1. štev.
V Novem meatn 1. januarja.
1886.
IzLajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je za celo leto ] gld.. /« i)Ol ]eln LO kr, — !NarnCnÍDo íd (iopiBe řltrejeuta 1 Kralec v Novem ineetu.
Kdor íeli kako onnanilo v „Dolenjske Novice" na-tisDÍli dati, })!ai'a za vsako vrsto z navadnimi črkami 8 kr. Ka enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Našim iiaročsikoui !
Paiinšiiji list poHÏalî smo vsim do-iiiii'di'iiikom. TJljiidiio prosiiiu), liteii se Ň0 niso iiu no>o iiaroiili, naj blimoToljiio to kmalo stort*. Naioiniiia j*', ijikor do scdiij en lïoldiwar.
Vredništvo.
Novo leio.
Kflj nnm brde piiritslo? Pni'akiijrtio in iia-dojîijîrio Fe Tsppa Uitjrega! Dolnijci iKimo veseli, ako se !. 1886 tulíO obnese, kakor se je I. 1885, ki je Duni dalo doliro vinsko letino, pojtlavitin pridťUk raše pokrnjine. Živimo tonj v lepi iiadi tudi v priliťtdiijeni lelii ; vsaj viiiorejec živi itak iiajveŽ od samega upanja. Najprvo se nadeja ugodne ziitie, da nm Irta ne pozebe, potlej upa, da mu spomladanski mraz (meseca maja) ne škoduje, potlej gUida, kako trta grozde nastavlja, potem prosi lepfjga vremena med cvetjem, toplote pri razvijanji in kulianji Rro^dja itd. Lani je že bilo vse to zfl(5 po naĚi volji. Zato pa se sinemo Se v bodo6;m letu dobre vinske letine nadejati, ker pravijo, da sledite ali dve dobri eU dve slabi vinski ktini skupno. Pa ker je les na vinski trti L 1885 dobro dozorel, to daje nekaj upanju za dobro vinsko leto 188fi.
Te nade gojijo z nami vred dolenjski vino-rejci. Tmamo pa se vsa druga upanja odi. 1886. Od trga leta pričakujemo še vse polno drugih dobrih reči. Vsi kmetijski pridelki naj bi se obnesli, in Dolenjcem nnj bi boljSi časi prisijali še v marsiÈem drugim! Leto 1886 naj bi nam prineslo enkrat zanesljivo novico, da se bode zidala dolenjska železnica. Slavni deželni zbor naj bi 1. 1886. za gotovo prestavil vinarsko iu sadje-rejsko soIo iz Vipavskega na Dolenjsko. Osnovala noj bi se v Metliki 3 dolenjska kmetijska razstava. (Kakor znano, je bila prva v Novem mestn, druga je bila 1, 1884 v Krškem). Leta 1886 naj bi kmetijske podružnice po Dolenjskem se oživele, kakor to toplo za vso Kranjsko priporoča „Kmetovalec", kranjske kmetijske družbe časnik. — Lani se je otvorila posojilnica v Krškem, leta 188(i naj bi se še kje drugod po Dolenjskem.
Na polji politike bode 1. 1H8(! po dolenjskih mestili gotovo več sporazumljenja, nego ga je bilo I. 168.'>; kajti volitve v državni zbor so srečno pri kniji, hviila Bogu! Sporazumljenje in miroljubnost je lepa reč, in to posebno priporočam Dolenjcem, ki se le preveč radi prepirajo ; se sosed s sosedom, brat z bratom se rad kavsa in ravsa. To jr grdo in škodljivo. „Bratje ljubite se med seboj, kakor sem jaz vaa ljubil''. Te Zveli-
Podlistek. Vlahi.
Koj ko \labi? — Prebivalcem dolenjskim ob hrvaškoj meji so dobro znani — vsaj po zvunanje. Kdo ne pozna na sejmu v Metliki, Novrm mestu ali Kostanjevici «nih krepkih mož v horvaskej nošnji z torbico, od katere se nikdariie loči? Kdo se še ni zanimivo oziral po ženah s črezrjime viseiSimi ërnimi kitami, z belim pokrivalom na glavi, pisanim zaBtorom pred seboj"? Ali kdo, pravim, če je prišel doli na sejem, kdo se ni čudil rudečej, večkrat ninogopisanej čepici, ki pokriva kakor vran ime lase Tlaških deklet? —
Po zvunanje jih torej spodnji Dolenjci dobro JI plioznate, tudi občujete mnogo z njimi. Zlasti mi
je znano, da jih v kostanjeviškem okraju mnogo jemljete v delo. AJi kaj so? od kod V od kdaj pri nas? kakova je njihova vera? v kacej razmeri do naše? — ta je morda popolnoma znano le nekte-rim. Zato vam bodo letos o tem kaj več povedale „Dol. Nov." Upamo, da jih bodete prav radi poslušali, — posebno še zato, ker ne bodo ostale samo pri bližnjih sosedih vaših, ampak peljale vas bodo še nekoliko dalje; tje v Bosno, na Srbsko in Bolgarsko iu — k daljnim severnim bratom našim — k mogočnim Uusom. Spoznavajmo se, pa se bomo ljubih in apoStovali ! Spoznavajmo se, pa si bodemo marsika-j prizanesli — odpustili ! — Danes vam povem samo, od kod in kedaj so se pri nas naselili Vlalu. Vlahe zovemu tudi Uskoke. Zakaj? zato ker so k nam uskočili iz
čarjeve besede naj vas vodijo v novem letu, pa boste srečno in zadovoljno živeli. Jjjiibite pa tudi svoj dom in svoj jezik ! Lepo doniovje ima sleliern Dolftnjec. Naj ga skrbno gleita in oskrbuje, naj zasaja sadno drevje okolo njega! Eiiako krasna je pa tudi naša materinščina, naš lepi jezik slovenski! Govorilno in pišimo radi naš jezik! Spoštujmo in branimo ga, ako bi ga gdo grdil. Berimo radi slovenske knjige in časopise ter učimo se iz Bjib in napreČujmo!
Dolenjci, berite in podpirajte radi tudi vaš iasnik „Dolenjske Novice". Nabirajte zanj naročnikov, pišite mu tudi o novicah iit rajnih prigodkih, ki se sem ter tje po Dolenjskem pripete. S tem boste koristili skupni Dolenjski, pa tudi nam vstregli. Skupno se podpirajmo! To so naše želje in nade T začetku 1,	in s tem kličemo vsem ča-
stitim bralce») in prijateljem :
e S C1 O 11 O V O I C t o
v
„Dolenjske Novice" ob novem letu 1880.
Slovenci so po navaii dobrega srca; kar imajo, radi dad(5, da drug drugemu pomagajo. Tako je tudi prav; zakaj krščanska ljubezen ravno to najbolj trdo zapoveduje. Kedar tedaj sosed sosedu kruha na mizo položi mu prijazno namigne rc.koČ; „prijatelj, vreži si no in pokusi na5e gospodinje peke." Tako so mislili tudi ustanovitelji „Dol. Nov." z raujcim, škofom Slomšekom, ki so pred letom dni v življenje spravili nov list in Vam dragi Slovenci razj^rnili svojo mizo. Po hrani katero so Vam podajale „Dol. Nov." ste pridno segli, znamenje, da je bil tak list potreben, zlasti xa našo stran, in dii se je Vam prikupil. Postali smo tedaj drug drugemu malo več, kakor samo znanci ali sobojevniki za napredek kmetskega stanu, postali smo pravi domačini ki drug drugemu že dokaj zaupamo. Lepa stara slovenska navada pa je, da si kot taki v nastopu nove dobe
našega življenja razodeoemo svoja srca. Dolžnost „Dol. Nov." je sedaj vsim Svojim prav prisrčno vošiti: „Veselo in Srečno novo leto!" sebi pa, da jih vsi dobrovoljno prejmete, keđar k Vam pridái na vrata potrkajo. Vzemite jih gostoljubno pod streho, gotovo Vam bodo mnogo mnogo lepega, koristnega in zabavnega povedale, ako jib bote le pridno prebirali.
„Dol. Nov." dobro vedo, da vsem ni mog'>če vstreči, saj tudi še najboljša gospodinja vsakemu dosti dobrega kruha ne speče. Tudi pero ne piše vsako za vsakega enako dobro. Ne trdimo, vendar trudimo se, da bi bili spisi po vsem najboljši, dobro spoznamo da bi se tu in tam dalo marsikaj še bolje povedati, toda vsak pričetek je težak, naj nas to izgovarja; ali pri vsem tem si reči upamo da kedor ni prenapet in preveč ne tirja za en goldinar za celoletno naročnino, se gotovo ne bo kesal, ako si naroči „Dol. Novice".
Da pa bode list vstregal kolikor mogoče svojemu namenu, imamo tudi neko prošnjo na srci. Seveda kedor prosi ne sme biti izbirljiv, veudar naj nam ne zamerijo naši č. g. dopisovalci, če jih prijazno opomnimo pri dopisih in poduínib Člankih (stavkih) ne po-iabiti, da so „Dol. Nov." v pervi vrsti namenjene za našega kmeta, naj se vselej nam poroča le Čista resnica pa tudi pisava bodi iahkii, umevna, prikupljiva. Ravno v tej zadevi imel je přetečeno leto na5 vrednik veliko dela. Da postane povesmo žlalmo predivo, treba ga je omikati pezdirja. Enako se godi vredniku, če pa le preveč omika, pride tako rada zamera in to skli potem obadva.
Izrekla se je od več strani želja, da bi „Dol. Nov," večkrat na mesec izhajale. To željo izpolniti nam bode le mogoče, ako nam Bog pošlje moža domoljuba, ki bi kaj tisočakov volil v ta namen, ker naročnine si ne upamo zvikŠati, kajti nekterim ubožniŠim, pa ukaželjnim, marsikedaj Še goldinar preseda.
Bosne. Ko so biti 1, 1453 grozoviti Turki pridobili Carigrad, so se potem pleneč in moreč drvili bolj in bolj proti severu in zahodu. Nesrečna Bosna je ječala pod kopiti turških konj. M'iogo jih je sedaj popustilo pravo vero svojih očetov, jeli so mesto Kristusa čestiti Mahomeda! Veliko več pa jih je ostalo zvestih odrešeniku. Ti so zgubili svoje posestvo ter bili ali odvedeni v stížnost, a!i pa doma grozno pritiskani — pravi sužnji do današnjih dni. Bili so pa tudi, ki niso hoteli vere zatajiti jia tudi Turku rie služiti, bežali, uskočili so v Avstrijo, od tod imajo tudi ime Uskoki. Leta 1530. so prišli prvi ' ter so prosili ciesarja 1'erdiuanda, naj jim dá bivališč. Nekako v desetih letih se je naselilo okoli Metlike, Žumberka in Kostela 30(l0 družin. Veudar so si
vredili svojo novo domovino še le poznejši čas. Kajti od početka niso imeli še zemljišča. Přeživili so se s tem, da so ropali v TurSkib pokrajinah. Velik dobrotnik jim je bil plemeniti gospod Janez Lenkovič, cesarski svetovalec. Bil je stotnik teh Vlahov ter je imel graščino Mehovško. Razdelilo se je vse to posestvo med Vlahe. Bili so hrabri vojniki, kar so pokazali v mnozih bitkah s Turki. Avstrija jih je zarad tega vojaško vredila, dala jim lastne stotnike ter državno plaČo. Zato je pa moral biti od mlađih nog do starosti vojak vsak možki, ako je bit le zmožen nositi orožje — ter braniti mejo proti Turkom. Tako je nastala vojaška granica, ktero so še le pred kratkim odpravili.
(Dalje priliodnjii.)
Hvalo bodfmo vedeli prijateljem naĚega lista, bi nas opomnijo, vsega kar bi našemu ljudstvu ne bilo pristojnega, in se bodemo na opravičene želje Tselej po mogočnosti ozirali. Skrbeti hočemo za dobro hrano, ker le to da pravo moČ, človeku ogreje srce za resnico in pravico in ga potrdi v dobrem. Dandanes pa seje treba toliko bolj pravega nauka držati, kolikor veČ je zmotnjav in sleparij na svetu. Berite tedaj dragi Slovenci „Dol. Nov. " po njih hote lahko zdrave pameti in zdrave vere ostali, ustano\T]iki dobri stoje za to, da bodo zmirom pisale v krščanskem duhu.
Naše ^^etslo je in ostane : vse za vero, dom, cesarja in v povzdigo kmetskega ljudstva, za kte-rega prid in izobražeiije se radi in z veseljem trudimo. Toliko ob kratkem za bodočo novo leto. Med koristne nauke in novosti hočejo „Dol. Nov." tudi v bodoče donašati kaj za smeh in kratek čas ; kajti Človek od težkega dela utrujen potrebuje počitka, da se okreva, duša pa potrebuje tu in tam poštenega raz veselje vanja, fla se preveč ne Tpeha in ne omaga. \
Hvaležni tedaj enako gospodom kteri so nas podpirali s peresom, kakor onim rodoljubom , ki so naš list pomagali širiti med ljudstvo, prosimo pohlevno tudi za prihodnje na obe strani za vsako pomoč ter voščimo še enkrat obojnim
„Srečno in veselo novo leto"!
Uravnavil dolenje Krke.
To potrebno stvar je bil že pred leti v kranjskem deželnem zboru sprožil pokojni domoljub dr. Kazlag v Brežicah. Z nova se je tega predmeta lotil delavni poslanec prof. Šuklje, ki je T deželnem zboru letos med drugim tako-le govoril:
„Leto za letom prepluje zavratna Krka svoja nizka bregovja, leto za letom pustoši polja in trav-oike ter neizmerno škoduje narodTiemu blagostanju, toda do današnjega dné pričakujejo Dolenjci vedno Se zaman obljuljenega dež. inženirja, da bi na lici mesta se osvedočil o blagoslovu teh povodenj!
Dovolite mi, gospoda, da Vam površno naslikam dejanski položaj kostanjeviškega mesta in njegovega obližja ter s tem ntfkoliko podprem svoj nasvet. Krka, kakor znano, je lena voda, katera od Novega mesta do svojega ustja komaj za 25 metrov pada. Bregovi so nizki, in med njimi vije se Krka od Bele PeČi navzdol v mnogih serpentinah, katere hitri odtok vode zabranijo. Že iz tega rodi se nevarnost, in sicer pri vsakem hudem deževji, da voda izstopi in povodenj nastane. Ali Trh tega so še Krko na nekaterih krajih med Kostanjevico in iztekom njenim zajezili z mlinskimi jezovi, pri katerih se peŠČevje nabere. Vsled tega zastane voda, obližje njeno je mahoma preplavljeno — in lagune so tii! Naravno tudi, da
se po nalivu voda odtakavati ne more ; nižava ob Krki ima izvrstno, debelo in rodovitno prst, a kaj to hasni, voda uničuje žetve, skisa in oblati travo, okuži in opustoši svet. V krakovskem gozdu nahajajo se kraji, po katerih imate skoro celo leto vodo do kolen. Ni Čuda, da živina, katero krmijo s tako krmo, zboli in pogine, ni čuda, da si poljedelec pomagati ne more, če ga 5- do 6krat vsaj na leto zadevajo jednake izgube, če mu voda prst odnese, travnike skisa iu živino ugonobi! Mnogo tisoč oralov najboljšega sveta se je vsied tega spremenilo — v močvirje,
lil kako neugodno vplivajo te povodnji ua javni promet, kako neizmerno škodujejo zdravstvenim razmeram. Po nekaterih okrajnih cestah, na primer po oni, katera drži iz Kostanjevice v Sv. Križ in po oni, katera Kako veže z Novim mestom, je komunikacija ob času povodnji čisto nemogoča. V kostaiijeviškem mestu skoro zmeraj voda čez prag sili v pritlična stanovanja. Pitne vode tedaj tudi nimajo, ker blatna Krka razliva se od zgoraj v vodnjake ter jih nerabljive na-pravlja. In recimo, da voda odteče, vendar je blato še oslalo ill ž njim vegetabiliČne snovi, katere potem počasi zginejo ter zrak okužijo s svojimi mijaznii. Pripovedovalo se mi je, da so pri po-grf^bu celo mrtvaške truge s štangami morali doli tlačiti, ker jama bila skoro do vrha napolnjena z vodo, rečem, da so take razmere po vsem nevredne evropske kulturne države, in med te moramo vendar tudi uvrstiti naše tesarstvo.
Že zaradi tega je uravnava Krke neobhodno potrebna; sicer pa bode poljedelstvo neizmerno pridobilo, kajti prvič se bodo zemljišča v inuuda-cijskem ozemlji izrodila in zboljšala, potem pa se bode vodotok Krkin izdatno skrajšal in mnogo rodovitnega sveta pridobilo se bode kulturi. Smelo trdim, razširili in povekSali bodemo svojo ožjo domovino, ako povoljno rešimo vprašanje o uravnavi spodnje Krke."
O zavodn za glulioiieiiie,
o katerem smo lani pisali, spregovoril je tudi ljubljanski list „Slovenec'' sledeče:
^Jako potreba in čas je že, da se poskrbi tudi za te reveže. In ponudila se je med tem že tudi prilika. Kakor je bilo v tem listu že omenjeno, zapustil je blagorodni gos[i. Tadej Merk. predsednik sodišču kupčijske zbornice na Dunaji, grad Slatenek, naj se porabi v kak dobrodelni namen. Imetje se je porabilo za stavbo vzgojeva-lišČa za deklice, ktero bodo vodile šolske sestre (de notre Dame). Poslopje je že popolnoma dodelano ter Čaka svojega namena.
/e leta 1884 so ae sestre ponudile slavnemu kranjskemu deîielnemu odboru, da bi rade pre-
Tzele tudi poduk gluho-nemih deklic v tem zavodu. Tudi zastopništvo Šmihelske županije je pri avdi-jenci o priliki bivanja presvitKiga cesarja na Krauj-skem prosilo za to.
Vendar se bajé dotični odlo&ivni krogi pro-tivijO temu, ieŠ, da se bode vstanovil zavod za gluho neme v Ljubljani, kot središči dežele. Vsaj do sedaj se ni bilo odgovora na prošnjo omenjene občine.
Gledé na pedagogiČna načela, da se učenci kjer-koli je moči loèijo po spolu, to pa Se tembolj pri takem zavodu, kjer dotični do višje dobe svoje starosti ostajajo, in kjer se ne učé le raznih potrebnih vednost, ampak tudi rasnih rokodelstev, s kterim si bodo zamogli sami kruh slnžiti ter tako postati koristni člani družine, — in gledé na to, da potrebujejo deklice drugačne vzgoje nego dečki, dalo bi se vsem vatreči. Naj dotiČniki delajo na to, da se gluho-neme deklice sprejemajo v ta zavod, za dečke pa naj se sčasoma vstauovi jednaki zavod v Ljubljani.
Ako bi dotični krogi usliďali prošnjo Smidel-skega zastopništva, pričela bi se lahko Šola za take nesrečne deklice že prihodnjo spomlad. Tudi ima.io omenjene učiteljice postavno sposobnost za poduk gluho-nemih ; oienda jedine za sloveaski jezik.
Tudi iz zdravstvenih vzrokov bi bilo to želeti ; kajti blizo je jako zdrava pitna voda. Tudi okolica je zdrava, kar svedoči statistični izkaz umrlih leta 1884. Za Kamoiškim okrajem {941) sledi precej Novomeški (1150)
Naj bi se na to ozirali oni, ki imijo odlo-čivno besedo v tej zadevi."
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
v Rudolfovem se te dni vrâe volitve v občinski zastop.
Deželni zbor kranjski se je od 22. dec. do 4. jan. prill, leta preložil, komur je na tem, da bi naš zbor že skoro izdelal in sklenil postave, po katerih ljudstvo hrepeni in katerih potreba se je povdarjala pri raznih prilikah, mora obžalovati, da se je tako dolgo zborovanje pretrgalo. — Iz mej vainih predlogov omenimo le vladni predlog o razdelitvi skupnih zemljišč, občinski in volilni red Ljubljanskega mesta, postavo zarad deželnih cest, predlog o vravnanji vodá, močvirsko postavo i. t. d. — Dosedaj je regil le nekaj računov in proračunov, peticij in na znanje vzel nekatere oddelke letnega proračuna. Milo upanja je, da bi vse omenjene predloge reSil. Kar mu bo âe časa za zborovanje, zadostovalo bode komaj za deželni proračun, normalni šolski zaklad, obtiačenje špi-
rita. Veči in važni predlogi pa se bodo morali odložiti za prihodnje čase.
Kolera, ki se je prikazala v Benetkah, za-nešsna je že v Trst, kjer je umrlo nekaj ljudi za to kugo. Toraj poior! Ravnajte se strog) po določbah, ki ste jih lansko leto prejeli od vl^đe. Še enkrat rečemo, rojaki, bodite oprezfii in zmerni v jedi in pijači, posebno se pa varujte )trehlaje;tjat Najnovejši odlok trgovinskega ministra zaukaznje, da se bode od novega leta na dalje po železniških telegrafaih ura^lih čas raČuoil po srednjem Dunajskem času, do sedaj je veljal Praški čas.
Za Istro se je mtauovil tako zvani deželni kulturni sovet. Na skrbi mu bode povzJiga narodnega gospodarstva, zbolšanje kmetijstva in živinoreje. Če tuli je T laikih rokih, vendar bole koristil zanemarjeni Ijtriji v narodno-gospodarskem oziru.
Silnograški deželni zbsr je sklenil peticijo na obe državni zbornici in državno vUdo za gradbo železnice čez Ture, kí bode vezala SjIuo-g"al preko Turov po najkrajši poti s Trstom. — Djlenjska železnica bo m^nda pa se dalje spal» spanje pravičnega.
V B3sni in Hercegovini je im^uovan z» pravoslavnega metropolita s sedežem v Sirajevem arhimandrit Nikolajevič.
Iz Bssne in Hjrcegivine so ge jeli vračati vojaki, ki so d)3luiili in dopolnili svijo dolžnost. To je najbolje znamenje, da se na Bilkani :ni treba bati nove voj-îke. G>tovo bi Avitrija svo ih mejá v Bosni in Hrcegoviai ne pustila slabo zasedenih, če bi ne vedla d kbro, da se ni ničisa bati.
Ministrski predsednik grof Taafffl je maj prazniki hndo zbolel, pa aediij vŽe nekoliko okreval
Na Dunaji je umrl mej božičnimi prazniki dr. Glazar, bivši minister prava za časa liberalne dobe.
Na Dunaji koze hudo razsajajo.
Kaj je novega po širokem svetu ?
Mej Serb! in Bulgari je sklenjeno primiije, ki ima trajati postavno do 1. rairca 1886. — Do te dôbe bode sklenjen meida mir. Tepen» Srbska vojska mora se umakniti iz Bolgarije, zmagonosna Bnlgarska pa zapustiti Srbijo. Knez Aleksander zahteva za nepotrebno vojno odškodnine 42 milijonov frankov. S tem pa Srbi niso nič kaj zadovoljni. Tudi Turčija se je obrnila z okrožnico do veleťd, o kateri omenja potrebo, da mora Serbija Bulgartji vendar le nekaj vojne odškodnine plačati, Nadjati se je, da jo bodi podpirale pri tem velesile. Zi sedaj je mir, Če taii se ob mejah še semtertja nekoliko popraskajo. — Tudi komisija, ki je imela sestaviti točke primirj», razšla seje. A ostala bode baje blizo, da se snide,
ako bt bilo trebii.
Zmagovalaeita I:neza Ale-
ksandra je nasod v 26. dia dec. vratijajočega iz vojske nad vse slovesno in navdušeno sprejel v Sofiji, Gospe so mu podarile lavrikov venec, katerega si imel ua glavi.
Grki pa še vedno % orožjem ropotajo, kakor bi se imeli vže jutri sprijeti 3 Ttirkoin. Pripravljajo ae za vojsko na suhem in na morji.
V	Parizu bodo te dni (28. dec.) vol'li predsednika. Daliovaom, ki so volili po svojej vesti poslance, ki niso po volji proatozid:irakej sedajaej vladi, odtegnili so plačo, katero dobivajo iz državne blagajnice. — \ù tega se vidi, da dubovai ondi ne morejo biti svobodni, kjer dobivajo plaSo iz vladne bla?ajriice, — Jako čudi« nov da^ek mislijo vpeljati na Francoskem donašal bode drŽavi lepe novce, Of)daúifci mislijo t:ijce, ki bivajo na Francoskiim. Vsak tujec bi pUŠal na leto po 18 frankov. Tudi Aistriji bi jednak davek ne škod>-Til, zlasti za „irred-intovce", ki bivajo v Trstu in Istriji. Davka proste so pa ženske tujcev in otroci d )kler niso polnoletni.
Na Prjskeiti še vedno traja kulturni boj. Najbolj zapn^iSena je škotija Gnezdan^ka, ki še Stid ij nima viSeija pastirja. Nad dvesto fara nima duhovnov.
V	Rimu so kardinali, kakor vsako leto, voS-čilí sv. očetu Leonu XlII. vesîle pravnike. Sv. oče 80 n^ to odgovorili, da jim je kot veaoljnje-mu poglavarju katolŠke cerkve sad taji p>!oŽaj neznosen in bode ostal ditlej, di s«; llim ne vrne sv. cerkvi. — Laika vladi še pridno grabi cerkveno imetje. Ne davno je v^ela samistan Araceli redovnikom.
iz AmsrikB iz zedinjenih dr/av prihajajo jako žalostne vesti o pomiujkariji djla ia o splo.5ni bedi m-ij dilavci, ker zastajata trgovina in promet. KoniiuU svare vse tiste , ki jib vleiíe želja v Ameriko, ue tjá hoditi. Toraj ne v Ameriko!
Tonkin Francozom še vedno dela preglavico in staue dokaj novcev.
Gospodarske stvari Živinoreja.
(Daljo in. konoo.)
Bistveni dobiček pri tem bi bila neodvisnost od tujih živinorejcev; pa tudi bi bilo na ta naČia mogoče, da se porabi denar, ki je dj zdaj ua tuje romal, v podporo domačih bikorejcev in za premi-jiranje domače, dobro rejene Živine. Da ima na^a dežela vso za umno rejo potrebno gov.'do, o tem sem prepričan. To se razvidi tudi iz tega, da pridejo kupci iz sosednjih ia tujih dežel k nam kupovat, na iiaiSe semnje živino za rejo.
Naše po deželi navadno pleme ima te-le prednosti :
1.)	Je dobro za delo. V tej zadevi sem sliSal, da druga vprežena živina nikakor ni tako trpežne in ubog'jiva, kakor so dolenjski voli.
2.)	Pitati se dá dobro naša živina in ima dobro meso; zaradi tega jo zeM iHejo po sejmih.
Mleka dajó toliko nale krave, d» o tem ni čuti pritožeb. Nasprotno so v mlekarskih gospodarstvih prav zadovoljni z njim. Tuđi ima mleko dosta vsebine i» je boljSe od inleka druzih plemen. In naše krave se po leti samo na paso gonijo, po zimi pa razen slame in vode nikakerSnih druzih poboljâkov ne dobe. V primeri z drugimi plemeni dajo pa vendar precejšnjo množino mleka. % boljšo krmo dale bi več mleka, kar se tudi zgodi pri vseh kravah, od katerih se veliko mleka dobiva^ ko se jim daje tudi obilo d)brii piČe,
4.) Na5a živina ni občutljiva proti vremena in drugim nezgodam; zato pa je v obČe veliko zdravejša od živine druzih kronovin; tudi dolgo živi. Posebno je na Kranjskem Čisto neznana pluČna bolezen, ki dela v druzih deželah veliko škode. Odsvetujem torej upaljevarije živine iz dežel, kjer je pluČna bolezen, ki se lehko naleze, pa ne tako lehko zatre.
Znano je, da po previdnem izbiranji pn ple-menji živine le malo komadov treba, da se dob6 d-^hra debla (starimi) in plemena. Zato naj bi se tudi pri nas za plemenie izbral najboljši materijal in se držalo načeU: „Najboljk in najlepše naj se druži z najboljšim in najlepšim!" Potem naj se gleda, da je tudi poznejie plemeaje potomcev isto tako pravilno po načelih umne živinoreje. Tak» bi se potem napredovalo od rodu do rodu, kor&k za korakom brez velikih tro^kov in brez skrbi, da reja spodleti.
Kdo naj pa tako umno govedorejo vodi?
Kdo naj take pričetne zapisnike o plemenjî priredi in dalje vodi?
Pri srednjem ali manjšem kmetu, Če ima veí živine, kaj takošnega gotovo ne moremo pričakovati. Za to so premalo zaupljivi in bi gotovo mislili, da tudi za to novotarijo tiČi povišanje daT-kov. Tudi so za to preokorni. Pri veČih in umno gospodareČih posestnikih bi se to že lebko zgodilo; toda ti tega ne utegnejo, pa tndi bi se R tem razkrojilo ves sistem nmne govedoreje. Rali tega bodo pač strokoviijaki se tega posla lotiti morali, kajti stvar zahteva časa, truda in razumnosti, ako se hoče, da se bode poljetje splačalo.
To nalogo naj bi po mojem mnenji prevzeli okrajni živinozdravniki, ki so za to sposobni ít po svoji strokovni omiki, in ker si po svojem občenji s kmetovalci pridobé pregled o stanji živine in ker že tako služijo državi ali deželi.
Da se taka organizacija izvede, naj se dežela razdeli v rejue okroge, kateri naj bi obsegali Zemljino sodnih okrajev.
V takem okrogu imj bi se po predlogu c. kr. okrajnega glavarstva volila iz kmetijskih podružnic ali dnizih strokovnjakov najmanj dva sposob-igaka, ki bi bila z okrajnim živino zdravnikom rejna komisija, katera naj bi leto za letom T svojem rejnem okroga se poBvetovala o licenciran,ji rejiiih bikov, o presknSnjab nujnih vspehov pri moški in ženski živini, o spisovanji rejnili za-pisnikoT ter o druzib zadevah umne živinoreje. Sklepi te komisije bi se izrořevali c. kr. okraj-remH glavarstvu, da jih izvrši in kazni nalaga.
Zapisnike o prvotni rejiii živini (Stenimrollen) in sklepe ter druge predloge zbira pri c. kr. o^r. glavarstvu nastavljeni živinozdravnik ter je poSilja pf> lîr&dneni potu c. kr. kmetijski družbi, ki naj bi o svojem řasu sestavila řrediie knjige (rierdebQcber).
Po tem potu bi c. kr. kmetij,ska družba vedno vedela in povedati mogla, kje se dobo požlalmtna m za rejo sposobna goveda.
To podjetje bi se s tem pospeševalo, da bi •Be delila vsakemu živinorejcu posebej darila takrat, kedar bi rejna komisija v okraji ogledovala živino in iiceneirala bike.
Pri mije v denaiji naj bi se dajale samo srednjim in malim kmetom, veleposestnikom pa svc-tiuie in pohvalne diplome za zasluge umne živinoreje.
Fide nam se:
Iz IŠmiheta poleg Novega mesta .31. dec. Kaglost ni pridna, je rekel polž, ko je lezel 7 let čez plot, elednjiÔ pa, ko pride na vrh, cepne nazaj. Tudi s zidanjem toliko potrebne šole se Šmihelianom ni mudilo. Po preteku 20 in še već letih pa so vendar sklenili in podpisali v aeji 5. dec. t. 1., da se bo skoz 5 let pobirala doklada na prave davke po 30 % za zidanje šolskih poslopij. Dvorazredna ima neki postati T Šmihelu, enorazrediia pa v Biržni vasi ali celó na Ušivcu, 5e bode obveljal nasvet gosp. grajšcaka Ed. Pstrosza in si možje v 4 letih preden se začne poslopja zidati, kaj ne premislijo in ne združijo s farno Solo, kar bi bilo iz mnozih obzirov Se vendar najbolje prav, pa vsaka dobra re6, pravijo, potrebuje Êasa in tako tudi premisleka, do leta 1889. je pa še dolgo^, dolgo f
S 1. majnikom t. I, priínó gospe aolske sestre dekliáko šolo. Po posredovanji prefi. gosp. Župnika Peterlina dovolila je gospa mati prednica na obino željo faranov, da bodo imeli v novem krasnem poslopji tudi deoki začasno, svojo Šolsko sobo. Obtma mora fara v resnici prav hvaležna biti.
Graščino Kuprčvrhsko g. E. Pštrosza mislijo kupiti 00. trapisti, kupa določno pa he
niso sklenili, Naselili se bodo t gradu Ije proti koncu meseca aprila. Želeli bi si jih vsi, kajti dajejo najlepši zgled krščanskega življenja, zraven pa tudi zgied umnega kmetovanja in obdelovanja vinogradov.
Iz Svibnjega. Dnč 2l. decembra so prišli novi dekan gosp. Matevž Frelih v Trebnje, ki so bili dosedaj župnik v Velikih Laščah. Kmalo bo leto, kar so umrli ranjki gospod dekan in zdaj še le se je spolnila vroča želja, da so nastopili novi gospod dekan svojo dekanijo in faro. Sprejem bil je prav lepo osnovan, gospodi duhovniki, drugi gospodje in gosp. odborniki s županom šli so do sv. Roka naproti, kjer so jih sprejeli in spremili do novega doma, tam so jih pozdravili z srčnim „dobro došH" ter med zvo-nenjem in pokanjem topičev pripeljali v Trebnje. Tukaj Čakalo je obilno zbranega ljudstva in požarna braniba na trgu njihov prihod. Požarna bramba je napravila zvečer lepo baklje do, domači pevci pa so zapeli tri pesmi, in ko ao se gosp, dekan za to Čestitko prisrčno zahvalili, zadoneli so njih gromoviti „živili!". Trebanjci «o napravili tri lepe slavoloke čez cesto in jed-nega pri cerkvenih durih, kteri so bili z zastavami in zelenjem olepSani.
Pri tej priložnosti naj mi bode dovoljeno, da opomnim na to, kako prijetno je v takem kraji, kjer se petje uči in ker imajo odrasli fantje veselje do petja. Skoro nemogoče je kaj posebno slovesnega, če ni petja tam, kjer je godba nemogoča. Dolenjski fantje! idite k vašim učiteljem in vas bodo gotovo radi podučevali v petji, ako jih za to poprosite, Kaj ne bode lepše, če se navadite lepih in poštenih narodnih pesmi peti, nego če pojete vaš ničvredni „lojla, lejla, drojla, drejla", pri kterem morajo vsakega ušesa boleti, če vas posluša.
Domače vesti.
(Volitve) v mestni zastop Novomeški vršile so ae 29. in .30. decembra. Kdo bode županoval, se ni znano.
(,Prvi Narodni dom" v Rudolfové m) je imel obČni zbor na nedeljo 20. decembra 1885. Ostal je začasni stari odbor. — Delnice bodo se kmalu jele razpošiljati. Čitalnica pa je imela občni zbor 27. dec^embra, inje bil predsednikom izvoljen gospod prof. Rajko P e r u š e k.
(Gosp, Ivan Komljanec,) učitelj ve-ronauka na gimnaziji v KoČevji, imenovan je Šolskim nadzornikom za Kočevski okraj.
(Občinske volitve.) Pri občinski volitvi T Ribnici zvoljen je bil Janez Zobec iz Horvače
županom, Jože Kloin iz Ribnica, Aaton Pogorele iz Goriřie Vasi, Janez Mate iz Gariče Vasi, Jauez Lovšin iz Ribnice in France Stare iz Gorenje Vasi pa obiinskimi svetovalci. — V Strugah kočevskega političnega okraja postal je župan Anton Oražom iz Teržiča, obŠiaska svetovalca pa Jože Pugelj iz Teržiža in Nace Pugelj iz Pricerkve.
(Mestna in meS6anskagodba)v Novem mestu, ktera se vzdržuje iz prostovolinib doneskov, je imela protečeno leto 917 gl- 82 kr. dohodkov, in 967 gold. 92 kr. stroškov, tedaj primankljej 50 gld. 10 kr. Godba-je pod vodstvom gosp. kapelnika ïuceka res izvrstna, in mi toplo priporočamo obilno podporo.
(Iz deželnega zbora.) Goap. prof, tíuklje izročil je prošnjo mestnega odbora v Viânji Gori, da se prestavi soJnija iz Za-tične v Višnjo Goro.
(V Crno ml j i) bil je dne 3. decembra ustanovni zbor poddmžaice sv. Cirila in Metoda. Načehtvo : gg- Franjo Šetiiia, nSitelj — prvo-mestnik; FrAujo ŠužteršiČ, župan in posestnik — namestnik; blagajaik Janko Schwjiger, posestnik. —
(VSmartoem priLitiji) vadi ondotne rudarje v petji prav marljivo g. učitelj Bartelj.
(Iz deželnega zbora.) Poslanec Faber je poročal o prošnji okrajno-cestnega odbora kočevskega, da bi se še jedenkrát pregledala cestna pro^a Kaptol-Fara po izveloncik ter predlaga, naj se izroči dež-jlnemu odbora v rešitev. Predlog se je sprejel. Isti poslanec je poročal o prošnji okr. cest. odbora naj se cesta od Ljubljane skoîi Koíevje, Črnomelj v Metliko uvrsti med deželna ceste ter predlaga, naj se izroči deželnemu odboru v rešitev. G. prof. Suklje je to toplo priporočal.
(Prememba posestva.) G rasŽino v Mirni je od gosp, okr. glavarja Julija Vestenecka kupil goap. Maurer.
(Občinska volitev.) Pri novi volitvi občinskega predstojniStva v Dvoru političnega okraja krškega izvoljen je i)il Ignacij Repše iz Gaja za župana; Josip Kug iz Rupe, Janez Mijcen iz Dvora in Janez Juntez iz ICamenškega pa za občinske svetovalce.
(Imenovanja.) Sodnjiski pristav v Ribnici, Janez Njsan, imenovan je okr. sodnikom v Vipavi; Premeščen je sodn. pristav Anton Brumea iz Metlike v Slov. Bistrico. Imenovani so sodn. pristav pri okrožni sodniji v Ridolfo-vem. Benedikt pristavom pri okrožni sodniji v Celji; sodoijđkimi prista^^i pa afskultantje Josip Rotner za Ribnico in F'rance Garzarolli za Metliko.
(V Š oaarj e ti) je neki kovač na ledu zdrsnil in tako nesrečno padel, da je takoj mrtev obležal.
(Naznanilo.) Kmetovalci, kateri želijo dobiti izvirno rasko (rigajsko) laneno seme, naj se oglasijo za-iy pismeno ali astmeno z^idnji čas do Svečnice v pisarni c. kr. kmetijske družl>P v Ljubljani.
(Zmrznil.) Iz Sv. Križa priLitiji se poroča, da so našli 13 t. m. na cesti blizo Veli!:« Gobe 331etnega kmetskega bíqu Jožeta Lenarta iz Velike Gobe zmrznenega. Ta je Šel poprejSnji dan v Gorico, kjer se ga je menda preveč oa-vlekel. Na poti proti domu je hotel nekoliko počiti, a pri tem je zaspal in zmrznil.
(Obesil.) V Metliki se je po noči mej 29—30. oov. obesil Matija Mikše, bivši vojak 72 let star. Vzrok je neznan. Radi pomanjkanja ne, ker je zapustil precejšno imetje (400 gld.) T gotovini.
(Nesreča ali samomor?) Iz Krškega se piše: Dne 8. dec. zjutraj ob 9. uri potegnili 30 661etno vdovo Mirijo Perse, ki je zadnji čaa služila v Krškem, pri m^atu Čez Savo tik kega mrtvo iz vode. Jedno uro poprej videl jo je mitničar JoŽe KoletiČ na omenjenem mostu stati. Ce se jej je pripetila nesreča, aH Če je sama skočila v voio, se do sedaj ni moglo dokazati.
(Nesreča.) Iz Žužemperka poroča se nam : Diič 4. dec. sekal je posestnik Janez KoSiček iz Žužamperka Štev. 87 v svojem goz iu tik Zužemperka bukev. Pri tem je pa drevo vsled njegove la^tnú nepaznosti padlo nanj in ga tako zalo poškodovalo, da je v malo urah svojo duâo izlihnil. Kjsiček zapusti vdovo in dva nepreskrbljena otroČiža.
(Dolenjsko železnico) so v deželnem zboru kranjskem priporočali zlasti g. poslanci, ki zastopajo našo dolenjsko stran. G. dr. Papež jo je med drugim priporočal tako-le: „Mi Dolenjci nočemo več govorjenja o dolenjski železnici ; tega je že odveČ, tega smo se naveličali ; časi so se predrugačtli, sedaj pričakujemo nujna dejanja. Ako vlada hoče kaj odločnega ukreniti, bode ona, to mislim, sedaj gotovo ukrenila, ko ima železnica veliko važnost z narodno-gospodarskoga stališča, razen tega pa v drugem oziru pomen za nekatere revne, pa najpoglavitnejše kraje na Dolenjskem, ker je vsled slabe komo-nikacije velika revščina nastala. V letnem poročilu o tej reči sicer čitamo, da se tehniČaa dela in poizvedbe o ku:)čij3kih zadevah tako daleč gotove, da bode na podlagi teh visoki vladi mogoče, prihodnje leto predložiti visokemu državnemu zboru postavno predlogo gledé te železnice. V dotični seji gospodarskega odseka pa je nam povedal povabljeni strokovnjak gospod
Lnckmann, ktterenin gc imamo zahvaliti za praT y aîné podatke, da tehnična dela še niao toliko doTrŠena, da bi \Iada mogla na to iilcžiti predlogo Bedaj v državnem zboru. Torej gre najprej nas Dolenjf^ev želja na to, da bi ee tehnična dela pospeeeTala, kolikor je mogoče, da ne bode zopet za eno leto već zgubljeno, da ne bode *opet za eno leto zakaBneno." — Iz tega se razTidi, da je ne homo Se tako hitro dobili ne, te železnice.
Darovi za prenovljenje frančiškanske cerkve v Rudoifovem:
Í!»8titi gospod kflïiotiik Dr. 1Í. pL Taukor . .	10 gl. —	kr.
„ „ Fr. Kumer........2, —	j,
, „ J. Tavčur........2»—	„
ĆttBtita guspodiĚnu U. Vitluar.......10 „ —	,
Dalje prilioiiiijié.
Razue vesti.
(Leto Î886). 1886 je uavadno leto s íSeB dnevi (tiB nedelj iu praxnikov). To leto je 7(JB6 po 6tvar)euji sveta. (Fo dnigcnt rafuiiu 7886 iet) Judje rafunajo to leto xa	Turkom je to leto
130o. Od vťauljncga potopa bode minulo letcs 4179 let. Od scKidanja Kima je iifiSi) let. Od kar ao začeli T Eašib kviij.ti vinako trto tsaditi, jo IfilO let. Od prešeljevanja narodov je Iň11 let Od kar bo se Slovenci v teb krajih naselili, je kaeiti l.o(.KJ iet. Od sczidauja dunajskega mesta je 786 let. Od volitve lîudolfa I. Tlabiiburškepa, ])iadcda uascga c-esarja za nemikega etsaija jc Ol-'î let. Smodnik so bili i/našli pred 506 leti, tiskarHtvo pa pred 440. leti. Amciiko so biti odkrili pred íi94 ieti (14!J2). Maitiu Luter je Kiil krivo vero pred 369 I. (i. Iijl7). Na& prcsvitli cesar je zaćel vladati pred 38 leti.
* (Orel rojiar otroka.) „Ameriki,, se pile: Pred nekoliko tedni pitala je'žena farmeij?. Jean iiaptibte Komilyja iz Vincent de Î'auia v Kanadi na dvorilći kuretniiio; med tem se je igral nje dveletui otrok -zraven. Na enkrat piane orel kakor blisk na otroka, ga zgrabi s kremplji, ter vkIcíÍ v xrak. Mati aacuje otrokov krik ter vidi, kako sinček svoje ročice Bteza proseè pomoĚi. Na kričanje materino priletè sosedje s puškami lioteć preganjati orla. Ta leti kako miljo daleč s plenom, potem tse pa vsede na streho nekega skednja. Tukaj prifne trgati otroka, a jtre-ganjajoèi možje ga s tem prepodé, da v zrak streljajo, A pomoè prišla je prepozno, kajti otrok, kojega je aedaj orel na strehi pustil, bil je vžc mrtev. „Lj. L,"
Opravki meseca januarja.
Vinoreja. Tri vgodnem vremenu vinograde gnojiti, lepe dneve rigolati, skorje starih trt odrgniti, ker jo pod njo aeki ćrv. Vezi prerexali. Pri lepem vretneno rezati. — Kletarstvo. — Pretaka se, do-polnuje in a pokuèaujem čuva nad vinom. — Domaće gospodarstvo. Zemlja ae navaža, kom{>08tni gnoj se dala. Žito se premetava v kašfali. iilevi naj bodo gorki J opoludne se prevetrijo. Uela se naèrt, kako se bude obdelovalo prihodnje leto. Dobre knjige se Ćitajo. — Poljedelstvo. O lepem vremenu ae ^oj na njive voai; potiae popravljajo; y-emlja, lapor in kompost so pripravlja. — Sadjarstvo. Drevje Udfovjrni uadJuk,	ia tkloioik J. ILti^m.
ae auaži, atari lui) se odrgne; goseniôja zalega in mah ae odstrani Obrezujejo se pritlikovei in špaliri, Zareaie ae nainažejo z drevesnim voskom. Vrtnarstvo. Narejajo so gnojne grediee (Mistbeete), kamor se deva knmarieo in melonino seme. — Ćebelo-reja. Motiti ae Čebele ue smejo, morajo se varovati golazni. Ak(t treba, morajo se pitati z medom ali kandis-eukr< m. Pred solnOnimi žarki ae morajo obvarovati, da se prezgodaj ne zbudć.
Sejmi na Dolenjslietn.
v Ljubljani 8 dan, in v Novem mestu prvi pondeljck "'sasega meseca sejin za živino. — V Škocjanu pri Mokronrgu vsaki kvaterni četrtek. — 2. januarja v lïibniei. — V pond, po sv. b kraljih na Vidmn (pole^r Krke). Torek po sv. iJ kraljih v Metliki. 1Ó. v Zalogu,
Loterijske srečke.
Trst 19. decembra 18 flO 64 82 19 Gradftc 24. decembra 80 02 22 30 19
TsJm s«r«tinili«ut, pTiJaiolJem In Knnnťuiii
Srečno Novo leto!
U
^čenec
\z dobre LiŠ?, ki bi se rad klebučarije ufil, se takoj spreime pri
ICavol Dularju,
LM	klobučarju v Eiidoltoveni.
gi^ Svarilo.
K«'! fie jiod nnijťin iiiií-iuím šlvaiul Mrt'Jl (iiinhlnc) todii Klftliejíe kot moji. od «iin^riiTa nroiliijnj», Mvartni	ibitkvjcu fatitliťiCH kiiticm otl icy;« hp [tr^VH.
riti
«

(S
jp!^ Šivalni stroji.
f Najboljši Howg-, Singer in Cirkular 0 šivalni stroji z 5 leiaini poroštvom (garancijo) prodaja od 40 fll- naprej. Da so moji Ëîvalnî strflji ^osfbno Mri, iiiiyo tisti àstiii kupft pričati, tiiti>ri jili Že W 1(1 d« 1« let rabijo.
■CO
Šivalni stroji.
»
=3 »
B
3* O
J. OGOREUTZ,
T Novem mostu. [s-t]
Federn Matrazen
ta «
Tudi prodaja od 7 do 8 gld. lesene Federn Blatraza od glv. o. k. priv. tovarne iz Dunaja, katere drage „Drat Matratzen" popolnoma nadomeatujejo.
Federn Matrazen
JtoTOMito, — Kktùnil J. ErajM.