Ponudba s priokusom Ljubljane
V Turistično poslovno skupnost v Ljubljani je vključenih 67 orga-nizacij gostinske in turistične stroke ter nekaj proizvajalcev hrane. V dosedanjem obdobjuje bila organizator več prireditev in koordinator dela. Nudila je strokovno pomoč pri raznih priredi-tvah in akcijah gostinstva in turizma. O delu in nalogah turistične skupnosti smo se pogovarjali z novim direktorjem štefanom Praz-nikom.
Pravijo, da nova metla bolje ppme-ta. Kaj ste v tem času ie napravili in kakšni so Vaši ciiji v bližnji prihod-nosti?
Pometati ni kaj, saj so moji predhod-niki delali dobro in uveljavljali skup-nost na vseh področjih. Žalje poslov-na skupnost izgubila v zadnjem času kar tri dobre delavce; direktorja, tova-riša Toplaka in tovariša Predana. Vsi so bili znani strokovnjaki na podroeju gostinstva in turizma.
Na nalogah in preteklosti ostajamo in gradimo naprej. Seveda pa so tudi razmišljanja o tem, da nove razmere narekujejo tudi nove oblike in vrste dela in nove naloge. Seveda se v tem trenutku ob vrsti vtisov in ugotovitev šele oblikujejo odločitve o nadaljnji vsebini in načinu delovanja poslovne skupnosti. Vsekakor pa bo zastopala interese članic in uresničevala njihove potrebe. Vse skupaj pa naj bo v korist gospodarstva Ljubljane in okolice.
V prihodnje se bomo posvetili iz-boljšanju gostinske ponudbe, ki naj bi imela posebnosti z značilnostjo Ljub-ljane. Ponudba na ulici mora biti teh-nično in po konstrukciji primerno uje-ta v oosamezno okolje. Dogovorili se
bomo za kriterije, ki bodo potrebni za višjo raven gostinske ponudbe.
Kako si zamišljate kakovostno po-nudbo gostinskih storitev?
Med vprašanji, ki omogočajo kvali-tetnejšo ponudbo in odprtost Ljublja-ne je tudi izmenjava kuhinj. To mora-mo še okrepiti in strokovno poglobiti. Pomembna je izmenjava znanja. Po-slovna skupnosti bo vzpodbujala tako sodelovanje in med drugim organizira-la strokovne posvete. Močno potrebu-jemo višjo strokovnost in usposoblje-
nost. To mora zagotavljati TPS s sode-lovanjem strokovnih institucij in prak-se. Veliko pozornost namenjamo izo-braževanju ob delu. V tem pogledu bomo organizatorji, svetovalci in vzpodbudniki večjega izobraževanja. Sodelovanje s srednjo gostinsko šolo in strokovnjaki iz organizacij bomo še povečali in s tem zagotovili dodatno svežino in dinamičnost v gostinski in turistični ponudbi. Spodbujali pa bo-mo tudi strokovno in gostinsko pove-zavo med posameznimi mesti.
Dosedanji rezultati kažejo na do-bro poslovno učinkovitost posamez-nih DO. Kako boste to stanje obdržali oziroma še izboljšali?
Na ekonomskem področju bomo kar najbolj pozornost spremljali ustrezne kazalce poslovanja. Z nepo-srednim sodelovanjem si bomo priza-devali prispevati k boljšemu poslova-nju. Pri tem bo pomembno tudi sode-lovanje z občinami v Ljubljani in v re-giji. Večjo pozornost bomo namenili prireditvam v Ljubljani, da bi bile bolj bogate. Upoštevamo tudi dejstvo, da je na področju naše dejavnosti več or-ganizmov, ki imajo za cilj napredek turizma in gostinstva. To so medob-činska gospodarska zbornica, splošno združenje pri GZS, ljubljanska turi-stična zveza, upravni organi mesta predvsem komite za gostinstvo in turi-zem, da ne omenjam delovnih organi-zacij in končno našo TPS. Naše delo moramo še bolj usklajevati, si ga bolj natančno razmejiti, deliti in še bolj do-polnjevati. Okrepili bomo sodelovanje z vsemi drugimi jnstitucijami oziroma organizacijami v Sloveniji in Jugosla-viji. Prizadevali si bomo doseči večjo udeležbo naših dejavnosti v družbe-nem proizvodu. V letu 1989 naj bi za en odstotek povečali udeležbo v družbe-nem proizvodu Ljubljane. To seveda ni malo, a dosegljivo.
Lojze Cepuš