Izhaja vsak Četrtek. Ona mu ]• S K na leto. (Za Nemčijo s K «o via, n Ameriko In druge tule države 4 K 00 vin.) — Posamezne ltevllke a« prodajajo po 10 vin.
■eratl
J pa i UpravniStvu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Stev. 18.
V Ljubljani, dne .5 maja 1910.
Leto XXIII.
Kmet in veliki obrt.
Finančni minister išče novih davkov. Za državnozborsko večino se pričenjajo slabi časi. Radi bi imeli Nemci ,In Poljaki vpliv pri vladi, odgovornosti <fca nov« davke se pa boje. Naši poslanci
fiovdarjajo, naj se zvišajo davki boga-ejšim ljudem; z vso odločnostjo se pa Upirajo večjemu obremenenju delavnega, zlasti kmečkega ljudstva. Proti znatnemu zvišanju dohodninskega dav-jka za večje dohodke ne more imeti noben pravi ljudski zastopnik nobenega Ugovora. Ravno tako je pravično, če država poseže na velike dividende bogatih delniških družb in na ogromne flohodko, ki jih imajo upravni svetniki In nadzorniki pod imenom tantiem; od Čistega dobička se razdeli namreč po-ivprek po 4 od sto mednje. Tantieme iznašajo na leto krog 20 milijonov kron; iza nekaj sej je ta svota ogromna in jprav je, če jo davkar nekoliko ostriže. Delniške družbe tudi splošno nosijo iveliko dobička. Leta 1907 je bilo v naši Šržavi 4000 milijonov kron naloženega Iv delniških družbah. Dobiček je znašal B50 milijonov, torej skoraj 9 od sto. Nekaj jih je seveda slabih; zato so pa druge, ki obsegajo po 30 in še več odstotkov čistega dobička. Tudi ta žila se more brez škode puščati.
Osebni dohodninski davek se po sedanji postavi stopnjuje polagoma od 1200 K dohodkov dalje. Stopnjevanje pa gre samo do 5 odstotkov. Več nego 5 od sto ne plačuje nihče, četudi znašajo njegovi dohodki na stotisoče. Ljudski zastopniki zahtevajo, naj se ta mera pri velikih dohodkih znatno zviša. Finančni minister je predložil državnemu zboru načrt zakona, po katerem naj bi se dohodninski davek polagoma nekoliko zvišal, a tako, da bi šele
pri 205.000 K letnih dohodkov dosegel 6 od sto.
Proti temu se ustavljajo kapitalisti in pričenja se zopet grda gonja proti kmečkemu stanu. Po časopisih in knjigah, po zborih in shodih se kriči, da plačuje kmet najmanj davka, in da sloni večina državnih stroškov na velikem obrtu in na trgovini. Tisti, kateri tako govore, naj nam odgovore na tale vprašanja: Komu se pa boljše godi, ali tovarnarju, trgovcu in bankirju in vsem tistim, kateri od svojega denarja vlečejo ogromne dobičke, ali kmetu, ki ve-likrat nima niti svojega dela plačanega? Kje je kak kmet, ki bi mu posestvo samo neslo čistih 9 od sto, od-števši vse stroške za vzdrževanje poslopij, za delo in za davke? In dalje: Kje pa dobi veliki obrt svoje delavce? Ali ne največ iz kmečkega stanu. Ali ne daje kmet svoje otroke v najboljših letih cesarju, da branijo državo in v nji predvsem bogatine? Ali ne gre na leto na stotisoče krepkih mladeničev in deklet v mesta in v obrtne kraje s svojim delom ustvarjat bogastvo in delat dobičke, ne zase in za svoje sorodnike, marveč za kapitaliste? Ivonečno pa vprašujemo: Kje pa ima veliki obrtnik in trgovec svojega najboljšega kupca. Če ima kmet denar, ga ima cel svet. Najboljši trg za tovarne je na kmetih.
Države se med seboj pulijo za trge. Zato se oborožujejo, zato si napravljajo ogromne vojne ladje, zato se prepirajo diplomatje in vsled tega groze krvave vojske. Japonec je šel nad Rusa, da bi si v Koreji in na Kitajskem zagotovil prodajo svojih tovarniških izdelkov. Angleži se grdo gledajo z Nemci, ker se boje, da bi jih ti kje ne uhiteli in jim zase ne pobrali kakega trga. Ameriške Zedinjene države so iz ravno tega vzroka v nasprotju takorekoč s celim ostalim svetom. Ali more naša država, ki je
vsa v dolgovih in ki ne zmore tisočev milijonov za bojne ladje, ki nima nobenih kolonij, zdržati trgovsko vojsko z drugimi velikimi in bogatimi državami? Vsak v6, da ne.
Trg za naše tovarne more biti ob pametni politiki, ki se mora ozirati predvsem na južne Slovane, samo jug in vzhod. A vse to nam nič ne pomaga, če bi domači trg oslabel, če se gospodarsko ne vzdigne kmet, ki je in ostane prvi in najboljši kupec.
En zgled: Leta 1903. se je začel za evropsko veliko obrt, katera je svoje blago prodajala v Ameriko, slab čas. Zlasti Francozi so to čutili. Amerika je kupila malo; cena blagu je padala in bati se je bilo, da mnogo tovaren propade. Toda francoski kmet je rešil tovarnarja. S pametnim in skrbnim delom. zlasti z živahnim zadružništvom se je bilo kmečko ljudstvo tako vzdignilo. da je toliko več pokupilo zase, kar je šlo manj iz države. Delo je mirno napredovalo in blagostanje je rast\o. Francozi so bili še vedno tako močni, da so ogromne svote denarja posodili tujim državam; samo na Rusko je šlo že po letu 1903. enajst tisoč milijonov frankov. Domači trg je rešil veliki obrt.
Nauk je preprost in jasen: Gospodarsko izboljšanje kmečkega stanu pomeni za vse druge stanove, zlasti pa za obrt in trgovino dobre čase. Kmet je tudi v tem oziru podlaga državnemu b1-kostanju.
Sežani zbor kranjski.
Deželna električna centrala.
Živahna razprava se je vnela o poročilu odseka za deželna podjetja o električni centrali, ki se je posvetoval o poročilu deželnega odbora o tej stvari
V
in predlagal: Deželni zbor odobri poročilo o stanju, v katerem se nahaja zadeva električne centrale, in deželni odbor sc pooblašča, da nadaljuje pogajanja, a o vsem, kar sklene, pa poroča deželnemu zboru.
Iz poročila navajamo: Ker si uprava c. kr. državnih železnic prizadeva prilastiti si vse največje še proste vodne sile tudi v naši deželi in jih uporabiti za železnice, je sklenil deželni odbor se upreti temu in delovati na to, da pridejo vodne sile v deželno last in se porabijo za povzdigo kmetijstva in obrti. Vsled tega je deželni odbor stopil v neobvezno dotiko z nekaterimi zasebniki, ki imajo koncesijo za izrabo vodnih sil, da bi deželi odstopili pridobljene pravice. Ravno tako n e -obvezno je poveril elektriški družbi »Union« izdelavo generalnega načrta za električno deželno centralo, ki naj bi vso Gorenjsko preskrbovala z električnim tokom za razsvetljavo in motorično izrabo.
Pri vodopravni obravnavi za izrabo vodnih sil na Jami in v Svilah so zastopniki deželnega odbora najodločneje ugovarjali podelitvi koncesije c. kr. že-lezničncmu ministrstvu in so zahtevali, da se d& prednost deželnemu projektu pred vsemi drugimi. A že med razpravo je prišlo do odločitve, ker je poljedelsko ministrstvo priznalo T. Pavšlar-ju koncesijo za izrabo vodnih sil v Jami, s čimur se je onemogočila izvršitev projekta c. kr. železniškega ministrstva. Deželni odbor je potem vprašal c. kr. železniško ministrstvo, če preneha pridobivati vodne sile na Kranjskem in če bi hotelo jemati potrebni električni tok od dežele, ako ta zgradi svojo centralo. Vrhu tega se je povpraševalo v okolišu bodoče električne centrale, kdo bi hotel rabiti moč in razsvetljavo iz deželne elektrarne. Oglasilo se je nepričakovano veliko odjemalcev, in sicer za luč kakih 1000 konjskih, za obrtna podjetja okrog 6000 konjskih sil. Ker so vse poizvedbe neobvezne, je seveda mogoče, da bi se vsi ti, ki so se zdaj oglasili, ne priklopili k deželni električni centrali, a pokazalo se je, da je v okolišu nameravane električne centrale manjših in večjih obrtnih podjetij, ki rabijo že sedaj 6000 konjskih sil in ki bi se brez dvoma prej ali slej posluževali deželne električne centrale, ki bi jim dajala električni tok ta luč in moč ceneje, kakor bi se pridobivala na kak drug, sedaj navaden način, to je s kurjavo. Deželni odbor ima fce različne stroškovnike in rentabilitct-ne račune na razpolago, po katerih se more sklepati, da bi podjetje uspevalo.
To poročilo, ki je silno obširno, a mi vseh podrobnosti ne moremo navajati je zastopal v zbornici poslanec b o b i.
Kakor je obče znano, pa zastopniki veleposestva in veleobrti, to je slo
• rnak\ -in 3nem§ki liberalni poslanci kranjski niso nič kaj vneti, da bi se dežela polastila vodnih sil in na ta način onemogočila špekulacijo z vodnimi 21
silami. V imenu teh se je prvi oglasil baron S c h w e g e 1, ki pravi, da bi bilo monopoliziranje vodnih sil nesreča in pogin za obrt. (Ja, ali bo nesreča manjša ako se polaste vodnih sil kapitalisti namesto dežele?) Priznava pa, da zasluži stremljenje deželnega odbora iz-vanredno priznanje, a on ne more kar zaničevati stremljenja države v tem smislu. Pozdravlja, ker se hoče dežela sporazumeti z državno upravo, želi pa, da deželni odbor, predno sklene kake dogovore, pravočasno vpraša deželni zbor. V tem smislu stavi tudi resolucijo. V nadaljnem govoru se je spustil na politično polje in se ogreval za dua-lizem.
Poslanec Lenarčič ni prijatelj deželnih podjetij. Namesto da hoče dežela napraviti monopol za izrabo vodnih sil, naj rajše podpira zasebnike.
O dnalizmu ln federaUzmu je dr. šnsteršič, odgovarjajoč Schweglu, izjavil sledeče: Ker se je ekscelenca baron Schwegel spustil v tej razpravi tudi na politično polje in govoril o dua-lizmu in federalizmu, bom tudi jaz ob tej priliki se izjavil k tej stvari. Izkušnja nas uči, da nas spor z Mažari vedno bolj razdružuje. Dualizem nas ne druži, ampak nas čedalje bolj loči.
Nastal je zato, ker so se združili Nemci in Mažari, da si razdele hegemonijo v naši državi, da tlačijo povsod nas Slovane, kar nam pa seveda zopet ni čisto nič všeč. (Veselost in odobravanje.) Dualizem je danes neka mehanična zveza med Avstrijo in med deželami ogrske krone. Delegacije naj bi tvorile vez, a če mi, ali pa Mažari ne izvolijo delegacije, se monarhija vlada ex lex, ker nimamo § 14. v skupni ustavi. S federalizmom se napravi konec sporu vseh narodov, v tem, in edino v tem je pa tudi edina moč in bodočnost naše države. (Burno odobravanje.) Ako se izvede federalizem, potem bo zado-bilo naše cesarstvo tisto velikansko moč, ki jo želimo našemu cesarstvu. (Odobravanje in ploskanje.)
Dr. Lampe
pravi, da je vesel, da se je ob tem predmetu vnela tako živahna razprava. Culi smo izjave zastopnikov različnih nazi-ranj. Ne bom odgovarjal vsakemu po-sebe, meni se gre le za to, da pride stvar v tir. Resolucija, ki jo je predlagal ekscelenca baron Sclnvegel, se mora vsaj v prvem delu omilili. Ako se sprejme resolucija, potem si deželni odbor niti generalnega načrta ne bo upal dati izdelati. (Baron Sclrvvcgel: Sursum corda! Veselost.) Potem prečita odgovor železniškega ministrstva in predlaga, da se deželni odbor pooblasti, da v zvezi z železniškim ministrstvom dalje zasleduje vprašanje deželne električne centrale. V sklepnem govoru pravi poslanec Kobi: Že sedaj je zagotovljenih odjemalcev za 6000 konjskih sil. Ljubljanska elektrarna, ki
9noonaJa*? ?arom' naredi leto okrog 20.000 K čistepa dobička. Deželna elek-

trarna bo električni tok za 60 odstotkom ceneje proizvajala in ker je voda p^ ceni, bo gotovo nesla vefi dobička kakoj pa mestna.
Pri glasovanju so bili predlogi o& seka in dr. Lampeta z večino sprejeti, Dalje se sklene namesto podrtije Turjaškem trgu in v Gosposkih ulicaft zgraditi
novo deželno hišo.
Za to se najame posojilo 474.000 K,
Poslanec dr. Žitnik
predlaga: Deželnemu odboru se naroča, da v prihodnjem zasedanju predloži za bodoča tri leta program, po katerem se bodo sistematično izvrševala melioran cijska dela in cestne zgradbe. (Sprc< jeto.)
Bled,
prelostni biser vso slovenske zemlje! Tisoči Slovencev prihajajo vsako leto tja gori, da prežive nekaj ur v »raju kranjske dežele«. V ozadju ponosno planine, okoli jezra gozdnate gore iit položni grički s prijaznimi vasmi in selišči, otok bleški, kinč nebeški, nal strmi skali nad jezerom temni staro-! davni grad. Pa kaj bi opisoval. Ko sc tuji popotnik pripelje po novi železnici in ugleda jezero in vso bajno krasoto njegove okolice, začuden vzklika, a v, srcu se mu oglaša črna zavist, ker ni ta kraj njegova last, ni v njegovi bogati deželi, ampak v deželi Slovencev . . t Naš Bled! S amo to vznemirja inarsi* katerega Slovenca, ker se je tu naselil tujec, Nemec in žid, ki se je polastil velikega dela te zemljo. Grad in ježevo ter velik del sveta okrog jc njegova last. To boli marsikoga izmed nas, in ako vd, da so imeli Slovenci in naša dežela priliko kupiti poceni jezero, grad in vse kar spada zraven, mora postati nejevoljen. In sedaj je zopet naprodaj! Za ceno seveda, ki je veliko večja, ka« kor bi bila nekdaj. Deželni odbor se jo spustil v pogajanja o nakupu Bleda irt o uspehih pogajanj je podal poročilo deželnemu zboru. Poročal je deželni odbornik dr. Lampe:
Došlo je več prošenj, da bi dežela kupila blejsko grajščino. Pred dvema letoma je deželni odbor vprašal Muhrai za ceno. Zahteval jc 1,200.000 K. Obravnave so sc vlekle dalje, a do sklepa ni prišlo. 15. aprila 1909. je Muhr deželne« mu odboru naznanil, da prepusti po« sestvo deželi za 830.000 K. Kakor želi« mo, da pride Bled z jezerom v last kranjske dežele, vendar ne smemo dc« žele s kupčijo oškodovati. Lastnega go« spodarstva dežela ne more uvesti. A S kupno ceno stroški še niso izčrpani-' Treba bi bilo parcelirati svet, zgraditi nove ceste, skrbeti za olepšavo, patro« nat tudi nekaj velja. In če kupi dežela; posestvo, bi morala braniti tudi svojo pravice. Upoštevajoč vse to, predlagaj finančni odsek, da sme dežela plačati za celo posestvo z vsem inventarjem irt z vsemi pravicami 600.000 K. Če je Muhr s ponudeno ceno zadovoljen, smo deželni odbor skleniti kupčijo.
Dr. šusteršič
izjavi: OuO.OOO kron za Bled jo prva in zadnja beseda. Dežela ne sme iti niti cn vinar nad to vsoto. Po mojem mnenju pa skupilo 600.000 kron ni posebno dobra kupčija za deželo. Upoštevati se mora več stvari. Pri cenitvi se ni vra-čunilo breme patronata treh farnih cerkva, in sicer blejske, bistriške in koprivniške. To znaša vsaj 50.000 kron. Grad pa itak nima nobene prometne ivrednosti. In s pravicami na jezeru bo
I^tudi težava, ker vendar ne kaže nastopiti proti koristim prebivalstva. Stari 3\Iuhr jih je izkušal izvrševati, a je moral prenehati, ker je strogo izvrševanje pravic prebivalstvo preveč razburjalo. :Skupilo 600.000 kron bo znabiti brez iškodo deželi, ker bodo na parceliranem svetu zgrajene vile in stavbe tvorile ^davčne objekte in bo dobila dežela pri 'deželnih dokladah svoj dohodek. Samo z ozirom na ojačenje davščine je mogoče, d«, v mejah, ki jih je označil poročevalec, izkušamo ohraniti ta biser ikranjski deželi, — glasujem za skupilo .600.000 kron in pa z ozirom na idealni moment. (Živahno odobravanje.)
Nato je glasovala vsa zbornica za predlog, da se ponudi za Bled 600.000 Kron.
Ko sta deželni predsednik in dež. glavar šo odgovorila na nekatere interpelacijo, je deželni predsednik izjavil, ;da je po naročilu cesarjevem zasedanje | todgodeno. In s tem je bilo zimsko zase-idanjo deželnega zbora končano. Veliko se jo naredilo v tem kratkem času. Naši poslanci so sklenili marsikaj, kar ni bilo všeč starim našim nasprotnikom fin neprijateljem kmetijskega stanu. iVečina postav je bila sklenjena proti jvolji nasprotnih strank. Boj za postave ,v zbornici je končan, a odslej se bije še srditejši boj za sankcijo teh postav. Slovenski in nemški liberalci pišejo po svojih glasilih, lazijo po ministrstvih in tudi nemške stranke državnega zbora
{pritiskajo na ministrstvo, da ne pred-oži postav cesarju v podpis. Kdo bo zmagal ? Ali bode slovensko katoliško ljudstvo s svojimi poslanci, ali bodo nasprotniki našega ljudstva? Naši poslanci so prepričani, da zmagajo. Izvo-ijevali so ljudstvu splošno volivno pra-ivico in večino v deželnem zboru, izvo-jjcvali si bodo od vlade tudi potrjenje teh postav, ki so namenjene našemu ljudstvu ... Ko so naši poslanci začeli boj za izpremembo volivnega reda, so So združeni nasprotniki posmehovali in se tolažili, da tega cesar nikdar dovolil ne bo. A to se je zgodilo in zgodilo se bo še marsikaj, kar našim liberalcem in Nemcem ni všeč, a bo všeč in koristno slovenskemu ljudstvu.
DRŽAVNI ZROR.
Novo posojilo je dovolila tudi gos-boska zbornica. Posoiilo Dreskrbi pošt-
na hranilnica, ki je razdelila dobavo potrebnega denarja raznim avstrijskim bankam in nemški banki v Berolinu. Rotšild, ki je dosedaj navadno sam zalagal našo državo z denarjem, se novega posojila ne bo nič udeležil. Ponudili so sicer tudi njemu del posojila, a se mu je zdelo premalo, in je odklonil sploh vsako sodelovanje pri najetju tega posojila. Kakor se govori, so to povzročili krščanski socialci. Pred leti je namreč nahujskal Rotšild judovske bankirje v Londonu in Parizu, da niso hoteli posoditi dunajski občini denarja za nove plinarne. Sedaj so pa krščanski socialci, ki imajo odločilen vpliv pri vladi, pokazali Rotšildu, da se denar dobi tudi proti njegovi volji. — Posebna komisija se peča sedaj z zakonskim načrtom o priznanju molia-medanske vere v Avstriji, in sicer tako-zvane hanefitiške sekte, katere privrženci žive v Bosni in Hercegovini. Mo-hamedanci dobe pravico skupnega bogoslužja, pravico samouprave v notranjih zadevah, ter piavico ustanavljati in upravljati zavode, ustanove in zaklade za kulturne, poučne in dobrodelne namene. — Sedanji mir v državnem zboru je le navidezen. Vrše se namreč resne konference, kako urediti parlamentarne razmere, da bo mogoče »Slovanski Enot'« pridružiti sc vladni večini.
Odseki.
Ker so sedaj grški velikonočni prazniki, nima državni zbor sej do 6. maja. Pač pa zborujejo razni odseki, in sicer nekateri prav živahno. V finančnem odseku razpravljajo sedaj o novih davkih, ki jih misli vpeljati vlada, da si pomaga iz zadreg, v katere je zašla čisto po svoji krivdi in po krivdi svojih strank. Te si namreč kaj rade pridevajo lepo doneče ime delovne večine, a v resnici jim je vse prej mar, kot delo v državnem zboru. Vlada je že davno vedela, koliko je stala mobilizacija lansko spomlad, ko je pretila vojna s Srbijo, vedela je za nove topove, vedela za druge potrebe, a ni storila ničesar, da' bi bila skrbela, da dobi potrebni denar. Ni se ji ljubilo pritisniti na svojo večino, da bi bila o pravem času rešila finančno reformo in preskrbela državi novih dohodkov, dasi bi se bilo to čisto lahko zgodilo, ker se ni bilo bati posebnih zaprek od strani opozicije. Pustila je, da so pasle njene stranke lenobo kar cele mesece, ko je pa potrebovala denarja, je bila pa seveda najbolj enostavna pot najeti posojilo, malenkost 220 milijonov. Če se to pravi dobro gospodariti, potem je najboljši gospodar oni, ki pusti posestvo neobdelano, ko pa zmanjka kruha, gre pa k oderuhu prosit posojila. Pa vladni večini se tudi sedaj še prav nič ne mudi rešiti finančni načrt vlade. V vseh parlamentih je navada, da vladna večina, ki je v prvi vrsti deležna dobrot, ki jih ponuja vladna miza, tudi skrbi, da je mogoče redno delo državnega zbora, predvsem, da so odseki in zbornica sklepčni. Saj je to pred vsem v njeno
korist, da je pri zborovanjih vedno v večini, ker jo drugače opozicija lahko redno preglasuje. Avstrijska vladna večina dela seveda izjemo. Tako se je zgodilo, da je bil finančni odsek dne 26. aprila nesklepčen, ker je manjkalo precej članov vladne večine. Zato se je morala seja preložiti na drugi dan, odsekov predsednik je pa moral odsotne člane brzojavno pozvati na Dunaj, da je mogel odsek zborovati. Bilin-ski je prosil, naj bi se razprave v tem odseku pospešile, in naj bi se kolikor-mogoče hitro rešil davek na žganje, osebno dohodninski davek in davek na vino v steklenicah. Prvi naj bi se vpeljal s 1. septembrom t. 1., druga dva pa z novim letom. Poslanec Stolzel je predlagal, naj bi se izvolil pododsek, ki naj bi proučil posamezne davke, ki jih vlada predlaga in potem o njih poročal odseku. Glombinski je zahteval, naj skrbi vlada v prvi vrsti za saniranje deželnih financ. Zdi se pa, da je vladna večina mnogo preslaba, da bi mogla dovolj hitro rešiti razpravo o finančni reformi. Generalna debata še sedaj ni končana. Ne bo druge poti, kot da se omogoči tudi »Slovanski Enoti« sodelovanje.
Proračunski odsek je sprejel postavke: najvišji dvor 11,300.000 K, kabinetna pisarna 188.981 K, državni zbor 4,082.684 K, ministrski svet 3.908.100 K. Narodno vprašanje je bilo na dnevnem redu zlasti pri točki: državni zbor. Poslanci »Slovanske Enote« so zahtevali, da mora vlada preskrbeti za slovanske stenografe v državnem zboru in upoštevati dejanske razmere v zbornici. Vse tozadevne resolucije so bile sprejete, ker so v tem slučaju glasovali s »Slovansko Enoto« tudi Poljaki. Pri razpravi o proračunu ministrskega sveta je vladi dobro izpraševal vest dr. Korošec, ki je dokazoval, kako je vlada sama kriva velikanskega nereda v naših financah. Pokazal je tudi, kako je vsa sedanja državna uprava Slovanom sovražna. Posebno gorke je pa morala slišati vlada pri razpravi o dispozičnem zakladu ministrskega sveta. Bienerth je poizkušal prati sebe in tovariše. Tolažil jc, da se bo že dobila rešilna pot iz sedanjih finančnih zadreg. Trdil je zopet, kot že tolikokrat, da ne sovraži Slovanov in da hoče delati na to, da se odpravijo nasprotstva med Nemci in Slovani. Poslanec Žitnik je ob tej priliki zopet govoril proti krajanskim ministrstvom, ki so ustanovljena v nasprotju s temeljnimi državnimi zakoni, ki priznavajo enkopravnost vseh avstrijskih narodov. Tudi v proračunskem odseku se odlikujejo poslanci vladne večine po svoji odsotnosti. Pravo delo v proračunskem odseku se prične šel« po Binkoštih. Tudi razprava o laški univerzi pride šele pozneje na vrsto.
Obrtni odsek je obravnaval zakon o krošnjarstvu. Kakor je predlagal zst-kon referent, bi bilo krošnjarstvo do malega onemogočeno. Celo kljub olajšavam, ki bi bile dovoljene krošnjar-jem iz kočovskeea okraja, bi ti skoraj
3'
ne mogli krošnjariti. Temu sta se uprla poslanca knez Auersper" in Gostinčar. Sprejelo se je nekaj paragrafov tega zakona z vsemi olajšavami, ki jih bodo imeli dolenjski krošnjarji precej. O njih še izpregovorimo o priliki.
Odsek za državne uslužbence je izvolil pet poročevalcev, med njimi Go-stinčarja. Sprejel je tudi resolucijo, da bi se sodniki izločili iz službene prag-rnatike državnih uradnikov, in naj bi se njihove pravice in dolžnosti posebej uredile. Sklenilo se je tudi ta mesec sklicati enketo državnih uslužbencev glede službene pragmatike.
OGRSKO.
Khuen za trdno upa, da dobi pri prihodnjih volitvah začetkom junija večino. Z druge strani se pa poroča, da to ni tako gotovo. Pravijo, da ni izključeno, da bi vlada ostala v manjšini za 50 do 60 mandatov. Košut upa dobiti krog 100, Justh 60 do 70 mandatov. Justhovci nameravajo pričeti z ob-Btrukcijo takoj v začetku ter preprečiti celo volitev zborničnega predsedstva. Vrše se pogajanja, da bi Justhovci nastopili združeno s Košutovci. Mogoče je tudi, da Khuen razpiše volitve prej, kot je sedaj določeno, da onemogoči agitacijo nasprotnikov.
HRVAŠKO.
Dosedaj je izvoljenih pri nadomestnih volitvah v sabor 6 mažaronov. Vlada dela z vso silo za svoje kandidate. Khuen in Tomašič igrata zelo zvito igro. Njihovi lastni, dobro plačani privrženci pišejo po mažarskih listih, da bosta pripravila ta dva moža Mažare čisto ob vsak ugled na Hrvaškem. S tem skušata nat.resti Hrvatom peska v oči, da bi bili bolj voljni podpirati tako »narodno« vlado, kot je sedanja. Onim pa, ki mu delajo preglavice v saboru, je ban zagrozil, da sabor razpusti. S tem je pa tudi pokazal, kako si on predstavlja vpostavljanje ustavnih razmer, ki jih ni bilo pod Rauchom, a jih je koalicija obljubila obnoviti s Tomašičevo pomočjo.
BOSNA.
Tudi v Bosni se pozna, da se bližajo volitve. Skoraj vse stranke so postavile svoje kadidate. Med mohame-danskima strankama se vrše pogajanja radi kompromisa, a ni še nobenega uspeha. Srbski uradniki postavijo v kuriji inteligence svoje kandidate. Za uradniške glasove se potegujejo vse stranke. Precej upanja, da dobi med uradniki večino, ima Katolička udruga nadškofa Stadlerja. — Kakšen je bo-senski volivni zakon, se vidi iz tega, da ima prav mnogo volivcev po 20 do i0 km daleč na volišče. Marsikdo bo moral zamuditi zaradi volitev kar tri dni.
BALKAN.
Albanska ustaja ni tako malenkostna, kot se je mislilo v začetku. Turki niso imeli dosedaj v boju proti Albancem še prav nobenih uspehov, dasi so trpeli že mnogo izgub. Enkrat so bi-41
li celo prav občutno tepeni. Albancem pomaga precej tudi pomanjkanje discipline v turški armadi. Djavid paša je stavil vladi kar pogoje, pod katerimi bi ga bila volja iti proti Albancem. Promet imajo skoro ves Albanci v rokah, kar zelo otežuje premikanje turških čet. Albanci ne marajo sedanje mladoturške vlade, in zahtevajo na vsak način zopet stari absolutizem. Oklicali so baje že prestolonasledniko-vega brata, princa Abdul Medžida za albanskega vladarja. — Vprašanje glede Krete se je zopet poostrilo. Poslanci iz Krete so namreč izjavili, da hočejo priseči zvestobo samo grškemu kralju. Turčija je naznanila velevlastim, da tega ne bo trpela, ter zagrozila, da pošlje vojno brodovje proti Kreti. — Grški kralj se namerava odpovedati prestolu takoj, ko bo urejeno vprašanje glede prestolonasledstva. — Črnogorski knez se namerava o priliki svoje vladarske petdesetletnice oklicati za kralja. Kot se sliši bi Rusija ternu ne nasprotovala.
ITALIJA.
V državnem zboru je napovedal novi ministrski predsednik Luzatti svoj vladni program. Pečal se je bolj z notranjimi zadevami. O trozvezi je trdil, da je trdna, a povdarjal je tudi prijateljstvo z Rusi, Francozi in Angleži, ki niso, zlasti zadnji, kdove kaj posebni prijatelji Nemcev in trozveze. Nekateri so pričakovali, da napove Luzatti tudi kulturni boj v Italiji. A ministrski predsednik tega ni storil, dasi se Italija v resnici pripravlja na cerkveni rop po francoskem zgledu, ki bo laške katoličane našel žal precej nepripravljene.
□□□□□□□□□uuuuaana
n
Oi---------
DanannnannaaaanDa
Polifigen gssSec
V Medvodah ob Savi tovarna je skoro do tftl pogorela, a voda pa mnogo papirja • oeboi v valovih le vzala.
Pa niso nič žalostni bili, Se skoro so bili veseli, ker so veliko denarja od zavarovalnio prejeli.
Ce torej imaS ti posestva,
jih zavarovat ne zamudi,
le k judom ne, ampak k domaft
Vzajemni se hitro potrudil •
• •
Raduje se radi volitev vsa šolnina, lepa Vipava, ker padla po dolgih je letih Se ta liberalna trdnjava.
Mogočno se v trgu Šopiril župan liberalni je — tata, a zdaj liberalizem pognali so naši za vedno skoz vrata.
Povsod naj tako bo na Kranjskem, kjer jo probujena mladina, naj vržejo vun liberalce,
kot tam so zdaj — Hrovatinal *
• •
Minister B i 1 i n s k i preskrbel državi je zopet dolgove, dežele pa mesto denarja
prejelo so dolge nosove.
*
• •
Na Dunaju neki Hofrlchter priznal je svoje dejanje, da mislil se strupom poslati ofoirje v večno je spanje.
Zdaj marsikdo groznega suma je vendar enkrat že reSen, a zlobni morivec pa bode,
najbržo na giivgah obešen. *
• •
Na jugu so Turki Sli v vojsk* na hrabre ustaše Albance, pohrustamo jih — so si djall, — kot jedli koruzne bi žganoe.
Pa kot pri Japoncih so Rusi jo strašno v vojski skupili, tak rdečehlačnega Turka
Albanci so v beg zapodili. •
* »
Zdaj mnogi bojijo se repa, oziroma bolj Se kometa, in pravijo — materi zemlji nič dobrega nam no obeta.
Kdor mirno pa vest ima v prsih,
nič hudega ni se mu bati, če vsako i leto nebo nam
hotelo komet bi poslati.
*
* *
VŠent Iljuna Štajerske« »pet so
Slovenca zvolili župana,
vsa nemška in lutrovska družba
je v kozji rog bila ugnana. *
* *
V Logatec prišla na rodbino gospoda je Hamerlica, z Ljubljane se strupom nalita nevarna bila steklenica.
Ce vzela zdravila rodbina ln strup bi bila izpila, tedaj hudobna bi roka vseh Sest oseb pomorila.
Še danes ne vfl se natančno, ked6 Je ta roka zločinska, naj pride že v roko pravice
prav kmalu ta družba zverinska I *
• •
Občinsko volitve imela je copet bela Ljubljana, a kaj ko je spet pokazala, kako je še vedno zaspana.
Velika večina volivcev doma je rajši ostala in mirno novega reda volilnega bode čakala.
Potem šele bode napredna res naša bela Ljubljana, ko bode krščanska večina
volila svoj'ga župana.
•
• •
Zdaj v majniku vse se razcvita, In ptički lepo žvrgolijo. — Slevanec še ti veseli, počaati kraljico — Marijo!
trna žena.
Zgodovin, povest. — Priredil Javoran, (Dalje.)
Zalka je bila vsled tega poročila vsa obupana:
»O France, moj France! Zakaj si mi naredil to T Zakaj si mi napravil tako
žalost?--Ne, jaz ne verjamem--
France mora priti! — Ne, France se ni izgubil, ne! Ah, saj bo prišel, kaj ne, da bo prišel!«
Vsa prigovarjanja in tolažila niso imela uspeha — Zalka se ni dala pomiriti.
Naslednjega jutra so se takoj po solnčnem vzhodu zbrali vsi možje, kar so jih nosila mala Brda, in skupno od-gli iskat Bregarja. Prišli so v usodepol-ni gozd in se tu razšli na vse strani. Kmalu nato sta dva hlapca oprezno hodila okoli nekega brinjevega grma in iskala sledu. Kar se nekaj zasveti izpod grma. Bila je Francetova sekira, s katero je odšel z doma v boj s črno ženo. Kakih sto korakov od tega grma sta našla novo sled: tla so bila namreč popolnoma poteptana in pomandrana, kar jc pričalo, da se je tu morala vršiti ljuta borba. Na njiju močan klic so takoj vsi prihiteli na ta kraj. Spoznali so na mestu dvojno sled: velike, okovane Francetove čevlje in odtis majhnih ženskih čevljev. Na bližnji jelkovi veji je visel šop dolgih, svilenomehkih ženskih las. Krvavih sledov niso našli nikjer in sploh niso zasledili nobenega znamenja kakega nasilja. Ugibali so na vse strani in iz najdenih sledov sklepali na vse mogoče slučaje, a ker niso nikjer prišli do jasnosti, jim je preostajal samo sklep: iskati še dalje,
zasledovati naprej. In iznova so šli na svoje delo. Nekoliko globlje v gozdu so našli zopet sledove Francetovih velikih čevljev; z vso svojo izvedenostjo so mogli iz teh spoznati le toliko, da je France šel navadnih korakov v smeri proti stezi, ki vodi k »slepemu Bogu«. Za lučaj kamna daleč od tega mesta je ležal na tleh košček bele svile. In na tem mestu, kjer vodi ravno pot skozi gozd, so prenehali vsi sledovi. Možje so iskali še pol dne, prebrskali so vsak grmiček, pretipali vsako skalno votlino, vsako razpoko v kamnu so pogledali, duplino pri »slepem Bogu« so preiskali do zadnjega kotička celo večkrat; vse Špikove skale, vse njegove kamnite klopi jim niso mogle dati odgovora, nemi Špik je molčal in možje, ki so prišli v gozd z nado, da najdejo Franceta ali vsaj pot do njega, so morali zapustiti gozd zopet sami, negotovi, kaj se je zgodilo z Bregarjem.
Bliskoma mu )c iztrgala pismo iz rok in zaupila: »Jezus, Marija, Jožefi — sam pošilja — to je njegova pisava I«
Še istega dne popoldne in naslednje dni so prihajali tudi možje iz sosednih vasi in pomagali iskati. Preiskali so vso okolico na vso strani na vse mogoče načine od vrha Jelovice pa doli do Bohinjke in še na drugi strani, pa ves trud je bil zaman, brezuspešen.
Kmalu so se začele širiti govorice, da je ta ali oni videl Bregarja. Nekdo ga je baje srečal na poti v Radovljico; nagovoril ga je, a France je kakor neumen zbežal od njega in potegnil klobuk na obraz. Nekdo drugi ga je slišal, kako je stokal v gozdu na vrhu Jelovice. Tretji pa je celo prinesel vest, da je videl, kako ga je Bohinjka odnesla in da so ga pri mestu potegnili iz vode.
Vsako tako novico so hitro sprejeli, ker bi jim pač utegnila podati novih sledov za nadaljno iskanje; toda pri vsaki so kmalu spoznali, da je le
učinek nesporazumljenja in prazna izmišljotina. Različna domnevanja o skrivnostnem dogodku z Bregarjem so postajala od dne do dne bolj čudna, celo strašna. Špikov duh ga je zaradi njegove predrznosti, ker si ga je upal zasledovati, pahnil v Savo. so pripovedovali prestrašeno nekateri; drugi so celo vedeli, da ga je duh raztrgal na drobne kosce; tretji pa so menili, da ga je bela žena zaklela v tuj kraj, kjer mora izvršiti neko težko delo, s katerim bo rešil tega duha; ko dovrši svojo težavno nalogo, bo prišel zopet domov in prinesel s seboj za plačilo vrečo zlata.
Izmed vseh domnevanj in govoric pa se je zdela ena vendarle nekoliko resnična. Dva pastirja iz Bodešič sta namreč pripovedovala, da sta videla v torek zvečer na senožeti ob Savi tri čudne ljudi: bledega, žalostnega moža, belooblečeno ženo z oglječrnim obrazom in staro, sključeno čarovnico. To svojo izpoved sta slovesno zatrdila pred mestnim župnikom v Radovljici. Brž, ko se je raznesla ta novica, se je takoj spomnila krčmarica iz Ribna, da se je nekako pred tremi tedni mudila v njeni hiši neka postarna, sključena tuja žena podivjanega obraza in da je vpraševala o Bregarjevih razmerah, ki je ravno šel mimo hiše. Tako so se množila domnevanja o izgubljenem Francetu dan za dnem, a jasnosti ni prineslo nobeno.
Zalka, žena izgubljenega Bregarja, je trpela neizrazne bolesti. Zdaj so ji povedali zmotno veselo novico, in žarek upanja ji je zasijal v dušo; a kmalu nato so ji prinesli drugo, žalostno novico; vsled sočutja so ji to povedali samo na polovico in prepustili njeni lastni domišljiji, da si jo je naslikala celotno: in taka novica jo je potrla skoro do obupnosti. Večkrat je kar odreve-nela bolečin, jokati že ni mogla več, včasih jo je po cele ure tresla mrzlica, zdaj ji je zopet silila vsa kri v glavo, zdaj se je naslonila na zid in nepremično zrla v tla. Preselila se je z otrokom k svojemu bratu. Anželju. Pri Bre-garju ne bi bila mogla več strpeti, zakaj vsaka stvar bi jo neprestano spominjala na izgubljenega moža. Razen tega so jo vsi ti dogodki tako prestrašili, da bi sama ne mogla več biti v hiši.
Že deset dni je bivala Zalka pri svojem bratu, kar se prikaže nekega večera čudni kupčevalec z žeblji, »Kro-parski možek« ves upehan in zasopljen na Anželjevem dvorišču. Zahteval je, da mora govoriti z Bregarico samo. Takoj sa ga peljali na vrt, kjer je sedela Zalka, jokajoča na klopi.
»O ti uboga stvar, nikar tako ne jokaj«, jo je pozdravil štefuljček napol-glasno in se ji približal.
Žena je vzdignila glavo in globoko vzdihnila.
»O, Štefan — ko je pa tako hudol
--Čvrst in zdrav je odšel in zdaj ne
slišim več o njem in ga ne vidim vcčl«
»Nemara ti pa jaz prinašem nekaj od Franceta!«
»Štefan, ti?« je zakričala žena vsa
Društvo »Slovenskih krščansko-socialnih zvez«! Pošljite svoje zastopnike na ustanovni shod našega narod-noobramhnno-n	i.: ____», __
društev, na katerem se bodo vršili razgovori o še uspešnejšem delovanju naših izobraževalnih društev. Naj torej ne bi bilo izobraževalnega društva, ki bi il. t. m. ne poslalo v Ljubljano svojih zastopnikov! Ob 4 uri popoludne 11. maja bo razgovor vseh, ki se zanimajo za »Jugoslovansko strokovno zvezo«, v mali dvorani »Uniona«, ob pol 6. uri zvečer se pa vrši v dvorani »Slovenske krščansko - socialne zveze« občni zbor za naše izseljeniško vprašanje velevažne »Rafaelove družbe«,
ta mi je dala pismo, zato, je rekla, ket ga bom jaz lahko preje oddal, kakor ona sama.«
»Odkod pa je ženica dobila pig« smo?«
»Tudi za to sem jo vprašal. Povedan la mi je, da ga ji jc dal nek bled, mlad mož in jo je tako lepo prosil, naj pismo gotovo odda oni osebi, katero kaže na« slov.«
»Ali jo nisi nič drugega vprašal, Štefan?«
»Seveda sem jo. Prosil sem jo, naj* mi natančno opiše onega moža in po, tem sem spoznal, da je bil Bregar, sam.«
»Je-li še kaj posebnega vedela žc« niča?«
»Nič drugega nisem mogel zvedeti od nje. Rekla je, da je mož kar naen« krat prišel in jo nagovoril, in ko ji jo dal pismo, je zopet takoj odšel. — —i Zenici seveda ni prišlo na misel, da -e pismu mudi. Ker je ravno namerava1! iti na sv. Višarje, je hotela med potjo oddati tudi to pismo. — Toda nekaj je prišlo vmes in mora ostati še nekaj ča« sa doma; tako je torej meni izročila pismo, naj ga oddam.«
»Ali je bil France sam? Ali ni že« na videla nikogar drugega?«
»Nikogar. — Ni videla, odkod jo mož prišel, ne kam je .žel — samo mu«
dilo se mu je zelo.---Prejšnji dan
je slišala, da se je na Brdih zgubil nc« ki kmet; takoj ji je prišel na misel ta nesrečni mož, ki ji je izročil pismo; za« to je poskrbela, da je mogla pismo kma« lu oddati.«
»In sicer nc veš nič več, Štefan?«
»Prav nič. Včeraj zvečer sem vpra« ševal po Ljubljani in stikal po vseli oglih in kotih, pa nisem niti za piči« co bolj na jasnem. — — — Nihče ni nič vedel ali slišal.«
(Dalje prih.)
dvorani »Uniona« prvi veliki koncert slovenskega glasbenega društva »Ljubljane«. V sredo, dne 11. t. m. naj bo torej v Ljubljani sestanek vseh, ki imajo srce za obrambo slovenskih mej, srce za naše izobraževalno in socialno delo in srce za napredek slovenske glasbe! Somišljeniki, v sredo, 11 maja, v Ljubljano!
Liberalna skrb za našo mladiuo. Ko sc je pričelo na Slovenskem z ista« novitvijo »Orla«, tedaj so liberalci z za« smehovanjem spremljali prvi razvoj* Obetali so mladi organizaciji skoraj« šnjo smrt. A kmalu je postal »Orel« organizacija, ki je upravičeno pričela skrbeti liberalce. Liberalci so začeli boj
iz sebe, »od njega? — Je-li resnično? —
ti si ga našel!«
»Našel ga ravno nisem; ampaK imam neko pismo, katero moram oddati samo tisti osebi, na katero je naslovljeno. ---In na pismu stoji
tvoje ime, Zalka«.
»Kje imaš pismo? — Daj mi ga lu tro!« je viknila žena, tresoča se presenečenja.	. . .
»Zalka, le počasi; nc tako divje m hitro«, jo je opominjal Štefuljček; »pariti moraš tudi nase in na otroka.--
Sicer pa niti sam ne vem, kaj ti prinašam; toda najsi bo že dobro ali slabo, vsekakor moraš misliti, ljubi Bog je še nad nami in On bo uredil vse prav in obrnil na dobro«.
»Štefan, daj mi pismo!« ga jc priganjala žena.
Zdaj je segel možak počasi in oprezno v žep na telovniku in prinesel iz njega zmečkan zamazan papir, ki je bil zapečaten z rdečim voskom. Bliskoma mu ga jc iztrgala žena iz rok in takoj za vpila:
»Jezus, Marija, Jožef! — sam pošilja — to je njegova pisava!«
V naslednjem trenotku je bilo pismo že odprto in razprostrto v njenih rokah. Začela ga jo brati. Kakor duh jc postajala bleda; ihtela je, ječala, zdaj celo zacvilila in se zvijala, kakor bi morala prestajati najgrozovitejše muke. — Dokončala je in spustila pismo na tla, se vrgla na klop in stokala kakor smrtnoranjena. — Presenečen jo jc možek nekaj časa motril, nato jo jc nalahno vprašal:
»Zalka, ali smem prebrati pismo?« Ni se zganila in šepetala lc sebi grozne vzdihe; samo z glavo jo nekoliko poki mala in mu s tem pritrdila na vprašanje. Štefuljček je pobral pismo in bral sledeče vrstice, ki so bile oči-vidno pisano v največji naglici:
»Ljuba Zalka! — črna žena je prišla zaradi mene in jaz moram iti z
njo. Odpusti mi, ne morem drugače, ne smem drugače, za me je to težka dolžnost. Nihče si ne more misliti, kako mi je to težko; toda če kliče dolžnost, srce ne sme govoriti. Zalka, zahvaljujem te za vso veliko ljubezen in zvestobo, vse svoje življenje te ne bom pozabil. — Na svetu se ne bova najbrž nič več videla; toda moli, Zalka, da se nekoč sni-deva v nebesih. — Za me se nikar ne boj, zakaj nič hudega se mi ne bo zgodilo. — Iskati me ni treba, ker me ne najdete, sem namreč daleč od vas. — Zalka, svoje posestvo in hišo izročam tebi, nič več se ne boj, črna žena ne bo prišla nikdar več. Tudi denar, kar ga imam še izposojenega, je tvoj. — Ljuba Zalka, prosim te, lepo vzgoji Fran-ceka, moje dete, da postane dober in pošten človek; v imenu Kristusovem te to prosim. Nauči ga tudi moliti za svojega očeta, ko enkrat nekoliko odraste. — Poljubi otroka mesto mene! — Z Bogom z mnogimi pozdravi
France.«
Ko je možek prebral pismo, je čudovito nagubančil čelo in potegnil obrvi skupaj, tako da sta sc skoro dotok-nili druga druge; to je bilo vselej znak globokega razmišljanja. Prebral je pismo drugič, tretjič, a vselej zmajeval z glavo! —
Medtem so domači gledali iz hiše, kako obupno sc je vedla Zalka in An-želj jc prišel z ženo na vrt, da bi zvedel, kakšno žalostno novico je prinesel »Kroparski možek«. Na vprašanje mu je ta podal pismo. Anželj je hlastno preletel posamezne vrstice in nato burno vprašal:
»Kje si pa vendar dobil to pismo?«
Zdaj sc jc zavedla tudi Zalka in poslušala.
»Včeraj zvečer sem prišel v Ljubljano; tu me je dohitela neka stara ženica — pravijo ji »večna romaricafc, ker celo leto hodi samo po božjih potih —

UZdiED PO DOMOVINI
wmmsm

proti Orlora, a ta boj Je obstajal v psov-(kah. Psovke naši organizaciji ne ško-Idijo in gre krepko naprej, liberalno so-(kolstvo pa crka. Liberalce ta pojav ■ (umevno skrbi. Kako slabe se čutijo, so fce razkrinkali s slavnim sokolskim plakatom. Nalepili so na hiše plakat, v jjkaterem vabijo: Slovenska mladina — tr sokolske vrste! Na plakatih prosijo Imojstre, naj puste svoje vajence in |uslužbence k sokolom. Take zavesti siromaštva od strani sokolov vendar še aae bi pričakovali. A vaši plakati bodo {našli kaj malo odmeva v srcu sloven-iBke mladine. Naša slovenska mladina se ne lovi kakor v cirkus s plakati, gre jjtja, kjer dobi res pravo izobrazbo in jpoštenje. Sokolski strah je popolnoma |;umeven, a pridejo še časi, ko bo še bolj potlačen k tlom, kakor je sedaj.
Deželni odbor je imenoval zdravnika g. dr. Ivana Zajca v deželni zdravstveni »vet. Deželni odbor je pač hotel, |da bodi v zdravstvenem svetu tudi imož, ki pozna težnje delavstva in kmečkega ljudstva, ter dobro pozna, kaj in !kje je treba zastaviti moči za izboljšanje zdravstvenih razmer v najširših ljudskih plasteh. To imenovanje pa je Spravil* zopet liberalce pokoncu. V »Slove»«kem Narodu« v svojem zna-liem trnu zlivajo gnojnico svoje zavisti nad dr. Zajcem. Liberalci skoro gotovo žele, da bi deželni odbor pri vseh sklepih peprej vprašal za svet uredništvo o>Slove«*»kega Naroda«.
Imenovanja. Cesar je imenoval g. flr. JaacEa Svetina, c. kr. profesorja v Ljubljani, za častnega kanonika stol-Inega kapitlja v Ljubljani. — Na žup-inij« Mirnapcč je bil prezentiran od povomefikega kapitlja č. g. Anton Zore, gupnik ▼ Motniku.
S »dna imenovanja. Okrajni sodnik dr. Franc Pompe v Krškem je prestavljen v Ljubljano; za deželnosodnega Svetnika je imenovan okrajni sodnik Franc Peterlin v Kranjskigori; okrajni Sodnik Jožef Žmavec v Ljubljani je Imenovan za deželnosodnega svetnika pri okrožnem sodišču v Novem mestu.
Odlikovanje. Občinski odbor na iBohinjski Bistrici je v seji dne 24. aprila izvolil soglasno gg. dr. Valentina Krisperja, odvetnika, v priznanje mnogovrstnih zaslug za povzdigo ptujskega prometa v občini, dr. Evgena Lampeta, fieželnega odbornika, za zasluge pri lureditvi bolnice, in dr. Vladislava Pe-gana za zasluge, katere si je pridobil iv pravnih zadevah v korist občine, častnim občanom.
Umrla je 28. aprila v Selcih pri Skofji Loki izprašana učiteljska kandi-datinja gdčna. Julka Ilajnriliar. Naj v miru počiva!
Novi vozni red izkazuje nekaj iz-premembe na gorenjski progi. Na kamniški progi ostane vse neizpremenjeno.
Dražba sv. Rafaela svari pred izseljevanjem v južno Afriko. V Trans-valu, kamor so se preje precej izseljevali, nikakor niso še razmere ugodne. Btevilo brezposelnih je še vedno veli-jto. Šele. če se bode z odkritjem zlato-
rudnikov v Johanesburgu nadaljevalo, jo upati na izboljšanje razmer.
Draginja živine. Cena prašičev in telet na Dolenjskem je letos izredno visoka: v Mirnipeči je neki kmet prodal dva prešiča po 1 K 35 vinarjev kilogram žive vage.
Razpis za dobavo drv. C. kr. deželna vlada v Ljubljani potrebuje za kurjavo uradnih prostorov 600 do 700 kubičnih metrov trdih in 50 do 60 kubičnih metrov mehkih drv. Razpisuje se ponudba za dobavo zgoraj omenjene množine drv. Ponudniki morejo vložiti svoje ponudbe do 1. junija 1910. pri ravnateljstvu pomožnih uradov c. kr. deželne vlade v Ljubljani ter morajo priložiti varščine 500 kron. Pogodba se sklene za eno leto.
Draga veža. Magistratno vežo v Prešernovi ulici je izlicitiral za letnih 1000 kron g. Hugon Turk za pekovskega mojstra Šraja. Svoj čas je bila najemnina te veže letnih 12 kron.
Izžrebani porotniki za drugo dobo tukajšnjega porotnega zasedanja, ki se prične 30. majnika t. 1. — Glavni porotniki : Bahovec Ivan, trgovec, gostilničar in posestnik v Ljubljani; Bergant Ivan. trgovec in posestnik v Stari Loki; Dacar Jožef, trgovski so-trudnik in posestnik v Ljubljani; Do-lenz Edvard, trgovec v Kranju; Domi-celj Maks, trgovec na Rakeku; Debevc Ivan. orožniški stražmojster v pok. in posestnik v Kamnigorici; Dolžan Fr., posestnik in gostilničar v Radovljici; Fajdiga Filip, mizar in posestnik; Hitzel Štefan, zasebnik, in Jenko Avguštin, pek in posestnik, vsi trije v Ljubljani; Jeršinovec Friderik, strojar in posestnik na Vrhniki; Kauschegg Kari, zasebnik, in Klemene Julij, mesar in posestnik, oba v Ljubljani; Koc-jančič Fran jo, posestnik na Dovjem; Kunstelj France, posestnik na Poličici; Kenda Josip. gostilničar in posestnik, in Klemenčič Josip, trgovec, oba v Kamniku; Kuralt Josip, trgovec v Gornjih Domžalah; Lenče Josip, gostilničar in posestnik v Ljubljani; Legat Iv., posestnik na Jesenicah; Legat Ivan, posestnik in restavrater v Lescah; Mrak Anton, posestnik in župan v Predtrgu; Miiller Anton, trgovec v Sto-bu; Plciweiss Josip, zasebnik in posestnik; Počivalnik Karol, gostilničar in posestnik, in Pogačnik Alojzij, gostilničar in posestnik, vsi trije v Ljubljani; Pogačnik Josip, posestnik in krojač v Radovljici; Reich Adolf, suknjar in posestnik; Rožman Ivan, ravnatelj, in Štupica Franc, trgovec, vsi trije v Ljubljani; Šeber Makso, lastnik tiskarne in posestnik v Postojni; Sušnik Lo-renc, posestnik v škof ji Loki; Slatnar Anton, trgovec v Kamniku; Seidl Jos., mesar in posestnik v Sp. Šiški; Urbane Franc, trgovski družnik v Ljubljani; Urbančič Ivan, posestnik v Trnovem. — Nadomestili porotniki: Ham Josip, mesar in posestnik; Koprivec J., mesar in posestnik; Kriegl Rob., urar; Mulaček Franjo, trgovski poslovodja; Podržaj Josip, gostilničar; Požlep An-
ton, posestnik; Spitzer Josip, dimnikar; Zajec Avguštin, gostilničar; Židan Mihael, čevljar in posestnik, vseh devet v Ljubljani.
Nove sleparije. Nek slepar ponuja lahkovernim ljudem nasvete za stavo v loterijo. Za svoj trud zahteva 20 kron, a terno za gotovo obljublja. Pravi, da je bilo po njegovem nasvetu že 158 tem zadetih. Nek ljubljanski trgovec mu je pisal, naj mu pošlje številke. Slepar mu je res poslal pismo in v njem listek s številkami, zraven pa poštno nakaznico za pošiljatev 20 kron. Seveda je trgovec to nakaznico drugam izročil. Ker je pa slepar le čakal na denar, a ga ni bilo, piše trgovcu pismo in mu grozi, da ga bode tožil, če ne pošlje 20 kron in da bi terno 4800 kron že zadel, če bi pravočasno denar poslal. Slepar bo dobil sam terno pred sodiščem.
Nesreča s flobert-pištoio. Pri igranju s flobert-pištoio se je obstrelil v nogo v Ljubljani Janko Ravnik iz Bohinjske Bistrice, ki igra v kinematografu na klavir.
V Ameriko so Isoteli pobegniti I<ma-cij Stroju, Alojzij Korber in Anton Voj-ščak iz Malega Gabra in se tako odtegniti vojaški suknji, a so imeli smolo. Vse tri jc ustavil na kolodvoru službujoči stražnik in jih odvedel v zapor. Zagovarjali se bodo pred sodiščem.
Za živinozdravnika v Mokronogu je imenovan g. Fr. Šink.
Obsojen je bil pred ljubljanskim sodiščem že večkrat kaznovani Mihael Vojska, ker je napadel stražnika, na tri mesece strogega zapora.
Slovenec prestopil k mohumedan-sbi veri. Janez Miklin iz Medgorij je prestopil v mohamedansko vero, da se je mogel poročiti z Mohamedanko.
Umrla je v Ljubljani gospa Katarina Rovšek, mati fotografa Davorina Rovšlca.
Gospodinjska šola v Repnjah na
Gorenjskem se je začela s 1. majem za 1 notranje gojenke. Ako še katera želi vstopiti, naj se oglasi saj do 15. maja na spodnji naslov. Na mesec se plača 30 kron. Dekleta se vzgajajo v gospodinjstvu, šivanju, likanju, vrtnarstvu, živinoreji itd. Sprejemajo se dekleta iz ccle kranjske dežele, ker je pa še prostora, tudi iz drugih dežel. Vodstvo gospodinjske šole v Repnjah. P. V o d i c e na Kranjskem.
Tečaj za pridelovanje zelenjave na Grmu. Kmetijska šola na Grmu priredi od 9. do 11. maja tridnevni tečaj za pridelovanje zelenjave z naslednjim sporedom: V ponedeljek, dne 9. maja : od 2. do 4. popoldne: Važnost pridelovanja zelenjave na kmetih in v okolici mest. Prireditev in razdelitev zelenjadnega vrta. Obdelovanje-in gnojenje zemlje. Od 4. do 5. ure: Praktično razkazovanje šolskega vrta. — V torek, dne 10. maja: Od 8. do 10. ure dopoludne: Naprava gorkih leh. Pridelovanje sadik in zgodnje zelenjave v gorkih lehah in na prostem. Dobava potrebnega semena. Naročevanje semena po cenikih. Kolobarjenje na vrtu in
medsetve. Od 10. do 11. ure: Praktično razkazovanje na vrtu. Od 2. do 4. ure popoludne: Pridelovanje najrazličnejše zelenjave za prodajo in domačo rabo. Od i. do 5. ure: Praktično razkazova nje. — Vsredo, dne 11. maja Od 8. do 11. ure dopoludne: Pridelovanje najvažnejše zelenjave. (Nadalje vanje.) Konserviranje in vlcuhavanje zelenjave za zimsko rabo. Od 2. do 4. ure popoludne: Vkuhavanje zelenjave" v šolski kuhinji. (Praktično.) — Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem iz Kranjskega plača ravnatelj stvo stroške za pot, in sicer le za železnico do Novega mesta in za hrano po 2 kroni na dan. Kdor želi tečaja se ude ležiti ali pa s podporo tečaj obiskovati, naj se priglasi do 30. aprila pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu. Tečaj je namenjen gospodinjam in kmetskim dekletom.
Trnovski farani se tem potom poslavljajo od gospoda kaplana K o e c h -le rja, ki je več kot deset let pastiro-val v trnovski fnri in si s svojo ljubez-njivostjo, marljivostjo in gorečim prizadevanjem za blagor trnovskih fara-nov pridobil splošno ljubezen in spoštovanje. Trnovski farani mu iskreno želimo, da bi na novi išlci župniji, kamor je 3. t. m. že odšel, našel le bogatili uspehov v dušnopastirskem delovanju in da bi ga božji blagoslov tudi na njegovem novem mestu vsilular spremljal! Zato mu udani trnovski farani, ki se ga bomo vedno spominjali z ljubeznijo, kličemo: Spominjajte se tudi Vi kedaj nas in sreča Vam sveti na \veli Vaših potih!
Zahvala.
Dne 18. aprila uničil je požar vsa moja posiop/a, katera sem imel zavarovana pri „Vzaemni zavarovalnici v Ljubiam". Skoda cenila se je že 20. aprila in mi pripoznala cela zavarovana svota ter 21. aprila odškodnina izplačala.
Zaradi točnega in kulantnega izplačila štejem siv dolžnost to edino domačo slovensko zavarovalnico vsakemu na/topleje priporočati.
Zgoše pri Radovljici, 22. aprila 1910. Janez Gašperin s. r.
1251
□
Goreniske bimlm
m__
□ a C3 g ppu nnnag
racaran
~ D
o
Paaaa
. F,1? Kr°Pe- Človek, ki že nekaj let m videl našega trga, se ne more naču-fliti veliki spremembi spodnjega konca Krope kjer je stala nekda ftar
ra fu-
Hna. Na mestu starih podrtij stoji sedaj moderno zidana in opremljena to varna zelezoobrtne zadruge, kateri bo-
o-
do prizidali letos novo poslopje za izde lovanje vijakov. Tik ob cesti, ki sc pri vhodu v trg spremeni v prijazen drevored pa stoji novo gasilno poslopje katero je prejšnji načelnik, gosp. Luka Hafner, sezidal z velikim trudom m požrtvovalnostjo, tako da se z našo »ga-silarno« ne more meriti nobeno gasilno poslopje cele Gorenjske. Slovenska tro bojnica, ki ob slovesnih prilikah veselo plapola na ponosnem stolpu, kaže tuj cu živo narodno zavest in zanimanje tudi za življenje izven mej domačega kraja. Najbolj živo in očitno pa kažejo vrli Kroparji svoje versko prepričanje in ljubezen do Matere božje milostlji-vega srca, ki stoluje na strmem hribu nad trgom. Njej v čast so v zadnjem času postavili dve novi znamenji; eno na mestu razpadlega, s tradicijo čudeža ovenčanega znamenja pri »Stu-denčku«, drugo pa ob cesti, s krasnim kipom lurške Matere božje, katero se je zidalo po prizadevanju prejšnjega g. župnika I-Ionigmana. V to znamenje je dal vrli načelnik zadruge, gosp. Val. Šolar, napeljati električno razsvetljavo in jc preskrbel več raznobarvnih steklenih lilij, katerih ena vsako noč razliva čarobnomilo luč na kip Brezmadežne in bližnjo okolico. In tržani v celih gručah občudujejo to krasno napravo in se pri tem res lepem vžitku navdušujejo za nov napredek.
g O blaženi Železniltil Per mej Dunaj, če pa zadnjega dopisa v »Gorenjcu« iz Železnikov z dne 23. aprila ni pisala kakšna dražestna in častita gospodična — morda cclo Milka — si pa tudi pustimo glavo odrezati ali si rezati jermene s hrbta. Vse kaže na to: slog, zlasti pa »prekrasna« slovenščina, ki šepa na vseh nogah, kolikor jih ima. Najprej pravi dražestna, da vse Železnike »za eno človeško dobo« drži sam vrag za vrat in da jili nikoli več ne bo izpustil in da to mora biti res, ker so to gospod župnik sami povedali, ki so ob-iskavali — črno šolo. Dražestna seveda tega ne verjame, ker ni bila še nikoli v črni šoli, ampak trdi — ker vidi župniku v srce, čeprav ni bila v črni šoli — da vse to ni nič drugega kot umazana, nesramna — oh, kako dražestno povedano! — le klerikalcem lastna reklama za bodoče volitve, iz namena, da bi na katerikoli način že prišli do zmage in potem — o strah in o groza! — rezali jermena s hrbtov poštenih ljudi. Toda tudi sebi gospodična nc verjame, ker precej pristavlja: No, pa mislim, da do tega nc bo prišlo. Ne, ne, dražestna, do tega prav gotovo ne bo prišlo, le nič se ne bojte za svoj hrbet, ne bomo rezali jermena iz njega, kajti le verjemite, da smo mi popolnoma prepričani, da so liberalni hrbti tudi za jermena popolnoma Za nič. Nato pridejo pa na-S,7h daJe. dražestna gospodu žup-Tl "auki so pa že tako zlati da bi bila večna škoda, ko hi stali samo v »Gorenjcu«, naj pridejo torej tudi v »Domoljub«, da se otmo splošni pozabi Noben pridigar ni še tako lepomidi Koval, kakor pridiguje železnffca^rt
žica. Naredimo torej dvopičje in sedaj poslušajte: »In ali se to spodobi, da se na prižnici ali kje drugje na tako po., del način agitira, ali je duhovnik za tQ postavljen, da bi v cerkvi, mesto da bi božjo besedo oznanjeval, ljudi takorc-koč s silo prisilil, da bi šli ž njim volit. Le tako naprej, saj bo vaša škoda, saj vi delate, da vera peša. O, predragi (solze nam stopajo v oči) velik račun1 vas čaka; Kristus ni tako delal, on jc poučeval edinost, ljubezen, kako lop« besede, seveda pri vas samo na jeziku; v dejanjih pa še govora ni. (Oh, kako1 lepo slovensko povedano!) Ali je to ijUH bežen, vprašam vas, če se ljudje vodno bolj sovražijo, razdvojujejo, da bi sa kmalu stepli. (O, grdi ljudje!) Ali je ta ona čista ljubezen, ki jo je naš Bog učil rekoč: »Otroci, ljubite se med seboj« itd.? Ali se tako držite njegovega nauka? Lep namestnik božji ste, ko le na to gledate, kako bi škodovali tistemu, ki z vami ne drži. Ali se tako ljuU svoje sovražnike? (Oh, gospodična, hvala lepa za to priznanje, da ste župnikov; sovražnik in da tudi vi ne ljubit«!) Alj je to sploh delo tako visokega dostojan-stvenika? (Oh, koliko spoštovanje do duhovskega stanu, in te gospodično župnik ne ljubi! Kako grdo?) Kaj je duhovnom treba v politiko se vmešavati? Nič! Samo takrat se postavite, kadar, bo kdo učil krivo vero ali pa knj dru-zega, kar jc nasproti njej, drugače sa pa držite svojih reči ... Če draMš žival, katerokoli hočeš, boš videl, da sc ti bo branila. In kako nc človek, ko ima vendar razum in prosto voljo, katero mu je Bog sam dal. Kako pridete potem do tega, da bi ljudje delali zoper svojo voljo, tako kakor vi hočete? Ali je to mar še prosta volja? To ie terorizem! Pustite torej človeku, kar mu jo podeljeno od nekaj višjega, in ne podii rajte, kar je Bog sezidal . . . « (Da, da, gospodična, Bog jo sezidal tudi pekel! in vsi, ki so v njem, so prišli vanj popolnoma po svoji prosti volji in znto,' ker so zabavljali zoper duhovski »terorizem«, kakor zabavljate vi. Bog je, dali človeku prosto voljo, sezidal pa je tudi zid, čez katerega sc prostovoljno na sme. Vi lahko ta zid poderete. ampak' potem se pa nikar no pritožujte, ako bo kdaj vrag rezal jermena z vašega hrbta.) — In kaj naj rečemo na vse to?i Ko bi bil vso neumnost zagrešil kaki moški, bi rekli: Le čevlje sodi naj kopitar. Kajti liberalec je soditi o ljubezni do Boga in do bližnjega prav toliko poklican, kakor je poklican slepec imeti predavanje o barvah. Rekli bi: Glejta ga sedaj pred volitvami volka, zašitega v ovčji meh, z rožnim vencem okoli vratu m z mašno knjižico v krempljih! Po volitvah bo počil meh, oclrndel bo' rozm venec in mašna knjiga bo padla-v plato. Ker smo pa skoraj trdno pre-pncani, da je to traparijo zagrešila, ženska, pa samo pravimo: Bog ji odpusti njene prismodarijc, drugače ni znala, ker ima, kakor sama priznava, v glavi mesto možgan — sol, pa ne samo malo, ampak ima jo .— rn-eveč. =■•
iTJmrl je v Železnikih dne 24. aprila trgovec gospod Josip Demšar. Bil je cerkven kljuCar. Umrl je nagle smrti. Pogreb je imel lep, kar dokazuje, da je Imel v življenju veliko prijateljev. Svetila mu večna luč! — Zapustil je idne 28. aprila selško dolino gosp. župnik v Zalem logu Franc Eržen in odšel v pokoj. Bil je blaga duša. Deloval je nad 28 let v Zalem logu. Založani ga bodo gotovo ohranili v blagem spominu. Dne 28. aprila proti večeru pa je došel novi župnik g. Franc Sever. Založani so ga lepo sprejeli. Bog daj srečo! t— S n e g je pobelil dne 27. aprila vse vrhove selške doline. V Dražgošah je snežilo kot v najhujši zimi. — Reklamirali so g. Gabriel Thaler, Janez Demšar in Franc Košmelj železniško gospodično učiteljico, da ne bi volila v
Ervem razredu. Ko bi ž njimi volila, ilo bi vse dobro, tako pa proč ž njo! Lepa svoboda! Slovenko ven, Nemca noter (saj veste, kaj mislimo). To so oni narodnjaki, ki so svoj čas bojkotirali krojača Vidmarja, ker je z nekaterimi svojimi tovariši preprečil, da niso ljubljanski nemškutarji mogli hajlati na Thalerjevem vrtu. Slovenija, zakrij si iice pred takimi — narodnjaki!
Iz Čemšenika. Tako lepega in plemenitega razvedrila že dolgo nc! V nedeljo, 10. aprila so priredili fantje predstavo »Sinovo maščevanje« ali »Spoštuj očeta«. Fantje so pokazali, da so kos tudi resnejšim ulogam. Mnogo nam je pa smeha napravil hlapec Miha (Albin Arh) s svojo preprostostjo. Grof Robert (Benko Jože), Ivan, Kozmek, Btari grof Bežnik — vse moramo le vrlo ohvaliti. Hvala vsem! Mladenič Ben-ov Jože nam je deklamiral Gregorčičevo »Ilajdukovo oporoko«. Kakor da Vidimo pred seboj bliskati se svetle meče za prostost Bolgarske se nam je rdelo. Kako pade junak v boju za svoj rod, pokopan od svojih sobratov — hajdukov! Ali ne potrebuje slovenski rod v sedanjem času tudi takih srčnih bojevnikov, kakor je bil bolgarski junak? >— Preteklo nedeljo, 17. aprila so pa dekleta priredila igro »Pri gospodi«. De-klamirali sta se dve pesmi iz Silvin iSardenkove zbirke »V mladem jutru«:
Kesem o svetogorskem zakristanu (»O lilostljiva«) in pa nedosežna pesem (»Kruhek spi«. Silvin Sardenko je tu res pogodil pravo pesniško struno. Neka-itere Sardcnkove pesmi so pravi biseri za deklamiranjc na ljudskih odrih. — iSrčna hvala dekletom za plemenito razvedrilo! — Pri tem se mi pa vriva še Peka druga misel. Naši fantje so kmalu našli poslopje, ga osnažili, pobelili stari Bid in postavili oder — naš krajni šolski svet pa ne ve, kako bi si pomagal. Šolo je treba razširiti v dvorazrednico, 'do nove šole je pa še dolga pot. In ne V6 kako bi si pomagal iz zagate. Naši ifantje so bolj premeteni. Ali bi se ne 'dalo dotično poslopje še nekoliko bolj popraviti, tudi razširiti in prirediti za eno šolsko sobo. Iztegniti se je treba, kakor je postelja dolga. Kdaj bo že ko-
nec teh naših neznosnih razmer? Koliko se učiteljica trudi, ali ena sama ženska učna moč ni kos ogromnemu delu. Kdaj bo odrešenje?
g Gorje. Naši kmetje so dobili v roke neke nemško pisane popirje glede erarične ceste na Pokljuko. Pošilja jih slavna c. kr. sodnija iz Badovljice ali v svojem imenu ali v imenu gospode v Bobnu; v imenu presv. cesarja, to gotovo ni. Saj je menda gospodom znan § 19. državnih temeljnih zakonov!? — Naše bližnje vrhove je zapadel pretečeni teden sneg. v nižavi smo pa imeli ono jutro slano. Upamo, da ravno poganjajočemu sadnemu drevju ne bo škodovala. — Še nekaj! Govori se, da bodo delali gospodje iz Bobna še eno cesto na Obranico ali kam, ne vemo. Naj jo že izpeljejo, kamor jo hočejo; našim ljudem svetujemo le: previdnost!
g Iz Sore pri Medvodah. Dne 8. maj-nika ob 3. uri popoldne priredi tukajšnje prostovoljno gasilno društvo v šolskih prostorih veselico s sledečim sporedom: 1. Petje. 2. Veseloigra v treh dejanjih »V Ljubljano jo dajmo«. Dohodek je namenjen za zgradbo novega gasilnega doma v Sori. Spored krasnega petja in igre je zelo zanimiv.
g Nesreča. Ponesrečil se je na Strmi strani Jožef Soklič iz Sp. Gorij. Padel je s pota in se ubil na strmini. Ponesrečeni zapušča vdovo in 6 nedoraslih otrok.
g Koroška Bela. Dne 28. m. m. smo
položili k zadnjemu počitku telesne ostanke 801ctnega Matevža Kokalja, vpokojenega nadrudarja in imejitelja srebrnega zaslužnega križca s krono za nad 501etno zvesto službovanje pri ru-dokopih barona Zoisa in sedanje delniške družbe. Bil je mož poštenjak, naj mu bo žemljica lahka. Rajnki je bil eden izmed redko še živečih, ki so preživeli večino svojega življenja v temnih rovih na Zelenici, kjer so izkopavali železno rudo za plavže na Javorniku. Tudi sedaj jo še kopljejo, toda v prav malem obsegu. Ne bo dolgo in bodo tudi to opustili. Potem bo zginil tudi spomin na one čase. Le eden spominek bo ostal — stranski oltar v župni cerkvi na Koroški Beli, kjer so rudarji goreče častili svojega patrona sv. Ahaca. — Da so rajnega Matevža zelo spoštovali, se je pokazalo tudi pri pogrebu, ki mu ga je priredila delniška družba. Udeležila se ga je tovarn, godba, nad 20 rudarjev — seveda niso vsi pravi rudarji — ki so ga tudi nosili in mu svetili z rudarskimi svetilkami. Poleg drugega občinstva se je udeležilo pogreba nekaj tovarniških uradnikov, na čelu jim tovarniški direktor Noth. N. v m. p.
g Iz Tržiča. Telovadni odsek Orel katol. društva sv. Jožefa je priredil prvega majnika dobro obiskano veselico v dvorani pri »Basteljnu«. Na sporedu je bilo tamburanje, petje moškega in ženskega zbora ter burka »Repoštev«.
Vsi igralci so vrlo dobro pogodili svoje vloge. Smeha ni hotelo biti konca. Ca-stitamo vrlim Orlom na tem uspehu 1 —< Rdečkarji so proslavili njihov praznik s popivanjem in plesom. Ravno nasprotno, kakor jih je nedavno učil apostol dr. Tuma iz Gorice. — Zastopstvo »Vzajemne zavarovalnice« v Ljubljani je prevzel za Tržič in okolico g. Franc Verhovnik, posestnik in farni cerkve« nik. Pri njem se je torej oglašati. »Vzajemna zavarovalnica« je domač edini slovenski zavod. Zato k njej!
g Izpod Storžca. Cestni odbor je menda v zadnji seji prošnjo za znižanje tenetiškega klanca priporočil deželnemu odboru. Obenem se namerava napraviti devet snežnih plugov. To storiti je bila že zdavna potreba, saj ob večjem snegu smo bili zameteni kakor v Sibiriji. Čudno se nam pa zdi, kako se hoče pluge razdeliti po cestnem okraju: preddvorska občina dobi sama enega, in sicer v Preddvoru, dočira imajo biti v šenčurski občini trije. Za razsežno občino je eden plug na v»ak način premalo. Še en plug v Goricah ali Trsteniku je nujno potreben. Nadejamo se, da bo cestni odbor to popravil. — S Trstenika je šlo devet fantov na vojaški nabor, pa je bilo sedem potrjenih. Razume se, da so novi eaa«r-jevi fantje prišli ponosni s »peri« eve*.-čani domu.
g šmartin pri Kranju. Marijina družba ponavlja v nedeljo, dne 8. maj a, gledališko predstavo s sledečim sporedom: 1. »Dobrovska gospa«, deklama-eija. 2. »Dve materi«, igrokaz s petjem v štirih dejanjih. 3. »Planšarica«, šaljiv prizor s planin. Izobraževalno druStvo vztrajno dela pri svojem vzgojnem delu. Dne 17. aprila so fantje pokazali v predstavi »Sanje« zopet lep napredek. Nekaj moči imamo izborno izurjenih, nekaj mlajših kaže semintja nekoliko strahu v nastopu, a pri vsaki nevi predstavi gre bolje in vsi obetajo društvu izdatno pomoč. Vsi brez izjeme so nas zadovoljili. Glavno vlogo je Vinke igral popolno dovršeno in s pravim čustvom pokazal, kako daleč pripelje otroka nepokorščina do starišev. Tudi tamburaši so nam ljubi pri javnih nastopih. Udeležujejo se marljivo vaj vsak teden dvakrat. Obeta se nam tudi nekaj novih moči, kar je popolnoma prav, ker nam vsako leto vojaška suknja odvede marsikakega izurjenega mladeniča. — V najkrajšem času ustanovimo ženski odsek v izobraževalnem društvu. Žene in dekleta, pristopite k temu odseku v obilnem številu! Nudil vam bo marsikaj koristnega in poduč-ljivega. Vsako prvo nedeljo v mesecu popoldan bo imel predavanje. — Spomnimo se naših nasprotnikov, ki pri belem dnevu z lučjo iščejo fantov za Sokola in prostor, kamor bi jih vtaknili. Toda koliko jih bo šlo na njihove lima-nice, je drugo vprašanje. Mogoče kake suhe ponočne veje. Zato, starisi, pozor, kam zahajajo vaši otroci!
d Iz Dragatnša. Naš gosp. naduči-telj Kosec se že več časa trudi, da bi v •Dragatušu ustanovil požarno brambo. ■Letos je zopet napel vse sile, sklical nedavno skupno sejo obeh občinskih odborov v župniji in može na vse kriplje nagovarjal, naj se ga vendar usmilijo in mu potrdijo njegov »fajerbcrk«. Domači odborniki iz Dragatuša — razun enega vsi njegovi zvesti pristaši, so mu na vse prikimali — zunanji so se uprli, ker sc opravičeno boje prevelikih stroškov. Zmagala je večina, ki je sklenila, 'da se v ta namen prodajo občinske obligacije, ki so poleg doklad edini vir občinskih dohodkov. Ker bo to premalo, ho treba pozneje seveda zvišati doklade — ali pa narediti dolg. Zato je v občini zdaj precej razburjenja. Nismo proti požarni hrambi, ker vemo, da je to koristna stvar, toda pri nas za zdaj ta igtvar ni še tako neobhodno potrebna, da bi zaradi tega žrtvovali vse občinsko imetje in nazadnje še zašli v dolgove. Možje, skrbite raje občini za nove Idohodke, da ne bodo vedno večje občinsko doklade! Kdo jc kriv, da so nas zapustili orožniki, ki so občini dajali za stanovanje lepe denarje? Za šolske potrebščine je letos primanjkljaja baje okrog 200 kron! Odpade zanaprej tudi prispevek viniške občine za našo šolo, ker imajo Suhorci svojo šolo v Lipi! Kako veliko je stroškov pri popravi župnišča — in vendar škoda, ki so jo •mojstri naredili na podstrešju, še ni popravljena! Torej na vse strani sami stroški! Ali se naj zanašamo samo na doklade? Ali niso že zdaj zadosti velike? Te je res gospodarstvo, da se Bog usmili! Pričakujemo od deželnega odbora, da nikakor ne dopusti, da se občinsko premoženje tako lahkomišljeno zapravlja, če že hoče gosp. nadučitelj kaj storiti za korist občine, naj vsako leto med ljudi zastonj razdeli nekaj ce-pičev iz šolskega vrta, ne pa jih tako drago prodajati. Na tuje stroške bi vsak lahko slaven postal. Naj skrbi, da bodo bogate zavarovalnice »Slavija«, »Kon-kordija, Dunajska c. kr. itd., ki imajo take lope dobičke od ljudi, pomagale kupiti občini vsaj male ročne brizgalne, kot jih imajo n. pr. naši sosedi Vrhovci. Torej dela za blagor ljudstva obilo! i oliko za zdaj, prihodnjič pa še kaj, če nc bo pomagalo!
d Vrdtavas. V nedeljo, t. i. 24 t m predaval je o Halleyevem kometu g. dr' ,Vinko Sarabon, profesor iz Novega me-s a v Prostorih Kat. slov. izobraž. društva Občinstva je bilo jako veliko, do 500, katero je z zanimanjem sledilo predavanju. Ker je občinstvo vneto za izobrazbo, naprosilo je Katol. slov izobraž društvo g. dr. V. šarabona; da bode Se večkrat predaval v teh prostorih. Katol. slov. izobraž. društvo se na >tem potom v imenu občinstva za podučilo predavanje iskreno zahvaljuje in
prosi na večkratno svidenje. Zahvaljuje se tudi g. Jos. Zurcu, županu itd. iz Kandije za prijazni pozdrav.
d V Kostanjevici se je ustanovila hranilnica in posojilnica s sedežem v župnišču. Hranilne vloge obrestuje po 41/2%, posojila daje po 5V2%. Uradne ure so ob nedeljah in praznikih od 11. do 12. ure, ob četrtkih od 3. do 6. ure, ob semanjih dneh od 9. do 12. ure.
d Vlom. V župno cerkev v Kostanjevici je dne 29. aprila prišel neznan tat in ukradel pri oltarju Lurške Matere božje nabiralnik. Ker ni mogel hitro dobiti iz njega denarja, je šel za veliki oltar, tam nabiralnik prepilil, pobral denar, nabiralnik pa pustil. Upati je, da bodo vlomilca kmalu zasledili, ker je v neki prodajalni ponujal krajcarje.
d Loški potok. Štiri novoporočence ima letos Ovčarjeva hiša v Retjah. Dva brata ženina, dve sestri nevesti. Brata ženina in starejša sestra nevesta so obhajali poroko isti dan, mlajšo nevesto so odložili za en teden. Vsi štirje so dobili svoje neveste, oziroma ženine v domači vasi in vsi štirje pari ostanejo v domači vasi. Dva para sta istih imen, oba ženina Ivana, obe nevesti Antoniji. Vsekako redek slučaj. Gotovo izredna čast za vrlo Ovčarjevo hišo. Vsem štirim parom obilo blagoslova in srečnih dni v zakonu. Za tak izreden dogodek se pa že splača napraviti nove štefletne pa čeden gvant.
d Draga. Naše prerokovanje glede občinskih volitev na Travi se je žali-hog uresničilo. Kot smo dejali, tako se je zgodilo. Nemci so grozno tiščali z volitvami, da se čim preje vrše. Razpisali so jih o nepravem času, pritožili smo sc, a predno je prišel odgovor na pritožbo, so se volitve vršile. Pa kako I Čujte! 12 — reci: dvanajst odbornikov in njihove namestnike je volilo in izvolilo 19 — reci: devetnajst volivcev. Še te slednje je župan z velikim trudom skupaj zgnal. Hodil je po hišah in prosil, naj vendar gredo na volišče. Naših ljudi pa še ni bilo domov iz tujih šum. Prišli so en teden po volitvah. Da se danes vrši volitev, bi bila udeležba lepa in slovenska lista bi prodrla, da se vse vrši po cesarskih postavah, sigurno v dveh razredih. — Pritožimo se na najvišje mesto. Če smo mi pokorni vsem postavam, smemo zahtevati tudi, da se nam po istih zakonih tudi pravica deli! Svaka sila do vremena!
Vlaki železnice Trebnje-št. Janž vozijo vedno voz, na katerem se blišči napis: c. kr. pošta. V resnici pa nima ta železnica s pošto ničesar opraviti. Iz-prva se je govorilo, da bodo vlaki vozili tudi pošto, in čakali smo, kdaj se to uresniči, a dosedaj smo čakali zaman. JSekatere osebe spodbujajo okoličane, naj se pobrigajo in poprosijo pristojne oblasti, da upeljejo pri vlakih pošto. Ker si pa ljudstvo ne zna samo pomagati zato poživljamo in iskreno prosimo tiaše vrle poslance V. L. S., naiPnaTv tem oziru pomagajo in Izposluje^Ho-što pri vlakih. Poštna zveza pr Tas e
zelo neugodna, to je med Trebnjem in Radno, in če bi vozili vlaki pošto, kakor povsod drugod, bi imeli lahko vsak dan trikratno poštno zvezo z Ljubljano ter ne bi poštne pošiljatve romale dolgo pot čez Ljubljano, Zidan most, Sevnico, Radno in Trebnje.Čudno je pač, da se pri tej progi tako malo oziru na tukajšnje prebivalstvo, saj železnica vendar ni zgrajena ravno samo za Št. Jan-ško premogokopno družbo in nje rev-« ni promet s premogom.
d Sodražica. Izobraževalno in pevsko društvo »Glas« je uprizorilo ta predpust štiri igre: »Fernando, strah Asturije«, »Poštna skrivnost«, »Rdeči nosovi« in »Pri gospodi«. Ako se pohvalno izrazimo o moških igralcih, velja to v podvojeni meri o ženskih igralkah, ki so pokazale v igri »Pri gospodi«, da znajo svojo kuhinjsko umetnost tudi na odru vrlo zastopati Društvo je pokazalo, da skrbi za pravo izobrazbo, skrbi pa tudi za lepo narodno petje.
n Iz Starega trga pri Loža. Podjetnost v naši župniji precej raste. V Da-nah že reže nova žaga na bencin in * Podcerkvi bo v kratkem dodelana moderna parna žaga z opekarno. Lesna, obrt pa bi se še mnogo bolj razvijala, če bi ne bilo tako slabo preskrbljeno s prometnimi sredstvi. Cesto iz Loža ▼ Št. Peter komaj čakamo že pol ducata let; umerjena je, denar dovoljen, pa j® le ni! Ne vemo, na čegavo milost čakat Ljudstvo so je že naveličalo dolgega čakanja in — praznih obljub. Mnogo ja tudi zanimanja za novo železnico proti Trstu, da bi se le napravila in potem naj že gre čez ta vrt ali ono njivo. Smešno bi bilo, če bi se zopet napravilo toliko načrtov, da bi nazadnje vsi — zaspali, kakor železnica iz Rakeka v Prezid. — Pri nas izseljevanje vedno bolj narašča, tako je n. pr. iz vasi, ki šteje do 250 prebivalcev, okrog 50 ljudi v Ameriki. Seveda, kmetijstvo ne more vseh preživeti, stalnega zaslužka pa tudi ni dosti, razun ob cesti. Prej so hodili moški po zimi na Hrvaško, ker ja pa to nehalo, jih gre tem več v Ameriko. — Tu so precej začele vasi z raz* delitvijo takozvanih gmajn, kar se ponekod prav dobro obnese, ker si poteia posamezniki izboljšajo svoje dele. Dosedaj se je živina le preganjala po re-brih in hodila lačna domov; drevje po gmajni se je pač skupno posekalo, ampak skupno pa se ni ničesar izboljšalo; tako rastv? po lepem svetu grmovje, drugod se pa dela Kras. Vsled tega je pri nas še najbolj pametna razdelitev; pasel bo itak lahko vsak, kakor bo hotel in vsak pameten gospodar bo izboljšal svoj svet.
n Z Brezovice. V enem mesecu smo v naši župniji izročili materi zemlji ze-
jslte ostanke treh vojakov, ki so bili bžni okupacije Bosne in Hercegovi-; Naj zapišemo njih imena še živečim )ojevnikom znancem, kateri se jih lo gotovo še spominjali. Saj ne more1 pozabiti za mogočno Avstrijo tako OSodepolnega leta 1878 tako nobeden vojak, ki je služil takrat presvitlega ce-earja. Število naših kranjskih Bošnja kov se hitro, hitro krči, ker malokdo je korenito zdrav prišel na svoj dom, kdor je moral kar po pet do šest mesecev vedno pod milim nebom prebivati. Tudi ti trije: Franc Šebenik, Valentin Marinko in Janez Trošt so vedno tožili, da kal bolezni so prinesli s seboj od vojakov. Bojevniki Bosne umirajo, a avstrijska zgodovina se jih bo vedno spominjala. — Pri letošnjem naboru so potrdili pa kar dvajset naših fantov. Naj le vojaška leta dobro porabijo, jim bo kdaj prav prišlo 1
n Vipavske novice. Davčni vijak pomaga privijati nekdo v Vipavi Stvar je že tako očitna in tako nesramna, da bo treba kje drugje — četudi pri ministrstvu — zastaviti besedo, da se denuncijacije ustavijo. Evo, tale slučaj: Oče ima več hčerd za možitev zrelih. Snubači se oglašajo. Razpravlja se o glavni stvari, o doti. Posledica je, da ima oče sitnosti radi davkov. Torej očetje pozor, predno govorite o doti. Vijolice so hodili trgat pozimi, zdaj pa šmarnice. Vijolice v borovini so imele tako privlačno moč, da so vlekle iz vrhpoljske ceste čez potok Belo. Ni bilo škoda ne čeveljčkov in nogavic, pa tudi ne malih nožic. Ranjki gospod jgrof je večkrat trdil, da ženska bolj vleče, kakor dva para volov. Danes bi Be prepričal, da imajo tudi »finolce« silno moč. Kako bodo vlekle šmarnice, bomo poročali. — Ljubljanskega grledišča igralci so priredili v Vipavi komedijo »Sebastijan«. Udeležba je bila pičla. Hudomušni jeziki pripovedujejo, da je neki veljaven mož plačal veliko Vstopnic. Če je to res, so dotični, ki so Jbili deležni teh dobrot, gotovo odstopili plačane vstopnice v korist Cirila in Metodove družbe. — Nori Uršič s i iS 1 a p a se vedno potika po našem trgu. JilOb uradnih dnevih, kadar je v Vipavi »gosp. glavar, ob drugih prilikah, kadar »pridejo v Vipavo vojaki ali sploh pride I kaka odlična oseba, ga je vedno videti ' 'letati okoli s kakimi prošnjami in grožnjami. Posebno piko ima na g. svet-| nika in g. župana. Ker je bil že preveč siten, so ga zvezali, naložili na voz in ga odpeljali nazaj v Slap. Pa je bil prej zopet v trgu, kakor njegovi spremlje-ivavci, ki so se šli podpreti v gostilno. •—Baron Lewezov prodaja posamezne dele od svojega posestva. Dela skupne pogodbe in jih drugi dan brzojavno razdira. Imeti mora zelo modre Bvetovavce, zato pa pozor pred njim.
n Idrijske novice. Navsak način hočejo naši naprednjaki, da jim občina na svoje stroške preskrbi prostore za zabavo. Čitalnica jim vedno roji po glavi. Velikokrat so že propadli s svojimi sklepi, ker jih je dež. odbor
razveljavil. Ko so hoteli dozidati št. 509 kar proti odločbam višje oblasti, so dobili po nosu. Zdaj bi pa radi na pretkan način prišli do čitalnice. Društvo za otroško varstvo je namreč naprosilo občino, naj ta prezida št. 509 v ljudsko kuhinjo. Frakarji pa bi radi, da se to-likrat imenovana stavba tako sezida, da bodo spodnji prostori služili ljudski kuhinji, zgornji pa naj bi bili za čitalnico. Menite, da jo boste izpeljali? —■ Spomenik na pokopališču bodo dne 8. maja po veliki maši odkrili idrijski Orli svojemu bivšemu predsedniku t Francetu Svetličiču. Ta vzorni mladenič je umrl že pred letom. Bil je prvi katol. telovadec na Slovenskem, ki ga je pobrala smrt. Zato so mu tudi njegovi prijatelji oskrbeli spomenik.
n Žiri. Tisti izmed naših mladeni-čev, ki bi se radi šteli olikane, pokažejo včasih prav dobro svojo oliko. Ako kdo naših Orlov pride v gostilno in mirno zahteva pijače, ga napadejo s »čuki«, odpro nože in ob belem dnevu z odprtim nožem dero po javni cesti za njim. To je torej tista »olika«, katera nujno sledi iz branja »Svobodne Misli« in iz tega, ako kdo skozi leto in dan cerkve znotraj ne vidi. Seveda bo s to stvarjo imela opraviti sodni j a. Toda, kadar postane mladina tako podivjana, kakor je pri nas, potem že tudi sodnij-ska roka omaga in ne pomaga. Kolikokrat so že okušali ričet v Idriji ti naši mladi sokoliči in drugi, toda navada postane železna srajca, kajne? Prijatelji Sokolov, poglejte v vrste teh tičev, če ne bo morda tudi v tem slučaju skleda z ričetom postavljena pred koga iz te družbe?! Potem pa še vpijte: »Smo olikani!«
□□□□□□apnnaauuann
D
G	____M
nannnaaaoaaannpnn
Iz raznih krajev
Štajersko. Št. II j. V Št. Ilju je,
kakor znano, šest slovenskih in šest nemških občinskih odbornikov. Ker je en naš odbornik obolel, so zatrdno upali Nemci, da pri volitvi župana prodro z nemškim kandidatom. Sreča jim ni bila mila. Za župana je izvoljen Slovenec g. Thaler. — Maribor. Kje vse vidijo Nemci nevarnost. Šolske sestre so prosile občinski svet dovoljenja postaviti lastno pekarijo za domače potrebe. A občinskemu svetu se je zdelo, da bi bilo to za Maribor nevarno in je prošnjo odklonil. — Ptuj. Nemci so ustanovili v Ptuju »Madchenheim«, v katerem bi radi vzgajali slovenska dekleta za nemštvo. Da bi jih več privabili, so otvorili plesne vaje. Res pomilovanja vredni slovenski starši, ki takemu zavodu zaupajo svoje mlade hčere. — Alkohol grozno deluje okrog Ptuja. Žrtev alkohola je bilo v nedeljo teden nič manj kot 10 mladeničev in mladih mož, ki so jih ranjene pripeljali v ptujsko bolnišnico. Ljudstvo okoli Ptuja je zastrupljeno po šnopsu in vedno bolj pada v prepad. Pijančevanje je na
dnevnem redu in v zvezi s pijančevanjem pretepi in poboji. — Ljutomer. Dne 27. aprila so se vršile volitve v okrajni zastop iz veleposestva. Nemci se volitev niso udeležili. Slovenci so volili skoro enoglasno. — Podsreda. Zopet alkohol kriv smrti. Podsredčan Anton Šarlah, star 73 let, je padel vinjen po stopnicah neke gostilne v Koprivnici in si pretresel možgane. Tri dni pozneje je umrl. — Duhovske izpremembe. Gospod Jakob Palir dosedaj kapelan na Črni Gori pri Ptuju, je prestavljen na Bizeljsko, gospod Jvan Hriber pa pride iz Bizeljskega ,\ Šmarje pri Jelšah,
□agaaaiganuiLJnmL^mg^a i
jj Dobre knjige j|
Cerkveno petje v majniku. Več
krat tožijo naši organisti, da so zlast: v mesecu majniku v zadregi, kje bi do bili primernih Marijinih pesmi. Ta tožba je posebno opravičena na deželi kjer organisti navadno nimajo popolnih mešanih ali moških zborov in morejo peti le tri- do dvoglasne skladbe. Taki zbori bodo s prav posebnim veseljem pozdravili Marijine pesmi našegr nedosežnega skladatelja g. Foersterja ki so izšle v »Katoliški Bukvami« po-, naslovom: Šest Marijinih pesmi za tr ženske ali moške glasove (ena za dva štiri tudi za en glas) z orglami. Zloži; A. Foerster. Cena partituri 1 K 80 h vsak glas 40 h. Udomačilo se je pri na? posebno na deželi, mnenje, da so sklad be g. Foersterja preumetne, pretežki in premalo melodijozne. O teh pesmil, se lahko z vso pravico trdi ravno na sprotno. Umetne so sicer, to se pravi-zložene so v najpravilnejši harmoniza-ciji in strogo cerkvenem duhu, kakoi vse cerkvene skladbe izpod peresa g. Foersterja. A pri vsem tem so lahke in polne najlepših melodij. Opozarjamo gg. organiste tudi na to, da so tiskano kar le mogoče pregledno: v zgornji vrsti petje, v spodnji spremljevanje za orgle. Pri spremljevanju je na važnejših mestih pripisan tudi prstni red. — Cerkvenim predstojništvom, gg. orga-nistom in njih zborom te pesmi kaj najtopleje priporočamo.
Naravna Franc Jožef-ova grenčica je preizkušeno zdravilno sredstvo za močne dobro rejene osebe, ki so nagnjene 1 proiirra, pri katerih se gre zato, da sc s pospešitvijo prebave uredi presnav-Ijanje in odstrani na zanesljiv in lahel način valovanje krvi. »Franc Jožef-ova'-grenčica se je vsled prijetne lastnosti, da celo v malih količinah in brez vsaki! nadležnih postranskih pojavov zanesljive učinkuje, izvrstno obnesla. Priporočajo jo prve zdravniške svetovne avtoritete in se dobiva v lekarnah, drogerijah in prodajalnah rudninskih voda. 18
Strun "92
Uganki.
L
(Četverozložua beseda.)
Pred malo leti še skoraj povsod je dvigal glavo kot gospod, a kaj prevzetnežu se pripoti, ker onemogel zdaj na tleh leži; že v zadnjih vzdihih pojemuje, po prejšnji slavi on zdihuje. Zato zadel ga je ta bedni stan, ker bil hinavec je strašan, le par kričačev še ima, a tem predobro se pozna, da so lo od hinavca se učili, z lažjo bisage svojo napolnili. Je vedno hvalil svojo naprednjašt vo, ea saboj puščal le mračnjaštvo, zato je zdaj zaničevan povsod, še tam, kjer bil jo prej gospod, zdaj vse so njemu posmehuje, brez njega zbor postave kuje; Slovenec vsak ga skoro žo pozna, kedo hinavec je le-tš!
n.
(Enozložna beseda).
Iz črk le treh beseda obstoji, pri rojstvu vsakdo ga dobi, res eden več, a drugi manj, pa vsakdo naj se briga zanj I Neviden, dragocen je dar, ne trati človek ga nikar! Kdor so lenobi grdi vdaja, se šali le, da ga prodaja; ko mine mu, ga grozno peče, z besedami se 110 izreče, dal rad bi zanj vse premoženje, da bi popravil še življenje — zastonj — no da se več kupiti še za denar ga ni dobiti! — Naj nihče toga ne pozabi, ta dar nebeški prav porabi!
Danes priobčujemo dve uganki, in sicer 'i žuljevih rok. Prvo jo naredila delavka Je-i«a Cvajnar v Medvodah, drugo pa hlapeo Jrtan AH6, v Stari Loki. Ker sta to precej ria oreha, so zadovoljimo, da bo imel pra-ioo do izžrebanja, ki stre le enega izmed ibeh. Rešitev jo doposlati do sobote 14. t. m.
vfnen je gospoda dr. M o s k o f f a - a
Lovec. Gospod J. S c r r a v a 11 o ,
Trst.
(o smo porabili približno petnajst bu-eljk Vašega Scrravallovega Kina-vina ' železom, nekaj jaz sam, nekaj moji clijenti, nimam dovolj besed, da po-uvalim dobre uspehe, ki sem jih dosegel pri šibkih bolnikih in malokrvnih veled malarije.
Lovec, 13. oktobra 1908.
__Dr. M o s k o f f.
Posestvo se proda
ikup ali razdeljeno na Brezovici pri Kroni _ Prostorna hiša, gospodarsko poslopje za 16 glav >0d,.^d™TC0- l(ozolec z 19 oddelki in 37 ha' ieml|išča. Polovico plačila takoj. Več pove: Fran ■venkclj, Leše, P. Tržič, Gorenisko. 1292
LOTERIJSKE ŠTEVILKE?"
Prana, 27. aprila: 1, 70, 66, 16, 44.
Dunaj, 30. aprila: 28, 59, 9, 89, 54.
ftradec, 30. anrila: 50, 84, 85 41, 71.
V
Tržne cene
za 100 kg. Ljubljana
V Ljubljani, dne 3. maja 1910.
Deželni pridelki:
Plenica ....
Rž ........
Ajda.......
Ječmen.....
Ovfs......
Froso balo . . . Proso rumeno Koruza stara . Koruin nova .
Leča.......
Grah......
Larreno seme . Graiica . ... Domača detelja Gorenjska repa Fižol R.nnifan fižol Pr«pellčnr Fižol Mandalon
Čebula......
Krompir......
Zelje vete . . Zelje kl»lo brez
soda.....
Repa svela . Repa kisla brez
soda.....
Bnriie......
Kumna . ...
Orehi......
Gobe .uhc . . .
Ježlce......
Zel. d ... . Smrekovi storži
Seno.......
SI nia.....
Stelja......
IU	Živina, meso	Cena	
v		K	v
60	živa vaga:		
-	Goveda pitana .	80	—
8(1	Teleta težka . .	110	—
70	Teleta mala . . .	lot	—
70		14(1	—
60	KottrunI.....	10«	—
60	Kuretnlnain drugo:		
_	Maslo kuhano		
_	od K 4«r— do . .	'3X0	—
_	Maslo surovo od		
_	K ŽHO — do . . .	280	—
_	Slanina sveža		
60	<»peh>......	178	—
—	Slanina preka-		
Sil	jena	18«	—
—	Mast svinjsko . .	401	—
60	Loj.........	100	—
—	JkJca 100 kom	6	—
		1	8i>
_		—	Kfi
—		S	uO
		6	—
ž	Kolonijalno blago		
—	na debelo		
—	Rlž Rangon od		
—	K 46- do ... .	«1	—
-	Kava Stintos od		
-	K IIH - do ...	41"	—
-		f«	Mi
-		il	u«
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr.Sdnnida znamenito
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečnnje iz uSes, Šumenje po uSesiii In nagluhsst tudi ako je že
zastarano. Steklenica stane 4 K 7. navodilom o uporabi. Dnbiva se samo v lekarni pri „Črnem orlu" na Novem Trgu, Celovec.
kupujem in plačam zmešane in strižene kite po najvišji ceni nm ker potrebujem za lasna dela. — Izitelovalnica kit!
1214 1 Pozor, nabiralke!
Ivan Sveiecvlasuljar
Rudoifovo, Dolenjsko.
fiaročajle,.Domoljuba'!
4 tesno na poskusijo In na ogled razpošiljam svoja kolesa znani.,Bolieaii' Deli koles in popravila po ceni. Zložni plačilni pogoji. Frmc Duiek, tov. koles, OnoCno ob d Ti. J« t it. 775. Cetko. Ceniki zastonj.	b79 I—1
1293
se prod:i iz proste roke. Posestvo meri 64 oralov, vse arondirano, polovico je gozda, iz kojega se da še mnogo denarja dobiti za les. Zemlja kakor poslopja so v najboljšem stanu, hlev obokan in beto-niran, hiša enonadstropna, voda v hlevu. Na tem posestvu se redi lahko do 20 glav živine. Odaljeno je 30 minut od železniške postaje, 20 minut od farne cerkve in šole Žihpolje (Maria-Rain) na Koroškem in eno uro od Celovca Proda se pod ugodnimi pogoji, da se le ena tretjina cele kupnine takoj plača. Eventuelno se tudi zameni. Dalje so naprodaj 3 h že v Kranju, ena na glavnem trgu, v koji je že mnogo let trgovina na najbolj prometnem kraju, pripravna za manjšo trgovino. Ta hiša se da eventuelno tudi v najprn. Drugn je zunaj mesta ob državni cesti z lepim vrtom za zelenjavo, pripravna za kakega upokojenca. V obeh hišah jc vodovod. Tret;a v Stranski ulici, dvonadstropna z lepim vrtom in razgledom. Več o vsem tem se poizve pri L. Rebolju v Kranju, Glavni trg.
treznega, 30 do 10 let, starega . — - 1 kateri rnzume tudi v mlinu, sprejme takoj Franjo Lenarčič, Novavas pri Hakeku-	1278 2 1
ki bi imel veselje do čevljarske obrti, se «... ,	— ta,<0) sprejme pri Ivanu
anbarju, Čevljarskemu mojstru, Bled. 1123 3—1
Sprejme se nad 14 let stari	1122 3—t
a W ■ kl bl imeI veselje do BlurilTL
deček Matc?
mizarski mojster, Bled.
Dekla
starejša oseba, strogo poštena in pridna, ki zna peči kruh in kuhati za družino, se sprejme s 15. majem. Plača K 18 mesečno. Oskrbniitvo Graščino Hmeljnik pri Novemmestu. 1290
Pozor! VINO Pozor!
Anton Snran o Skolfi Loki,
v hiši stare pivovarne, št. 20 prodaja pristno vino lastnega pridelka, čez ulico, Istrijanca belega in črnega vina po 24 kr. = 48 h liter, nad 56 litrov po dogovoru. Za pristnost se jamči. Za mnogo-brojni obisk se priporoča.	1291
Išče se izvežban
1241 1-1
ključavničar
za trajno delo. Ponudbe z zahtevo plače naj se pošiljajo na naslov: Tovarna železnine v Litiji.
Avstrijska Specijalitete I. vr. so svet. znani
Pristni samo s to varstveno znamko
CN
o
Dobe se povsod, kjer so lepaki navedeni s to znamko. — Tudi vsak bonbon ima tako znamko. Letna vporaba več kot 60 milijonov komadov. Kiairon, najboljša delikatesa sveta. Bonchčes h la Hetne. Peppermlnt-Loaen-Ges. V e vrste Čokolade za mleko In za kuhan|e Iz-borne kakovosti priporoča: Prva češka akctlska družba tovarn, za orient. sladkor Jn čokoladne Izdelke Kral. Vlnoqradl, p. fl.fllRBSNEtt. Glavna zalocja na Dunaju. losip Kata VI. Theobaldtjasse 4.
skrbno, ker se lahko po okuženju znatno poveča.
Ze 10 let se ]e Izkazalo mcCllno vlnCno mezlio, tako-zvano praško domaČe mazilo kot zanesljivo sredstvo zu obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja ln bolečine, hladi In pospešuje zaccljenje. tSsT Razpošilja se vsak dan.
1 pnSlca 70 vin. Proti pred- .	.
plačilu K 3-16 sc pošljejo 'I puške, za K /•- pa ll) pušic poštnin.: prosto na vsako postajo avstro-ogrske monarhiie.
Pozor na Ime Izdelka, Iz-delovatella, ceno in varstveno znamko Pristno le po 70 vin.
Glavna zaloga 2960 20-1
e. FRAGHER, c. in kr. dvorni dobavitelj
lekarna »Pri črnem orlu"
Praga, Hala strani, vogal Move ulice št 203.
Zaloge v lekarnah Avstro - Ogrske.
srs 3J