stev. 5S V Trstu, v patak« 28. februarja tflt Letnik LXIV 'zhaja vsak dan zjutraj, tudi oh ne4«ljah In pravnikih. — Uredništvo: ulica sv, Frančiška Asišktfji 20, I. netistr, — D&olsl ,aj fie pojlliajo uredništvu. — Nefranklratia pUm* n? n: pri->eitiajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik .-'lifau Godinj. — Lastnik konsorclj lisia ^Edinosti'4. — ti-fkirne Edinost. — Telefon uredništva in uprave ihv. H-57. — Naročnina .jnaSa: ra celo leto 60 K, pol leta 30 K, tri i:; l\ — ?a nedeljska izdajo 2« celo leta 12 K, pol leta 6 K. F*osamc7:tu Številka t* Trst hi okolico?0 vln„ zunaj 20 viti Ot»lasi irgovc?* in obrtnikov mm po 70 vin.; osmrtnice, zahvale poslanice. vab:la, ogliiii den.imilt zavodov mm po 50 v.: ogla- i \ tek«hi lista do 5 vr ,t 20 K, Vtaka nadaljna vrsta 3 K. Mali oglasi pa .> vin, he"<*ita, najm'-i pa su vin. Oglase sprejema m-etatni oddelek Ldlnu^ti. Nrocniua in reklamacije se pošiljaj« izključno uprar „T.11«ottl", Upriva in inseratnl oddelek se nahajata v uiict ^v, FranfilRa M,.. 20. — Po*tnohran. rarun 84l,tij2 MIROVNA KONFERENCA. Svet desetorice, — Armonsko zahteve. Vsakdanja seja ministrov zavezniških in pridružen'.Ji vlarti se je vršila na Orsayskem nabrežja od 3 do 6 popoldne. Razpravljalo se ic predvsem o razdelitvi dela med obstoječimi komisijami in onimi, ki jih jo še treba ustanoviti, ter o raznih vprašanjih slede meja sovražnih liržav. Določile so se ^vernice za presojo belgijskih zahtev 1-i vprašani, ! Italijanskih ozimnih zahtevah v smislu novih Italijanskih teženj, katere so se formulirale po zadnjih razpravah ministrskih svetov. — Cc razumemo prav, se je v ■ ejah italijanskega ministrskega sveta po vrnitvi ministrskega predsednika Orlanda temeljito razpravljalo o dogodkih na mirovni konferenci, zlasti o vprašanju predlagane \Vilsonove razsodbe, iti položaju, ki je nastal po A\ Jogodkih. Posledica te razprave ic pač sedaj nota ministra zunanjih stvari, Sonnina. Zarota proti \Vii8ontL h Ncv Soi"ka se poroča: »Evening Tclegrant^ javlja, J;i se je na podhgi izpovedabo dveh možakov, ki so iu -pozna': za ?panika anarhista in sta bila določena, da ; mor i ta Wi!sona ob njegovem prihodu v Boston, vršila laJalin.j preiskava v radikalnih španskih krogih ter ie >Ho aretiranih 14 oseb. Dognalo se ie, da so bile vse so-deležene pri nameravanem napadu na VVilsona. Dna dva možaku, določena, da umorita \Vilsona. sta prišla iz Fi-ulelflje, iiotcč v Boston, ter sta imela s seboj bombe, i arejcnc v Piladclfiji. V Bostonu naj bi bila pr' kovala Wnsonovegi izkrcanja. Mod aretiranimi anarhisti ie nahaja neki Pedro Martin, glavni urednik nekega španskega radikalnega lista, ki le bil že na Španskem aretiran zaradi anarhistične propagande. Wllson ne skliče kongresa. Iz Washins:tona se poroča, da \Vilsoti no skliče atne-riSkoga kongresa v izredno zasedanje pred svojo vrnitvijo Iz F.vrope. NVilsou smatra za svoio dolžnost, da ostane v Evropi do sklepa mirovne pogodbe. Cleiiienceau. V sredo popoldne Je Clemenceau prvikrat zopet prišel i svojeua stanovanja. Ogromna mno. ica, ki se je gnetla i>red hišo, ga Je navdušeno pozdravljala. Po vožnji vse Jo Versaillesa ie Clemenceauja posetil predsednik repu- Mlkc PolncarĆ. Clemenceau je izjavil, da mu je prvj nje-sov Izhod del spreizborno. Češko državno posojilo. Iz Prage se poroča, da je narodno shrom.iZdenJe v . imetja.. Obenem rc ic skfeiuto, da se naiame državno po-i rojilo poldnitniKjarde v ^atu, nreb' -i i i inozcrasici valuti. Žigosanje avstrijskih baak 9. marca in od 26. februarja cif zaprte za promet, o^elmi i« uvoz bankovcev. Pofot"! marca. v ?>ragi je mir. Iz Pariza poroča, da ni res da bi biW v Pragi lz-bruimiM nemiri Dve osebi, ki ste bili v uradnem poslanstvu v Pragi in ste zapustiti Prago v pone leHck, iziav-l;atc, da v Pragi i»i bilo nikaltršniit nemirov. Cehi so se umeknill U Tešioa. Varšave se poročil 36, t. mPod t»;h'zoi .>tvoirf odposlancev zavezniških vlasti izpraznluleio češke tete sporno tešinsko ozemlie ter sc umikalo na sporazumno določeno črto. , Za zedinienje Nemške Avstrije / Neročlkt. Iz Weimara se poroča: Dospel ie semkaj nemško-av-strijski državni tajnik za zunanje stvari, Bauer. Posetil ]c Eberta in Schcidemanna, s katerimi ic dolgo razpravljal o posledicah zedhijenja Nemške Avstrije z Nemčijo. Bauer je nato odpotoval v Berolin, kjer bo raz~ pravljal z Brockdorffom in drugimi ministri. Nemška armada. Iz VVcimara se poroča, da je nemška iiaroihia skupščina sklenila, da sc v svrho obrambe meja in vzdrževanja miru v nemški rcpnblild upostavl vojska, ki bo Štela 300.000 mož. _ _ Gospodarska In socijalna revolucija. 5 V soboto zvečer je imla tukajšnia socijalna demokra. :IJa v svoiem domu velik shod, na kafčfcm ntT'rr^prav- Bfi.!amo >o težk!m razmeram, ki se bodo naglo izpre-miniale, in zato ne vemo, pred kakim položajem bomo stali v enen\ aH v par mesecih. A gotovo je, da bo ta socijalni proces trajal več let. Nove mase, nove falange se orijentiraio sedal v smeri socijalne demokracije. Ali s tem ni rečeno, da ne b! prišle vmes dobe kriz, kakor se tako cfogai; nevsod in kakor se je zgodilo tudi \ Trstu po splošivi stavki leta 1002 in po sijajni vulikii. zmagi leta 1907. Krize Sfi' neizogibne. Na nas pa ic - je zaključi1 Pit toni ta dc! svojega govora —, da učvrstimo svoje organizacije tako, da bodo mogle nadvladati vsako škodo kake krize. S takim namenom sprejema vnovič poverjeno mu ii'logo, Nadaljne razprave so veljale notranjim stvarem v, stranki, zlasti reorganizaciji delovanja. Ponavljamo, da ne vemo, ali sc je res, oziroma, v koliko se je Pittcmi v času svoie odsotnosti iz Trsta oddaljil od politike načel: vsekako pa je v tem svoiem go* voru ubiral smeri načelne sociialnodemokratske politike: za. TUternaciJonato. Mi pozdravljamo to, izrecno priznavajoč, da bo na preobrazbi sveta In človeške družbe delavskim masam v vseh narodih poverjena, odlična naloga. In povsem pravilno je rekel Pittoui, da ie treba mase pripraviti in usposobiti za to delo. Toda tudi Valentin Pittoni nam ne bo oporekal, če pravimo, da ie za intcrnacijonaliziranie snovanja delavskih mas treba predvsem odpraviti vso, kar jih Je ločilo dosedaj! Pasti morajo pregraie tudi narodnostne naravil Lovi sc pa za: utopijami tisti, ki meni, da sc more to zgoditi potom nasilnega tilvcliranja. Vse dosedanje izkušnje — in to šj posebno tudi tu pri nas v Trstu —■ govore, da to ne gre. Taka pot ne votli do internacijonalizlranja proletarijata. Zlasti v šibkih narodih, ki sc morajo boriti za svoi nacijonalni obstanek, tudi delavske mase (vsaj po svoji veliki večini) nočejo polagati svoje narodne pripadnosti na žrtvenik intcmacilonale. To je gotovo dejstvo, iz katerega izhaja najenostavnejši in najlogičneJŠI pouk. da le pravičnost, enakost iu svoboda v narodnih pogledih mo- tali v glavnem o prcos'novi'sffa'nke in o vprašanju taktike. ki naj jej sledi stranka v sedaniih časih. Glasilo j re odpreti poti InteriiaclIonaHziranJa! Ko trdimo K no govori iz, nas uiknko narodno Sovenstvo, nikaka tesno- stranke »II Lavoratore« ie beležilo z velikim zadošče njcin. da so pristaši stranke na tem shodu pokazali, da se je proletarijat v teti zadnjih časih naučil misliti in razsojati ter razpravljati o različnih vprašartPb z globoko resnostjo. Posebno pomembnost pripTSBie ^Lavoratore tet skupščini tržaške socijalno demokracije vslcd dejstva, da je membnost temu zouetnenm nastopu Pittoniia pred svoio stranko. Ne vemo. če Je res, ali resnica Je, da se jo v Trstu splošno govorilo, da ni več soglasja med voditeljem «in urugitui mcrodatmml činitelji v siranki Očitali da so mu, da se njegova politika preveč nagiblfe' k transigiranju, k odjenjevanju napram vladavini bivše Avstrije. Preveč da ie radi taktike žrtvoval na — načelih. Koliko je bilo resnice na tem, tega — kakor rečeno — ml ne vemo. Ako pa so imela ona očitanja kaj srčnost, ampak Jc to le poklon nred neirtajljlvo resnico, ki jo inora imeti v svojih računih tudi socijalna demokracija naših krajev! In jo bo morala imeti — pa naj usoda, ki bo določena tem krajem, taka ali taka - . če bo hotela tudi naša socijalna demokracija Imeti svoj primerni delež na delu za rešitev tistih velikih nalog bodočnosti. o katerih je govoril nje voditelj Valentin PSt-toni! Domače vesti. Novi cenzurni predpisi. V srednem »Ossemtoi u ' izšla naredba vrhovnega poveljništva italijanske vMskr, ki se nanaša na cenzuro časopisja In sploh tiskov in v, zasedenem ozemliu tostran italijanski državne mek. stvarno podlage, potem nastala ob njegovem povratku na torišče stranknega delo van ia vprašanje: ali se je stranka zopet približala k njemu, ali on k njej? Po tenorju Pittonijevega govora minule sobote bi bilo soditi, da 'c poslednja domneva prava. V u vod.i svojega govora se jc Iskreno zahvaljeval ko-dragom, da so ga vnovič izvolili v eksekutlvo stranke In v politični odbor Globoko hvaležen da ie na tem dokazu zaupanja v tem trenutku, ko se zaključuje strašna doba v zgodovini stranke in ko ta začenja novo dobo. Tudi njemu so sc seveda po dvajsetletnih borbah skrčile energijo. Vendar se čuti osokoljen, ko vidi v delavcih voljo za delo na vseh poljih delavskega gibanja. Računati morete ie rekel — name brezpogojno, kar se tiče zvestobe do vaše stvari. Odločno se jc Izrekel Pittoni proti demagoštvu — proti frazcriem. ki — pišoč in govoreč za delavce, tiralo demagostvo! (Ali ni ta beseda naperjena proti bivšemu, likvidiranemu ^socijalistu r Pueclierju?) Danes stojimo na pragu nove dobe, lei se pripravlja v vsem svetu: vidimo revolucijoniranic vseh duhov, vidimo. kakr> je tragedija vojne prevrnila vse in je po*-spešila dozorevanic dogodkov nc Ic iz gospoJarskih razlogov, ampak tudi duševnih. Nastaia nova doba, v kateri morajo biti socijalni 'Jemokratie glavni činitelji. To ie težka naloga, kajti Socijalno-gospodarska revolucija jc nedogledno zapletenejša hi inora biti dolgotrajnejša, ngo kakršnasibodl politična revolucija. 7,nr,iti I akega monarha, ali nadomestiti kakega pred sedi1.: It a republike: za to ni treba mnogo. Velikanskega dela pa je treba za izvedbo socijalne in gospodarske revolucije, ki mora globoko prodreti v vse pojave življenja. V koliko ojo v mo&kcni /.boru, prosim, da pridejo oh 5, in ne ob 6 v Matic", k vaji zn moški zbor. Gospice pevke pro- no, da pridejo danes ob (• \ Matico, da ^i razdelimo crclo. l'roslm vse. da so točno ob uri na mestu. — Načelnik. Konj«ko meso. D; :cs se bo prodajalo konjsko meso !n sicer brez kosti po K 7'20. s kostmi po K 5'20 kc v naslednjih mesnicah; Demarcli:, (iumlia 2. Svegel, Gin-Ha 5. llnei, P. Hrannuite N, Minisiul, Kiborgo 26, Portuna, Medla r>2, Tedesclii, Pozzo 18, Visintiul. Tesa 1, Tantiui, j^ittii!.,:, er 9, Bornettini, Mcdia 34, Hranisczicki, Malcan-ton Masutti, Giulia 31, Ursich, Tesa 8, Pontoni, Fontana 22, Visceeh, Giulia 2S, Zerovnik. Mura 9. Pnstno-varijetetni večer pevskega zbora Glasbene je. '-: oP Jugoslovanski narodni svet in kmetom v Vrtojbi. Već raznega orodja, plenjeno, Je kupil na Štajerskem, nekaj avstrijskih častnikov pred italijansko c:i j'li je izročil! k; mu je bilo za-pa od bežecih okupacijo. Dva soda bencina, ki sta bila zakopana v tleh kakili 200 in od stanovanja, sta njegova last. Dal ju je zakopati, da ne bi se bencin kako užgal. Trije konji, dve motorni kolesi, cir-kularna žaga, mlatilnica, žaga na bencin, kolesci j, štiri ovce, nekoliko kokoši in .petelin je vse njegova last. Priča Štefan Pcrko iz Podgore, star 22 let, sluna v goriški kmetijski šnli, je izpovedal, da ie Strekelj že mcseca septembra ukazal, da naj se zakoplje orožje, kar so storile ženske in ruski-ujetniki. Tri tovorne avtomobile je Štrekelj dal na dvorišču tako dobro zakriti z vejevjem, da jih ni nihče niOKel opaziti. Perko je potrdil, da so motorni kolesi, mlatilnica in druge stvari, kakor je trdil Štrckelj. res dospele v Gorico iz Štajerske. Perko je končno izjavil, da je dejal Strekelj. da je ves vojni plen treba hraniti za jugoslovansko vlado. Sodišče je obsodilo obtoženca v enoleten zapor, toda Matice v Trstu se bo vršil jutri, v soboto, 1. marca, v j pogojno, in je odredilo, da sc mu vrnejo stvari, za katere za- Tvrdka Padova-Nilan, A ve'iki dvorani Narodnega doma. Začetek ob 8 zvečer. Pole k resne glasbe je preskrbljeno tudi za zabavni del. Ta obsjga: soloplese, balete, kuplete, šaljive prizore, čveterospeve in druge .polomijade. Natančni spored sc je trdil, da so njegova last. ter ponovno potrdilo plcmbo vsega ostalega zaplsnjenega materijala. Štefan Zigon, Fran in Vineenc Bratina so obtoženi, da so i/ nekega vojaškega skladišča v Ajdovščini hoteli dobi zvečer v dvorani. Vstopnina 2 K za osebo, lože soj odnesti kramp (zidarsko kladivo?), sveženj žice in vreče \se oddane. Vso posetnlke prosimo, da prlncso kozarce s seboj. Za dobro kapljico in mrzel prigrizek je skrblteno. Po sporedu jc prosta zabava. Slovensko gledališče. V nedeljo sta dve predstavi, po-poMirc ob po! (reli je sedmič narodna kra s petjem »Deseti brit«, zvečer ob pol osmih pa štiridejanska Igra iz par-iških japonskih krogov »Tajfun«. (Na gledaliških listih je bilo pomotoma javljeno, da jc v nedeljo popoldne drami iz nravnosti«.) Mostna zastavljalnica. Danes, v petek, se bodo dopoldne in popoldne prodajali razni nedragocenl predmeti, zastavljeni meseca avgusta leta 1918. na zastavne listke serije 143 in sicer od .si. Mvtai do št. 87.400. Plesni vciieek v Nahrežini. Jutri, v soboto, 29. t. m., sc bo vršil \ prostorih kolodvorske restavracije v Nabrežji plesi ti venček, čigar čisti dobiček je namenjen za spomenik največjega našega pisatelja, Jvana Cankarja. Začetek ob 8 zvečer. Promet \ pristanišču. -Prispeli so: »Johal« Iz Napolja, *B. Bruck' iz Bcnetek, AVe&t Wyska« iz Port Oregona, :Scaltl. 'iz Ncwport-Mana, Carlntia« iz Barija; od-j>luli: Loveen« in /Prinz Hohcnlohe v Benetke, »Alga« v Kalanijo. Izročilo \ arhOHlnc oblasti za 27. t. m. Ponoči sta bila 7,-otitana Rnimondo Nldro in Oiuliano Podreeea, rodom 7 Pnlc a bivajoča v Trstu, ker so ju zalotili, ko sta hotela iz skiadllv-a Virglnljc Cogat odnesti razne likerje in druge strani. — TVkom direva sta l>:la v čakalnici na južnem kolodvori aretirana Bruno Stalzer in Kudolf Kaleman zaradi pol/.kušene žepne, tat vrne v škodo Antonijcte Rai-nutrdL Antnnijete Toso in Marke Bosiel, • - Ker je na parnikit »Romero« ukrade! v škodo amc-rikan ke komisije moke za kake 3 lire, je bil aretiran Anton Lobert Moko so mu odvzeli. . Aretiran je Ml A-loiz tllgor, ker so na zalotili, ko !ct hotel odnesti za kakih 15 lir moke, ukradene v skla-Uiščti št. o v stari prosil lukl v škodo amerikanske misi ic. Are tiralice je moko vrgel v morje. fta stopnici je padla 671etna Nina Campus in si zio-ipila desno podlakct. Na rešilni postaji so ji podali prvo pomoč. Na delu. iežak Gaspar Piorettc, star 50 let, jc- nesel po ul. Rossial vrečo na rami, ki mu je zdrznila na tla •n obenem pobila tudi njega, Poškodoval si je desno nogo, d.i ic mor.'! isuatl pomoči na rešilni postaji. Z revolverjem. Včeraj okrli prlnoe! \ bilo v Puvanovi r istiliii na trgu C ivaua še precej '/.ivaiino. Prišla sta dva kar. bin:cr.'a, ki sta zahtevala, da se gostilna zapie. Bila st.i pa v gostilni' tudi dva italijanska vojaka. Eden teli dveh vojakov je ust elit z revolverjem in /adeJ drugega vojaka v trubu+i, Nazionc^ pravi, da jc bil strd name-•aWnjeric;n. / druge strani pa sc nam poroča. i->> -mni n-.i ir'ji! nroti vratom costilne, cico žeblje v. Obtoženci, govoreč slovenski, so sc branili, da so te stvari našli na cesti. Obsojeni so bili vsak v 6-incsečen zapor, toda pogojno, in so bili torej izpuščeni. Štefana Bana in Karla Brenška so ustavili karabinjerji, ko sta nosila 15 parov hlač, last vdjaške upravo. Ran je trdil, da je kupil vse od neke ženske in potem prosil Brenška, da mu jc pomagal nositi. Brenška je sodišče oprostilo. Bana pa pogojno obsodilo v štirimescecn zapor. Anton Eržen jc obtožen, da ie hotel prekoračiti pre-mirno črto. Obtoženec priznava, a trdi, da je hotel iti na pošto po svojo pokojnino, do katere itna pravico kot invalid. Ob meji ro ga aretirali. Sodišče sa jc pogojno obsodilo v enoleten zapor. Jakob Piščane je obtožen, da si je 23. januarja na Opčinali hotel prilastiti 20 metrov bodičaste žice in dva železna droga. Obtoženec priznava in pravi, da je hotel z žico zavarovati neko nevarno stezo v svojem posestvu. Sodišče ga te pogojno obsodilo v štlrlmescčen zapor. Jurij K obal iz Podgn.da obtožen, da so našli pri njem puško, dva revolverja, 12 vojaških odej, nahrbtnik Jn kotel, vse vojaška last. Obtoženec je trdil, da je vse lo prineslo domov najbrž njegovih deset sinov, ne da bi bil on vedel za to. Sodišče ga ie obsodilo v enoleten zapor, toda pogojno. MALI OGLASI 2 obleki skoro novi Jj^jj ProitostG z u mladenifa 15, tlo 18, leta. Ulica Tiziano Qt. 9, !§(!? sriba ;ili soliii'ii, o pri Sv, Jakobu, praziisi. ^Ma slov r;: i-is. od d. Edlnos:i. svrho Jeni ve znanja jjospodliup, slaro do let, ki ima orfinoict o. Rt-snc [Kiniidhc na ln*.,vrii*.i 2. odd. Edinosti pod J^esen". ''H'0 ?h!i Afif lin soba, svetla,/ vzmeti LUnUllanll blazinami, so proda za Z300 K radi odhoda. Fosrolo I S,j vrata 18. ____ 9m Hngin irw«nTc'F' ui. IV. __ 8883 se lepe sobe z bol.''o hrano pri majhni odlitnl ",J-R9 JrnTinL Naslov ' povo ins, oddelek Edfooiti. _ 8888 srebroenja * kova kupnic tirar, ui. Maozoitl it. 17. 3^80 iKV ToiIk:t^sko vino po K 6.80 liter. Caranlrana priora mast, s(5na mas u, za kuhinjsko poiabo iii za slaščičarne, po K 27,— kp. Hop?sc2eB2a iz Bcrionje, prve vrste po ^ K 50.— kg. Čokoflada« različnih tovaren, najfinejše vrste po K 38.— kg. Kondenzirano m^eko s sladkorjem. marka ttltalia" po K 8.50 posodica. SteraLU rano fcrslno mlako po K 7,— posodica 1 kg. Naraven f&olček po K 8.50 posodica 1 kg. Dvojno koncentrirani pa arflžnlkS i7 Parme, najfinejše vrste, v posodah po 10 kg po 11.— K kg. Paradiin^cva omaka iz Barija, zajamčeno pristna, v posodicah po 200, 250, 400 gramov, po K 9.50 kg. KoSiosomo olje, ruinirano, belo, pristno, za kuhinsko porabo, v sodčkih oo K 25 kg. Slan® portugisask^ sardele v poso-dicah po 10 kg i o K 14 kg. Porf*f$a3$ke sardela v olju (znamka („Sole ), najfnejše vrste, zaboji s 110 škatljami po 210 gramov po K 625,— zaboj; 1 škatlja K 7.50. ParffumSraftO ml!o, (znamka „Sirio") po K 77.50 tucat. • P»arfumivano nr-ISo (znamka fA.caccfe4> po K 53.- tucat. Rumeno mi!le ans^^kega Izvore, 60V« maščobe in kiseline, po K 16 Irg. 2ustili. O!i ponovni preisknvi pa našli v ptid- J ■L',» v,olske;a iioslcpla M nekaj pušek in so zaplenili :ekn) voz In drugih stvari. '3to'/e«ev je poudari,il, dn ie izročil vsv. kar je sna-. vojni pieu, ie ob prvi preiskavi, izvzcmšl tri pit-/a \atcrc je mislil, tla so bile tudi izročene. Ko so 7,oDozdmunIK Pr. Mražek Trst — Corso 24 — S. m. - TrsS. Ordinira oci 9—Li dop. in od 3—ti pop. EikbdM izairanjc zob, ilonililBiii in mM zalije. prodaja „Gospodarsko druStvo" v Badcni (fstra^ Cene po dogovoru. -- lstotam se dobijo izvrstna istrska vina. B izvrstno, po K 5 liter. Od 600 litrov naprej se podari kupcu. T m&m fm Ci mi. OU.ONIG Trst — ulica Amalia štev. 10—Trst WNQ uo« Mili pot tra pustil te. In te puške niso bile iz~ ^erku, da n^j izroči so ato tiaai: irasani ti itra ..uC, tU va »vi v i & z zapora, e viucl, ■tu ukazni slani Stctanu oblasji. iNa podlagi te izročitve l|nc preiskave in Je bil potem on jo J11 c j «'i.ial \ zaporu. Na pr i>otrd:l tla so mu zaplenili tudi i-.) ži\ :i*.vm ki pa je bila n am)v,t iv ! .Vi t' krmo. ki je bila last sole, i ne, iii ':Uu iub satrt posestvo, polje in i>U a last. Nckuliao kra prodaja tvrdkn — v Trsln, ulica Torre bianca štev. po naslednilh cenah: Velika mnoftlna /sfrskega zcan'a v !3 do Izolanski dczertnl relošk H 10 stek.) po K 7..->tt. Stari, sladki dalmatinski »prosek« (? 10 steklenici m K 7.S0, - MoSkat in plnot (7 '()) pt, K /.50. — tv.^iii likerji po konkuenč-niit ccnal:. KfrrIKo liislo m mu prodaj h tvd 08 VA70VEC ul. bianca 19. ~ TRST - Vic f hsm d! Rlspcrmia 5-Vil L Hiulti 9* Podružnico: Dunaj, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik,Zadar. Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v bančno stroko spada-dajoče posle. Sprejema vloge na knji/ice in tekoči račun v limh Ecmnah po najkulanutejših pogojih. — Uradne ure blagajne od 0 do 13. — pikip^ipi mmm ' nrf