Leto VIII. štev. 72.
Poštnina plaCana v gotovini.
V	Krškem, v sredo 2. julija 1924.
® Današnja štev. 1— Din
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprej«, Krško.
Čekovni račun: št. 13.807. [začasno še tudi 13.321]
NAPREJ
Stane mesečno 25 Din, za Inozemstvo 35 Din,
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din-Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poštn. proste.
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Letnik VI., štev. 27.
»Naprejeva« številka ob sredah izhaja kot tednik:
LJUDSKI GLAS
Glasilo Kmetsko-delavske zveze. Stane letnO 60 Din, — mesečno 5 Din-
Po desetih letih.
Dne 28. junija je minulo 10 let, Odkar so padli streli v Sarajevu. Ti streli so spravili lavino svetovne vojne v gibanje, ki je opustošila Evropo, milijone žrtev zahtevala in miliarde škode naredila. Streli so bili le en člen v komplicirani verigi diplomatskih tajnosti in politike, ki so jo vodili in jo žal še danes vodijo ljudje v imperialističnem smislu, z zatiranjem vsake osebne in družabne svobode, Viktor Adler je odgovoril nekoč sodnikom: Če nočete, da se sod s smodnikom napolnjen, razleti, dajte ga odstraniti! — Isto je veljalo za politiko, ki so jo vodili takratni mogotci. Ker soda niso znali in niso hoteli odstraniti, mora še danes ves s$et nositi posledice — še dolgo jih bo nosil. Zaradi dveh oseb. ki sta bili takrat pred desetimi leti ustreljeni, so morali milijoni v pretep in smrt.
Tako je moglo biti pred desetimi leti — danes smo spet v takšnem položaju, da bi ponovitev istih dogodkov ne mogli zabraniti. V naši blaženi Jugoslaviji niso n. pr. na krmilu prav nič boljši; v premnogih ozirih so pa še slabši sistemi in ljudje na krmilu. Imperializem se v desetih letih še ničesar ni naučil, samo misel umetnega morjenja je »poglobil" z novimi iznajdbami, samo trenutka čaka, da bi mogel sebe zopet pokazati v polni luči. Zatiranje vsake svobode, razpuščanje ljudskih organizacij, poslabšanje socialne zakonodaje, teror nad političnimi nasprotniki, ustanavljanje bojnih organizacij proti organiziranemu delavstvu — vse to so še Črnejše zastave nčgo one, ki so plapolale pred desetimi leti pred izbruhom krvave katastrofe.
Proletarci, spomnite se. kako je bilo takrat, koliko krvi, gorja in groze je moral svet pretrpeti v petih letih vojne in v vseh teh letih po njej — zato ker niste bili pripravljeni! Vaša naloga pa je, da sedaj s svojim političnim dčlom preprečite zopet takšna grozodejstva. Ne nasedajte več demagogom, ne črnim, ne rdeče-črnim in tudi ne nacionalnim pretepačem — v enem taboru so proti vam, vsi vas že danes izkoriščajo. Pazite na delo, ki ga izvršujejo in glejte na svojo obrambo, ki ste nanjo pred desetimi leti pozabili! In ta obramba je le ena: Organizirati se! Ne čakati na pomoč od zunaj, tu znotraj bo odločevalo le tisto, kar si boste sami ustvarili! Šele z vašimi rokami ustvarjena obramba bo mogla biti uspešno združena z obrambo vsega svetovnega proletariata.
Narobe.
(Po zadnjem »Konsumentu*.]
Za uspeh vsakega dela je poglavitno, da se ga prav poprimeš. Kdor priveže konja pri repu, ne bo mogel premakniti nobenega težkega tovora. Nič manj pa ne ovirajo nepravilnosti, ki jih toliko ljudi vrši na gospodarskem polju.
Narobe je. če se družinski oče in gospodinja pridružita Konsumnemu društvu, da bi ga vzajemno z drugimi člani uporabljala, pa jim ga A. Kristan s svojimi pomagači ugrabi in tam neomejeno vlada in gospodari.
Narobe je, če si delavci ustanove Konsumno društvo za vzajemno samopomoč in se v njem zasidrajo 4 nastavljenci z 10-letno pogodbo brez vednosti članstva.
Narobe je, če ima Konsumno društvo lastno hranilnico, kateri pa najmanj zaupajo 4 .višji** nastavljena. ker imajo skupno le 4.743 82 Din hranilnih vlog pri svojih .bornih* plačah v delavski zadrugi [glej .Naprej* št. 12] in rajši vlagajo kar po 50.000 v privatna podjetja [Urbančeva] ali pa ustanavljajo druge hranilnice (Maribor, Jesenice].
Narobe je, če se pridiguje delavstvu o brezobzirnosti dobičkarskega kapitala in isti kapital podpira delavsko Konsumno društvo z nakuporanjem potrebščin pri njem. ne da bi se rajši trudilo za lastno produkcijo, pa brez »Produkcije*, za katero Uči milijonar A. Kristan.
Narobe je, če se delavec trudi s težko pri-
dobljenimi groši upostaviti zadrugo in se potom nje obogati par posameznikov.
Ravno tako je narobe, če si delavstvo z veliko požrtvovalnostjo upostavi zadrugo in ne more pozneje na občnem zboru potom svojih delegatov izvesti niti Spremembo pravil, ker temu nasprotuje klika, zbrana okoli vodstva, ki niti na nezaupnico ne reagira [glej v .Napreju* poročilo o zadnjem občnem zboru Kons. društva za Slov.. .Konsument* za taka poročila ni tukaj.]
Zadružnice in zadružniki, ne ravnajte narobe! Zavedajte se svoje dolžnosti napram lastni organizaciji in jo ne prepuščajte brez nadaljnjega A. Kristanu in njegovim podrepnikom v izkoriščanje. Kupujte in vlagajte svoje prihranke v svojih lastnih zadrugah, ki jih preje rešite iz Kristanovih rok. Dajajte prednost lastnim izdelkom Konsumnega društva pred izdelki Kristanove »Produkcije*. Bodite zvesti člani svoje gospodarske zadruge, kjer nima veliki »prijatelj*' delavstva ter .dobri* gospodar A. Kri-stan prstov vmes!	Zadrugar.
[Op. ur.: K tem narobetom še enega na vrh: Narobe je, če prireja Konsumno društvo »Zadružne dneve", na katere gre po eni strani g. Uratnik izklo* basariti svoje specialne teorije, da lastna produkcija delavstvu škoduje, po drugi strani pa sploh nobenega prijavljenega govornika na .zadružni dan* ni, kakor se je to zgodilo nsrpr. v Gorjah pri Bledu in v Sv. Lovrencu na Pohorju, kjer člani še danes zaman čakajo, da jim vodstvo Kons. društva sporoči, čemu govornikov ni bilo! Mi jim bomo ptičem kri-stanovskim še popra dali!]
Razvoj tehnike in razvoj človeka.
Velik je napredek, ki ga je napravil človek v zadnjem pol stoletju — napredek v tehniki. Ponosen je na svojo civilizacijo — na civilizacijo teh-nike. Kot človek pa je v pol stoletju zelo malo napredoval.
Prometni sistem je čudo, pomislimo, da je imelo človeštvo mesto železnic, parnikov iu drugih modernih pripomočkov vso dolgo dobo le slabe ceste in še teh ne mnogo; da se je prevažalo v malih ladijah, in še s temi si ni upalo daleč.
Mislite si, da bi nenadoma izginila moderna pošta. In ta ni takšna kakor je danes, prav stara ustanova. Včasih pošte sploh ni bilo. Seli so raznašali poročila in povelja, ljudje — mase ljudi pa pošte potrebovali niso.
Kako bi izgledal svet, če bi nekega jutra izginilo vse časopisje ? Včasih ga ni bilo. Ljudje niti tiskarstva niso poznali. Še danes jih je milijone, ki ne znajo čitati ne pisati
Telefon včasi ni bil potreba. Danes je samo v Zedinjenih državah v rabi 14,347,395 telefonov, Postal je potreba ravno tako kakor elektrika in plin.
Aviatorji raznih dežel tekmujejo v poletu okoli sveta. In eroplan je še nova iznajdba. Daljave so skrajšane, potuješ po svetu, če imaš sredstva, kakor da si doma: ničesar ne pogrešaš. Sobe se selijo s teboj in vse komfortne naprave, ki si jih je človek do danes mogel Izmisliti, te spremljajo iz ene v drugo deželo in preko oceanov. Iz ogromne ladije — mesto samo na sebi — lahko pošlješ depešo po brezžičnem brzojavu. In ta ti omogoči, da
tudi na sredi Pacifika ali Atlantika izveš vse važnejše dnevne dogodke.
Malo jih je bilo. ki so pred petimi, desetimi leti verjeli, da bo mogoče čuti človekov glas na razdalje stotin milj. Danes je to vsakemu znano, vsakemu jasno. Prideš v kočo, prideš v palačo, v trgovino, kjer lahko poslušaš koncerte, govore in novice, katerih glasovi švigajo po zračnjih valovih iz bližnjih in daljnih krajev. To je dosegel radio-telefon, najnovejše čudo v tehniki.
Na ploščadi dvorišča velike tovarne stoji govornik, ki razklada svoje modrosti 40.0C0 ljudem. Vsi ga čujejo — tisti ki stoje najdalj od njega ravno tako kakor tisti, ki stoje poleg odra. Njegov glas širijo po prostranem prostoru posebni aparati, ki ne izgube in ne zamolče nobene njegove besede.
Slaven pevec, ki je pred leti umrl, je zapustil svoj glas, ki poje in bo pel še dolgo potem, bo se ne bo nihče več spomnil groba njegovega lastnika,
V kinu kažejo igro. ki je bila producirana pred leti. Mnogo ljudi, ki so sodelovali v nji. ni več med živimi, nekateri so se postarali, tretji so se posvetili drugim poklicem, pa vsi se še svetijo kot zvezde v binomatografski industriji. Slike so ohranjene, mladost in živahnost igralcev je na platnu kakor je bila — živa in bo ostala..
Vse, kar se je na svetu zgodilo važnega in (udi nevažnega, je zapisano. Vse znanje sveta je zloženo s črkami v raznih jezikih v obliko, ki jo lahko čitaš natisnjeno v knjigah.
Velikanski je napredek človeka v — tehniki.
Iznašel je čuda. Na delu je, da iznajde nova čudesa. Ko je zspihnils prva lokomotiva, neokretna in današnjemu očesu smešna stvar, je bila čudo. Ogromne lokomotive, ki jih vidimo danes na ameriških progah, niso več čudo. Obnašamo se, ko da so take stvari od nekdaj in da nikoli ni bilo dru-gače. Kaj bi rekli starodavni brodarji, če bi videli parnike, ki imajo prostora za več tisoč ljudi, ki preplovejo velike razdalje v nekaj dneh — včasi je vzelo mesece? Še danes dobite v zaostalih deželah ljudi, ki ne verjamejo, da je mogoče čuti glas iz telefonskega slušala. Zmerom je bilo tako, da so ljudje verjeli nemogoče reči. in temu še danes pravimo vera — niso pa verjeli v reči, ki so mogoče in so danes dejstvo.
V Pariz je prišel neki Anglež, hi ponuja na* prodaj novo iznajdbo — smrtne žarke. Več držav tekmuje med seboj za nakup tega novega čudesa — ki ne bo v prihodnji vojni nikako čudo, S temi žarki je baje mogoče ustavljati aeroplane v zraku, ladje na morju, ubijati ljudi na debelo.
Imamo strupene pline — vedno več vrst, dragi hujši od drugega. Z njimi se lahko pokončajo armade, prebivalstva mest, živina in — komarji.
Razstreliva izbolšujejo, Človek je izboljšal topove, ki nosijo smrt na razdalje čez 100 hm in jo bodo nosili še dalj, dokler se bo človek hotel pobijati. Napredek vojne tehnike je ogromen. Kaj bi rekli vitezi, ki so se borili pred par stoletji pred obzidji gradov in igrali slavne junake, če bi se prikazali danes in si ogledali sedanje morilne priprave ? Kaj je ubogi vitezov oklep proti današnjim topovom? Nič več ni slavnih vitezov in junakov, ampak mašina, sestavljena iz ljudi, železa, jekla, razstreliv, plina, elektrike itd., in tej kolosalni ma-šini pravimo armada — militarizem,
Pravo
fthichtovo - milo z znamke Jelen' k Schich«
varuje Vaše drago perilo.
Pri nakupu pazit« na im« „S c ki ek t“ in »a znamk«   	„3«t«n“!
Od kar so se polegli v grobove slavai vitezi, se je na svetu mnogo spremenilo *— [svet se je civiliziral — civilizacija tehnike! Človek pa se ni mnogo izpremenil. se zmerom je približno tak, kakor je bil za časa križarskih vojen, za časa nad* vlade Rimljanov, za časa faraona Tutenkamna, ki je vladal Egipčanom in podložnim rodom pred kakimi pet tisoč leti. Dvigal se je v svojih civilizacijah kot človek, pa se zopet pogrezal v barbarizem za dolga stoletja, ponovno vstal, ponovno padal in se dvigal. In pri tem se je vedno dvigal, silno počasi je postajal iz živali človek. Civilizacija tehnike je eno; civilizacija človeka kot človeka je drugo. V prvi napreduje skokoma, ker izboljšuje reči izven sebe. V drugi napreduje polagoma, ker mora izboljšavah* — sebe.
Človek je še zmerom žival, žejna krvi. Mori, izkorišča, zatira, pleni in požiga, kakor njegov davni prednik. Ampak vse to dela že bolj rafinirano in že se mu gnusijo umori, že poskuša gledati v sočloveku človeka. Toda žival še vedno divja v njem. Njegova učenost ni še človeška, ampak med živaljo in med človekom.
Ves svet je v kaosu, prebivalstvo majhnih in velikih dežel v Aziji, Evropi itd. živi v bedi, trga, se med seboj, sika, — čuden je človek. — drug drugega skuša potlačiti v pogubo.
Ogromne gore znanja je že spravil skupaj. Toda poleg tega ogromnega znanja so ogromne mase ljudi nevedne skoro kakor so bile v preteklosti. Ogromna bogastva je nsgromadil človek, na svetu je vsega dovolj za vse, — toda poleg ogromnih bogastev žive ogromne mase v pomanjkanju in mizeriji, skoro kakor so živele v preteklosti.
V	zdravilstvu je človek napravil velikanski korak. Ugonobil je stotere bolezni, odpravil kolero in kugo, ustvaril je sredstva, s katerimi je mogoče podaljšati življenje povprečnemu človeku za par desetletij in dalj. Kljub temu napredku umira mili* one ljudi, ker nimajo dovolj zdravniške pomoči, ker nimajo pogojev, ki bi jim omogočili podaljšati bivanje v tej danes še zmerom solzni dolini.
Civilizacija človeka gre naprej. Pol stoletja nazaj je bilo slabše nego je danes, stoletja nazaj še slabše. Od pradavne dobe, ko človek ni poznal drugega orodja ko kamen, do današnje je zmerom napredoval in se spreminjal v človeka. Ta prcces se še vrši in se bo še dolgo. Bil je počasen v prošlosti, sedaj je hitrejši, v bodočnosti bo šel naprej z brzejšimi koraki. Začetek je bil težak. Barbar se ni zavedal, da je barbar. Današnji človek pa se zaveda svojih barbarskih dejanj in jih — obžaluje. Prizadeva se postati boljši, in to je znak, da je civilizacija človeka na zmagoslavnem pohodu, znak, da spoznava samega sebe in svoje napake, ki jih skuša popravljati — popravlja jih in odpravlja.
Proletarec.
Razno.
O. Ignacij Mihevc objavlja v .Socialistu' solzavo sliko iz romantične dobe, ki jo naj prečita vsak, kdor dobi ,Socialista' z dne 27. junija v roke. Bo vsaj spoznal, kakšen je razredni boj okoli te gospode. — Kapitalist vrže delavca na cesto. Vse prošnje nič ne pomagajo, drugega dela tudi ne dobi, po dveh mesecih brezposelnosti je šla žena z otroki beračit. Seveda je beračila po gostilnah, tam je naj-več dobrih src. in tako je naletela tudi na tistega kapitalista in mu rekla, da mu je pripeljala otroke, ki jih je pognal v bedo in pomanjkanje. On se seveda nič ne meni, pač pa postanejo pozorni drugi in neki kamnosek je obljubil za brezposelnega moža delo in toliko zaslužka, »da bo za prehrano otrok". In res je šel drugi dan Andrej delat in tako se je veselo končala zgodba o egoizmu in o plemenitih srcih. — Tak je razredni boj slavne zelene mize okoli .Socialista'. Kdor se hoče tako boriti, naj se pri tej internacionalno priznani razrednobojni stranki organizira, naslov njenega tajništva je: SPI, Korenova pekarna v Celju, Gosposka ul. 3. — Ign. Mi-hevc je pa odločno literarni talent in ne deia pametno, če daje svoje članke .Socialistu', ki plača tako, tako. To sliko naj še dvakrat prepiše. Enkrat naj jo naslovi: »Katoliško zlato srce* in pošlje »Glasniku presv. srca Jezusovega* ali pa Mohorjevi družbi, drugič pa »Zlato jugoslovansko srce" in to naj pošlje g. pribičeviču ali pa dr. Žerjavu. Potem bo lahko kar od miz teklo, ker tam je denarja kakor črepinj za take res srčkane pripovedke, pri katerih se katoliškemu in jugoslovanskemu zlatemu srcu kar mehko stori.
Vlada je dolgo časa zbirala material proti Radiču in tovarišem, sedaj ga je izročila državnemu pravdništvu v Zagrebu, Kaj bo iz tega procesa, to bo treba še videti. Za vladno korupcijo in nasilje niso nič kaj ugodni časi.
Radič je že odpotoval iz Moskve — kam? Tega nihče prav ne ve. Baje pa je zelo jezen, ker mu boljševiki niso hoteli dati denarja.
Pri Uncu se je v noči 23. na 24. t. m. izvršil obmejni napad na italijanski strani, pri čemer je bil en laski finančni stražnik ubit. Sedaj se vodi preiskava glede tega, če so Italijane napadli orjunaši, ki so se baje hoteli maščevati za to, ker so Lahi eno noč prej udrli na naše ozemlje in obstrelili našega finančnika. Laška vlada zahteva razpust Orjune.
Da so Lahi z zadnjimi napadi okoli Unca res špekulirali na to, da bi odvrnili pozornost svoje in inostrane javnosti od Matleottija na »ogrožene*
meje, potrjuje sličen slučaj ob Portjochlu na Tirolskem, kjer so laški graničarji 23. t, m, začeli brez povoda streljati na avstrijske graničarje, čeprav ti niso prestopili meje, Avstrijski graničarji so bolj pametni nego naši orjunaši in na strele niso odgovorili, tako se je Mussolinijevo maslo na avstrijski meji klavrno raztopilo,
Kakšen je za kralje primeren posel? Pregnani grški kralj Jurij se preseli v Pariz, kjer se posvet »svojemu stanu primernemu" trgovskemu delovanju. Kralj Jurij jo ie uganil. Dokler si kralj, kupčuješ bolj direktno na račun ljudske neumnosti, ko prenehaš biti kralj, delaš kupčije bolj indirektno z blagom. Vsaka kupčija temelji namreč na ljudski neumnosti in je le več ali manj direktno oprta nanjo.
Vsi Mussolinijevi ministri in državni podtajniki so podali v zvezi z Matteottijivim umorom de-misijo. Nič nočejo prevzemati odgovornost nase.
Nemška se je s posebno noto podvrgla antantni kontroli svoje oborožene sile, s čimer je hotela njena vlada povedati, da je spravljivo navdahnjena.
Kakor poročajo londonski listi bo Francoska pripoznala Rusijo še tekom tega tedna. In Jugoslavija ? Ta je zaenkrat priznala le — Mussolinijev fašizem.
Okoli Clevelanda, kjer prebiva dosti Slovencev, je divjal strašen vihar, ki je uničil sto in sto ljudi in napravil neprecenljivo škodo.
Pozor! Dne 24. V. 1.1. je izgubila Ana Cizljeva iz Bojsnega 61, denar v znesku 3890 Din od javne bolnišnice v Brežicah na glavni cesti v smeri proti Bizeljskemu. Pošteni najditelj se prosi, da vrne denar naslovnici ali pa na obč. urad v Brežicah, Za to dobi predpisano nagrado.
Kupujte čevlje samo z Mamim »Peko*.
Bernatovič
Ljubljana.	Mestni	trg	0.
Največja izbira moških, ženskih in dečjih oblek po znižanih cenah. Dežni plašči od 200 Din naprej.
Pustite formalnost, da zgnije!
Dokler je imela katoliška cerkev še kaj veljave. je ekskomunicirala vsakega, kdor je količkaj pokazal, da ne zna le moliti, ampak tudi misliti. Ekskomunicirati pomeni \p,eči iz cerkvene občine, kar je veljalo toliko, kakor da je kdo preklet, da so mu zaprta vrata v nebesa in da pride prav gotovo v pekel. Takrat ni nikdar nihče poslal cerkvi svoje odstopne izjave, ampak je slavna sveta inkvizicija sama poiskala »krivoverce* in jib tudi sama pošiljala v pekel (v mučeniško smrt], Pa ti časi so nehali in v pokojni Avstriji bi bila cerkev mirno v Gospodu zaspala, če je ne bi bili pobožni Habsburžani in druga pobožna plemenita gospoda tabo krvavo potrebovala za svoje roparsko izkoriščanje ljudstva, Zato so zaukazali, da mora biti vsak organiziran v eni izmed »priznanih" organizacij, to je tistih, ki so se s pobožnim cesarjem domenile, da ga bodo podpirale v vseh slučajih. Katoliška cerkev se je najbolj temeljito domenila, zato'je bila najbolj »priznana* in sam cesar je bil pri njej organiziran in hodil je tudi za njenimi procesijami. Pravijo, .da se je bolj vozil, da je s tem tudi v procesiji kazal, kako da je po božji milosti bolj svet in bolj poln milosti, nego pa drugi navadni zemljani. Tako sta tron in oltar držala drug drugega: oltar je gonil skupaj neumne rekrute, da so dajali svojo kri za »vero, dom. cesarja", oltar jim je blagoslavljal orožje, da se niso bali Boga in njegove pete zapovedi ko so s posvečenim o-rožjem parali trebuhe »brezbožnim" sovražnikom apostolskega cesarja — tron je pa gonil sveti cerkvi njene ovčice skupaj. Ljudje, ki niso bili člani .priznane" cerkvene organizacije, niso mogli dobiti nobene javne službe, pač pa so jih uradi na vso moč šikanirali, Tako je bil oltar opora za tron, tron pa opora za oltar. Drug brez drugega bi bila oba propadla,
Ločitev cerkve od države bo omogočila, da se te dve organizaciji ne bosta mogli več tako nemoralno podpirati ampak da bosta morali obe stati na lastnih nogah ali pa — izginiti.
Ta nauk ni samo socialističen, ampak tudi svobodomiseln. Vsi takozvani naprednjaki so tako učili. Ko so pa v Jugoslaviji sami postali »pleme-nitniki", »nekaj boljšega" itd., so se takoj izpreme* stili, in zdaj hodijo pridno za procesijami. Zdaj si ne želijo več, da* bi ljudstvo izpregledalo. zato ga »z dobrim zgledom" bodrijo, naj nikar ne misli, ampak naj le — moli. Zahteva po ločitvi cerkve od države je zaspala.
Ko so komunisti po žalostnih dogodkih na Zaloški cesti 24. IV. 1920 posebno divjali proti klerikalcem, so govorili, da bodo trumoma izstopili iz cerkve. Seveda je bila to neumnost; še pri naših članih, ki se drug drugega priganjajo k večjemu izobraževalnemu delovanju in zavednosti, imamo izmed 975 komaj 135 takih, ki so v pol leta vplačali delež »Sloge," Samo ena sedmina je izvršila, kar je bilo sklenjeno. Pri komunistih pa. kjer je
bila zavednost deseta briga, ne izvrši sklepa niti ena stotina! Kaj bi se cerkvi poznalo, če bi izstopilo sto ali dvesto ljudi ? Nič, prav nič! Smisel bi imelo, če bi na Slovenskem odstopilo pol milijona ljudi, toda do tega ne pripravite naših koritarjev za nobeno ceno, še tistih ne, ki imajo »protiklerikalni boj* za svoje najboljše agitacijsko sredstvo. Z verstvom se namreč naši ljudje prav nič ne ba** vijo, ker nič ne nese. Svetovnega nazora nimajo. Da imajo mir, gredo še v cerkev, ali pa vsaj pravijo, da so tam bili. Pred smrtjo se dajo izpovedati, seveda le rodbini na ljubo, »da ne bodo ljudje govorili". Da žalijo s takim ravnanjem Boga. tega se ne zavedajo, saj v Boga sploh ne verujejo .
Tak je sedanji svet. Samo iz formalnih razlogov so ljudje člani cerkve, in cerkev drugega od njih ne potrebuje, saj to baš hoče. da ostane vse le formalnost brez vsebine, brez misli, brez ideje, zlasti pa Jezusove ideje, ki je učil, da je formalnost prazna, izvrševanje pa da je vse: »Ne tisti, ki pravi, »Gospod, gospod!" ampak tisti, ki izvršuje voljo nebeškega Očeta, pojde v nebeško kraljestvo".
Nebeški Oče seveda ne pomeni bradatega moža, kakor ga klerikalci slikajo, da se lahko iz-dajejo za njegove namestnike, ampak pomeni Pravzrok vsega, kar je, pomeni Duha. ki preveva vse stvarstvo, pomeni tistega pravega in resničnega Boga, hi verujejo vanj tudi »neverniki", ker ga čutijo v sebi. ki ga pa ne marajo moliti, ker Bog preneha biti Bog in postane malik takoj, ko ga začne kak napuhnjen človeški črviček slaviti. Katoliška cerkev je organizacija malikovalcev ki bi jo Bog že zdavnaj uničil, če bi 4>il tako posveten in časti hlepen, kakor ga klerikalci slikajo, ker je pa Bog le duh, ker je Bog v vsem, tudi v klerikalcih, zato ima vsak svoje izveličanje in svoje odrešenje v sebi, Delaj tako, kakor je prav. pa boš srečen. »Izpolnjuj dolžnosti 1“ je rekel Jezus, Ko je pa mladenič vprašal po popolnosti, mu je rekel:	»Prodaj vse, kar imaš, in razdaj med
uboge!" [Mi bi rekli: oddaj »Skupnemu domu"j. Pa %akor socialisti, tako je tudi Jezus vedel, da popolnih ljudi ni: bogati mladenič je odšel žalosten, ker bi bil rad popolen, pa ne more biti, ker se ne more ločiti od svojega bogastva. Samo tisti, ki nič nimajo, samo tisti so lahko popolni, samo tisti so bili takrat brezpogojni pristaši Jezusove občine in so danes brezpogojni pristaši »Skupnega doma", pa tudi to samo do takrat, ko se jim nasmehne sreča, da postanejo imovitl In prav je tako, naravno je; popolnih ljudi ni, Zato zahteva samo lažniva katoliška cerkev, da naj ji verniki vse dajo in da naj pozabijo na vse, kar so dali, »Skupni dom" tega ne zahteva [deleži so dvojni, le prispevki zapadejo, pravi deleži ne — hranilne vloge pa ostanejo sploh last posameznika].
Pa ves to globoki razloček med cerkveno formalnostjo in organizacijskim izvrševanjem dolžnosti bi bilo škoda predolgo razlagati. Vsi ga poznamo. Zlasti poznamo velikanska cerkvena imetja, ki jih upravljajo »božji namestniki" ne v čast božjo, ampak na čast svojih trebuhov. Imetje »mrtve roke" bi bilo že davno postalo skupna last vsega ljudstva, če bi ne bil tron podpiral cerkvenih formalnosti in zunanjega »bogoslužja".
Pred sodnikom moraš povedati, kakšne vere si, Po navadi tega nič ne poveš, ker se samo po sebi razume, da si r. k., in se kar ti dve črki napišeta. Če kak sodnik vendarle vpraša, odgovoriš (če se zavedaš!]: »Vpisan sem bil v katoliško matriko". Sodnik razume, napiše r. k., včasih se še tudi namuzne, pa je opravljeno.
Kdor pa ne pozna teh formalnosti in bi hotel razlagati, kakšno da je njegovo svetovno naziranje, bi ga sodnik kaj kmalu ustavi), češ, to nas nič ne briga. On hoče res samo to vedeti, kam so te vpisali oziroma, kam si se dal prepisati, tvoja vera je zanj deveta briga.
Vsi poštenjaki čutijo neumnost in bogokletnost tega formalnega verstva. Vsi razumni in dovolj informirani poštenjaki pa tudi vedo, da te neumnosti bi je največja ovira napredka in največja opora kapitalističnega gospodarstva ter reakcionarne nemoralnosti, da je nikdar ne odpravimo s kako drugo formalnostjo, ampak le z izvrševanjem tistega, bar smo za prav spoznali.
Če začutiš Boga, ne hodi več molit bradatega moža I Nikar pa ne misli, da mu moraš to šele pi* sati in da smeš živega Boga spoštovati šele potem, kadar ti bo to bradati mož pismeno potrdil, da te ]e izpustil iz svojih krempljev. Malika ni mogoče odpraviti s tem, da podreš njegovo podobo, smpak le z živo vero, z izvrševanjem dolžnosti, s takim življenjem, kakršno zahteva tvoja vest, ki je božja, ki je od pravega, živega Boga.
Iz stranke.
SREZKA KONFERENCA SSJ IN KDZ v CELJU.
Celjska krajevna organizacija SSJ je na svoji zadnji seji razmotrivala splošno organizacijsko gibanje naše stranke ter prišla do sledečega zaključka:
Splošne razmere nam ukazujejo, da se vržemo z vso vnemo in silo na delo za našo socialistično idejo, za širjenje naših organizacij.
Posledica organizacij, ki so bile in so še zgrajene na nesolidnih tleh, je ta, da sta delavec in kmet zgubila zaupanje v organizacijsko idejo, zaupanje v svojo moč in zmago na eni strani, na drugi pa se vse; kar je nesolidnega ruši — je obsojeno poginu,
Naše delo in stremljenje mora za tem, da priborimo organizacijam, ki zastopajo in uresničujejo socialistično idejo, proletarskega zaupanja.
S tem, da smo se znebili iz naših političnih organizacij vsega, kar je rušilo zaupanje v socialistične organizacije, smo napravili prvi korak naše poti.
Prvemu koraku mora slediti drugi in ta v znamenju, da razširimo našo politično organizacijo.
Z Ozirom na ta zaključek se je v nedeljo 22. tm. vršila v Celju srezka konferenca kraj. organizacij za celjski srez.
Konferenca je pot, ki si jo je začrtala celjska organizacija, soglasno potrdila.
Nadalje je sklenila, da se organizirajo, krajevne organizacije, ki se nahajajč v celjskem srezu, t. j. Celje, Štore, Zabukovica, Liboje in Škofja vas v čno srezko organizacijo, katere sedež bo v Celju.
Konferenca priporoča, da bi se enake konference vršile tudi po ostalih srezih, t. n. konferenca za laški srez, slovenjgrajski srčz. gornjegrajski srez. itd. itd., ki naj bi organizirale srezke organizacije. Potem, ko bo to urejeno, naj se skliče oblastna konferenca, ki bi organizirala oblastno organizacijo (okrožno).
Za celjsko srezko organizacijo oz. srezki od-se je nadalje sklenilo, da delegirajo v ta odbor vse zgoraj navedene organizacije svojega zastopnika.
L redna seja srezkega odbora se bo vršila v nedeljo 5. julija 1.1. ob 9. dop. v pisarni srezkega tajništva na Ljubljanski cesti št. 10., hotel »Pri Kro-ni". na dvorišču.
Dolžnost organizacij je, da točno in zanesljivo odpošljejo svojega zastopnika.
Začasni srezki odbor, za SSJ in KDZ:
Ciril Bdhm s. r.	Štefan	Lah, s. r.
Brežiški okroiai odbor SSJ in KDZ bo imel
v	nedeljo 6. 7. ob 9. predp. pri o. Grobušku v Brežicah sejo. Ker bo dnevni red zelo važen, je dolžnost vseh odbornikov zaupnikov ia članov SSJ ter KDZ, da se seje ootovo udeležijo. — Odbor.
Tiskovni liklati*
Od 1.1. do 23. VI. 1924 Karol Kosec, Žalec I. Florjančič. Štore J. Resnik, Štore Alojz Čadež, Poljane Jernej Kolšek. Črna Jernej Jama, Krško
Od 1. I- do 30, VI. 1924 skupaj
Din 3270 35 » 10-3 — 2 — 50 —
S—
M	11-
Din 3.359 35
Strokovno gibanje.
Brezposelnim v Celju. Delavci in delavke se naj javijo v svrho ugotovitve njih brezposelnosti in sicer od sobote 5. julija tl. vsak dan od 9. do 10. ure v tajništvu Vodnikova ulica 3.
Shod keramičnih delavcev v Libojah se bo vršil v soboto, dne 5. julija 1924 pri Skabernetu. Dnevni red: 1. Ekonomski položaj delavstva. 2. Prispevki in pravilnik SDU. 3. Razno. Govornik: Leskošek.
BrežiSki okrožni agrarni odbor bo imel v nedeljo 13. VII. ob 9. predp. pri Grobušku v Bre-žicah sejo. Ker bo dnevni red zelo važen, |je dolžnost vseh članov odbora kakor tudi vseh interesentov agrarne reforme, da se seje gotovo udeležijo. Sklicatelj Ivan Molan, v Bojsnem 49. točasni predsednik brežiškega okrožnega agrarnega odbora.
Lily Braun pravi v svojem romanu »Spomini socialistke". I. del. str. 133 takole: »Usmiljenje povišuje usmiljenega nad pomilovanega". S tem svojim rekom je ta socialistična pisateljica zelo preprosto povedala, zakaj je usmiljenje za socialista nekaj slabega. Vsi smo enaki! Nikomur ne dovolimo, da bi se nad nas poviševal. Pa tudi sami se ne smemo poviševati nad druge, ne smemo biti usmiljeni.
Dopisi.
ŽUPANSKE VOLITVE V OBČINI PETROVČE.
Občinske volitve v tej občini so se vršile 16’ junija. Dobili so socialisti [SSJ] 7 odbornikov, klerikalci 12 in demokrati a samoatojneii [gospodarska stranka] 6 odbornikov, Izvoljeni so sledeči sodrugi: Ivan Zupanc. Franc Dosedla. Avgust Do-sedla, J. Žmajde, Franc Kos star. in N. Veselak.
Samoatojneži so uvideli kolobocijo v novoizvoljenem odboru in so kmalu po volitvah začeli iskati stikov z našimi odborniki, Dobro so vedeli, da ne bo mOgoče priti do korit, če puste klerikalcem prosto pot. zato so začeli gledati na to. da bi se pririli v ospredje s pomočjo socialistov. Začeli so seveda z demagogijo. Govorili so: »Klerikalci imajo že 29 let neprenehoma enega in istega župana, ki je star in nezmožen dela. Če amo napreenjaki in če nam je blagor občinskega gospodarstva pred očmi. napravimo kompromis, da vržemo klerikalnega nebodigatreba in pometemo a klerikalnem gnojem. Župana dobimo nato mi, naprednjaki in gospodarji,
vi	socialisti pa vse občinske svetovalce".
Naša politična orgasizacija je v petrovški občini MttO v Libojah, pa ie tam ima komaj 16 članov.
Boljši organizacijski kader je Splošna delavska unija s pribl. 80 člani, vendar organizacijska in socialistična misel tam gori še spi in se le polagoma prebuja. Nabavno je torej, da so naši sodrugi začeli resno premišljevati, češ: res imajo prav naprednjaki, klerikalni gnoj je treba skidati. Pa se zvežimo, da bomo vsaj občino rešili, če že organizacije ni mogoče utrditi.
Ko je nekaj libojskih delavcev zvedelo, da se nekaj pripravlja za nekakšen kompromis z napredno fronto — klerikalci so to vest baje razširjali — so seveda takoj zahtevali in sklicali sestanek vseh organiziranih delavcev. Dne 28. junija se je ta sestanek res vršil, Poklicali so strankinega tajnika in tajnika Unije, da bi onadva tudi povedala svoje mnenje za ali proti kompromisom. Strankin tajnik jim je polagal na srce, naj okrepe organizacijo SSJ. razširijo list v vsako hišo pa jim ne bo treba nikdar več misliti na .kompromise. Na tega pa tudi sedaj ne smejo misliti, ker je to proti načelom stranke, ne samo, da bi prihodnjič v petrovški občini ne bilo niti teh 7 izvoljenih, tudi ostalim organzacijam po vsej Sloveniji bi škodovali na ugledu. Navzoči odborniki so izjavili, da se bodo pokoravali sklepom delavskega foruma, svojih volilcev, Forum je nato sklenil, naj občinski odborniki SSJ volijo za župana s. Ivana Zupanca. Za svetovalce naj volijo sodruge:
I. Franca Kosa, Franca Dosedla, Avgusta Dosedla in N. Veselaka,
Prva obč. seja se je vršila v nedeljo 29. junija dop. Pred sejo so povabili naprednjaki naše sodruge še enkrat v gostilno samostojnega g. Vodenika. Nagovarjali so jih ponovno za kompromis, toda naši sodrugi se niso dali premakniti.
Ko so se izkazali vsi samostojni napori zaman, so se odločili gospodje, da dajo tudi oni svoje glasove s. Zupancu. Naših odbornikov to ni spravilo iz ravnotežja: Kakor hočete, pa napravite, toda — brez nas! Kaj pa bo s svetovalci? »Enega nam pa le volite 1“ so prosili naprednjaki. »Nič! Mi gremo svojo pot!* so odgovarjali sodrugi. Zdaj so pa gospodje poklicali g. Vodenika, ki »se je nekaj več naučil". Ta je pa dejal: Če bomo tudi svetovalce volili iz vrst socialistov, nam bodo po Sloveniji o-čitali. da smo enostranski. En princip pa le moramo imeti. Zato predlagam, da volite za župana g. Zupanca. občinske svetovalce vedno pa vsak svoje, mi avoje in socialisli svoje!* To salomonsko razsodbo si velja zapomniti, ker je v precejšnjem nasprotju s tistim, kar še pride.
Občinsko sejo je otvoril občinski tajnik g. Goršek z dnevnim redom: volitev župana in občinskih svetovalcev.
Rezultat volitve: Klerikalec Franc Koren, dosedanji klerikalni župan, 13, sodrug Ivan Zupanc 12 glasov, izvoljen je bil torej z absolutno večino klerikalec, ker ta imajo ti le 12 odbornikov, je moral njim dati svoj glas še en napred-njah. Zgodilo se je to seveda zato, da bi potem imeli naprednjaki lepšo pot pot za demagogijo, češ. da so socialisti dezertirali in so torej krivi, da je v občini še vedno klerikalni župan. Tak očitek je eden med odmorom že vrgel s. Zupancu v obraz. Toda, gospodje samostojneži in demokrati, vaša politična lumparija je jasna in neizbrisno je, da ste vi, ki ki ste bili prej najbolj vneti za kidanje 29 letnega klerikalnega gnoja, sedaj z namenom zlobne demagogije ta gnoj sami podprli, in mu pomagali do absolutne večine. Proletariat, ki si takšne demagoge volil iz sovraštva do klerikalizma, zapomni si, da so te baš ti ponovno prodali klerikalizmu!
Nato so sledile volitve štirih svetovalcev. Pri tem so naprednjaki tako podajali svoje glasove klerikalcem, da je bil izvoljen 1 socialist [s. Zupanc], in trije klerikalci [Turnšek, Roiter in PristovSek]. Naši sodrugi so seveda dosledno volili le socialističnega kandidata. Kratkomalo: pri teh volitvah smo zopet doživeli tipičen primer tiste na-prednjaške gonje za koriti — klerikalci bodo svojim podpiračem seveda šli na roko — ki se ne ustraši niti najumazanejše demagogije in kršenja principov, Zdaj gre samo za to, da naši sodrugi po petrovški občini pokažejo vsem volilcem, za kakšne kravje kupce so svoje glasove oddali.
Iz Trbovelj. Iz raznih krajev čitamo, kako se vršijo seje krajevnih organizacij. Tudi jaz se čutim dolžnega, da nekoliko sporočim ostalim sodrugom, kaj da smo in kje da smo. Pri nas se je vršila 22. VI. seja naše krajevne organizacije SSJ, ki je bila precej burna. Prvi je £JO\ oril s Krušič, ki je hodil prav daleč na okrog, ali že po prvih besedah je bilo poznati, da ga napadajo Kristan - Čobalovi bacili in tako ni bil daleč čas. da jim podleže. Poudarjal je. da nazadujemo. Ne vem, b11 še danes ne ve, da smo najhujši čas že preboleli in da ni treba našim sodrugom prav nikogar povpraševati, ali napredujemo, ali nazadujemo. Dne 18. VI. nam je kolporter prinesel list na dom. ki je dolžnost vsakega sodruga, da si ogleda tabelo v njem. Bolj bi zanimalo sodruge. če bi nam namesto neresničnega govorjenja o nazadovanju povedal, kje da so krivci k temu, da se še bolje ne razvijamo, To je seveda bolj težko povedati Tako je nazadnje prijadral do grofovske njive, ko je imel delavec pravico samo obdelovati zemljo, če mu je pa prišla na misel kakšna delavske pravica, ga je pa grof pustil privezati. S tistim grofom dela s. Krušič danes pogodbe, s tistimi, ki jih je pred dvema letoma s protestom zapustil. Danea jim pa zopet pod perje leze. Ne vem,
ali se moti da jim je novo zraslo, ali kaj drugega išče. Tako je zopet razlagal, da je edino pri zeleni mizi rešitev. Nato je poudarjal, zakaj smo pa strokovno skupaj, pa so ravno isti ljudje tam, pa je vse v redu. Nato je dobil besedo s. Majdič, ki je razlagal, kako težko je organizacijo vzdrževati in časopis, ko so tako kritični časi. To je resnica. Obenem je tudi mene napadel, da delam nekaj zahrbtnega in nekaj izven organizacije, ker sem bil povabljen na neki sestanek h Klenovšku. Tako sem tudi jaz govoril o stvareh, ki so bile govora sila potrebne in ki je s. Krušič o njih pozabil govoriti in je molčal vsaj o glavnih vzrokih, da ne gremo bolj hitro naprej. Lahko bi bil povedal, da imamo v načelstvu nekoga, ki se hodi jokat okrog Kristan - Čebalovcev, da imamo sila lep pravilnik, toda neizvršljiv. Ne vem ali Krušič še sedaj ne ve. kje se mora pritožiti, če je pravilnik neizvršljiv. Povedal sem mu, da smo imeli pred par meseci kongres in da ga bpmo čez par mesecev zopet imeli, nikakor ti pa Cobal ne more prenarediti našega pravilnika. Nato je priznal, da zažiga samo vogal naše socialistične stavbe, Sodrugi, to moramo pa tudi sami znati misliti, da kdor zažiga vogal, ta želi vso stavbo upepeliti. Odgovoril sem tudi zaradi sestanka ter obenem svetoval, naj napravi vsak sodrug tako. kakor sem jaz. pa bo kmalu Kristanovih adjutantov konec Ko sem bil povabljen, sem premišljeval, ali bi šel ali ne in dalo mi je tako, da sem šel. Ko pridem prepozno, mi povedo, da gre za nekako strokovno, popolnoma neodvisno organizacijo po angleškem vzoru. Tako so mi prečitali apel na več ljudi in takoj sem zagledal. da se bliža strokovni kongres. Nekdo me vpraša, kaj da jaz k temu rečem. Odgovoril sem. da se strinjam ali tega se predvsem bojim, če bi imeli enkrat 100 ali 200 članov, da bi se zaslišal glas: Sedaj potrebujemo Svetka ali Koruna — ali kaj takega. Takoj me posvarijo: Ali ne boš Jaki zaupal, ko je domačin? Jaz sem rekel: Z Jako večkrat govorim, pa odločno zagovarja Kristana in Čobala in takih ljudi danes delavci ne morejo zagovarjati. Jaz danes ne zaupam ne očetu ne bratu. Nato sem vgrašal, odkod ima Jaka tiste naslove [za apel fna razne ljudi op. ur.] če jih nima i* kakega imenika. Rekel je, da ne. Ali so tisti organizirani — vprašam. Večina ne — dobim odgovor. In tako smo sklenili, da se mora kmalu nov sestanek vršiti — in do danes sestanka ni, pa ni. Tako je Jaka zaenkrat naletel na led in je tako padel, da tukaj ne bo nič več vstal. Tako, sem svetoval Krušiču, naj vsak napravi, ne pa ga vabiti v avdienco, kakor ga vabi Krušič. Na tisti seji sem slišal tudi nekega sodruga, ko je rekel, da on ni bil še nič oškodovan, ko ni drugega dajal kakor prispevke, Sodrug. čitaj malo več in bolj premišljeno. nego čitaš sedaj, da ne bo kdo rekel, da nič ne čitaš. Potem boš videl kaj je tvoje in kaj ni. Vzemi v roke »Naprej" štev. 153. z dne 14. jul. 1923. in prečitaj si članek »Zakonita tatvina" ali pa »Ljudski glas" št. 39. z dne 7. maja 1924.. članek »Boj za konsolidacijsko točko". Seveda tukaj moraš tudi misliti, kaj da čitaš, tukaj ne boš videl samo Blasnikove tiskarne. Če boš dobro mislil, prideš do prepričanja, da človek ne živi brez zraka. Vsi takšni članki niso samo za porabo papirja, pač pa za odpravo delavske ne* zavednosti — Franc Merzelj, delavec.
Lesce. Pri občinskih volitvah so bile postavljene štiri Skrinjice. SSJ je bilana četrtem mestu. Dobili smo 21 glasov (1 odb.): "prvo mesto je imela škrinjica SLS 58 glasov (3 odb.), druga Skrinjica
—	vaška sporazumna 35 glasov (2 odb.), tretja — gospodarska 62 glasov (3 odb.). Volilcev je 231, volilo jih je 176. Količnik je bil 18.
Kar vi potrebujete, to jeElzafluid. To je pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din 27'— Lekarna Evg. V. Feller, Stublca D on j a, Elzatrg 8t 252. Hrvatska.
Borba proti kapitalizmu
je pri splošni volilni pravici postala
nepotrebna.
Saj pravijo vse stranke, da delajo za ljudstvo ia za socialno pravičnost. Potrebna je le še borba proti tistim kapitalistom, ki se štulijo med proletariat, in govorijo, da delajo za proletariat, čeprav delajo v resnici za kapitalizem. Da se ugonobi ta svojat, to kapitalistično sorodstvo v naših lastnih vrstah,
j© treba naCela javnosti,
ki se mora izvajati z vso ostrostjo proti vsem. tudi proti našim ljudem.
Dnevnik »Naprej«
je edini list, ki zastopa načelo javnosti. Proletarci, podpirajte ga vsestransko! Kdor so bori proti »Na-preju", dokazuje s tem, da je kapitalist ali pa njegov svak in da ne mara proletariatu pomagati pri njegovi borbi
pr«ti Kapitalizmu sorodstvu.
Strašna rudniška nesreča v Hartu pri Gloga* nitzu. Pred nedavnim smo poročali, da je v tem avstrijskem premogokopu pri živem telesu zgorel neki rudar. Sedaj poročajo, da je v njem nastala katastrofa ki je zahtevala 30 človeških žrtev. Iz slabo zaprtih in deloma popolnoma odprtih gorečih rorov so ušli strupeni plini in eksplodirali. Večina žrtev, večjidel družinski očetje, bi se dala rešiti, toda vodstvo pri rudniku je bilo v nesposobnih rokah. rešilne priprave niso toliko časa mogle funkcionirati. da je bila končno vsaka rešitev prepozna. Dogodki, ki so se odigrali pri katastrofi, so tako grozni, da se ne dajo skoro popisati. Delavstvo je čisto demoralizirano! Obtožuje pa tudi samo sebe. da ni znalo pravočasno napoditi nesposobno kapitalistično vodstvo in zagotoviti si večjega jamstva proti nesrečam. Tako je povsod. Polovico krivde nosi kapitalistična pohlepnost ki za garavno živin-čet bolje skrbi nego za ljudi, drugi del krivde, ki je pa še grši neno kapitalistični del nosi po navadi delavstvo samo, ki se zave svojih pravic šele tedaj, kadar ga pouči kakšna takšna katastrofa.
Delavstvo Škodovlh tovarn je odklonilo nadaljnje proizvajanje in odvažanje municije in strelnega orodja za Poljsko in Romunsko z motivacijo, da bi ta municija lahko služila proti Rusiji. Že pred vojno dobro znana tovarna morfinih sredstev stoji sedaj pod kontrolo francoskih inperialističnih sindikatov s soudeležbo češkoslovaškega kapitala. Ko bodo delavci po vsem svetu tako pametni kakor v Škodovih delavnicah, bo kapitalistom že minilo sra-motno poželenje delati si tudi direktno na račun človeške krvi težke profite.
Gospodarstvo.
30. VI. 1924.
.Sloga" r. z. z o. p. [bodoči »Skupni dom*]: 135 članov s polno vplačanim deležem. [Izmed teh 10 žen — 7’40%.] Hranilnih vlog 56.550*65 Din.
Valute. Dolar je vreden 87 36, angleški funt 378 20, francoski frank 4 62. čehoslovaška krona 2 58. 100 avstr, kron 12 p, 1 švic. frank 6 40 Din.
Davčna politika brez glave. Vlada samo po-dražuje stanovanja in povzroča stavbinsko krizo. Zakon o zaščiti najemnikov hoče odpraviti in jih izročiti na milost in nemilost hišnim gospodarjem. Če bi se takšni zasilni zakoni odpravili bi koncem koncev bili popolnoma v redu — če bi po drugi strani skrbelo za to. da bi bilo stanovanj dovolj na razpolago, toda vsa vladna davčna politika dela le
Josip Vranjek,
dežnikarna v Celju, Kralja Petra cesta.
Nudi močne in moderne dežnike od 80—125 Din.
DOMAČE DELO.
Gaspari & paninger, flarlbor
Pletenine, drobnine, galanterija. — NA DEBELO
Aleksandrova cesta 48.
NA DROBNO
Aleksandrova cesta 23.
Perilo za delavce, srajce od 52-80 Din.
na to. da se razmere poslabšajo. Znani so slučaji, ko je treba na pr. za stanovanje, za katero znaša najemnina 800 Din., plačati 980 Din. davka, krono nosi neki drugi slučaj, kjer je predpisano za 120 Din. letne najemnine 1617 Din. davka. V Beogradu so nove stavbe 30 let davka proste, v Zagrebu 15 let, v Sloveniji 10 let. Beograd torej lahko zida, po drugih delih države je to takorekoč prepovedano. Ali niso takšni zakoni sposobni pognati nejmovite sloje prebivat pod milo nebo ali v smrdljive kanale? To je res davčna politika brez glave. Toda želodec ima ogromen.
Iz naše države so izvozili v mesecu maju različnega blaga v teži 318.973 ton v vrednosti 738 milijonov dinarjev. V prvih letošnjih petih mesecih so izvozili skupaj 1,295.1571 v vrednosti 3..525.256.314 Din. Glavni izvozni predmeti so bili gradbeni les, jajca, baker, 12.921 glav živih goved. 6.611 prašičev in 5356 konj. Da bo žito še bolj šlo nego druga leta, za to je Pašičeva vlada poskrbela s tem, da je, kakOr znano, znižala izvozne carine za 50%.
»RAZREDNI BOJ«.
.Socialist" št, 24. je v najzadnejšem kotičku med najraznovrstnejšen žonglerstvom obljubljal, da bo lepo tih [ko drugače ne kaže] in da bo prostor v listu posveti ideji socializma [oportunističnega!] ter razrednemu boju, Ta razredni boj gospodje razumejo najbrž le teoretično, saj je Uratnik sam trdil da se je prvotni bavil le s socialistično teorijo. Zato menijo pri »Socialistu", da je razredni boj že to. če objavijo prevode kakega Adlerja, Bebelna, Kaut-skega. Bauerja itd. Za praktični razredni boj imajo gospodje pri .Socialistu" sledeči smisel: Pristni narodnjak in milijonar F. Batjel, lastnik tvrdke za kolesarske in narodne potrebščine v Ljubljani, katerih se pri dotičnem zelo socialno čutečem podjetniku proletarci iz nevednosti mnogo poslužujejo, je zelo prefrigan napram svojim uslužbencem. Sam je najbrž že pozabil, da je kot reven pilnikar svojčas z malim zavojčkom iz Vipave peš odšel v Gorico, kjer je izkoristil priliko, ko je dvokolo prišlo med najširše plasti prebivalstva kot prometno sredstvo. Ta gospod, poleg svojih judovsko-trgovskih spretnosti, pozna tudi določbe zakona o zaščiti najemnikov in se za to trudi svojim delavcem — sužnjem dati po možnosti stanovanje, da je tak uslužbenec popolnoma od njega odvisen. Enega izmed takih [revežev je pred kratkim vrgel iz dela in obenem seveda tudi iz stanovanja na cesto. O tem dogodku je uredništvo ..Socialista" dobilo od nekega tekratnega udarnika [današnjega orjunaša] poročilo v objavo, kar je pa bilo odklonjeno, češ da ta tvrdka pri njih inserira... Torej, delavci tako izgleda ta razredni boj v praksi. Zaradi inserata je tak »edini sociali-
Znižane cene za otroške vozičke!
Novi modeli. Poslužnite m izdelkov domače tovarne otroški* vozičkov in dvokoles „TRIBUNA“ F. B. L., Ljubljana, Karlovška oesta i. Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki. Šivalni stroji in pnevmatika. Sprejema se v popolno popravo za emajliranje z oirnjem in poniklanje dvokolesa, otroSki vozički, Šivalni stroji in razni dragi stroji. — Prodajajo se tudi na obroke. Ceniki franko.
Po znižani ceni
kupite sedaj samo trpežno češko in angležko blago za moške in ženske obleke in razno perilo v manufaktumi in modni trgovini
Miloš Pšeničnik
CELJE, KRALJA PETRA CESTA ŠTEV. 6.
Franc Szantner, Ljubljana
ŠELENBURGOVA ULICA 1:
Zaloga PRVOVRSTNIH ČEVLJEV za moške* ženske in deco ter SPECIALIST za ortope-dična in anatomična obuvala.
stični' list pripravljen zamolčati udarce delavskemu razredu. Za inserat se vaši interesi zapuščajo, kakor prvorojenstvo za skledo leče. Tako izgleda ta velikopotezno napovedan razredni boj v praksi. V glavnem gre gospodom le za to, da dobe denar za vzdrževanje svojega disidentskega lista, ki so ga le radi »enotnosti" poklicali v življenje, da mešajo delavstvu od bede itak zmučene glave. Enotnost je pa res dosežena med vsemi voditelji — socialističnimi pohabljenci. Delavstvo pa kaže voljo grupirati še drugod in sicer tam, kjer instiktivno sluti pošten brezobziren razredni boj. Samo kratek čas se dado tudi najbolj nezavedni f arbati. Zato pa tudi v zadnjem času nad nami razni voditelji tako vpijejo, ker delavstvo začenja spregledovati njihove farbarije in neodkritosrčnosti, katere mi razkrinkavamo in jih za to imenuje .Socialist*1 kar .bernotiado*. ki je že marsikateremu proletarskemu otroku in proletarski materi izkopala grob." Ne bi hotel .Socialist" priobčiti tozadevno konkretne podatke ? Brez teh je tak način pisave in govora navadna farbarija delavstva in obenem nesramna demagogija. Delavci, premišljujte o tem! Komur pa je za tak in enak način razrednega boja. temu je pot prosta! — ?
UTRINEK.
Kaj hoče kapitalizem?
Materialno neenakost in duševno enakost — namreč pri vseh ljudeh enako ničvredno, nerazvito duševnost
Kaj hoče socializem ?
Materialno enakost in zato prost razvoj vsake posamezne duševnosti, tekmo duhov, povzročeno iz neenakosti duhov.
Katero izenačevanje, kapitalistično duševno ali socialistično materialno, je torej tisto, ki ga mora človeštvo obsoditi in izžgati iz svoje srede ?
Delavci!
Kdor inserira v drugih listih, v »Napreju* pa ne ta sam dovolj jasno pove, da ne mara odjemalcev iz delavskih vrst. V vaših rokah je, kakšno
inseratno politiko
delajo trgovci Trgovci so bolj navezani na vas ne-
go vi nanje
la. usnjene suknjiče
od Din 1.400 do 1800 v črni in rujavi barvi, nadalje
nepremočljive dežne plašče
od Din 350 do 800 Vam nudi v na j večji izbiri konfekcijska industrija
DRAGO SCHVVAB
Ljubljana.	Dvorni	trg	3.
Specialna delavnica za usnjene obleke. Pismena naročila se izvršujejo točno po pošt. povzetju. Neuga-jajoče se zamenja ali se vrne denar.
||HM|||||ll|||||IUI|||||ll||||||ll||||||hl|||||lll||||llll||||im||l|im||||IIM||||!lll|||||lt||||||ll!|||||ll||||||ll||||||ll||||||ll||||||ll|||
Najceneje kupite
blago za obleke, perilo in čevlje ter najraznovr^-nejše drugo blago pri tvrdki
„DANICA“
MAJZELJ & RAJŠELJ, LJUBLJANA. Turjaški trg. št. 1 [bivša PreskrbovalnicaJ Sukno od Din 55 — naprej kotenina „	<•	14'—	.
Člani strokovnih organizacij dobijo 5% popust.
L. Mikuš
= TVORNICA DEŽNIKOV IN SOLNČNIKOV == v Ljubljani, Mestni trg štev. 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli veli-: kosti po najnižji ceni. ;
KLOBUKE
za dečke od 50 Din dalje, perilo, čevlje, dežnike* plašče itd. kupite najceneje
pri
Jakobu Lahu
V	MARIBORU, GLAVNI TRG 2.
Lastnik: .Sloga*, r. z. z o. p.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Zvonimir Bernot
(v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.)
1. III. Tiskarna bratov Rumpret v Krškem.	3oco
Konec
izkoriščanja stavbinskih in drugih delavcev ter brezposelne
krize
v gradbeni, mizarski, ključavničarski kleparski, so-boslikarski in pleskarski stroki
bo takoj,
ko bodo vsi zidarji, tesarji, mizarji, kleparji, sobo-slikarji in pleskarji pristopili kot Člani k »Splošni gradbeni produktivni zadrugi v Celju,« katera se je ustanovila na temelju sklepa kongresa Unije stavb, delavcev 24. februarja 1924, in je te dni začela z obratovanjem, kakor: popravljanjem in beljenjem, pleskanjem hiš itd. Pri zadrugi sodeluje centrala , Unije" z vsemi svojimi podružnicami, podružnica Saveza metalskih radnika Jugoslavije, Celje in podružnica lesnih delavcev v Celju. Sprejme kot člana vsakega posameznega člana gori navedenih strok. Vpisnina 50 Din, delež 250 Din, ki se pa lahko odplačuje v tedenskih obrokih po poštni položnici ček. račun štev. 13.708. Sprejemajo se hranilne vloge potom znamk SGPZ
—	Celje in na posebno vknjižbo proti 10% obrestni meri.
Naročila za oddajo dela kakor prlglase za pristop je nasloviti na naslov:
Splošna gradbena produktivna zadruga r. z. z o. z. v Celju,
v hotelu pri „Kroni", Ljubljanska cesta 10/a.
NAŠI IZDELKI:
»vojnoatadna ržena Žlka
V	rdečih aa vitkih,
Dvojnosladnn Ječmenova Žlka v modrih aavltklh,
Slajena Ječmenova Žlka
v zalenih aavifkih
•o najboljSi t Zahtevajta la Žikol