nastopi in govori sedaj, ko talci trpijo v ujetništvu, so za Carterja nemogoči.
Takih ovir pa seveda nimajo drugi predsedniški kandidati, ki potujejo po ZDA in Carterja mirno napadajo. “Lahko jim je,” je dejal eden Carterjevih političnih svetovalcev, “ker so brez odgovornosti. Predsednik pa mora paziti na vsako svojo besedo.” Opazovalci v Washingtonu so mnenja, da bo politična u-soda predsednika tesno povezana z usodo talcev in izidom iranske krize sploh.
-----o------
Zadnje vesti
•	San Antonio, Tex. — Bivši iranski šah Reza Pahlevi je v nedeljo zjutraj odletel s po-sebim letalom ameriške vlade proti Teksasu. Cilj potovanja je bilo letalsko oporišče Lackland, v mestu San Antonio. V tem zelo varnem okolju bo šah nadaljeval.z okrevanjem.
•	New York, N.Y. — Var-ncstni svet ZN je sinoči nadaljeval z debato o talcih v Teheranu. Tudi tokrat se *ran ni udeležil seje.
•	Tripoli, Lib. — Skupina 2,000 demonstrantov je včeraj vdrla v ameriško poslaništvo v tem mestu in ga oplenila. Libijske oblasti niso ovirale demonstrantov. Vsi uslužben-ci so se pravočasno umakni-
•	Washington, D.C. — Vče-raj je sen. Edward M. Kennedy prvič javno kritiziral pred-Sednika Carterja zaradi nje-§°vega vodenja ameriške poetike napram Iranu in šahu.
VREME
Pretežno sončno in hladno danes z najvišjo temperaturo °koli 37 F. Jutri delno oblač-110 in toplejši. Najvišja temperatura okoli 43 F.
Dr. John Dejak
Včeraj popoldne je na svojem domu na 125 E. 196 St. po dolgi bolezni umrl Dr. John Dejak, ki je pred leti imel svojo zdravniško ordinacijo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. Čas pogreba cb tem poročilu še ni določen.
Mary C. Grdina
Preteklo soboto zjutraj je po dolgi bolezni umrla Mary C. Grdina, hčerka Antonije, rejena Bizil in Antona (oba pok.), se«tra Anthonyja J., Franka L., Mrs. Anthony (Catherine) Perko, Jamesa J. in Josepha M., večkrat teta in prateta. Pokojna je umrla prav na 22. obletnici smrti svojega odeta, Antona Grdine. Bila je članica Marije Magdalene št. 162 KSKJ, SŽZ št. 50, Društva Martha Washington AMLA in Južno-slovan-ske zveze Amerike. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 1053 E. 62 cesti v četrtek, 6. decembra, v cerkev sv. Vida cb 10. dopoldne, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo jutri, v torek, od 4. do 9. in v sredo od 2. do 9. zvečer. Družina bo hvaležna za darove Slovenskemu domu za ostarele na Neff Road ali za Holy Family Home v pokojničin spomin.
Jean M. Grčar Pretekli četrtek, 29. novembra, je po kratki bolezni umrla v Lake County Memorial West bolnici Jean M. Qer-car, rojena Hribar, žena Stan-leyja, mati Stanley j a, Jamesa (Willowick),	Raymonda
(Mentor) in Barbare Zgonc (Willowick), 8-krat stara mati, sestra Mary Pucel, Betty Sernel in Olge Glavan (pok.). Pokojna je bila članica in dolgoletna blagajničarka društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ, SŽZ št. 50 in Klub Ljubljana. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. danes dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na pokopališče Vgmih duš.
Matt Martinčič Preteklo soboto zvečer je v Lake County Memorial West
(Na praznovanju Slovenskega narodnega praznika, 29. oktobra, in ob 35-letnici u-stanovitve Narodnega odbora za Slovenijo, ki je bilo v Buenos Airesu, je podal dr. Miloš Stare sledeči slavnostni govor.)
IV.
Zaradi svoje n e z 1 omljive življenske sile, visoke kulturne ravni in tisočletne zahodne krščanske civilizacije ima slovenski narod po naravnem in mednarodnem pravu pravico, da v lastni državi neovirano uživa sadove svojega dela za duhovni in gospodarski napredek v družbi svobodnih narodov in držav.
Tak je bil v glavnih potezah razvoj narodno-politične-ga programa od ustanovitve Narodnega odbora do današnjega dne.
V častno dolžnost si štejem, da se s tem pregledom spom-
77 let stari Matt Martinčič z 1148 E. 349 St. v Eastlaku, rojen v Dolenjem Jezeru, v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA leta 1920, mož Mary, rojena Zupančič, brat Tonyja (pok.), Franka (Fla.), Mary Modic in Johna (pok.) ter v Sloveniji Francis Kebe, Josepha in Louisa, večkrat stric. Pred leti je pokojnik živel v Chardonu, Ohio. Zaposlen je bil kot strojnik pri Gould Corp. skozi 35 let vse do svoje upokojitve. Bil je član SNPJ št. 126, AMLA št. 12 in Kluba slovenskih upokojencev za Euclid. Pogreb bo iz želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v sredo, 5. decembra, ob 9.30 dopoldne, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes zvečer od 7. do 9. in jutri popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9.
Ida Noske
Včeraj je v Park Rehabilitation Center umrla 74 let stara Ida Noske, roj. Thut, vdova po leta 1977 umrlem možu Arthurju, mati Shirley Burns, Doris Daugherty in Marilyn Alestri, 7-krat stara mati, 1-krat prastara mati. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. Čas pogreba še ni določen. ------------o------
Letalska nesreča ¥ Antarktiki terjala 257 smrtnih žrtev
AUCKLAND, N.Z. — Reševalci, ki so prišli na kraj letalske nesreče v Antarktiki, so sporočili, da so vsi potniki in člani posadke mrtvi in da so vsi brez dvoma umrli takoj, ko je letalo treščilo v vulkan Erebus. Na letalu je bilo 237 potnikov in 20 članov posadke. Med potniki je bilo tudi 21 Amerikancev.
Strokovnjaki zaenkrat nimajo pojma, zakaj je prišlo do nesreče. Pilot letala ni sporočil nobenih težav mod poletom. Rekel pa je, da bo skušal spustiti letalo pod o-blaki tako, da bodo potniki lahko kaj zanimivega videli. Nadaljnjih sporočil ni bilo.
Na podlagi tega sklepajo, da okvare na letalu ni bilo in da je pravi vzrok nesreče
nim obeh dosedanjih predsednikov Narodnega odbora. Dr. Basaj, katerega je prvega doletela teža te funkcije še v domovini, ni bil politik. Bil j c narodno zaveden, dosledno načelen pripadnik katoliškega tabora in SLS, gospodarstvenik, ki je deloval predvsem v zadružništvu. V težkih časih okupacije in revolucije se je žrtvoval in na prošnjo vseh strank prevzel predsedništvo. Težka je bila tista doba; veliko kritik, sodb in obsodb je bila deležna. Nočem podajati svojega mnenja, ker tedaj nisem bil več v Ljubljani in pri dogodkih nisem sodeloval. Toda o dr. Basaj u lahko rečem: žrtvoval se je v najtežji dobi in smo mu vsi Slovenci dolžni zahvale. Zahvalo tudi, ker ni žrtvoval le sebe, ampak tudi oba sina, ki ju je imel, ker sta bila vrnjena in umorjena.
Za njim je prevzel v emi-
fšačefiiik policije v Clevelandu h s morda Edward P. Kovaški .
CLEVELAND, O. — Vodilni clevelandski časopis Cleveland Plain Dealer je nedavno sporočil, da bo posebni odbor, ki ga je imenoval novi župan George v. Voinovich, predlagal imena štirih kandidatov za mesto načelnika policije. Med njimi je tudi 49 let stari Edward P. Kovačič, ki je slovenskega rodu in ki sedaj načel j uje oddelek za umore (Homicide Unit). Župan Voinovich bo brez dvoma izbral enega med predlaganimi kandidati za načelnika clevelandske, policije.
Edward Kovačič je sin Johna Kovačiča, ki je bil pred leti zastopnik 23. varde v mestnem svetu. V policijski službi je že nad 20 Ičt in feb-bruarja letos je bil imenovan za načelnika oddelka za umore. Neuradno se sliši, da ima Kovačič prednost med vsemi kandidati.
Županovo odločitev pričakujejo ta teden.
------o------
Oborožene ameriške sile za nujne posege v tujini
WASHINGTON, D.C. --Združene države Amerike nameravajo ustanoviti posebne oborožene oddelke, ki naj bi posredovali na kriznih žariščih po svetu, celo tedaj, ko bodo sile NATO vključene v kako drugo vojno, je sporočil ameriški obrambni minister Brown.
Član zunanjepolitičnega odbora ameriškega senata je obvestil, da bodo te posebne e-note štele več kot 100,000 ljudi, delovale pa bodo skupaj s pripadniki letalskih in pomorskih sil.
(»■■■■■■■■MBsaEasiiiatinoKttsaai
pilotova napaka. Strokovnjaki pa poudarjajo, da bodo temeljito pregledali ostanke le-' tala.
N o v o zelandijska letalska družba, ki je organizirala ta polet, je povedala, da je to njena prva nesreča, pri kateri so potniki zgubili življenja.
graciji predsedstvo dr. Miha Krek. V politično življenje je vstopil že v akademskih letih. Pozneje je tesno sodeloval z dr, Korošcem. Bil je dolgoletni minister v Jugoslaviji pred drugo svetovno vojno, podpredsednik jugoslovanske vlade v emigraciji, poznava-' lec slovenskih in jugoslovanskih problemov, mednarodno poznana in priznana politična osebnost. Kot predsednik Narodnega odbora se je ves posvetil delu za to ustanovo. Ni ga področja, da se ne bi vrgel vanj z vso sposobnostjo in vztrajnostjo, če je videl, da lahko koristi Slovencem. Trdovratno je branil našo protikomunistično borbo, ki je bila tako oklevetana v svetu. Dr Krek je v enem svojih govorov izrekel najlepši slavospev in zahvalo slovenskim domobrancem in žrtvam po -merjenih: po končani revokn ciji. Lahko rečem, da se je za
TEHERAN, Iran. — Zunanji minister Sadegh Ghotb-zadeh je v imenu iranske vlade zagrozil predsedniku Egipta Anvar ju Sadatu, naj ne ponudi politični azil šahu Rezi Pahlevi ju. Pred dnevi je namreč mehikanska vlada zavrnila šahovo prošnjo, naj bi podaljšala veljavnost njegovega vizuma. Takoj nato je Sadat šahu sporočil, da sme priti v Egipt.
Ghotbzadeh je na svoji prvi tiskovni konferenci po prevzemu dolžnosti zunanjega ministrstva, kjer je zamenjal Abolahassana Beni-Sadra, trdil, da bi Iran povzročil težave Egiptu, ako bi se šah preselil tja. Isto in še bolj glasno so trdili študentje-fanatiki, ki nadzirajo ameriško poslaništvo v Teheranu. “Povzročili bomo nerede po vsem Srednjem vzhodu, ako se šah pojavi v Egiptu,” so izjavili. Ghotbzadeh je pa dodal, da bi morda predali vse ameriške talce revolucionarnemu sodišču, če bi Pahlevi odpotoval iz ZDA.
Med drugim je novi zunanji minister pritrdil, da se Iran ne bo udeležil seje Varnostnega sveta ZN v New Yorku, kar se je tudi zgodilo. Ghotbzadeh je še povedal, da Iran ne bo spoštoval nobenih odločb ali zahtev, ki bi jih VS odobril.
Znano je, da je Homeini Bani-Sadra odslovil, ker je bil Bani-Sadr preveč popustljiv glede talcev in ZDA. Ghotbzadeh naj bi bil bliže mišljenju Homeinija. Kot kaže, bo imel tudi Ghotbzadeh nekaj težav. Na tiskovni konferenci v petek je rekel, da trije ameriški diplomati, ki so od 4. novembra v prostorih zunanjega ministrstva, lahko zapustijo Iran. Pripomnil je le, da jim bo težko nudit:, varno pot od ministrstva do letališča, to zaradi protiame-riške napetosti v državi.
Ko so skrajneži v poslani-
begunce trudil noč in dan. Ko je zvedel za vračanje domobrancev, je pisal pred stavke, opozorila, prošnje in proteste vsem njemu poznanim vplivnim osebnostim, političnim, vojaškim in diplomatskim.
Mnogo dokumentov, ki so bili 30 let neznani zaradi tajnosti arhiva, je prišlo na dan in kažejo podobo velikega moža. Mnogo teh dokumentov bo še prišlo v javnost in z vsakim bo zrastla večina osebnosti dr. Kreka.
Moja posebna zahvala gre vsem bivšim in sedanjim članom Narodnega odbora. Med sedanjimi so nekateri izredno aktivni; prav tako mnogi sodelavci Narodnega odbora. Po njihovem prizadevanju npr. mnogi kongresniki Združenih držav poznajo slovenski problem in v podrobnosti težave koroških Slovencev in primorskih. Poznajo naše programe in želje.
štvu slišali o tej izjavi, so odločno protestirali. Omenjeni nu in morali celo biti preda-nu in moraj celo biti predelni sodišču skupaj z drugimi talci. Prav vsi so vohuni, so trdili. Posledica vsega tega je bila sprememba v stališču Ghotbzadeha, ki je že v soboto spretno zanikal svojo prejšnjo izjavo z opravičilom, da ga novinarji niso pravilno razumeli.
Skrajneži vodijo
Opazovalci v Teheranu soglašajo, da so študentje-fanatiki v poslaništvu okrepili svoj vpliv pri vladi v zadnjih dnevih in da jim sedaj morda celo Homeini sledi. Nekateri pa trdijo, da je ajatoli uspelo rešiti se, vseh tistih v vodilnem revolucionarnem svetu, ki so bili zmernejšega značaja in da sedaj prevladuje mišljenje skrajnežev, med katerimi je prav Homeini najbolj vnet.
V nekem govoru je Homeini zatrdil, da ve, zakaj predsednik Carter noče izročiti šaha Pahlevija Iranu. Carter to dobro razume, je navajal Homeini, da če bi se šah vrnil v Iran in prišel pred sodišče, bi bilo kmalu vsemu svetu znano, da je Amerika sodelovala pri vseh zločinih, ki jih je zagrešil šah in da torej nosi popolno soodgovornost s šahom. Dokumenti, ki dokazujejo to sodelovanje, so že na razpolago iranski vladi. V soboto in včeraj so študenti v poslaništvu posredovali novinarjem zbirko teh dokumentov, ki baje govorijo o delovanju CIA v Iranu.
Homeini tudi nasprotuje ideji, ki jo je zagovarjal prejšnji zunanji mnister Bani-Sadr, da bi lahko kakšno n e p r i stransko mednarodno sodišče obravnavalo obtožbe proti šahu. To je nemogoče, je dejal ajatola. Zločini so bili storjeni v Iranu in ne v tujini. Veljavna sodna razprava proti šahu se lahko izvrši le v Iranu, in to ob navzočnosti šaha samega.
Kaj s šahom?
Odločitev Mehike, da šaha ne bo sprejela, je presenetila Carterjevo vlado. Predstavnik za tisk tajništva za zunanje zadeve Hodding Carter je rekel, da so ZDA pričakovale podaljšanje šahovega vizuma od Mehikancev. Dobro poučeni krogi v Beli hiši trdijo, da je Mehika še prejšnji teden tajno sporočila ameriški vladi, da bo odobrila vrnitev šaha.
Nobene tajnosti ni, da bi a-meriška vlada prav rada videla odhod šaha v tujino. Carter je pa že rekel, da ne bo pritiskal na šaha glede tega in da ga tudi ne bo izgnal. Problem za šaha in ZDA sedaj je, najti kakšno državo, ki bi se upala Pahlevija sprejeti in njemu ter njegovi družini nuditi potrebno varnost, V Washingtonu so namreč uver-jeni, da ako homeinijevcejti ne uspe šaha dobiti v svoji?
Iz Clevelanda in okolice j
Posledice požara—
Požar, ki je v petek zjutraj zajel poslopje Norwood Pharmacy na E. 85 St. in Superior Avenue je povzročil več kot $200,000 gmotne škode. Ta lekarna je bila pred nedavnim popolnoma obnovljena in je bila edina v tamkajšnji okolici. Lastnika Rudy Kozan in Ed Krašovec dvomita, da bosta na novo gradila v tej soseščini, ki je sedaj pretežno črnska.
Važna seja—
Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima važno letno sejo v sredo, 5. decembra, ob 1.30 popoldne v društveni sobi svetovidskega avditorija. Takoj po seji obed in zabava.
Napovedovalec na TV-8—
Začenši s 1. januarjem 1980 bo novi napovedovalec na Channel 8 “Noontime” program Dick Russ, ki je slovenskega rodu. Rodbinsko ime družine je Hlabše, ki še živi v senklerski naselbini, na Myron Avenue blizu Superior.
Seja in večerja—
Podružnica št. 14 SŽZ ima sejo in božično večerjo jutri, 4. decembra, ob 6. zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Vse članice vabljene. Tiste članice, ki nameravajo priti, so naprošene, da pokličejo tei. 481-7473.
Lep dar AD—
Rev. A. Žitko, Oakland, Kal. je daroval $12 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. Naj lepša hvala!
----o-----
Potres prizadel Kolumbijo;
50 smrtnih žrtev
BOGOTA, Kol. — Močan potres je prizadel zahodne predele te latinsko-ameriške države ter terjal najmanj 50 smrtnih žrtev. Reševalci so že našli preko 400 ranjencev. Gmotna škoda je ogromna. Posebno prizadeto je mesto Periera, ki ima 250,000 prebivalcev. Moč potresa so ocenili na 6.4 na Richterjevi lestvici.
roke po diplomatski poti in pritisku, ga bodo skušali ali ugrabiti s silo ali ubiti.
Kljub ponudbi predsednika Sadata, šah noče živeti v E-giptu in je torej malo verjetno, da bo šel tja. Druga možnost je pa Južna Afrika. Oče šaha je živel v izgnanstvu v južnoafriškem mestu Johan-nisbergu vse do svoje smrti leta 1944. Južna Afrka ima tudi to prednost, da ni odvisna od Srednjega vzhoda glede nafte.
Uslužbenec ameriškega tajništva za zunanje zadeve je novinarju zaupal, da bi bre:t dvoma šah najraje ostal v ZDA.
Rojaki / Chicagu!
Kdor izmed slovenskih rojakov v Chicagu in okolici bi želel naročiti božični oglas v Ameriški Domovini, se lahko letos obrne na Ludvika Jelenca v Berwynu, 111. Pokličite ga na tel. 788-209® čimprej!
resast- -asr*..-
bolnici po kratki bolezni umrl
Vloga Narodnega odbora za Slovenijo
Ameriška Domovina
Wl I I/ I (--I-!%;— • |o "Vi t-
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 ”AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $15.00 na leto
SmiSCKlplriON RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 0 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
.	No. 136 .Mon., Dec. 3, 1979
(Zlo)raba slovenščine
V mariborskem tedniku “7 dni” se na humorističen način ukvarjajo z uporabljanjem slovenščine. Kakor vse v nosem življenju se tudi slovenščina velikokrat čisto, po človeško napačno uporablja — in zlorablja. Ker precej napak delamo tudi sami, objavljamo tu del enega teh prispevkov (ponatisnil ga je koroški, “Naš tednik”.),, ki nam na šaljiv način daje nekaj navodil za pravilno uporabo materinega jezika. (“Misli”)
Pri nas nekateri delajo s slovenščino kot svinja v, mehom, pri čemer je meh seveda — slovenščina. Saj skoraj na vsak korak srečaš kakega Slovenca, ki bi o njem po njegovi “slovenščini” sodeč vsak mislil, da je izdelek neke matere, ki je dva meseca služila kje na jugu in je zato pozabila materinščino, ter dveh očetov, izmed katerih je prvi avstrijskega porekla, drugi pa iz Teksasa. Saj smo vrli Slovenci že tako udarjeni s tem, da žvrgolimo vsak po svoje in, denimo, Pomurec sploh ne razume Primorca zaradi česar morata poklicati na pomoč tolmača, če se hočeta sporazumeti. Včasih gre res tudi brez tolmača, toda le tedaj, če sta odslužila vojaščino, nakar se potem pomenita v srbohrvaščini.
Vse bi se dalo še urediti, če bi nekateri Slovenci vsaj pet minut dnevno malo polistali po Slovenskem pravopisu. Tako pa poznam rojake, ki sicer res uporabljajo pravopis, toda zato, da si ga podložijo pod podaljšek hrbta, kadar jim je kakšen stol prenizek. Tako seveda potem ne more biti pravega učinka, ter pravopis na ta način zleze namesto v glavo v tisto nespodobno krajino pod hrbtom!
Vsako posvetovanje o javni (zlo)rabi slovenščine bo seveda uspelo le v primeru, da bo najprej sprejelo sklep o obveznem cepljenju proti jezikovni davici, to je proti napačni slovenščini, srbohrvatizmom, germanizmom, kraticam, predvsem pa seveda proti tujkam, ki so v jeziku isto, kar je rak med boleznimi.
Če začnemo kar pri napačni slovenščini: mislim, da bi morali negovati knjižni jezik ne le po šolah in v tisku, temveč tudi na radiu in televiziji. Ne pa, da je bila pred kratkim le-tam oddaja z jezikovno ganljivo oporečnim naslovom: “Beg pred čem?” (Mislili so: pred čim!) Mislim, da je to bil beg — pred slovenščino.
V tem oziru ga pošteno lomijo tudi nekateri pišoči ljudje in govorniki. Tako nekateri dvomijo “v uspeh” namesto “o uspehu”. Po njihovem je tudi “izgled” (videz) naših mest obupen. “Čudi jih” (čudijo se), da bodo “koncem” (konec) tedna pričeli prazniki, ne pa da “se bodo pričeli”.
“Potom časopisa” (po časopisu) so nekateri izvedeli, da so že izbrani kandidati za “Mis”. Tudi — moški! To jih seveda močno preseneča, ker pomotoma mi slijo, da so “mis” samo napol slečene ženske, ki imajo edino zaslugo, da so jih starši rodili lepe. Ne vedo pa, da so “MIS” tudi Mediteranske igre Split. Zakaj ne bi mogle biti “sredozemske igre Split”? Seveda bi bila potem njihova kratica pač “SIS” — če že imamo toliko “sisov”, bi bil pač eden več!
Naravnost zabavni pa postajajo samoupravljalci, kadar na kakih sejah “iznašajo” in “osvajajo” predloge. Kot da so predlogi jajca! In če kaka govornica kje “iznese” kak predlog, zakaj nato ne zakokodaka? Saj kure zakokodakajo, kadar znesejo jajce. Tisti, ki predloge “osvajajo”, pa so potemtakem “osvajalci”! Na srečo vsaj nekrvavi,” saj osvajalci so ponavadi krvavi. “Prijetno” boža tudi uho, kadar, recimo, kdo blekne: “Temu ni tako!”, ker “temu res ni tako”, ampak kvečjemu "To ni tako!” Tudi taki so še vedno, ki stalno “pristopajo k diskusijam okoli stabilizacije” itd. Neki “važič” je celo na TV javno “iznesel” predlog, naj se glede jezikovnega čiščenja “sprovede” nek simpozij “na najvišji raveni” (ravni)! Ne strinjam se z njim niti glede “sprovajanja” niti “raveni” niti “simpozija”. Simpoziji so namreč v starogrških časih pomenili “gostijo in popivanje z duhovitimi razgovori in pri nas le prečesto na “simpozijih na navišji raveni” posnemamo stare Grke zlasti glede gostije in popivanja. Glede “duhovitih razgovorov”, s katerimi naj bi bili povezani ti simpoziji, skoroda še nisem slišal, da bi bili na gostijah in porivanjih pogovori duhoviti. Kvečjemu bojeviti, tako da je včasih treba klicati celo — reševalce.'
Ne bomo se tudi nič pregrešili zoper bratstvo in enotnost, če bomo pometali iz slovenščine vse nepotreb-
ne srbohrvatizme; ko nekateri slastno čivkajo, da je kaj “obavezpo”, da je kdo neki “obični klipan”, nekdo drug pa na “častno reč” neki “prepisni gnjavator”. “Gnjavator” je po naše “mora” oziroma “človek”, ki ga najprej treščiš'skozi vrata, potem pa se ti vrne skozi dimnik.
Veliko skrb bo treba posvetiti tudi kraticah!, ki ne samo da so ponavadi nerešljive uganke, temveč imajo tudi po dva in več pomenov. Kaj je, recimo, “ŽP”? železniška postaja ali ženitna posredovalnica? Pa to dvoje ima vsaj nekaj skupnega: tako na železniški postaji kot tudi na ženitni posredovalnici se kdo lahko zmoti in stopi — v napačen vlak! Pa zakaj mora strašiti pri nas kratica “OD” (osebni dohodki) ? Mar se ne sliši kot jecljanje, če kdo toži, da od “OD” ne more živeti? Razen “OD” imamo tudi kratico “PD”. To so “p(oseb-ni) d(ohodki), Le-ti so včasih na moč skrivnostni in se odkrijejo — če je sreča! — včasih šele na sodniji.
Tudi pri “PZ” ni mogoče takoj uganiti ali pomeni pokojninski zakon ali pa — pogrebni zavod. Sicer pa je to dvoje včasih za kakega upokojenca isto. Za nekatere kratice bi morali razpisati izdatne nagrade, pa jih tudi naj večji mojstri ne bi mogli razrešiti. Recimo, ko so v Mariboru -vprizorili “Veselo pomlad” in je bil kot prireditelj naveden “OO ZMMS DSSS DFM”! Kaj nevarne pa lahko postanejo kratice, če jih .kdo poskuša sestaviti iz prvih dveh črk raznih besed. Kdor ima pogum, pa naj uporabi prvi dve črki vsake besede pri “Društvo ekonomistov” in iz njiju sestavi kratico.
Goflja
Beseda iz naroda .
Božična razstava v Euclid Square Malta
EUCLID,. O. -T-T Ko so leta 1977 po otvoritvi Euclid Square Mall-a pisali, da nameravajo za Božič pripraviti izredno lepo mednarodno razstavo puž, smo se prebivalci Euclida resnično veselili nanjo. Takozvani “research” .za to veliko posebnost so delali v Chicagu. Delo je prevzela slovita firma Perren Gerber.
Kakšno je bilo naše razočaranje, ko smo zagledali pod napisom “Slovenes” dve puži v nekakšni hrvaško-dalma-tiski noši, si lahko predstavlja vsak Slovenec. Takoj smo še posamezniki hodili pritoževal k managerju, toda brc-: uspeha. Šele po dvoletnih pritožbah in zamenjavi manager jev, se je novi manager o d z v a 1 pismu učiteljskega zbora slovenske šole pri Sv. Vidu hi bil pripravljen puži preobleči!
Naša znana šivilja narodnih noš ga. Rozalija Zupančič in ■njena hčerka ga. Olga Petek sta sešili prekrasni narodni noši za naš parček in. puži preoblekli. Tako imamo Slovenci letos prvič v treh letih zastopane prave narodne noše na tako poučni mednarodni razstavi!
Gospej Zupančič in gospej Petek smo zelo hvaležni za njun trud in opozarjamo vse obiskovalce Euclid Square Mall-a, naj si ogledajo naš parček!
Silva Savernik
Mimogrede iz Miiwaukeeja
MILWAUKEE, Wis. — Jesen razgrinja sive pajčolane, sredi novembra nas je že obiskal prvi sneg, ki pa je bil bolj sosnežica, sneg pomešan z dežjem. Za november so zabeležena sledeča narodna imena: listopad, listognoj, an-drejšček, meglovec, zimščak, vahtnik, listnik, gnilolist, martinščak, martovšek, e-najstnik in poznojesenček. Vreme L novembra kaže na marsikaj: Če na mrtvih dan dežuje, zamete zima pričakuje. — Ako je na vseh svetnikov lepo vreme, bo prihodnje leto čudo žita.
Najpriljubljenejši praznik na podeželju je bil povsod Martin! Žetev in drugi poljski pridelki so bili že pod ktreho.’Živina je prišla; s planine in na ta dan je sploh niso vpregali. Na Martinovo se spremeni mošt v Vino. V Slovenskih goricah so. se kmetje
pozdravljali: Pridi boter, zvečer, čakali bomo vino. In so ob dobri večerji in lanski kap-; Ijici čakali do polnoči, da je Martin opravil z vinom svoje.
Sonce na Martina — pred durmi huda zima. — Kadar Martin oblake preganja, nestanovitna se zima oznanja. Martin naj bo suh, da pozimi raste kruh. — Če je Martinov plašč v meglo zavit, bo vsak od nas še zime sit. — Na splošno pa velja za november:	Če mokro zemljo sneg
pokrije, bo malo prida za kmetije. Listopada južnji-na, svečana mrzlo. -— Listopada gredo duše v nebo kakor čebelice iz panja. Naj nam jesen prizanaša z mokroto in tudi s snežno brozgo. Vsem lep jesenski pozdrav!
irC
Iz Chicaga v Frankfurt in nato nas je letalo pripeljalo v romunsko prestolnico Bukarešto, lepo staro mesto, polno bogatih kulturnih in zgodovinskih spomenikov. Naše potovanje v Bukarešto je bilo to pot izreden zmenek misli med 91-letnim Matijo Golobom, njeno hčerko Ruth in mojo ženo Frances, kateri so s svojimi spodbudnimi in bodrilnimi besedami, da se bodo naše starostne sitnosti in ne-prilike na Gerontološki in Geriatric Clinic-i v Bukarešti, katero vodi 82-letna prof. dr. Ana Aslan, ki bo v teh štirinajstih dneh s fizičnim pregledom in nato s tabletami “Asiavita” in i n j e k c i jami ‘’Gerovitai H3” (GM3), brez da bi prodali za vrnjeno mladost dušo vragu, kot je Storil Faust, pričarala v stare kosti lahkotno mladostno moč, gibanje in moškostno počutje.
V naš skupini je bilo 20 ljudi obojega Spola iz New Yoi • ka, Chicaga in Miiwaukeeja, torej'prijetna družba. Razumljivo pa je, da je moral vsakdo od nas pred potovanjem nakazati našemu potnemu vodji ček za $1,295 in to za 15:dnevno bivanje v hotelu Flora in zdravniške stroške v kliniki dr. A. Aslana. Lepo vreme in prijetna vožnja z letalom nas je pripeljala v petek, 28. septembra, na letališče v Bifkarešto, največje mesto v socialistični republiki Romuniji, čez katero drži roko Sovjetska zveza.
Že v mraku so nas na jela- i Tišču, sprejeli na vseh koncih 'ih krajih 'oboroženi čuvarji javnega in državnega reda. Pregled “Passaportov” brez .smehljajev, niti niso pregledih naših kovčkov- Bili so
mrzli, toda korektni. Na letališču in pozneje tudi v samem središču Bukarešte sem opazil, da ljudje govorijo zelo tiho, brez smehljajev, kar mi je potrdilo moje mišljenje, da v nedemokratičnih državah moč uniforme ima naj večjo vlogo, ima prvo in zadnjo besedo.
Na enem delu modernega hotela Flora, kjer smo prenočevali, smo imeli čiste šobe) na drugi strani hotela pa ima svoje prostore dr. Aslanova klinika, ki je pod kontrolo tamkajšnje socialistične vlade. V spodnjih prostorih velike avle je na eni strani sprejemnica hotelskih gostov, banka in menjalnica ter par trgovin, kjer moraš za kupljene predmete plačati v dolarjih. Dolar, čeprav ima danes nizko vrednost, je v Bukarešti pri vseh od vratarja, izvoščka, natakarja, pa do črnih borzijancev v veliki čast. Opazil sem tudi, da pri mladih fantih so-v velikih časteh'gotove starejše ženske, neokusno namazane po obrazu, na sebi polno zlatnine in širokogrudne z dolarji, franki in nemškimi markami. Meni se močno zdi. da so take vrste ženske; resnično prodale svoje duše zapeljivemu vragu!
Na drugi strani avle je velika in moderna restavracija s točilnico alkoholnih pijač. Sedim v točilnici več kot pol ure. Nihče se ne zmeni za mene, nihče ne vpraša, kaj želim. Končno dobim romunski konjak. Seveda moraš čakati zopet pol ure, da lahko plačaš, kar si popil. To se je dogajalo tudi pri serviranju zajtrka, kosila in večerje. Oni so plačani toliko in toliko, pa jim je malo mar, ali je polna restavracija ali prazna točilnica. Zakaj bi delali, če ni treba in če nimajo nobene koristi. Ker pa smo tudi za hra no v restavraciji plačali še . pred potovanjem iz 'Amerike, je bilo jasno, da so nam servirali turistično hrano brez vsakega okusa. Zanimivo pa je to, da je moral naš vodnik dr. Leo odpotovati nazaj v A-meriko po novo skupino. Predstavil nam je mladega Romunca, ki ga bo nadome-stoval za časa njegove odsotnosti. Simpatičen Romunec, vešč angleškega jezika, se ni tako brigal za naš dobrobit. Bolj se je brigal za dolarje. Če smo protestirali zaradi slabe hrane v restavracijah, je dejal, da bo že on uredil Nas je malo potolažil, boljše pa ni bilo, čisto po našem reku: Vrana vrani nikdar ne izkljuje oči.
V teh 14 dneh smo imeli priliko udeležiti se izletov na vse strani Romunije. Moja žena je z drugimi skočila v Istanbul, Turčija, kjer so imele priliko kupovati na tamkajšnjem bazarju in videti nečistočo v mestu. Midva z ženo in še nekateri drugi smo bili navdušeni nad narodnimi plesi “Rapsodija Romunije”. Plesalci n plesalke v narodnih nošah so izvajali svoje narodne plese z vso ljubeznijo ih jmeciznostjo. Vsi so želi veliko aplavza. Neki drug večer smo šli v “Olimpic Circus”, kjer so artisti, telovadci, žonglerji, klavni in dreserji divjih živali prejeli navdušeno odobravanje za svoja vratolomna izvajanja. Naš rojak Matt Golob pa je dodal, da je vse “O.K.” v tem cirkusu, toda pri nas v Wisconsinu imamo večjega in boljšega.
Tri dni pred odhodom iz Bukarešte sva z ženo in še nekaterimi drugimi dobili vstopnice za Bukareško Opero, znano kot eno najboljših v ' Evropi/ Poslušali smo Verdijevo opero “Rigoletto” v odlični zasedbi romunskih pevcev. Odličen 'je bil Rigoletto, bariton Vasile Martinoiu. Le-
DR. ZDRAVKO KALAN:
Pred trideset leti
s i
Dne 17. septembra 1949 sem l stopil v New Yorku na ame-1 riška tla. Ko je ladja pristala,! so nam ukazali pripraviti do- ^ kumente, se postaviti v vrsto j in čakali, da pridemo pred komisijo. S skupino srbskih prijateljev sem se v vrsti pomikal proti jedilnici. Ko sem stopil do vrat, sem šele opazil, da je bilo v jedilnici v polkrogu kakih osem miz in za vsako je sedel en uradnik. Tisti uradnik, ki je sedel pri zadnji mizi ob izhodu, nas je slišal govoriti srbsko. Poklical je tistega izmed nas, ki mu je bil najbližji in ga vprašal:
“Ali si Jugoslovan?”
Ko je ta potrdil, da je, mu je rekel:
“Daj mi papirje in povej vsem Jugoslovanom v tvoji skupini, da pridejo k meni!”
Šli smo k njegovi mizi in mu dali papirje. Pritisnil je žig, se podpisal in rekel:
“Vam ni treba iti od mize do mize. Vem, kdo ste. Videl sem vas v Muenchenu. Če je kdo čist; ste vi... bivši, vojni ujetniki in jetniki koncentracijskih taborišč,”
Govoril je angleško. Nekaj besed pa je spregovoril tudi v srbščini.
Kako se je pisal, kdo je bil. nisem nikoli zvedel.
Ko nam je želel dobro srečo v Ameriki, smo bili veseli in srečni, da je imel vsaj en človek dobro mnenje o nas.
Na pomolu me je čakal za Ligo dr. Jože Basaj.
Ker sem bil edini Slovenec na ladji, sva hitro opravila.
Šla sva v mesto. Razkazal mi je nebotičnik “Empire State Building” na 34. cesti. Od tam sva šla peš v njegovo pisarno na Madison aveniji ih od tam proti slovenski cerkvi. Na Union Square me je peljal v nekoč zelo znano trgovino “S. Klein on the Square”, ki mu je morala biti posebno všeč.
“Vidiš, ta trgovina je nekaj čisto ameriškega. Ženske in moški kupijo obleke ali čevlje, se oblečejo ali oblijejo, stare obleke ali čevlje pa vržejo v koš, da jih ni treba nositi domov in tam zavreči. Ko boš nekaj časa tukaj, boš videl, da so Amerikanci zelo praktični ljudje.”
Peljal me je do slovenske cerkve na Osmi cesti, pa nisva mogla vanjo, ker je bila zaklenjena. Župnika pa nisva hotela motiti.
“Župnik nas nima posebno rad, zato je boljše, da ga pri miru pustiva!” mi je pojasnil Basaj.
Povedal mi je vse, kar je vedel o cerkvi in župljanih. Revščina! Nekdaj cvetoča naselbina je hirala.
Šla sva h gospej Zajc, ki je stanovala blizu cerkve. Bila je dobra, plemenita žena, ki je v visoki starosti šla v stari kraj umret. Takrat je bila še vesela in živahna. Imela je lepo, čisto stanovanje.
Dobro smo jedli in živahno kramljali, da nam je popoldne naenkrat minilo.
Basaj mi je na vsak način hotel pokazati, kje stanuje. Peljal me je zopet na Osmo cesto. Stanoval je v hiši, v kateri so bile na vseh nadstropjih sobe za samske moške. Njegova soba je gledala na dvorišče. Bila je majhna. Celo moja celica v gestapovskih zaporih je bila večja. V sobi je bila postelja, mala mi-
pa scena, izvrsten orkester in dobri pevci solisti, vsi to so nam pripravili lep' umetnišk' večer v Bukarešti. O sami kii niki pa_ prihodnjič.
L. G.
--,-v r*. ' N/WWCj' yvr,.( ’ * ' '
I" p'h'B
h Ji/Sh/jT At. 'j-h
žica in en stol. Omara je bila v steni.
Sedel je na posteljo, jaz pa na edini stol.
“Moja soba je majhna in skromna. Spominja me na sobo, ki sem jo imel kot študent na Dunaju. Čutim, da sem se pomladil. Vse, kar; potrebujem, imam: hrano, streho nad glavo in vso svobodo, ki si jo moreš predstavljati.”
Vrnila sva se k Zajčevi. Njen mož je prišel z dela. S podzemsko železnico sta me on in Basaj odpremila na postajo “Grand Central”'. Tam sem se vkrcal na vlak.
Niti sanjalo se mi ni, da bom prav kmalu delal za železnico New York Central ali da bom kasneje hodil v Empire State Building v službo. *
Ker sem bil sam, sem imel dovolj časa za razmišljanje.
New York je napravil na mene izreden vtis. Nebotičniki — takrat jih je bilo seveda mnogo manj, kakor jih je danes — predori, podzemske železnice, množice, ki so hitele po poslih. Povsod so bili znaki moči in bogastva. Kaj vse more doseči človek v svobod-nem tekmovanju!
Lepa dekleta
■ Opazoval sem ljudi. Beli so bili v veliki večini. Danes je drugače. Ker sva šla z Basa-jem v njegovo pisarno na Madison aveniji in sem ga počakal, da je opravil, sva prišla na cesto zopet okoli poldne. Ulice so bile bolj polne kakor prej. Iz vseh stavb so hiteii ljudje na kosilo. Srečala sva več lepih deklet. Za eno sem se celo ozrl. Bila je izredno lepa in postavo je imela “za bogove”. Basaj me je pokaral, da se preveč zanimam za ženski spol.
“Dragi Jože, Bog jih je u-stvaril. Če občudujem njihovo lepoto, občudujem delo Njegovih rok. Lepe so! Ah gledam proč? Nikoli nisem, pa tudi v Ameriki ne bom.”
Povedal sem mu, kaj sem doživel z dr. Peganom pred mnogimi.leti v Ljubljani.
“Hitel sem po Miklošičevi cesti na sodišče. Pred menoj je šel ugledni advokat dr. Po-gan. Takrat jih je imel že 60. Mlada, lepa punčka nama je prišla nasproti. Ko je šla mi' mo Pegana, se je ta ustavil, obrnil in gledal za njo, dokler ga nisem dohitel in prekinib
“Dobro jutro, gospod dok' tor, kakor vidim, se še vedno zanimate za mlada, lepa de' kleta.”
“Točno, gospod kolega, p0' vdarek je na lep in ne 113 mlad. Mnoge dame srednjih let so tudi lepe. ObčudujefO lepoto brez zle misli. To 11 i greh! - Bog je tako hotel, sa.1 jih je on ustvaril. Ko me h0 to minilo, bom zrel za poko' pališče!”
Pegan je bil duhovit Š°' spod in dober odvetnik.
Dr. Basaj je bil ravnatelj Zadružne zveze, naj večje družne ustanove v Sloveniji' Pred vojno je izgubil ženo i11 sina, po vojni sta bila ubih1 dva sina, vrnjena s Korošk6' ga. Obe hčerki je imel v Sl°' yeniji. V Ameriki je bil san1' Kot zastopnik slovenske ge je delal v pisarni Nation3 Welfare Catholic Conferenč' in imel 100 dolarjev plače. sobo je plačeval 5 dolarjev n3 teden. Bil je skromen. Nik0'1 ni tožil ali se skliceval na )n' kaj je bil. Vdano je prenas3 gorje, ki ga je zadelo.
Bil mi je za vžgled v bod0 čih letih življenja v Amei-h^
Jaz bi pravzaprav moral 1 v Ameriko kakih 30 let ; ,	, (Dalje)
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
OLGA'S SLOVENIAN RESTAURANT
689 East 185th Street
JOHN CECH'S SAUSAGES
478 East 152 Street (at N. Marginal Dr.) Tel. 486-1944
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem gostom, kegljačem in kegljačkam, prijateljem in znancem želi
ANGELA POZELNIK
lastnica
WATERLOO I RECREATION
bowling alleys
15721 Waterloo Rd.
531-2022
EDMUND 1 TURK
VOŠČI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM, PO-| SEBNO VSEM MEŠČANOM V 23. VARDI, PRAV VE-| SELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER VELIKO SREČE, I ZADOVOLJNOSTI IN NOVIH USPEHOV V NOVEM I	LETU.
PRAV VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO ŽELITA VSEM GOSTOM IN PRIJATELJEM
Mary HRIBAR in MARY ŠUŠTARŠIČ, solastnici
HECKER TAVERN
1194 East 71 St.
Tel: 881-5235
KOLEDAR
društvenih prireditev
VOŠČIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO

DECEMBER
8. —- Božičnica za mladinsko članstvo društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. Začetek ob 2.30 popoldne.
, — Pevski zbor Slovan priredi
jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu na
Recher Avenue. Začetek ob 4.
popoldne.,
16. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi ob 3. popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue božičnico za mladinsko članstvo.
31. — Pevski zbor Korotan
priredi Silvestrovanje v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. Igra “Alpski sekstet”.
31. — Upravni odbor Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue priredi Silvestrovanje v veliki dvorani SND. Začetek ob 8. zvečer. Igrajo “Slogars”.
1980
JANUAR
12.	— Slovenski športni klub
priredi svoj Zimski Večer z večerjo in plesom v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
13.	— Letna delničarska seja
Slovenskega doma na Holmes Avenue. Začetek ob 2h popoldne.
19. — Slovenska pristava priredi vsakoletno “Pristavsko noč” v Slovenskem narodnem) domu na St. Clairju. Igrajo “Veseli Slovenci”. FEBRUAR
1., 2. in 3. Smučarski izlet
Slovenskega športnega kluba.
16. — Dramatsko društvo Lilija priredi svojo vsakoletno maškarado v Slov. domu na Holmes Ave. Igra Alpski sekstet.
Ave.
22.— Glasbena Matica priredi
svojo pomladansko večerjo in ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 6.30 zvečer, večerja ob 7., nato ples. Igra Jeff Pecon orkester.
APRIL
12.— Tabor, DSPB Cleveland, prireja svoj pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”.
MAJ
3. — Pevski zbor Korotan priredi pomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
11. — Materinska proslava Slovenske šole pri sv. Vidu.
JUNIJ
14.	in 15. — Tabor, DSPB
Cleveland, pripravi pri spominski kapelici Orlovega vrha na Slovenski pristavi spominsko proslavo 35. obletnice pokolja Slovenskih Domobrancev, Četnikov in civilnega prebivalstva.
15.	— Tabor, DSPB Cleveland, obhaja stoletnico rojstva ustanovitelja Slovenskega domobranstva pok. Gen. Leona Rupnika.
JULIJ
20.	— Piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovenski pristavi.
SEPTEMBER
21.	— Oltarno društvo sv.
Vida priredi svoje vsakoletno kosilo v avditoriju farne šole.
OKTOBER
18. — Tabor, DSPB Cleveland, prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”.
.o0r«p^!,e mMmmmwmwmm
desetih tednov. Pri večini se je že po treh tednih bistveno spremenilo razpoloženje; odlično se počutijo vse, odkar se je začel poskus. Te podatke so raziskovalci primerjali z ugotovitvami pri kontrolni skupini, ki je redno hodila k psihiatrom, ni pa tekala, oziroma telovadila.
Dr. Greist, ki je vodil raziskave, je izjavil, da znanost sicer že dolgo ve za tesno zvezo med fizično aktivnostjo in duševnim zdravjem, vendar so tokrat prvič načrtno raziskali ta problem. Prav tako je že dolgo znano, da so psihične funkcije ljudi, ki se redno izpostavljajo telesnemu naporu, mnogo boljše kot pri tistih, ki tega ne delajo.
Naše podjetje Vam nudi kompletno izbiro pohištva za Vaš dom po najnižjih cenah.
Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes!
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM
MIHCIC CAFE
7114 St. Clair 361-9359 FRANK & DOROTHY ŽITKO
Prijatel’s Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA. RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
MALI OGLASI
NORWOOD FURNITURE INC.
6282 St. Clair Ave.	361-3634
Mr. in Mrs. JOHN J. SUSNiK in sinovi.
Tek proti malodušju
Strokovnjaki wisconsinske univerze so objavili ugotovitve 17. — Kosilo Slovenske šole svojih naj novejših raziskav. Popri sv. Vidu.	skusi, ki so jih delali z manjšo
MAREC	skupino ljudi, kažejo, da redni
9. — Dramatsko društvo Li- tek zaleže proti raznim vrstam lija poda veselo igro “Voda” malodušja bolj kakor obisk pri v Slov. domu na Holmes psihiatru.

I
ROBERT
B.
COATES
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
Vesele božične praznike in vso srečo v novem letu želita
CHICKIE & EDDIE ABE, lastnika
MAPLE LANES
,5918 St. Clair Avenue	Phone 431-9593
• LIQUOR • WINE • BOWLING •
MERRY CHRISTMAS
MEDVED’S CAFE
BEER — LIQUOR — WINE
— Open 10 a.m. to 1 a.m. — ll40 E. 67 (Corner Bliss)	361-4398
^JENNIE MEDVED and JEAN SADOWSKY, Owners
Popravilo hiš
Za vsa popravila na hiši, zunaj in znotraj, kličite 881-0683 po 5:30 zvečer.
(X)
Looking for couple to do light janitorial work at the Willoughby Office Bldg. Suite available plus salary.
CaU 732-7880
___________________________(X)
OSKRBNIKA iščemo
Za Slov. delavski dom na Waterloo Rd. Zakonski par. Znanje angleščine nujno. Stanovanje, plača in vse “utilities”. Kličite 481-5378 ali 481-0047.
(X)
For Rent
5 rooms up. 6526 Bonna Ave. — 361-0033.
(134-136)
V NAJEM
4 sobe, zgoraj, na E. 63 cesti ter 4 sobe na E. 66 cesti in St. Clair. Odrasli. Kličite Al Dailide na tel. 432-1323.
(134-139)
Drapery Sewer Wanted
Experienced. Good pay. Call after 5 p.m. 851-8857.
(134-136)
SEASON’S GREETINGS
TiNO'SBAR
6030 St. Clair Ave.
SORN'S RESTAURANT
RESTAVRACIJA
361-5214	6036 St. Clair Ave.
Priporoča svojo domačo kuhinjo, kjer dobite vedno jako okusna jedila po zmernih cenah. Točna postrežba in čistoča v vseh ozirih.
JOHN VRANIC — IN ŽENA ANTONIA IN HČERKA ANNA, NOVI LASTNIKI
Želimo vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto!
SEASONS GREETINGS from
NORWOOD PHARMACY
DISCOUNT PRESCRIPTION CENTER FREE PRESCRIPTION DELIVERY FRANK KRAŠOVEC — RUDOLPH KOZAN
808 E. 185 St.
EAGLE STAMPS FOR EXTRA SAVINGS
HUTCH'S GARAGE
Manjše opremljeno stanovanje
Ali pa opremljeno sobo s kopalnico, iščem. Ponudbe na teh 431-0628 s pogoji in naslovom.
(134-136)
: VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO I VSEM OBISKOVALCEM NAŠE GARAŽE IN
PRIJATELJEM
MERRY CHRISTMAS AND HAPPY NEW YEAR TO ALL CUSTOMERS AND FRIENDS!
Vesele Božične praznike in srečno Novo Leto!
joe's union n m station

Naznanilo društvenim tajnikom
i
Veliko posameznih društev ima v uašem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $20.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, ob-javljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases- (( menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $20.00 dosti ' koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvo-)) nih vesti in novic.
FOR RENT
5	Rooms up. St. Paul area.
Call 432-2211
(135-136)
House for rent
6	Rooms. E. 74’ St. near St. Clair. Call 361-5229.
(135-137)
6002 St. Clair Avenue
Tel.: 881-7782
Jamčim prvovrstno mehanično delo in se priporočam vozačem avtomobilov, zlasti hrvatskim in slovenskim rojakom.
JOE PINJUH
486-7979
481-4544
I
For Sale
1977 Pontiac Firebird. 14,000 actual miles. Extremely sharp. Call 449-0420.
(135-136)
V najem oddamo
3 opremljene sobe, zgoraj, v St. Clairski naselbini. Centralna kurjava. Kličite 481-1382.
(135-137)
RAZINGER AUTO RENTAL
24 Hour Limousine and Ambulance Service Rudolph F. Razinger, President
131 East 194 St. • Euclid, Ohio 44119
BEST WISHES FOR THE HOLIDAY SEASON
SEASON’S GREETINGS

mmmKX mwmm, ~' December s, im:


namesto osebnih pismenih voščil
ŽELIM VSEM MOJIM PACIENTOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
DR. SONJA K- TOPLAK GLAVINA
ZOBNA ORDINACIJA Euclid Medical Plaza, 26300 Euclid Ave.
Euclid, Ohio 44132	Telephone: 261-3330

May the happiness of Christmas And the spirit it conveys Be with you And your loved ones 1 hrough a year of happy days.
FERFOLiA & SONS FUNERAL HOME
5386 Lee Rd. at Broadway, Maple Heights 663-4222
LOUIS L. FERFOLIA - DONALD L. FERFOLIA DONALD B. FERFOLIA DONALD B. FERFOLIA, ANTHONY FERFOLIA
Merry Christmas and Happy New Year to AH!
BELLA DONNE CREATIONS
6116 GLASS AVENUE
— MARIE SKORICH —
ROYAL DUST CONTROL SERV INC.
CHEMICALLY TREATED MATS and DUST MOPS We Supply on a Rental Basis VINYL BACKED MATS IN DECORATOR. COLORS Weekly or Bi-Weekly Service SHOP TOWELS — CLING CLOTHS — SHOP APRONS —
ALOJZU BREZNIK:
Študiral sem
v mariborskem bogoslovju
XXXV.
Drugo gibanje je bilo mlad-čevstvo. Nekateri so ga imenovali tomčestvo, ker je ljubljanski profesor Tomec bil glavni ideolog in organizator tega gibanja. Skušalo je organizirati slovensko katoliško življenje po načelih belgijskega žosizma, ki ga je začel kanonik, pozneje kardinal, Cardijn. To gibanje je imelo 3 praktična načela: opazuj, imej močna in pravilna načela, uresničuj svoja načela v svoji okolici; Pij XI. je to organizacijo opisal kot idealno in najbolj učinkovito organi-■ zirano Katoliško akcijo; Cardijn se je predvsem zanimal za mlado delavstvo. Tomec pa;
je šel korak naprej: v Sloveniji se naj vse katoliško življenje organizira po načelih belgijskega žosizma. Mladčev-stvo je hotelo organizirati predvsem dijake in akademike in mlade intelektualce; skušalo je prepričati škofa Rožmana, da je mladčevstvo edino pravilna zamisel, kako naj bo Katoliška akcija organizirana. Menda metode mladčev-stva, posebno posameznikov, so začele vedno bolj cepiti slovensko katoliško študirajočo mladino v tri skupine: mladce, stražarje, nevtralce. Ker so nekateri začeli prikazovati mladčevstvo kot slovenski katoliški fašizem ali totalitarizem, je borba posta-
Naročite Vaše božično voščilo v Ameriški Domovini čim preje!
• Izpolnite spodnji kupon in navedite kakšno voščilo že-J i lite, ali za $10 ali za $20 ali za $30 (z vključeno božično sli-“ kico), priložite ček in pošljite vse skupaj na naslov:
i Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Avenue, Cleveland,-' Ohio 44103. ali kličite tel. 431-0628.	,
Če želite objavo Vašega lastnega besedila v božičnem--voščilu A.D., dodajte še $5 (zaradi večje porabe časa stav-i oljenja).
Voščilo št. 1 — $10.00
Vesele božične praznike in
srečno novo leto!
VAŠE IME IN NASLOV
Voščilo št. 2 — $20.00 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in
SREČNO NOVO LETO!
VASE IME IN NASLOV
Voščilo št. 3 — $30.00 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
I
SREČNO NOVO LETO!
651« St, Clair
4314414
VESEL BOŽIČ • SREČNO NOVO LETO
CITY MOTORS INC.
5413 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103

■fr


VAŠE IME IN NASLOV
FRANK TOMINC
TEL: 881-2388
MERRY CHRISTMAS AND HAPPY NEW YEAR!
TOW’S PLAGE
E. 40 St. and St. Clair Ave. Cleveland, Ohio
TOM THE BARBER AND JOAN
Naročam božično voščilo za $
Ime ......................
Naslov ...................
Mesto .............................. Zip..
HAPPY HOLIDAYS	i
Pošljite na: Ad Dept. Ameriška Domovina
. o / • i:--!. ;■ ;	■, .: * -;	.	. ■
:	-. ’ -/i ^ ■-	* '	:	j
6117 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio 44103
'	.	' '' 'v :j	■
jala ostrejša, tudi radi dejstva, da mladinstvo še ni bilo popolnoma mrtvo. O sporih v Ljubljani smo mariborski bogoslovci precej slišali. Pa zopet: Cukala ni dovolil, da bi se mladčevstvo organiziralo med mariborskimi bogoslovci. Ni ga javno zavračal, ni pa dovolil organizatornega dela, da bi se v bogoslovju mladčevstvo zasidralo kot organizirana skupina, čeprav je to gibanje imelo med bogoslovci svoje pripadnike in navdu-ševavce. Kaj ga je v tem gibanju posebno motilo? Ko sem že bil kaplan in sem ga srečal v Mariboru, mi je dejal: “Ljubljanjčani, posebno še laiki, nam ne bodo ukazovali, kako naj vodimo našo (mariborsko) škofijo”. Ko smo slišali o razcepih v ljubljanskem bogoslovju, si jih večina bogoslovcev ni želela, ker so spomini na ostro borbo glede možnosti sodelovanja z marksizmom v mariborskem bogoslovju bili še preživo v spominu. Ker sem se zanimal, kako organizirati Katoliško akcijo, sem se zanimal za belgijski žosizem in so me njegova načela navduševala: in sem se zanimal tudi za ljubljansko mladčevstvo; pa se nisem za njega navdušil, ker se mi je zdelo, da je bil preveč izključljiv, preveč v nasprotju s krščansko svobodo v okviru Cerkve kot Kristusovega skrivnostnega telesa.
Danes se mi čudno zdi, da nismo več slišali in se bolj zanimali za Hitlerjev socializem. Dejansko smo malo vedeli o dogajanjih v Nemčiji, o položaju Judov v Nemčiji. “'Slovenec” ni veliko poročal o političnih dogodkih v Nemčiji. Tujih časopisov nismo brali. Tujih radio poročil nismo poslušali, ker radio sprejemnikov nismo imeli. Mogoče smo verjeli nemško nacistični propagandi, da je Hitler z reševanjem judovskega vprašanja res reševal Evropo, ko je omejeval vpliv Judov, ki da so igrali važno vlogo v ruski oktobrski revoluciji, ki da so imeli preveč vpliva na nemških univerzah in raznih panogah umetnosti. Ako smo verjeli tej propagandi, smo verjeli, ker nismo nič slišali, kako je Hitler reševal ta problem. In smo še mogoče lažje nasedli tej propagandi, ker smo sami slišali veliko Avstrijcev, kako so upali, da bo Hitler ustvaril red v Avstriji z ukrotit vi j o avstrijskih marksistov, Propagande za Hitlerja je bilo veliko, res kritičnega presojanja hitler j a-nizma pa malo. Mogoče nam je problem Hitlerja in Judov bil odmaknjen, ker v Sloveniji ni bilo veliko Judov, in niso igrali nobene pomembne vloge ne v kulturnem in ne v gospodarskem življenju Slovenije.	-
13) Majniški izlet.
To je bila stara tradicija in vodstvo ji ni nasprotovalo. Enodnevni izlet. Vodstvo je določilo datum; izlet je bil vedno v mesecu maju. Nune v mestu so bile naprošene, da naj molijo za lepo vreme na dan izleta. Organizirali smo razne skupine in smo začeli resno razpravljati, kam iti. Ali obiskati kakšnega podeželskega župnika, ki bi bil voljan, nam postreči s hrano in vinom. Ali obiskati romarsko cerkev in obedovati v bližnji gostilni. Ali obiskati kakšno planinsko kočo. Ko je bilo to razpravljanje končano, je bilo potrebno najti voditelja izletne skupine: ali spiritual ali študijski prefekt ali eden od profesorjev. In pa seveda ravnateljev pristanek. Zgodnja maša in zajtrk, da smo imeli dovolj časa, biti pravočasno na kolodvbru za odhod jutranjih vlakov. Potem smo preživljali dan po programu, j Proti večeru pa z vlakom na- ! zaj v mesto. Lahko smo šli na izlet brez talarja, kar v črni
obleki in kolarju. Voditelji) (Dalja ca 6. ctrcni)

HAVE A MERRY CHRISTMAS AND A HAPPY NEW YEAR
SHORE CARPET
854 E. 185 St.
COMMERCIAL and RESIDENTIAL CARPET INSTALLATION	531-0484
FRED, STEVE and CHAD
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER ZDRAVO NOVO LETO!
RADDEL & MOSER QUALITY MEATS
17701 Grovewood Ave.
Cleveland, O. 4411!)
ZA PRAZNIKE IMAMO:
ŠUNKE — SVEŽE IN PREKAJENE
ZARES OKUSNE RIŽEVE in KRVAVE KLOBASE ZASIGURAJTE SI JIH SEDAJ!
Kličite 531-2885
Blagoslovljene božične praznike in srečno g novo leto želi na novo odprti
ANN'S BEAUTY SALON
na 18501 Waterloo Rd.
V.v.
Lastnica ANICA BBEMEC, ki je vodila ANN'S BEAUTY SALON na 823 E. 222 St., se zahvaljuje vsem cenjenim strankam in in se v bodoče priporoča. 53!-<5240.
MERRY CHRISTMAS — HAPPY NEW YEAR %
LAKE COUNTY F0REI6N CARS SERVICE fc*
(AUTO PARTS WAREHOUSE ALSO)
3380 No. Ridge Rd. — Perry, Ohio 440&1
JOE VIDMAR - FRANK VIDMAR - LEO VIUMAE 951-1577 (TOLL FREE) — 259-2991
MOTOR REPAIRS — BODY REPAIR — PAINTING | For imported cars and some domestic small automobiles

SMREKAR HARDWARE
611244 St, Clair Ave,
431-5479
Vsem odjemalcem in prijateljem voščimo vesele božične praznike in srečno novo leto.
1
^4
PRECISION GRINDING CORP. ,a
PRECISION GRINDING AND GENERAL MACHIH1
v	Phone: 39l*^^
6717 St. Clair Ave.
Želimo vsem rojakom vesele božične praznike i11
v$°
srečo v novem letu!
HAPPY HOLIDAYS
„■3-0
AMERIŠKA DOMOVINA DECEMBER % 1973
..........wmm
®^^^^^Š®S@55®S5SESSSiS85iB5»S5a8
BEST WISHES
FOR A MERRY CHRISTMAS SEASON AND HAPPY NEW YEAR!
" študiral sem v manlier« bogesiovju
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI
ŽELE FUNERAL
\
HOMES, INC
1 - f:i v -
Dva razširjena in prenovljena pogrebna zavoda:
Office: 452 E. 152nd Street — 481-3118 6502 St. Clair Avenue - 361-0583
DOSTI PROSTORA ZA PARKANJE
VZORNA IN PRVOVRSTNA POSTREŽBA!
881-5158
Vesele božične praznike in
srečno Novo ’eto
želi
ANTHONY F. NOVAK,
CLEVELAND
ACCOUNTING SERVICE
TAXES - ACCOUNTING - AUDITS ACCOUNT ANALYSES “Specialized Service to Small Business’
k —
6218 St. Clair Avenue Cleveland, O. 44103
____________________I
HAPpV HOLIDAYS!
CNsjCLaijevatne » * »trtau, navadno niso oporekali, ako smo si med hojo slekli suknjo ’ in kolar. Ne spominjam se, . kdo je kril stroške: ali sami ; ali vodstvo? Zakaj smo prosili nune, da so molile za lepo \ vreme? Ako je vreme na dan,, določen za izlet, preprečilo • izlet, tisto leto izleta pač ni ,; bilo. Dan izleta je vedno bil dan veselja, petja, šal, pri nekaterih mogoče celo malo preveč uživanja vina (kar se je utegnilo zgoditi, ako je župnik — gostitelj imel večje vinograde in je znal neopaženo dotakati vino v kozarce). Naj omenim, da so moji spomini na te izlete zelo zamegleni.
14) Se je dogajalo vsako šolsko leto . . . Med šolskim letom. Predvsem ko smo hodili v stolnico. Pa tudi na kakšnem oglu blizu bogoslovja, ko smo poslopje zapuščali za dnevni sprehod, ali se vračali proti poslopju s sprehoda. Nekaj neznanih deklet se je postavljalo na oglih in skušale zbuditi pozornost bogoslov-. cev, pač tistih, ki so si jih izbrale za svoje “junake”. Seveda so se zanimale za privlačne bogoslovce, zlasti za prvoletnike, za “nove”. Niso bile kakšne lepotice, tudi ne ravno mlade, ne razkošno oblečene. Niso prihajale v bogoslovje na obisk; ali so začele pošiljati svojim izbrancem pisma, ne vem. Če so, dvomim, da so prišla v roke naslovljenca zaradi ravnateljeve budnosti. Ali so se v svoje “izvoljence” res zaljubile, ali so resno mislile, da bi njen “izbranec” zapustil bogoslovje zaradi nje, ne vem. Zelo verjetno pa je, da noben bogoslovec ni zapustil bogoslovja radi tistih deklet. Seveda so “izvoljenci” bili izpostavljeni šalam in celo potegavščinam.
15) Osebna duhovna rast.
Nimam prav nobenih zapiskov in zato .saspomini megleni. Nikoli nisem imel kakšne beležke, v katero bi zapisoval sklepe, navodila, smernice za svoje duhovno življenje, za osebno duhovno rast. O raznih pripomočkih za duhovno rast sem. že pisal; npr. o jutranjih premišljevanjih, o bogoslovnem špiritualu in njegovem delu, o spovedi, o duhovnih vajah, o mesečnih re-kolekcijah, o duhovnem branju. Spiritual ni povdarjal treh stopenj za duhovno življenje: via purgativa — očiščevanje, via illuminitiva — osvetljevanje, via unitiva — združevanje; cerkvena liturgija mu je bila glavni vir za njegovo vodenje; omenjenih
troh stopenj za dulifsvrA rasi. ni prikazoval kot stopenj, ki si sledijo druga za drugo; spo-pplnjevanje v eni je obenem rast v ostalih dveh. In smo mu sledili; vsak pač po svoje. Ko smo se pač šaljivo spraševali: na kateri stopnji si že?, sem jaz navadno zatrjeval, da., še do prve stopnje — očiščevanje —- sploh prišel nisem; trditev ni bila brez podlage, in se nisem navduševal za razločevanje duhovne rasti na razne stopnje. Ponovim, da sem delal napako: sem se preveč ukvarjal s širjenjem znanja o duhovnem življenju in sem premalo apliciral pridobljeno znanje na svoje osebno duhovno življenje. Končno: Karo, spiritual, nam ni priporočal metod zatajevanja svetnikov, ki so živeli v prejšnjih stoletjih; profesor Močnik, cerkveni pravnik, ko nam je razlagal dolžnosti kle-ra, je večkrat ponovil rečenico “Sancti sunt adrhirandi, sed non imitandi — Svetnike moramo občudovati, ni jih pa treba posnemati”. Tako sta nam oba, vsak na svoj način, povedala, da so svetniki otroci svojega časa in svojega okolja, mi pa da naj duhovno dozorevamo tako,. da bomo koristili slovenskemu človeku pred 40 leti. Tako sem ju- razumel in sem jima bil hvaležen.
(Dalje prihodnjič)
BLAG SPOMIN
OB 8. OBLETNICI SMRTI NAŠEGA DRAGEGA MOŽA IN BRATA
JANEZA JAKLIČ
ki nas je za vedno zapustil 3. decembra 1971
Žalujoči:
ROZI — žena Sestra ANA PETRIČ z družino v Clevelandu, sestre in brat z družino v Evropi.
ilo¥3itski hsžiini darovi
Slovenska knjiga, podarjena sorodniku ali prijatelju je | naj lepši dokaz vale zvestobe slovenskemu izročilu in dediščini, prav tako pošiljanje slovenskih božičnih kartic!
Zbirka 12 teh krasnih kartic stane samo $2.50!
Knjige in kartice lahko naročite pri:
Liga Slovenskih Sisterika^oev, ing.
P.O. Box 32 Brooklyn, N.Y. 11227 Tel.: 1-212-497-6761
P
1
I
I
i

VESELE PRAZNIKE!
1 SEASONS GREETINGS
K0FBRAU KAOS
1400 East 55th Street
Telephone: 881-7773
Family style Sunday dinners from 1:30 p.m. to 8:30 p.m,
Buffet luncheons Monday through Friday	7^
from 11:30 to 2:30 p.m.	ill
Lepo božično darilo!
m-«	,
Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino, Boste videli, da mu boste zelo ustregli.
Za letos so nove naročnine AD za božična darila znižane: celoletna za ZDA na $23. za Kanado na $35, petkova na $7, petkova za Kanado na $10. To znižanje je pobuda za nove naročnike in ne za obnovo starih naročnin.
Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika.
<
K IT p O N
mwsmswMwwMMmMwm.1
d
DA BI BLAGODEJEN MIR IN SREČA VLADALA V VAŠIH DOMOVIH IN VAŠIH SRCIH MED BOŽIČNIMI PRAZNIKI IN V LETU 1980
da bi potovali vedno prijetno in udobno, da bi radostni uživali naravne krasote Slovenije, morja in neba ter vseh krajev, ki jih boste obiskovali
VAM IZ VSEGA SRCA ŽELITA
lastnika najstarejše slovenske potniške pisarne
HOLLANDER WORLD TRAVEL INC.
Leto za letom se v večnost izliva, težke ločitve spomin se budi; ljubezen do Tebe pa vedno je živa, v vsem našem življenju kot lučka gori.
971 East 185 Street — tel: 692-2225 Offices in Cleveland, New York and Chicago
MR. IN MRS. AUGUST HOLLANDER
VESELE PRAZNIKE — HAPPY HOLIDAYS!
-< < ■« C -
r >' -	/ :
Cleveland, O, 3. decembra 1979.
ALBIN RESNIK FOOD MARKET
»
!
3583 East 81st Street Cleveland, Ohio 44105
1
Phone 641-5471
Liga Slovenskih Amerikancev, Inc. ima naprodaj lepo fi
R
zbirko slovenskih knjig ter božične kartice. Prekrasne |
i
kartice so delo slovenskih umetnikov, ki živijo v ZDA. f
HAPPY HOLIDAYS! VESELE PRAZNIKE BRALCEM AMERIŠKE DOMOVINE.
ZMIER'S ENTERPRISES INC
(ARCO)
598 E. 185 St. Cleveland, O. 44119
A MOST MERRY CHRISTMAS AND THE HAPPIEST OF NEW YEARS
THE CLEVELAND SAW & MEG. CO.
1173 East 58th Street
Cleveland, Ohio 44103
431 4211
Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želi
Best wishes for a Merry Christmas and a most happy New Year
You are cordially invited to dine, drink, dance and relax at Hof bra u Haus
M1RK0 ANTUSGA
N. L TRAVEL SERVICE
|| G’He St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103 • HE 1-3500
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
I rosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov:
DR. VINCENT OPASKAR
j§: Vo-5eI iYEM KLIJENTOM,: prijateljem in II Tl O JAKOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN '*'■ ^	SREČNO NOVO LETO
Ime ........................
cesta ......................
mesto in država ............
Za to darilo pošiljam znesek 5...'..
Moje ime je ...........;...
Moj naslov je...............
ZOBOZDRAVNIK 6102 St. Clair Avenue
431-4414
HOLIDAY GREETINGS
CENTURY TIRE SERVICE
15300 WATERLOO RD.
531-3536

mesto In država
Yu
■Sr**"

r-

v. Frančišek in jaslice
Božični prazniki so dnevi veselja in družinske sreče. \' tem času — osobito na sveti večer — so pozabljena vsa nesoglasja in mehkoba se naseli v vsako srce. Z radostjo gledajo starši na cvetoče otroke, ki ogledujejo razsvetljeno božično drevesce in ljubke jaslice. Tiha pobožnost nas navdaja, posebno pri pogledu na hlevček z božjim Detetom, njegovo materjo in rednikom. Pa tudi pastirci s svojimi čredami in nebeškim angelom nas spominjajo na prihod Re-šenika sveta. Jaslice so najznačilnejši znak božične dobe.
Od nekdaj je bila navada, posamezne cerkvene praznike tudi upodabljati.
V desetem stoletju so prirejali velikonočne igre in nekateri trdijo, da so v enajstem stoletju predstavljali vernikom dejansko skrivnost svete noči. Poročila iz trinajstega stoletja pričajo, da so postavljali pri božičnih igrah tudi jaslice. Postavljali so jih za oltar, a na oltarju je bila podoba Matere Božje, pred oltarjem pa je v angela preoblečen deček oznanjal rojstvo Gospodovo. Novorojenčka je prišlo molit pet pastirjev, s kora pa so se čuli otroški glasovi, pojoči pesem: “Slava Bogu na višavi in mir ljudem na zemlji!”
Sv. Frančišek Asiški se je odločil, naj se praznuje skriv-
nost božične noči v gozdu pri Grecii. Tam sd postavili jasli, vanje položili speče dete, k jaslim pa privezali voliča in oslico, iz bližnje okolice so prihiteli pobožni prebivalci s prižganimi lučmi ter peli svete pesmi novorojenemu Detetu. Sv. Frančišek je bral o polnoči mašo ter pridigoval o ljubezni Bethlehemskega deteta, do trpečega človeštva. Ta dogodek je prav lepo naslikal ljubljanski frančiškan p. Blaž Farčnik v cerkvi sv. Frančiška v Šiški.
V trinajstem stoletju so bili o božiču, v navadi tudi obhodi s petjem. Poročila iz sedemnajstega stoletja pričajo, da so predstavljali pri teh obhodih zaradi priljubljenosti tudi jaslice. V sprevodu šta šla Marija in sv. Jožef, pogosto pa tudi trije kralji, ki so nosili zvezdo. Ostanek te navade so današnji koledniki.
Postavljanje jaslic po cerkvah na današnji način traja že okoli 300 let. Ljudstvo pa je hotelo imeti ta simbol božičnih praznikov tudi doma, zato so se jaslice udomačile v osemnajstem stoletju tudi po hišah in družinah. Jaslice nam predstavljajo plastično skrivnost svete noči in želje, da bi se uresničil angelov klic: “Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!”
Vaclav Benei-Trebiztky:
KRALJICA DAGMAR
ZGODOVINSKI ROMAN
In straže, ki so si doslej stale nasproti sovražno in druga drugi merile s sulicami v prsi, so metale kopja in sulice od sebe, in vojaki, ki se niso videli še nikdar v življenju, so metali čapke v zrak kakor za stavo... In v marsikaki hiši je klečal star meščan na kolenih in molil s svojo rodbino, kar najgorkeje je mogel:	“Utolaži žalostne,
varuj nas vsega hudega, sveti Vaclav! Kriste elejson!”
Komu bi bilo pa tudi na misel prišlo, da se vse konča tako srečno, da brata drug proti drugemu niti ne potegneta mečev, da Vladislav pozdravi starejšega brata na o-četovih tleh, da mu bo sam prvi iz naj polnejšega grla voščil srečo in dolga leta, da se sam pokloni prvi pred njim v znamenje zvestobe in pokornosti. Kaj takega se še ni zgodilo od pamtiveka.' Prigodilo se je sicer nekaj podobnega pred kakimi 75 leti, namreč ko je vojvoda Vladislav tudi iz proste volje pozval na knežji prestol starejšega brata Borivoja. Toda resnični vladar je vendar ostal sam, m bratovska sprava ni trajala dolgo, kajti Borivoj je moral, že z leti obložen, popolnoma zapustiti ne samo vojvodski prestol, ampak tudi rodno zemljo, in tujina je bila utrujeni glavi trda — pretrda blazina.
Bratovska sprava, ki je bila sklenjena v viharni decem-berski noči od 5. na 6. december 1197, je bila trajnejša kakor le more biti med sinovi enega očeta. Za Premislove vlade so neenkrat nastale zmede in spremembe, v katerih “bi bil mogel Premisi potegniti za seboj večjo moč,” toda zvest oba moravskega mejnega grofa se je ustavljala vsemu in se zalesketala zlasti v poznejših letih s kristalno pozornostjo.
Le nekaj glav Vladislavove vojske se je tedaj zamislilo,
ti najbistrejše oko ne zapazi niti ene zvezdice, kjer le ptiči roparji hodijo po svojih nočnih potih. Naj ta najina ljubezen napravi iz domovine zopet kraj kakor raj, naj bo ona seme, iz katerega poženo in vzcveto najnežnejše cvetke, kakor požrtvovalnost, ne-samoljubje, poštenje in vzajemna odkritosrčnost med vsemi njenimi otroci.”
“Naj bo, brat moj, to današnje tvoje dejanje Čehom, dokler bo živel le eden, v večnem spominu, naj se med pravnuki naših pravnukov spominjajo kneza Vladislava, naj bo on vzor vsem, ki bi se ne mogli poravnati, naj se prospeh domovine na veke u-mika vsaki drugi koristi.” Čudno... Vetrovi so u-molknili, plameni ognjev,- ki so tu in tam že pogašali, so zaplapolali z najjasnejšim žarom, nad sneženo pokrajino so se naglo trgale megle in se razblinjale kakor kakega julijskega jutra ... Mesec je brez najmanjšega madeža z demantno svetlobo posvetil bratoma v obraz, v obeh taborih je vojska naenkrat umolknila in vse oči so bile uprte proti temnomodrem nebu, na katerem je bilo polno zvezd in so se družili beli oblački v najslikovitejše skupine ... “Sveti Vaclav ...!”
Ti dve besedi sta se začuli v tem trenutku s tisočerih ustnic.
In res se je zdelo, kakor da se je nad bratoma zabelil bujen konj, na konju jezdec, ki ima glavo pokrito s starodavno vojvodsko kapo, okoli glave slepeča svetloba, v jezde-čevi desnici razvit bel prapor s črno, skoro tristoletno orlico.
In na to je padla vsa VojsKa na kolena in po nočni pokra-? jini se je kakor prej razlegalo burnim glasom klicanje: “Sveti Vaclav, vojvoda češke dežele, naš knez, prosi za nas Boga in svetega Duha! Kriste elejson!”
(Dalje prihodnjič)
V BLAG SPOMIN
OB 22. OBLETNICI, ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI OČE IN STARI OČE
Anton Grdina
ki je zaspal v Gospodu 1. decembra 1957.
Leto za letom se v večnost izliva, težke ločitve spomin se budi; ljubezen do Tebe pa vedno je živa, v vsem našem življenju kot lučka gori. Žalujoči ostali:
SINOVI in HČERE SNAHE, ZET, VNUKI Cleveland, Ohio, 3. decembra 1979.
• L •V'-rff'-'ti’t-*.L	■•VOJ.	' V’ •
ne nekaj obličij je potemnelo in le nekaj ustnic se je stisnilo tesneje, da bi v splošnem vriskanju ne spregovorile morebiti kaj napačnega. To so bili oni, katerim se je godilo najboljše v časih prepira in sovraštva, kateri, dasi po rodu Čehi, niso radi videli na vojvodskem prestolu odločnega kneza, ki se ne bo oziral na osebe, ampak z odločno roko izpulil plevel, kjerkoli ga opazi njegovo bistro oko.
“Le eden — le eden pogoj ti stavim, brat moj — in še tega nikakor za se!”
Kaj bi ti mogel odreči, dragi brat?”
Desnica Vladislavova je bila še vedno v. Premislovi.
“Da ne boš štel Zdickega dne v zlo onim, ki so se tedaj spozabili!”
“Nekatere sem izplačal že na šišenskih tleh ... Ostalim iz dna srca rad odpuščam. Mnogo jih je storilo to itak bolj iz bojazni in slabosti, kakor pa iz hudobnosti. In kaj želiš za se?”
“Ti me vprašaš? Brat moj! Za se ne želim nič drugega, kakor da si ostaneva odkritosrčna brata, dokler bo^fa živela — nič drugega!”
1 “Imenujem te za mejnega grofa moravskega! — Ali hočeš biti? — Na Moravskem je ponoči in podnevi treba bistrega očesa. In ti znaš spajati prijaznost s previdnostjo!'-'
“Obljubil sem ti zvestobo in pokorščino in zato se ti v vsem pokorim. — Le tega te prosim še enkrat pri vsem, kar ti je ljubo in kar ti je drago: Bodiva si celo življenje, do konca najinih dni, brata, ki imata eno — edino dušo, ki ne poznata večjih in važnejših dolžnosti kakor ljubezen do rodne dežele, ki je v mnogih ozirih tako zelo podobna tej zimski pokrajini, kjer je vse zameteno s snegom, kjer niti božje sonce ne more prodreti megla in posvetiti na nas, kjer ponoči ni-
^^	-	.v>g
VSrgZ-

O 7
m
M?
m*
m
SZ*
m
•iv '
»
je slovenska ustanova
*
za ohranjanje naše zavesti, jezika in krščanske dediščine v Ameriki. Darovi Ligi so davka prosti in jih v davčni prijavi lahko odpišete.
Pošljite svoj dar na naslov:
LEAGUE S. A., INC., Box 32
l
Brooklyn, N.Y. 11227
- AVs'L.i
sil
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE!
A MERRY CHRISTMAS TO ALL OUR CUSTOMERS AND FRIENDS
RICH & SONS
1078 E. 64 SI. Tel. 431-9231
— Same Location for 35 Years. —

fel
m
Ste
WISHING YOU THE HAPPIEST OF HOLIDAYS
SAFEWAY TIRE COMPANY
4623 Superior Avenue	Cleveland, Ohio 44103
^	Phone 881-1737
MERRY CHRISTMAS • HAPPY NEW YEAR VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
LOGAR DRY GOODS
CHILDREN’S — WOMEN’S — MEN’S APPAREL 928 E. 222nd St.
731-6262 Euclid, Ohio
We Give and Redeem Eagle Stamps
HAPPY HOLIDAYS VESELE PRAZNIKE
WILKE HARDWARE
809 East 222nd Street 731-7070
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem v Ameriki in Kanadi, zlasti pa še Triglavanom v Milwaukeeju
DRUŽINA
LONGAR'S MARKET
m
»s.
tmm
MERRY CHRISTMAS AND A HAPPY NEW YEAR ^
$
4030 St. Clair Ave.	^
Cleveland, O. 44103	«||
Open daily: 6:30 A.M. to 6:30 P.M.	^
Verwde božične praznike in srečno novo leto vam želi
PRIJATEl'S PHARMACY
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions - Vitamins - First-Aid Supplies
vogal St. Clair Ave- in 68th St.
SEASON’S GREETINGS
S at Hi # he mmm m Mm n