p. DOLENJSKE NOVIC ízliajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je a poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K, Naročnina za NeniËijo, Bosno in drnge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naroSnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Grospodarske stvari. Kajenje, sredstvo zoper spomladanske mrazove. Skušnja uèi, da se imanao pri nas v spomladi, ako je lepa in ko bo se začele kulture razvijati in so Že tlelííma v cvetju t. j. od druge polovice aprila do sredi maja pogostonia bati zmrzali ali slane, ki povzroči dostikrat veliko škodo. Cim bolj izaekavamo gozde, tem pog-osteje nastopa, po nekod bolj ali manj uleberno Bponilad in s cim večjimi stroški obdelujemo zemljo tem veÈJa je škoda. Iz zadnjih let naj omenimo le Hlano dné 27. aprila 1900 1. ter dnć 1. in ii. maja laiiskejii-a leta. Najbolj so vselej prizadeti novi vinogradi. Ker imamo veliko narodnega imetja naloženega v tej kmetijski panogi, ker snujemo nove vinogradske nasade z vso umnostjo in skrbnostjo, ker slane pre-pogostoma z večjo ali manjšo obsežnostjo nastopajo, nikakor ne smemo več še nadalje mirno gledati, kako nam ta uima uničuje sad našega truda, anipak se jej moramo začeti po zgledu drngih v vinarstvu naprednih deželali z vso energijo postavljati v bran. Od več bi bilo nase vinogradnike in posestnike o tej potrebi še le prepričavati. Tu podamo le navodilo „društva za varstvo avstrijskega vinarstva", ki nasvetuje kajenje kot najizdatnejŠe sredstvo zoper slano, katero se izvršuje v vseh vinorodnili krajih na Nižje Avstrijskem in v drugih naprednih vinorodnih kronovinah in katero bi bilo želeti, da bi se tudi pri nas v vinorodnih občinah uvedlo. Potrebno je pa k temu poleg priprav, še nekake združitve in organizat-ije, da se more to sredstvo o pravem času, na pripravnih mestih in z uspehom uporabljati. Skušnje, ki so se s kajenjem dosedaj dosegle in ki se vsem vinogradnikom priporočajo, obstoje v naslednjem : I,) V vsaki vinorodni občini naj se določijo kurišča, kakor sklene odbor. Vsi tozadevni stroški naj se izplačajo iz občinske blagajne ter naj se, Če je treba, pozneje poravnajo z občinskimi dokladami. '2.) Namen kajenja je preprečiti, da se ozračje ne ohladi tako, da bi trtni poganjki zmrznili. Vse trte iiii Zmrznejo pri enaki toplini, marveč je to odvisno od vrste trt, od kraja, od starosti itd. Vendar zadostuje, je toplina le malo pod ničlo. 3.) S kajenjem se hoče doseči, da se v zrak vzdigne kolikor mogoče pare, ki zmrznenje najbolj zabranjuje, Kadi tega naj se kadi z vlažnimi tvarinami n. pr. z vlažno steijo, z mahom, z gnojem, s trtuimi odpadki, 8 čreslom itd. Smola, katran itd. stane preveč. Priporoča se, naj se najprej iz trtnih in enakih odpadkov napravi kolobar in v ta kolobar naj se na-mečejo tvarine, za kurjavo določene. Kolobar se zažge s slamo ali s petrolejem, da se hitreje vname. 4.) Neobhodno potrebno je, da se to kajenje izvršuje sporazumno, kajti le na ta način se doseže dober uspeh. 5.) Veliki ognji naj se napravijo na vseh za to pripravnih krajih v vinogradu, kajti čim več jih je, tem bolje je. Z majhnimi ognji ae ne doseže za-Željeni uspeh. 6.) Da se vé, kdaj preti nevarnost, naj se v kakem mrazu izpostavljenem vinogradu postavi toplomer približno Va m nad zemljo. So pa tudi posebne priprave, ki z neko gotovostjo že na predvečer naznanjajo nastop mraza. Toplomer naj opazuje le dobro izšolana oseba. 7.) Zažgati se mora, kakor hitro toplomer kaže med + in O" in če se vedno pada, posebno pa če je jasno in tiho vreme. Kajenje se mora nadaljevati do solčnega vzhoda. Ce se med kajenjem pooblači ali če postane vetrovno in kaže, da mraza ne bode, naj se ogenj uduši, da se kurivo ne žge po nepotrebnem. 8.J Kajenje naj se ne izvršuje samo v nižavah, marveč tudi v visokih legah, ker ae potem dim vleže v nižine ter tako najbrž vsled prenasičenja k vlago zabranjuje zmrznenje. 9.) Vse, kar je za kajenje potrebno, naj se preskrbi pravočasno, da je pri rokah, kadar se potrebuje, kajti le majhna zamuda iitegne imeti prav zle posledice. Iz tega navodila sledi, da le skupna obramba izda, posameznik doseže prav malo ali niČ, da so stroški primeroma majhni in radi tega je v občnem interesu, da se vzgledni vinogradniki in posestniki zavzemo za to, da se pri nas v vinorodnih krajih in občinah, katere so slani najbolj izpostavljene, uvede splošno kajenje. Želeti bi bilo, da bi se vsaj v začetku tudi iz javnih fondov nekoliko pripomoglo, kar bi celo stvar zelo povzdignilo. O sajenju cepljenk na stalno mesto. Med najvažnejša opravila pri obnovljenju vinogradov spada pravilno sajenje cepljenk na stalno mesto, ki obstoji v glavnih potezah v tem : Koje svet za nov vinograd prerigolan in zravnan, tedaj se ga pred saditvijo iztakne t. j. zaznamuje se posamezna mesta, kjer se bodo vsadile posamezne ce-pljenke. I->a bode sijalo sohice od jutra do večera vedno med vrste ter posamezne trte ne bodo obsenčevale driij^a (Irti^fe, sadi naj se po poldanski črti. Ta črta se določi 8 tem, da se pred iztakiienjem opoldne postavi sredi vinograda visok in raven kol ter se pazi, kam kol vrže senuo. Na koncu te sence se zabije drug enako dolg kol, na koncu sence tega kola tretji kol itd. Ti koli kažejo sraer od juga proti severu. Tako se dobi poUlanska crta, Na desno in levo se vsporedno s poldatieko crto po dolgem zaznamujejo (začrtajo) po p(řtegneneni ntotvozii vrste od vrste, ki naj bodo l-o —1-4 m narazen. Navpično na poldansko črto — s pomočjo križa, začenši zopet sredi vinograda, se potem enako potegne motvoz na desno in levo po 1 —1'2 m narazen za oddaljenost trte od trte. Kjer se križata vrati, tam se zatakne kol. Na tak način so vsi koli v celem vinogradu na vse strani postavijo v vrste. Ko je ves vinograd iztaknen, se prične z izkopavanjem jam, katere morajo biti tako globoke, kakor so dolge cepljenke. Oepljenke se mora pred saditvijo pravilno pripraviti. Odstranijo se jim vse rosne koreninice in ako so cepljeake krepke, tudi vse stranske koreninice. Spodnje, glavne korenine se skrajšajo p» debelosti na 10—15 cm, šibke se pusti neprikrajšane. Cepičev poganjk se okrajša ra I do 2 očes. Pred in raed sajenjem naj stojé cepljenke v posodi, napolneni do polovice z vodo ali pa naj bodo pokrite z mokro cunjo, da solnce ali veter ne osnši preveč korenin. Cepljenke se sedaj še enkrat pregleda, ako je cepič dobro zraatel s podlogo. Vsako slabo zaraščeno cepljenko se zavrže. Pri sajenju cepljenk se najprvo na dno jame vrže nekoliko ralile zemlje, na to komposta, umetnega gnojila ali vile dobro razkrojenega gnoja, na to se postavi pripravljeno cepljenko navpično h kolu, se ji razširijo korenine, na in okoli nje se v prvo zasuje ralilo najboljšo zemljo, na to se přisuje ostala zemlja do vrha tako, da ne ostane nikakib praznin okoli korenin in da je iz zemlje moleč konec cepičev se rahlo pokrit za 2 cm z zemljo. Pri sajenji naj se slednjič pazi, da cepljenka ne pride pregloboko pod zemljo in ne preveč nad površje zemlje. Politični pi'egled. Vlada je v državnem zboru poslancem predložila načrt nove postave zoper svinjsko kugo. Ta kuga je prišla iz Amerike na Angleško ter je tudi v naših krajih napravila že mnogo škode. Po novi postavi — ako obvelja — se pobite živali ne bodo uničevale, ampak po možnosti prepuščale v domačo uporabo. Tudi raznili drugitt olajšav prinaša ta postava. — Gotovo je se v spominu, kaj je vse voj ni minister obljuboval, da bi le omečil poslance in jili pridobil za svoje predloge. In privolili so mu precej milijonov; a sedaj je gluh za vse opomine, ne drži obljub! Tn ostro so ga zato prijemali razni poslanci. Gospod si pač misli: obljubiti in dati je preveč. Pa še eno modro je nganil vojni minister, ki se mu pa ni prav niČ posrečila. Hudalost vseh budalostij ter preostanek poganske surovosti je dvoboj. A vojak nase armade je takorekoč primoran se dvobojevati. Svoj čas so naj odličnejši možje odločno nastopili proti dvoboj» v armadi, seveda brez uspeha. Dotični možje so zasnovali društvo, ki bi širilo odpor proti dvoboju, dokler se ne odstrani in ne prepove ta grda razvada. Temu društvu je pristopilo tudi veČ častnikov. Vojni minister pa jim je prepovedal biti v teh društvih, S tem odobruje dvoboj! Pa še nekaj. Ta prepoved je izšla tajno, se ni smela splošno naznaniti. la ko so poilanci ministra prijeli radi tega, je tajil, da bi bila ta prepoved tajna. Neki poslanec pa mn je dokazal črno na belem, da je bila res tajna. V gosposki zbornici je bil na dnevnem redu znaui krosnjarski zakon. Pri tej priliki se je ljubljanski knezoskof dr. Jeglič toplo zavzel za kranjske krošnjarje ter priporočal, da se novi zakon po možnosti ozira na krošnjarstvo na Kranjskem, za kar bodo visokemu gospodu dotični gotovo hvaležni. Vlada je sklicala razne deželne zbore, tudi kranjski naj bi se sešel, A tozadevna pogajanja vlade z vsemi tremi strankami niso imela povoljnoga uspeha. Liberalci niso zadovoljni, da se razpravlja samo o potrebnih gospodarskih zadevah in ne o političnih, dasi je katol,-narodna stranka pokazala tu skrajno prijenljivost. Vsakdo torej lahko izprevidi, kdo škoduje deželi. — Govori se tako na tihem, da bo vlada kranjski deželni zbor razpustila in razpisala nove volitve, lîomo videli kmalu, kaj je na tem resnice. Dosedanji koroški deželni predsednik vitez Fray-denegg je stopil v stalni pokoj. Kazni listi pišejo, da je moral iti v pokoj, ker je bil za odgovornosti polno mesto nesposoben. Cesar mu je podelil baronstvo. — Za naslednika je imenovan g, Robert pl. Hein, ki je doslej služil pri nanaestnistvu v Lincu, Pl. Uein je brat našega deželnega predsednika. Dunajskim županom je zopet izvoljen znani krsčan-sko-socijalni prvoboritelj dr. Lueger in je tudi že potrjen od cesarja. Na Srbskem imajo zopet novo ustavo. Narod še ni spoznal prejšiiih postav, imajo že zopet nove, liazvojn in procvitn Srbije to gotovo ni v korist. Tudi ministri so novi. V Macedoniji ni miru in ga še z lepa ne bo. Ustaši trgajo telegrafske žice, razdirajo železnice iu pripravljajo splošen ustanek. Po mnogih krajih se vrše krvavi boji med ustaŠi iu turškimi vojaki. Ustrelil je neki vojak tndi ruskega konzula ŠČerbina, ki je v par dneh za ranami nmrl. Doklej bodo paČ velevlasti gledale to morjenje kristjanov? In stvar je čedalje bolj resna, ter se kmalu ne bo več dala poravnati samo s pisanimi odredbami, nasveti, ukazi. Odločil bo o svobodi Macedonije prej ali slej — meč, P. Hartman in oratorij „Sv. Frančišek". v uovajšem času ata se sretli zvezdi na. glasbenem polju pokazali : P e r o a i m P. H a r t m a n, ki se odlikujeta z izboraiini skl«dbanii, zlasti z oratoriji. Oratorij je aps? [laboins vsebine, katerega |)6V!i zbor ter veČ poaanmili pevcev s spremljevanjetn glasbenih orodij, Kersoti spevi nabožne vsebine, se izvajajo cesto v cerkvah, kakor so se oratoriji tudi zaôeU v cerkvab. Pravi začetnik njih je sv, Filip Neri v Rimu, ki je vpeljal pri raznih pobožuostih popevauje takih spevov z glasbi). P. Hartmau sedaj potuje po. prestolutU mestih in vodi a^oja dva oratorija „Sv, Peter" in „Sv, FraniiSek", Dne 22, in 23. aprila ob 7^8 zveier bo vodil tudi v Lj ubij ani Sv. Frančiška, G-Iaabeua Matica, nase dično glasbeno društvo, prevzame produkcijo. Pelo bode do 160 pevcev in pevk, orkester bode štel 60—70 mož; vsega vkup bo sodelovalo 230 oseb, štirje solisti pridfijo iz mnetniákili ki'fgov, tfldfl) smeitio pričakovati izrednega viitka, P. Ha rt 111 an je frančiškan, organist v sloveĎi luaziliki Aracoeli v Rinm in vodja kouservatorija „S. Cliiara" v Riiim. Ë (lil se je 1.1863 v Saturnu na Tirolskem, vti^bal se v glasbi v Bolean-u, Soliiogradu, Inomoslu, shiiboval po svojem po-8Vft;enji nekaj let na Tirolskem, potem pa bil sloveč organist v .Terusaleimi. Od ondat je prišel v Rim, kjer biva še dandanes. Veliko pozornost je vzbudil, ko se je izvajal njegov prvi oratorij „Sv. Peter" v cerkvi sv. Kamla v Rimu, Oratorij 8tí je moral ponavljati petkrat in sama kraljica Mar^erita je počastila produkcijo in Čestitala umetoiku. L. lííOl je bil P. Ilartmain povabljen v Petrograd, kjer je vodil oratorij „Sv. Frančišek", Carski dvor sam je bil navzoč in vsa in-teligenc.i Petrogradska, ki je Ilartmaiia sprejela z veliko ljubeznivostjo in ga odlikovala na razne naftine. Lnni se je isti oratorij izvajsl ua Dunaju vpričo cesarja, kateremu je posvečen. Tudi na Dunaju se je zanimala zanj katoliška aristokracija in sveèeniàtyo. Cesar je P. Hartmanu podelil zlato kolajno in papež Leon XIII zlati križ „pro ecclesia et ponti-fice", Ilartiiian je nastopil dalje v Bolcnnu, v Genfu, v Mo-nakovem, v Neapolii, zopet letos v in preden pride k nam, gre na povabilo bavarske prmcesinje Ludovik-Ferdinandove zopet v Honákovo dirigovat „Sv, Petra". Zložil je tudi drugih skladeb veliko obilico in ker je Se miad, upati je, da podari glasbenikom He marsikatero delo. Oratorij „Sv. Frančišek" je razdeljen v tri dele. Prvi del obravnava spreobrnenje sv. Fiančiška, in ustamtTitey tieli ledov; prične se z ouverturo, ki jo izvaja orkester, potem minski zbor opeva Frančiškovo neveatb — evangeljsko uboštvo, posamne kitice pa krasno vežejo godala in piliala v kvartetu. Zbor klarisaric je ženski zbor istega motiva. Konča se prvi del s bimno, ki preide v veličanstvo in blisčečo fugo. Solisti vežejo zbore, pripovedujejo zgodovinska dejstva in ohranijo kronoli'gijo. Drugi del je idila na gori Alverni, kamor je rad zahajal sv, Frančišek in kjer je prejel Jezusove rane, V tem delu ima glavno vlogo orkester, ki slika naravo na gori Alverni, potem pripovedovalka (sopran) in Frančišek s krasno arijo (junaški tenor). Tretji del opisuje smrt Frančiškovo. Glasba postane žalostna, Frančišek govori le v kratkih stavkih, veli sobratom, da zapojo priljubljeno mn „solnčno pesem" in pesem o sestri smrti in umrje. Duša biii k bogu in harpa znaČi ta vzlet v kvišku dvigajočih se akordih. Zbor blagruje Frančiška z nežno pesmijo mO »anctissima auima" (o presneta duša), in sv. Trojica vabi Frančiška, naj ostane vekomaj pri nji: „Mane nobiscum in aeteriium !" (ostani z nami na veke.) P. Hartman ni glasbenik v smislu modernih skladateljev, ki nam dostikrat podajajo skladbe, katerih nihče ne razume, ki imajo blíščečo vnanjost, ki'asno instrumeutacijo, srce pa ostane — prazno. „Sv, Frančišek" nima te vnanjosti, tudi bi nm ne pristala dobro; pač pa je tukaj za srcé, za dobro, pobožno srce, mnogo duševnega užitka, Hartman noče sloveti, marveč boljšati, njegovo delovanje je nekak« glasbeno-"lisjonsko, on nas hoče za nekoliko časa prestaviti v one ascetične sfere, kjer ima zemlja stik z nebesi. Iz tega stališča se niora preaojevati njegov oratorij, ki gotovo bolje uspeva v cerkvi, kjer čl<)veka \se spominja nebil, nego v koncertni dvoi'ani. Glasbena Matica je prevzela jako veliko nalogo in bo imela ogromne stroške. Zategadelj je dolžnost vseh prijateljev glasbe, da jo podpiraj« v tej zadačj; da prvič vsi pridejo polnoštevilno in da razvijejo veliko agitacijo in privedú seboj člane glasbenih in drugih društev. Produkcija se bo ponavljala vsaj enkrat, tedaj se vsi laliko porazdeló. ^stopnice se dobivajo v trgovini g. J, Lozarja na Mestnem tfgu lil v kat. Bukvami v Ljubljani po 10 K, 8 K, 6 K, 5 K, 4 K, 3 K, 2 K in 1 K. Naročajo se tudi lahko pismeno. riše se nam: Iz Čateža. — Cenjeni g. urednik! pošiljam Vam nekaj i»islij, s katerimi se morebiti ne strinjate, pa nič ne dé, le «atisnite, gotovo se bode kdo izmed čitateljev ujemal ž njimi. (Prav ljub nam je dopis iz delavne roke našega kmeta! Se vsaj sliši neprikrita resnica in sodba prizadetih ljudij. Zato objavimo dopis cel. — Op. uredn ) Slabi Časi, sliši se večkiat med nauii, namreč med nami kmeti. Da, res slatki časi so dandanašnji, zlasti za kmeta, — Kmetiški stan je najpotrebnejši za obstanek človeške družbe, takorekoč steber, na katerem slone vsi stanovi. Istina pa je, da ni noben stan bolj preziran, in za vsakega v dižavi se je več storilo, kakor za kmetiški. Torej je v največjili stiskah. Kaj pa je vzrok, da toliko kmetij pride na kant. Po moj:h mislih je to troje: 1. prevelike dote, pomanjkanje poslov, 3. izpoluovanje vojaških dolžnosti. Prvič, prevelike dote. Po kmetih je sploh ta navada, da oče, predno izroči posestvo, sinu ali hčeri oceni precej visoko svoje premoženje in izgovori drugim toliko doto, da pjevzemo-valcu ostane kumaj toliko, kot kateremu izmed dingih, la pa mora živeti še očeta in mater. Sin prej resno ne premisli, prevzame di'age volje, aii komaj prične, že poizveduje, kod je najkrajša pot Črez lužo v Ameriko, ker rad bi si ohranil svoj mili dom. Slišal sem že moža, ki se je sam čez sé pritoževal radi tega. Drugič. Pomanjkanje poslov pri nas tako narašča, da mora veliko posestnikov biti brez posla, četudi bi ga rad pre-plačal, ga ni dobiti, ker jih primanjkuje. — Omenim pa, da preplačau je dandanes vsak. Ko mladenič toliko odraste, da za silo opravlja le nekatera hlapčevska dela, Že nastavi mezdo na 150 do 200 K, m navadno 3 pare obmala. Kateri je pa zmožen za vsako delo, zahteva primeroma toliko več. Posli 80 dragi, pa slabi. Ne rečem, da vsi, pa veČina je takili, da se leno obnašajo, če jih gospodar ali kdo izmed njegovih ne opazuje. Posli ne pumislijo, da kradejo, in z lenobo tratijo dragi čas gospodarju, kateri ga jim bo plačal. Po mojih mislih je vse eno za posestnika, Če ima talce posle, ali pa če jih sploh nič nima. Kolikor len posel kor.sti, toliko mu gotovo mora posestnik dati plačila. Da pa je toliko lemh, sledi iz tega, ker jih primanjkuje. Tak posel si misH: zakaj bi pa priden bil in se mučil preveč, ker zato mi ne bo dal nič več, odslovil me tudi ne bo, ker brez posla biti ne more, drugega dobiti pa še manj, ker jih ni. Primanjkuje poslov, pa še bolj jih bo, ker je vsem odprta pot na vse krnje, ker vse hiti v mesta, Ameriko, sploh od doma na ptnje. Tretjič. Izpoluovanje vojaških dolžnosti, je težko breme za kmeta. Triletna prezentna služba, za tiste, kateri so dunm nujco potrebni, je premmgim pripomoglo v revščino in bedo. Prigodi se, da se oprostijo nekateri, ker so potrebni za dom. Večkrat se pa zgodi, da se oprosti tak, ki ni edina pomoč doma; in na njegovo mesto se pokliče tak, ki je edina pomoč svoji hiši. Ce tudi se vsa stvar suče v okviiu poBta\e, in vendar se zgodi tako. Tu navedem le en slučaj, ki je meni znan. Pred petimi leti bil je poklican k vojakom kmetski sin, kateri je imel očeta in starejega brata v Ameriki ; bila stn že toliko prislužila, da je mati imela denar že na obrestih. Mati uapravi prošnjo, in v par mesecih je bil sin oproščen prezentiie službe in uvrščen v nadomestno rezervo. Na njegovo mesto bil je poklican drugi, ki je bil že do-slnžil dve leti. Bil je dninar, imel je zono in otroka, kateia je živel s svojim zaslužkom. Sedaj pa nazaj k vojakom iu pustiti svoje brez vsake pomoči. Kako težko je to, vé te tisti, katerega enako ziulene. Koliko tužnih ur je on prebil v tem Času, to vé le on sam. Dana je bila pa tudi meni priložnost ga opazovati, kako potrt in otožen da je bil. Naj odkrito rečem, smilil s« mi je T srce. Iz tega lahko vsak sprevidi, da je taka, kakor sem prej rekel. Omenjena mati naj bi bila pisala v Ameriko po moža ali pa po starejega siim, ako ji je bilo les potreba delavne moči. Nadalje trpimo veliko škodo tisti posestniki, kateri moramo med največjim delom opravljati orožne vaje in sicer 28 dni, delavnih dni, posestnik brez posla, sam pa k vajam, potem pa napreduj v kmetijstvu in ne lezi v bedo. Nemogoče, Sveta dolžnost naših kmetskih zastopnikov v državnem zboru je, da hi se odločno potegnili zato, da bi se orožne vaje povsod znižale na 13 oziroma 19 dni. Koliko bi se s tem koristilo kmetom, in tudi državi prihranilo na tisoče kron. Ne mislim, da so orožie vaje nepotrebne, rečem pa, đa so kmetom prav v občutno Ěkddo. DomaČe vesti. (Konferenca) duhovščine novomeške dekanije, ki je bil.i dufi 14, L m. radi slabpga vremena odložena, vršila se bode v Stopiéah v torek dne 21. t. ra. (P r e m e s (S e n j e). Poveljnik tukajšnega žaudannerijskega (iddelka nadporoínik gospod S c h i n d 1 er je premeščen v Ljubljano, na iijefïDvo mesto prišel je g. Herman» Griiuwald, c. in kf. poročuik v 5. draguliskem polku, (Umrla je). Veliki ćetrtek je v Kandiji umrla Jedrt Kušlan, mati poiiobarja gospoda Antona Kušlan-a, v lepi starosti 93 let. (Umrl) je v Vipavi 9. t. m. popoludne po daljšem bo-lebanjii g dr. Josip Kenda, bivši okrožni zdravnik. (U m rla) je v Ùniomlju soproga g. učitelja Ivana Demšarja gospa Jelica Demšar, (V Mo k r o n ogu) sta umrla organist J ()ž ef L o z e j iii Anton Pižmaht prejšnji večkratni župan. N. v in. p. ("i" Franc Podboj.) Dne 8. t. m. je po kratki bolezni izdihnil svojo blago dušo g. Franc Podboj, posestnik, mesar In gostilničar v Ribnici, v najboljši moški dobi 51 let, obče znan in spoštovan po ribniški dolini in po prostranih pokrajinah zaradi svoje možat« značajnosti in poštenosti. V sloveči hiši „pri Ceiietu" v pravem krščanskem duhu izrejen j" vseskozi ohranil vrline svojih prednikov. Kot mesar je bil tako temeljito izurjen v svojem obrtu, da mu ga ni bilo kmalu paia, in je znul vse svoje odjemalce zadovoljiti. S svojo ne-HgtiHiio pridnostjo ai je pridobil lepo imetje in se trudil še preveč, na škodo rahlemu zdravju. Mnogo let je bil načelnik dacni zadrugi krčmarjev, katero je ob vsestranskem zaupanju spretno m vspešno vodil. Rodbina je zgubila v njem nena-domestnega očeta in gospodarja, ki je ženo ia otroke srčno ljubil in vse žrtvoval za nje. Na „Slovenca" je bil naročen, odkar je 1877 1. prevzel goapodaistvo in kot mož stare korenine natančno izpolujeval verske dolžnosti. — Dne 2, aprila je šel .še sam v cerkev po sv. zakramente, češ: „Moj god je, spodobi se, da grem k spovedi in opravim obenem velikonočno dolžnost," Prav spodbudno je molil pred podobo presv. Srca Jezusovega. Je li slutil, da se bliža nevarnost? Mu je li krstni patron ali angelj vamb vdihnil v misel, tik pred pragom večnosti okrepčali dušo s «v. zakramenti? Precej drugi dan potem se je vlegel in 5 ilui ležal v nezavesti. Ni se več prebudil na teni svetu, brez dvoma pa njegovo oko v nadzemskem kraljestvu ^ gleda veliča^tvo božje. Le en glas gre od ust do ust: „Skoda, aj škoda za takega moža!" Šel je izmed sedmero sinov prvi za očetom „Oenetom", ki ga je tako uzorno p isnemal. Njegov spomin ostane neizbrisno začrtan v srcu vseh, ki so ga ožje poznali, liibnica je ob enega najboljših mož in gospodarjev. (Javna zahvala). Slovenska posojilnica v St, Jerneju je darovaîa tamošnjemu požarnemu društvu v podporo GO K, kar tem potom društvo nji izreka najtoplejšo zahvalo. Jos. Hudoklin, t. č. načelnik, (Javna zahvala!) vsem taistim, ki lo blagohotno podpirali naše moštvo, ki je vzdrževalo častno stražo pri božjem grobu. Odbor prostovoljne požarne brambe v Št. Jerneju. Jos. Hudoklin, t. č, načelnik. (Velikonočne procesije) je prav mocno motil dež. Samostanska procesija se je še vršila, a ono v kapiteljski cerkvi je ravno v zadujem trenotku preprečil dež in slovesnost vstajenja Gospodovega se je vršila Ip v cerkvi. Kapiteljska j)rocesija je obetala biti prav veličastna, tako obilo vernega ljudstva se je bilo sešlo. Izvanredno veliko število se je bilo to pot udeležilo z gorečimi svečami. Zares škoda le, da je bilo nemogoče radi neugodnega vremena iti iz cerkve. Prav slo-ve-^ino pa so se obhajali prazniki v cerkvi. K temu je veliko pi'ipomogla olepšava velikega altarja in pa petje ter godba na koru. Postrežljivost raznih dobrotnikov dala je na razpolago nad 60 cvetočih cvetlic in okrog S30 zelenih rastlin, zlasti palm, ki 80 se prav dobro podale v lepo razsvitljeneiu božjem grobu ter potem ukusno razvi sťeno krasile veliki altar in prezbiterij. Pevski zbor, pomnožen z raznimi domačimi gospodi, ki 80 znani kot izborni pevci in godci, ter dijaki c. kr, višje gimnazije, proizvajal je oba dni instrumentalne maše z^ies dovršeno. Nad vse pa je ugajala Mozartova „Regina coeii laetare", sicer težka skladba, a zdelo se je, da je bila pevcem m godcem le igrača, tako dobro je bila naučena. Tako je bilo velikonočno veselje, kar ga je odrekla narava, v cerkvi zadosti nadomtščeno z umetnostjo. In reči smemo, bili so lepi ti velikonočni prazniki. — Tudi v Šmihela se je vstajenje moglo vršiti le v cerkvi, (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu marcu 1903 je 312 strank vložilo 94,927 K 15 h, 219 strank vzdignilo 69.177 K 27 h, torej več vložilo 36,749 K 88 b, 1tí strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 24,660 K — h, 108 menic se je eskoniptovalo za 37.981 K — h. Stanja vlog 2,229.313 K 20 h. Denarni promet 316.218 K 49 h. Vseh strank je bilo 918. (Hranilnica in posojilnicazaKandijo in okolico, reg. zadruga z neomejeno zavezo) je imela, meseca marca 1903 prometa K 76 046'68. Vložilo je 48 strank K 26.659'19, .dvignilo 36 strank K 9 047'09. Posojil je bilo danih 25 strankam K 13,530'--, a vrnilo je 18 strank K 2.694'95. Število zadružnikov dne 31. marca 883. (Velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda) bo letos, kakor Čujemo v Litiji. (Deževno vreme) velicega tedna se je 14. t. m. sprevrglo in začelo je snežiti kakor ob najhujši zimi tudi po dolinah, dočini so bili Gorjanci in drugi višji vrhovi že pretekli teden polni snega. Sneg sicer hitro izginja, Bog dal le, da bi se prehitro ne zjasnilo, sicer bo grozna škoda zlasti na trtah in sadnem drevju. (Dolenjsko pevsko društvo) je zabaven večer, ki je imel biti 18, t. m,, odložilo, ker se je uže najeta Čitalnična dvorana pi'epustila „Dol. Sokolu", da uprizori drugič narodno igro „Deseti brat". (Koncert in dram, predstava), katero so priredili gimnazijci v Rudolfovem l..t. m., se je obnesla v vsakem oziru prav tiobro ter dala lepo svotu blagajni dijaškega podpornega društva. Mnogoštevilno navzoče občinstvo je ravno z obilno vdeležbo pokazalo svoje zanimanje za koncert in predstavo. Posebno smo bili radovedni na grške himne, kojih prva „Apolonova himna" se je pela v slovenskem prevodu, druga „Prva pitijska oda Pindarjeva" pa v grškem besedilu. Nekaj nenavadnega našim ušesom, a vsekako lepo; občna, burna pohvala, s katero občinstvo ta večer sploh ni štedilo, je bila priznanje obilemu trudu, ki ga je zbor imel pri tem. Vrlo sta ugajala slovenska zbora „Slovo od lastovke" in „Mlatiči" ter nemška deklamacija. Pri slovenski deklamaciji „Prešernov» oporoka" je dolgotrajno ploskanje bolj veljalo pesniku samemu. Večer je močno povzdignilo sviranje na gosli: g. prof, Škerlj se je spet izkazal mojstra, ki »e kaj več obeta. — Burka „Nihilisti" povzročila je obilo smeha, igrali so jo dobro. Prireditev gimnazijcev ni zaostala za prejšnjimi kar nič, ter bo Novomeščanom ostala v dobrem spominu, kakor marsikatera niinolih let, a kadar bodo spet nastopili, smejo računati na obilno vdeležbo. („Dol. Sokol") priredi v soboto dne 18. aprila t. 1, v prostorih Narodne Čitalnice v Novem mestu veselico z igro „Deseti brat" in plesom. Cena sedežem: Od I, do IV, vrste 1 K 60 h, od V. vrste naprej 1 K 20 h, stojišča 80 h, za dijake 40 h. — Vstopnice se dobivajo od lli, aprila naprej v trgovini g. Morauca na Glavnem trgu, zvečer pri blagajn'. Blagajna se odpre ob 7. uri, začetek točno ob 8 uri Obleka promenadna. — V vlogi Kvasa nastopi zopet član dramatičnega društva v Ljubljani g. HaSSer. Odbor „Dol. Sokola". (Tatvina). Od 5. do 6. t. m. izkopal in odnesel je neznan tat iz dobro zagrajenega vrta pri Loki g. Roze pl. p i> 11 več Visokorastočih vrtnic najžlahtnejših vrst. Ker sb v me»tu m okolici v več vrtovih zadnji čas euake tatvine ponavljajo, bilo bi umestno, da se na merodajnem mestu za varnost imetja malo pobriga ter te vrste prijateljem cvetlic popolnoma odvzame veselje do njih, {C. kr. kmetijska družba za Kranjsko) je v svoji odboroví seji dné 16. marca t. 1. prosila pri vis. c, kr. poljedelskem itiinistrstvu v nameii povzdipe našega perutniiiartva 7.a podporo 2000 K. Istotako je oim UBtiinovila za um-omeški in kiHki politifni okraj postaje za prašičjo rejo pod ugodnimi pogoji. Želeti bi bilo v interesu povzdige te za našo Dolenjsko prevažna kmetijske panoge, da bi se oglasilo jako mnogo gospodnijev, ki bi hoteli prevzeti te postaje in bi s tem sebi in svoji okolici mnogo koristili. Take postaje za prašičjo rejo imajo iipeljane n. pr. na Niiie Avstrijskem, Štajerskem in drugod, ker povsod z najboljšim uspeliom v povziiigo prašičje reje delujejo. (Komisijski obhod v zadevi poprave občinske ceste Bučna vas — Hmeljnik). Da se reši vprašanje glede poprave in vzdrževanja občinske ceste od Biíůue vasi do Hmelinikn, katera je vsled mnogoletnega zanemaijenja v tako slabem stanji in deloma celo nevarna, odredil je deželni odbor kranjski v Ljubljani na 22. in 6e bo treba tudi 23. aprila t. L obrarnavo na lici mesta. — Prizadeti občani te na to opozarjajo z doatavkom, da ae bodojo snidli Župani občine Prečna in Mirna peč z vsemi občinskimi iTetovalci dne 22. april» ob piilu 11. uri dopoldne na mestu, kjer se cesta v Bučno vas odcepi od državne ceste. Oni iz Mirna peči pričakujejo tudi komisijo na tem mestu ali pa na onem kraju, kjer stopi ua-pominana celta v ozemlje Ulirnopeške občine. (Poročilo o občnem zboru) z dne 39, marca 1903 okrajne bolniške blagajne v Novemraostu, Po razglaailu t časnikih bi se imel občni zbor vršiti t nadeljo' dne 29. marca popoldao ob 2. uri. Ker pa ni prišlo zadosti delegatov, vršil se je eno uro pozneje v naviočnoiti 25 delegatov in clauov. O. načelnik Kimnn pl. Sladović otvori ob 3. uri občni zbor, pozdravi navzoče gnspod«, in jim predstavi navzočega c. kr. vladnega zastopnika g. Gmiellija, Nato omenja, d» je ravno deaet let minulo od tiitega čts«, odkar je prevzel on vodstvo bolniške blagajnp, in l«gajiia se je tudi vdeleiila po svojem delegatu g. A. Oblaku zborovanja zaveze okrajnih bolniških blagajnic v Trstu. Razsodišče imelo je tekom leta razsojati v 14. slučajih pritožbe. Tekom leta 1902 stopila so tudi v veljavo nova, nekoliko pre-Iiisujena blagajniška pravila. — Poročal je dalje o denarnem gibanju blagajniškem, kar je bolj natančneje razvidno iz v zadnjih Dolenjskih Novicah objavljenega računskega sklepa in imíívinakega izkaza. Po tem poročilu se je oglasil zastopnik nadz(u-ovaIneia odseka g, Medvedšek in poroča o pregledovanju knjig, računov in denarja blagajniškega ter izrekel, da je nadzorovalni odsek vse to v popolnem redu našel. — Na V|)rašanje g, načelnika, ako ima kdo navzočih še kak predlog staviti, se oglasi delodajalec g. Malovič in predlaga, naj bla- gajna skrbi za to, da se bode kategorija za brezplačne učence v toliko prenienila, da bodo spadali vsi učenci brez ozira na njih starost v VII. kategorijo. Na to se oglasi g, Medvedšek in predlaga, naj se III., IV.,- V. in VII, kategorija zviša. — G. načelnik pi-edlnga, naj se kategorije določijo po pravem zaslužku delojemalca, brez ozira na stroko njegovega dela, in sicer naj spadajo v J. kat. vai tisti, katerim pride dnevni zaslužek na 4 K in Čez; v II. kat. naj spadajo člani z dnevnim zaslužkom od K 3 do K 4; v III. kat. naj spadajo delojemalci z zaslužkom 2 K 40 h do K 3 í v IV. kat. naj spadajo delojemalci z zaslužkom od 1 K 80 h do 2 K 40 li; v V. kat. naj spada)o delavci z zaslužkom od 1 K 20 h do 1 K 80 h, in vsi drugi plačani delavci in učenci; v VI. kat. naj spadajo pa vsi brezplačni učenci brez razlike starosti in naj se jim določi za podlago doneska 80 h za dnevni zailužek; dosedanja VIL kat. naj pa odpade. Po kratki debati se ta predlog g. načelnika enoglasno sprejme in se naroČi g. načelniku potrebno ukreniti, da se kategorije t toliko spremenijo. Nadalje »e naroča načelništvu, od mudnih delodajalcev zaostale doneske sodnim potom iztirjati. G. Krajger omenja a ilučaja nezgod, v kojih delavska zavarovalnica ni hotela po četrtem tednu nastale oskrbne stroške blagajni vrniti. Blagajnik to zadevo obširno pojasni. Zatem se pričue volitev novega nadzoroval-nega odseka in se na predlog enoglasno izvolijo v ta odsek sledeči gospodje: Moravč Josip, Wokač Franc, Kozina Viktor, llalner Jurij, Papež Franc in Petrič Josip. Prav tako se tudi na predlog enoglasno izvolijo za člane v blagajniško razsodišče: gg. Pintar Alojzij, ytefanovič Dimitrija, Matoh Alojzij, Medvedšek Ludvik in Railin Ignac; na predlog g. C. kr. vladnega zastopnika se vsprejme ZHhteva, naj se tistim bolnikom, katerim se je iz katerihkoli vzrokov od načelsništva podpora odbila, napravi pritožba na zahtevo na razsodišče v blagajniški pisarni. — Ko so te volitve končane, se oglasi g. Krajger in se imenom načelni.stva in blagajniških članov g. načelniku Simonu pl. rtladoviču najgorkeje zahvaljuje za njegovo dosedaj desetletno trudapolno in izredno vspešno delovanje v prid bolniške blagajne in izreče: BOg nam ga ohrani kot načelnika v prid bolniške blagajne še mnogo let. G. načelnik se g. predgovorniku in vsem članom hulniške blagajne za priznanje njegovih desetletnih zaslug najgorkeje zahvaljuje in obljubi, dokler bode imel zaupanje od odtiora, da bode svoje moči posvetil tudi v naprej še v korist lol-niske blagajne delovati. Nato se ob 4. uri zbor zaključi. (Postaje za prašičjo rejo) se ustanove za po-skuŠnjo v novomeškem in krškem okraju, in sicer ua postavi dohičeb, ki so olijavljene spodaj. Tisti, ki hočejo ustanoviti na svojem posestvu takn postajo, naj se prijavijo pri glavnem odboru C, kr. kmetijske družbe v Ljubljani, ali pa pri adjunktu kranjske kmetijske šole na Grmu, goapodu V. Rulirmauu, Določbe za ustanovitev postaj za prašičjo rejo. — C. kr, kmetijska družba kranjska v Ljubljani ustanovi za sedaj v novomeškem in krškem okraju postaje za prašičjo rejo pod temi-le pogoji : 1.) V postajah za prašičjo rejo se imajo izrejati lurjasci in svinje jorkširskega plemena. 2 ) Postajo za rejo jorkširskih prašičev morejo ustanoviti posamezni kmetovalci, ki lahko redijo po enega mrjasca in najmanj dve svinji. Kdor se poteguje za tako postajo, se mora ia pečati s prašičjo rejo in mora imeti svinjake. Poverjenec c, kr. kmetijske družbe si ogleda, če treba, prosilčeve prašiče, in je ustanovitev postaje odvisna od kakovosti njegove reje. 3.) Pnisilec, ki se pri njem ustanovi postaja, dobi euega mrjasca iu najmanj dve svinji čistokrvnega (ali polnokivnega) jorkširskega plemena, in sicer za polovico kupne cene, Prevozne stroške iz Ljubljane mora trpeti prosilec. 4.) Posestnik postaje mora c, kr. kmetijsko dnižho obvestiti o porodih kakor tudi o številu in spolu dobljenih mladičev. 5.) Gledé mladičev si pridržuje c. kr. kmetijska družba predkupno pravico. Zaradi tega mora posestnik postaje vse mladiče, ki so sposobni za rejo in kar jih sam no potrebuje za domačo rejo, oddati c. kr. kmetijski družbi za ceno, razvidno iz vrednostne tarife za plemenske prašiče pod točko c), ki jo določuje c. kr. đeiielna vlada v sporazuiiiljenju s c. kr. kmetijsko družbo vsaki» eetrtletje ii« postavi ces. ukaza z dne 16. septembra 19uO drž zak. ŠL 154. Ce bi C. kr. kmetijska družba v teku 3 tednov p» prejeli ponudbi ne sporočilu, da jih uanierava kupiti, se mladiči liihko prodado tudi drugim strsiikam. 6.) Da se zabrani škodljiva plemenitev b]izu soroduili žival;, se posestnik postaje zaveže kupiti vsaki dve leti novega mrjasca )'d c. kr. kmetijske drui.be pod istimi pogoji, ki BO uavedeui pod točko 3, 7.) Pieiiieuski prašiči (mrjasci in svinje), ki jih oddaja C. kr. kmetijska diuiba, se zazuamenujejo v postajali z znamkami. jrasičjo rejo mora pisati ple-ačno dobi od c. kr, kmetijske 8 ) Voditelj postaje za meiiski zapisnik, ki ga brezp družbe. y.) Poverjenec c. kr. kmetijske dru/.t>e si lahko ogleda postajo iu pregleda plemenski zapisnik, kadar hoče. Po vsakem pregledu mu je piiročati c kr. kmetijski družbi o stanju postaje in podati potrebne naavete. 10.) Oe pi>staja ne izpolnjuje predstojtčih določeb, ji sme C. kr. kmetijska družba naložiti globo 50 K, in čs bi se to ponavljalo, se postaja Iwliko opusti, 11.) Prosilci za postaje mor«jo svoje prošnje poslati c. kr, kmetijski druibi, m je ustanovitev poataje šele tedaj potrjena, kadar prosilec podpiše zavtzno pismo. 12.) C. kr. kmetijska družba v Ljubljani lahko da cepiti prašička v postajah. Če jih zaraditega kaj pogine, da družba iiriiiierno odškodnino. (Dobavni razpis.) C. kr. trgovsko ministrstvo je naznanilo trgi>vski iu obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo dne 25. aprda t, 1, pn okrožni finančni prefekturi v Zofiji vršila ])onudbena razprava za dobavo raznega brzojavnega in tele-finskega materijala. Približna vrednost dobave znaša 66,866 frankov, ka cija pa »"/o- Sniierlicitwcija se bo vršila tri dni po ponndlieni razpravi m sicer le tedaj, če bo ugodnejša ponudba za nHjmatij 6"/o nižja. Nataučneji dobavni pogoji so mt-d 5. in (i. uro popoludne v računskem oddelku glavnega ravnateljstva v Zofiji na pogled oziroma se tam dobe proti položitviji koleka za 20 cents. (Latinska maša) po motivih Gregorija Riharja za mešan zbor zli žil ign, Hladnik op. 46, Ljubljana, založil skladatelj. Cena paitturi ui 4 glasom 3 K, pnsaniezni glas 30 h. — To je najnovejše delo mailjivega in spretnega ter dobro znanega skladatelja. Strokovni kritiki bodo se že potrudili in dobili Čas, da prestejejo tiskovne in glasbene pomote, tega dela se mi ne lotimo. Saj se V'odo zagrizeni in vse zaverovani cecilijanciteHladnikove maše lotili s toliko večjo ostrostjo in na-tacuostjo, ker je posneta po motivih Gregorija liiliarja, kateri je pri nekaterih naših glasbenikih najti le v stari Sari ali pa na tezalnici. Vse na liiharjn kajpak ni odobravati, a vendar je on pravi narodni skladatelj, ki sklada iz narodove duše ven za narod, ki njegove pesmi rad prepeva d'lma, v cprkvi in tudi na polju. A kje čujemo pesmi drugih skladateljev prepevati ]in delu in na polju, katere ao tako udomačene? Kakor naj se narodni jezik razvija po narodovih pesebnostih in potrebah ne pa preao njega, da je vsem nerazumen, taka je tudi z narodovim in narodnim petjem, ako nuj je za narod. Tudi latinske maše bodo peli naši zbori bolj z veseljem in lažje se jih bodo učili, ker bodo umeli Uiirodno melodijo, če tndi ne utiiej« jezika. Ta namen je bržčas g. Hladnik imel, ko je zložil t'i niAŠo : podati našim korom lepo lahko latinsko mašo v narolnem aloftu in zadoščeno je cerkvenim predpisom, naj se pri slovesnih mašah poje latinsko, a zadoščeno tudi narodu, da najde svojega duha v skladbi, ne tujega. Povzel je motive najlepših lilharjevih pesmij, kakžiti prevelikili stru^kuT. Saj ima itak skuro vsak list prilupi. Torej za daiies potrpljenje, pa drugiû veĚl áe nekaji Nekateri naroEiiiki se hudujejo, da list ne prinaša poronl « raznili predstarali itd. Naj blagovolijo ilotićiii kaj napisati in list bo prinesel. Urednik en večer livein ali trem dulžnyfitim hkrati tndi ue moTB zadostiti, in naj bi še tako rad. Pišite in prinesli bomo. Urednik. Loterijske številke. TRST, 4. aprila 38 68 17 73 GRADEC, 11. - 84 6 79 43 13 42 Tržne cene dne G.februvarjja 1903 v Rudolfovem. Imenovanje HektI. |io Imenovanje Hektl. ]io K h k; il ženica...... ]3 33 11 71 Kž....... 12 68 Bob...... 08 45 Rortisa..... 11 04 Ajda...... 10 40 Oves ..... 0(5 83 Proso...... 09 76 Ječmen 10 08 SorSca ...... 12 36 Krornjiir..... 05 20 Lan...... — — Fiiol ...... 11 71 Jajca po 6 Ea 20 vinar ev. (îrali...... 11 71 Preklic. Kar sem govoril pil gospodu Rajcu o gospej Jakse, ni resnica, to je pomota. Ona ni kupa odgovarjala. Rudolfovo, dné 14, aprila 1903. Fr. Honigmann. Kravar mora biti že bolj priletni (ílovek in služi 16 K na mesec. Njegov pomočnik, mladenič 16 do 17 let, služi 9 K na mesec, Kuliarica, že bolj priletna ženska, katera umi navadno kuho, služi 20 K na mesec. Dolžnosti kuharice so, kuhati za učtnce jn posle, ter za l^je niiKno in posteljno perilo prati, nadziravati svinjake. Na pomof, ima eno kuhinjsko in eno hlevsko deklo. Vse tri službe nastopiti so kakor hitro mogoče, ozir. takoj. ii^^aife^ia f^maiitlkii pi'oti plaéi t>đ 12 do 20 kron na mesec išće Jožef Fabijan v vasi, pošta Mirna peč. (lOO-l) iííjW Lepo posestvo Y Druščali, obstoječe iz hiše, poda, hleva, kleti, kozolca vse še v dobrem stanu ; lepe lioste, kostanjeve, hrastove in bukove kakih 7 johov, njiv do 30 mernikov posetve, košenine do 2 joha se prostovoljno proda ^irav po nizki ceni. — Več se izve pri Jože Brezovar-ju, 2vure, pošta Šmarjeta, Dolenjsko. («5—i) H 14 ali Iň let star, kateri ima veselje do lončarske in pečarske obrti, se takoj sprejme pri Anton Piletič-u, lončarskem mojstru, Stara vas, St. Jernej. (iii) Hiša Naznanilo, v nedeljo dne 26. aprila popoludne ob polu 3. uri prodalo se biide na lxi mesta na Ratežu pri Novem mestu Frančidevo posestvo, ako je kupec za vse skupno, drugače pa na drobno. Poslopja so v prav dobrem stanu ter leže pri državni cesti in so pripravnit za vsako obrt posebno pa za gostiluiSko. N|ive in travniki so prav rudoviti ter so bliio doiiii>vanja. Vinograd obsezajoč en oral je blizo ptd ure oddaljen ter večinoma z ameriško trto zasHjen. (97) Vodstvo knietiske šole na Grmu sprejme v službo: ooi-i) li • /"SïSn Kravarja. ^ ® ® Kravarjevega pomočnika. Kuharico. v Nofem mestu, z majhnim vrtom in hosto .je na prodaj. Hiša ima Štiri sobe, kuhinjo, klet in hlev, ~ Natančneje se izvé V Novem mestu, Dolge ulice št. 16. (as Samostansko p red stoj ni št vo v Pleterjah (Št. Jernej) ïzame ^ ®íí® êxS proti dobri plači, ^tt® gio gříá Ponudniki morajo biti lepega zadržanja in sabo prinesti priporočilo (spričevalo) svojega gospoda župnika. (sa-a) Samost. predstojništvo. Hiša na prodaj! Nova hiša, z opeko krita, v Novem mestu na trgu sv. Katarine, mej hišami g. Štefttnoviča m Pintarja ležeča, katera obsega dve sobi, kuhinjo in dve kleti je takoj iz proste roke na prodaj. ~ Več pove lastnik Ljucfevit Ferlič na Glavnem Irgu številka 61. (67-4) Proda se: ^ Lep izbran krompir, seno in repa, nadalje gozd z mešanim lesom, 16 jobov T obsegu. Nahaja se v občini Št. Peter pri liu-dolfovem. Vpraša naj se pri oskrbništvu grajščine Otočce. Umetna gnojila imam v zalogi tomaževo ilindro, kajnit, kalijevo sol, kostin, superfosfat, ćilski solitar. (98) Fran Perko. •y ki imata veselje do pečarskega obrta se takoj sprejmeta pri bratih ^li á^ Appe v Kandiji štev. 51. (cu-s) J« Moramci (NOVO MESTO) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega manufakturnoga blaga za spomladansko sezono kakor: batiste, kotone, lepo volneno blago za ženske obleke, krasne šale, dobro belo kotenino, sifon, gradelne, cvilhe itd. Opozarjam slavno občinstvo na krasne štofe za gospode, kakor: Kamgarni. Peruwieni, Tuskini, Cbevioti, nadalje novosti v kravatah, spomladanske površnike, vence s trakovi itd. itd. Kdor si misli karkoli nabaviti za spomladansko sezono, naj se prepriča točne in solidne postrežbe v moji prodajalni. Priporočujem se z vsem spoštovanjem Jo8. Morauo. (80-2) IViiznamlo preselitve. Slavnemu občinstvu in preč. duliovšéini vljudno naznanjam, da aem se preselil a prvim aprilom iz hiše g. Luzerja v liiso g. Fr. Pintarja, Ljubljanska cesta št 36, Prîponièam avojo veliko zalogo pravih wbelno - vošćenih sveĆ kakor tudi najfinejšega medu za pitanje Čebelj in porabo v potice, vsakovrstnih lectarskili in aladkarskih izdelkov ter zagotavljam dobro in toéno postrežbo. Se najvljudneje priporočam Onstav Mlini, lectar in svečar Ljubljanska cesta ětev. 36, (78-2) Rudolfovo, UČENEC, E rj ! iVbTtí^Wř!"!. i i I nt^W n j j 11 » l l l Ji i rtîïTÏTiîÎïrj' i [l, J J if Trm irrm it^iTrrri. ■ ili Oznanilo. HINKO DOLENC, FOTOGRAF Y RXJDOIaFOYEH naj 111 jud ne je nuznanja, da pride v kratkem v Metlilto, Črnoitieij, SemiČ, Ribnico in Mokronog slikat. Priporoma se v obilen cbisk ter opoz^irja na ugodno priliko, pustiti se slikati. PustreČi hoče s populno dovišenioi lielom, kakor najboljši fotograf v velikem mestu tu 8 cer od majhnega formata do naravne velikosti, na vsako vrsto papiija, kakor tudi v barvah umetno izvršeno. Z odličnim spoštovanjem Ji (77-2) Hinko Dolenc. ■ I i p. Ladislav Hrovat-ove Premišljevanja o Srcu Marijo dobivajo se 66 v knjij^ai-Di J. Krajec nasi, v Novem mestu, v Katol, Bukvami in pri ,Ničmanu' v Ljubljani, komad po 1 K 80 vinarjev, po posti 10 vinarjev več. »cí^íí-:- (79—2) Pravo domače dobro hrvatsko vino do 300 hI, belo in črno, staro in novo dobiva se pri gospej Kamili udovi Marion, posestnici v Jaški na Hrvatslfem. (8á-2) koncesijo-vano kateri ima veselje do mizarske obrti, od 14 let star naprej, se takoj sprejme pri Jernej Sitarju, mizarju na Drski pri Rudolfovem. Padavica (božjast.) Kdor trpi na padavici, krčih in drugih nervoznih boleznih, zahteva naj zvezek o teh boleznih. Dobi se zastonj in poštnina (»rosto pod naslovom Scliwanen-Apothelie, Frankfurt a, M. 241—IJ^) francosko prekmorsko družbo „Compagnie generale ïransathintique Edina direktna in najkrajša črta poštnih brsoparr:ikov, ki prevažajo zanesljivo^ brez prelaganja, samo 6 dni ta w Wlmw^mM^^ Za vožnje tu- in inozemskih železnic, za navadna in okrožna potovanja in prireditev rmiiarskih vlukov, daje pojasnila in veljavne vozne liste edina oblastveno potrjena potovalna pisarna Id« Ěmmi^ém - v Ljubljani, Dunajska cesta št, 6 -— blizo znane fïostilne „pri Figabirlu". (300-U> Imam v kleti izvrstno istrijanako viuo — črno in belo od 30 do 50 vinarjev postavljeno na Itikajêiiji državni kolodvor. Rtivno tako domačo rakijo (vinsko žganje) po 120 do 160 vinarjev. Za pošteno priatiio vino in solidno postrežbo se jamči. Ivan Pujman, producent in eksport vina, Vodnjan, Dignano Istra. (39-5) ima veselje do kleparskega obrta in je od 13 do 15 let star,, lahko takoj vstopi pri (W-a) Avgustu Kiissel v Rudolfovem. na glavnem trgu štev. 62. v Novem mestu odda se takoj. Ouo obstoji iz 4 sob, Čnninate, kuhinje in vse druge.shrauibe. — Natančneje v hiši ravno tam, (4-7) Stanovanje 8, štev. I/vrstno Vino (loiiiaicga pridelka je na prodaj v grajščlni Jîajnof p. lliulolfovein, liter po K) krajcarjev. (44-5) Največja in najstareja parobrodna družba na svetu poseduje 279 parnikov, Najvarnejše) najhitreje in največje vrste velikanskih parnikov, ki vozijo samo potnike in cesarsko pošto iz Hamburga v Novi-York so: Deiitscliland . , . 212 m dolg- Auguste Victoria . 168 „ „ Moltke . , . . . IGO „ „ Pennsylvania . , 171 „ „ Graf Walderuee . . 170 „ „ Paîfttia.....140 „ „ Batavia .... 1ď2 „ „ Bulgaria .... 162 „ „ Fil rs t Bismark Columbia , . Uliidher . . Pretoria , . Patricia . . Pboeuicia . . Bel^avia . . AriijCiiia . . i 0m f ^ ^ za mlatit, žito čistit, slamo režat, gepeijne, klinje, trombe in cevi, žage, jermena in druge potrebščine se najbolje in najceneje kupi v zalogi ©KS Fran Zeman-a, Ljubljana, Poyanska cesta št. 24. {23G-15) 200 m dolg. 140 „ „ 160 „ „ 170 „ „ ITI „ „ 140 , „ 162 . « 170 „ „ je na prodaj na Drski poleg Novega mesta. -"VB Hišti itim B sob, klet iu dve kuhinji. Poleg hiše je: pod, hlev, vodnjak, gostilniški in sadni vrt, „Lawn tennis", njive in hosta. — Ctna izve se v upravništvu „Dol. Novic", se takoj sprejme, kateri ima veselje do pekovske obrti ter naj bfide 15—IG let star. — Kje, pove upravniatvo „Dol. Novic". (377-11) Vljudna prošnja: Pri kupovanju iiozabtevajte samo »nladiiokave«, ampak izruiiio vselej — Knthreiiierjevo — Kneippovo sladno kavo iii oiljemajto jo le T iaviruili zavojih, kakršnega kaže ta podoba. Hamburg-Novi-York le 6 dni. ©xa Vozne karte po predpisanih najnižjih cenah prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno, oblastveno potrjena agentura Hamburg-Amerika Linie v Ljubljani, Dunajska cesta Št. 31, takoj na desno od juž. kolodvora, ol) progi elektriCue želeiuice, (293—10) Podpisani naznanjam, da imam kakor do sedaj ^ tudi za naprej svojo veliko zalogo s ISTRSKEGA VINA | v hiši g. Marije Mohar, Arkove ulice št. 209. v Rudolfovem. éz Se uljudno priporočujem ^ (72-3) AMOi S • LJUBLJANA, • Špitálské ulice st. 7 uljudno na/iinnja, da 80 doSle novosti v konfekciji za dame, dek-^ lice in dečke, blouze ^ sji kakor tudi modno ^ blago 7Ai obleke, za ^ dame in gospode, ter se i»riiM)roča mnogo-^ brojnomu obisku. ^ ^^ Solidno blago. ^^ ^ Nizke cene. Uzorci ^ na zalitevanje fraiico, (69-3) sa i y» losra X bratov Reininghaus v Gradcu. Glavna zaloga v Ljubljaui. Slaynemu občinstvu uljudao naznitiijam,, da sem zastopstvu Steiiifeldske pivuvarue br. Reininghaus opustil a prevzel sem pii zastnpstta in zoli^gů puntigamskega piva v GRADCU. Iniflm pa tudi nadalje in vedno v svoji zalogi jako dobra in naravna scst' istrska vina, -^zrs kakor tudi pristni tropinovec po jako vrediiib cenah. Se uljudno priporočil j am v cenjena naroèila Spoštovanjem ANTON JAKAZ (70-3) v Rudolfovem. ►JUUlVllC g gij 10 ^ plečeta brez kosti 90 kr., suho meso in slanina SO kr., prešičevi jeziki 1 gld , glavine 45 kr, ogrske 1 gld. 80 kr., navadne 80 kr., boljše k^cliailltj i gi^ jjj jj; iiuiikna 1 gld. 20 kr. kila. K^lrti'fc'lWA ^^ ^^ P®" vzetju od 6 kil naprej pošilja (84-2) Janko Ev. Sire v Kranju. Pozor! (14-7) vse se novo in v dobrem stanu, hiša, pod, kozolec z vodnjakom, njivami, gozdom in travnikom, vsa ležeče ob glavni cesti, pripravno za gostilno, prodajalno ali sploL za vsako obrt je iz proste roke na j)rodaj. — Natančneje se izve pri g. Marku Kapš, Ljubno pri Uršnih Seiih, pošta Toplice, (Dolenjsko). (62-4) P. n. UsojaDio BÍ vljudno naznaniti, da je g. Rudolf Muhvic prevzel dne 9. raarca prodajo našega piva v sodčkih in steklenicah za Novo mesto in okolico ter prosimo, istemu blagohotno nakloniti cenjena naročila. Ledenica z zalogo piva v sodčkih in polnilnica steklenic se nahaja slej kot prej v naši hisi na Glavnem trgu v Novem mestu. Kupujem ženske lase, odrezane, izpadle In zmešane. Plačam po najvišji ceni. Izposojujem tudi vlasulje (Baroke) po nizki ceni. Ivan Svetec, brivťc ((îlavni tig, nasproti mestne hiše.) Kliksnili deležev šentjanške premogovne družbe na Dolenjskem (Johannestlialer KolilengeMcrckschaft) prosto vsakoršnih prepisnih pristojbin, je še nekaj dobiti. Pristopnice in druga pojasnila iz prijaznosti pri Splošnem kreditneiii društvu v Ljubljani, Gospodske ulice št. 7. (es-3) mm»ààmé9èà v v hiši gospoda Hočevarja se najuljudnejše priporočuje slavnemu občinstvu v vsakovrstno napravo perila za žeuske, moike in otroke. — V poduk sprejemajo se tudi dekleta. (71-3) mmrnmmémà m' Od^OTonii urediik Fr. Sal. Watzl. Iidajktfllj in uložnik Urb&n Horvat. Tiik J. Krajec jiail.