PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto 2. štev. 426 - Cena 4.- lire Sz?oanePmaanbabovng^to?l TRST, nedelja, 20. oktobra 1946 UREDNIŠTVO tn UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št. 1 - L Tel. št.: Ur. 93806, 93808 - Upr. 93807. Rokopi3j se ne vračajo Nič na svetu, kar nasprotuje volji in pravicam ljudstva, ne more biti trajno in trdno. Važno je, da je ta volja naiega ljudstva krepka in nezlomljiva, važno je, da ta volla, ki nas je vodila v preteklosti in nam omogočila, da smo kljub vsem zaprekam, kljub vsem napadom in poizkusom, da nas zlomijo, ostali neomajni, močni in nezlomljivi, prevladuje v nas tudi v bodočnosti. EDVARD KARDELJ Edvard Kardelji ob povratku iz Pariza Jugoslavija ne bo podpisala pogodbe, kot ji lo hočejo vsiliti nekateri zavezniki, ki so pozabili na dano besedo Ljubljana, 19. — Danes je Ljubljana priredila svečan in navdu-fen sprejem jugoslovanski delegaciji, ki se je na čelu z Edvardom Kardeljem vrnila iz Pariza. Ogromne množice ljudstva so se •brale na Kongresnem trgu in burno vzklikale članom delegacija, jugoslovanskemu Trstu in, jugoslovanski Gorici. Navdušenje je bilo na vrhuncu, ko je na Kongresni trg prišel podpredsednik •vezne vlade FLRJ Edvard Kardelj v spremstvu predsednika •dovenske vlade Mihe Marinka, Predsednika SNOS-a Josipa Vidmarja, komandanta IV. armije generallajtnanta Danila Lekiča Ih drugih. Veliko zborovanje je otvoril Predsednik SNOS-a Josip Vidmar, ki je v imenu Ljubljane, v*eh Slovencev in vse Jugoslavije pozdravil šefa jugoslovanske delegacije Edvarda Kardelja. Zabelil se je jugoslovanski delega-k Pozornost javnosti, Sovjet-jJ* sveža in nove vlade srednje in ^^•hodne Evrope stalno glaso-Lg* ®kupno proti drugim državam, bi Ja' to, da ne bi bil iskren, če ne id jtT*znal zadrege zaradi obtožb, to izrekla proti ZDA sovjetih'totogacija na mirovni konfe->^ • Oejal je, da se ZDA upirajo vladi, ki jih obtožuje, da so »bpg, v°too obogatele ln da žele fcv-»Vpjg0 v'ade prisiliti, da zasužnjijo druge narode. Amerika gospodarsko in socialno krači jo doma In drugo«). Je zaključil: »Branimo Povsod, kjer koli jo Je tre- ; Ameriški narod ponuja Wallace za nadaljevanje Rooseveltove politike New York, 19. — Henry Wallace piše v nekem članku, da je med Ameriko ln Sovjetsko zvezo potrebna politika dobrega sosedstva, da bo ljudstvo obeh držav deležno koristi medsebojnega sodelovanja. Preteklo je trinajst let, tako piše Wallace, odkar je Roosevelt napovedal to politiko, ki bi jo morali izvajati tako glede Sovjetske zveze kakor glede latinske Amerike. Nato pravi, da morajo mir ohraniti velike države sporazumno, kajti sa- frontah.* Tovariš Tito nam je tudi naročil: «Kakor naše ljudstvo ne bo pozabilo onih, ki so padli za našo osvoboditev, kot bo naše ljudstvo večno zvesto spominu teh padlih borcev, tako ne sme naša delegacija na mirovni, konferenci niti za trenutek pozabiti oporoke teh padlih junakov. Nikoli no morete in ne smete postopati drugače, kot so postopali tj borci.* Temu duhu, ki je osvobodil našo deželo in vse naše narode, temu duhu je ostala zvesta tudi naša delegacija na pariški konferenci, ker smo vedeli, da je ta duh nepremagljiv, ker izvira iz ljudstva. Poleg tega smo imeli na pariški konferenci vaše krepko in odločno napotilo, napotilo vsega slovenskega in jugoslovanskega ljudstva. To napotilo nas je bodrilo v najtežjih dneh konference. Tovariši in tovarišice! Mislili . smo kot misli naše ljudstvo, da za pravico ni treba moledovati, da je pravico treba zahtevati. Za pravico se je treba boriti. Naša zgodovina pozna dovolj primerov, ki nam govore o tem, ki pričajo, da so bili oni, ki so moledovali, vedno tepeni. In po drugi strani nam je narodno osvobodilna borba slovenskega naroda in vseh narodov Jugoslavije dokazala, da je le z odločno borbo mogoče doseči uspeh, da je le ta borba rešila naše narode najvedje nesreče, da je borba najboljša pot k zmagi, k uspehom, h končni popolni osvoboditvi. Tovariši in tovarišice, na konferenci smo imeli za seboj bratsko ukrajinsko, bratsko belorusko delegacijo in delegacijo- SZ ter delegacije vseh slovanskih narodov. Hvaležnost našega ljudstva velikemu Stalinu in Sovjetski zvezi za podporo, ki smo jo bili deležni na mirovni konferenci, nikoli ne bo zamrla. Ime Molotova bo za vselej povezano z borbo naših narodov za njihovo popolno osvoboditev in zedinjenje. Prav tako nikoli ne bo ugasnila hvaležnost našega ljudstva takim možem kot so: Visinsky, Manuilski, Kise- ljev, Ržimovski, Masaryk in drugi, ki so v imenu svojih narodov z vso vztrajnostjo in z vsem ognjem branili naše pravice. Tovariši in tovarišice, končno smo se popolnoma zavedali, da se na konferenci ne borimo samo za osvoboditev nase lastne dežele, našega lastnega naroda, temveč, da se obenem borimo za zmago demokratičnih načel, da se borimo za zmago načel pravice, vsakega naroda do samoodločbe. Prepričani smo, da danes na svetu ni resničnega demokrata in svobodoljubnega človeka, ki ne bi z vssmi simpatijami stal na naši strani. Taka so bila dejstva, ki so vodila našo delegacijo v njenih naporih na mirovni konferenci. Na vas je, da ocenite, ali smo ravnali pravilno ali ne. Tovariši in tovarišice! Ne bi se rad spuščal v podrobnosti same konference, kajti vsi ste dobro spremljali ves tok diskusij in dobro vam je znano delo, ki ga je konferenco opravila. Prav tako se ne bom spuščal v podrobno analizo rezultatov te konference. O vsem tem bomo govorili kasneje. Konferenca je ena sama etapa v naši borbi, ki še daleč ni nim zaključkom. Mi smo jasno in pred vsem svetom izjavili, da ne moremo priznati ali podpisati mirovne pogodbe, ki bi bila osnovana na sklepih pariške konference. To, kar bi bilo danes potrebno poudarit; na prvem mestu, je da morajo narodi Jugoslavije na žalost ugotoviti, da naši zavezniki niso ostali zvesti moralnim obveznostim proti Jugoslaviji, Isti naši zavezniki, ki so gostobesedno hvalili naš narod, ko je krvavel v borbi proti Mussolinijevi Italiji, prav ti naši zavezniki so porabili v Parizu še mnogo več besed za hvaljenje sedanje premagane Italije. Kaj dokazuje to dejstvo? To dejstvo dokazuje, da so nekateri naši zavezniki zapustili načela, ki so nam bila v vojni, ko smo se borili skupno z njimi, tudi skupna. To dejstvo dokazuje, da imajo nekateri politiki s pariško konferenco čisto drugačne cilje, čisto diViSa’ne interese, posebne in- terese, ne pa interese, za katere smo se spukno borili v tej vojni proti osi Rim-Berlin. Zgodovina bo pravilno ocenila ta postopek. Mi pa lahko rečemo: «Ne moremo se pomiriti in ne bomo se pomirili s tem, da hočejo žrtvovati interese naših narodov v korist imperialističnih interesov kogar koli. Tovariši in tovarišice! Borba za našo osvoboditev in zedinjenje še ni končana. Pred nami je še dober del te poti. Prej ali slej pa bo volja ljudstva premagala vse ovire. N;č na svetu, kar nasprotuje volji in pravicam ljudstva, ne more biti trajno in trdno. Važno je, da je ta volja našega ljudstva krepka in nezlomljiva, važno je, da ta volja, ki nas je vodila v preteklost), in nam omogočila, da smo kljub vsem zaprekam, kljub vsem napadom in poizkusom, da nas zlomijo, kljub vsem poskusom napada in nasilja tlačiteljev in osvajalcev, ostali neomajni, močni in nezlomljivi, važno je, da ta volja prevladuje v nas tudi v bodočnosti. Živel svobodni, združeni slovenski narod v svoji ljudski republiki Sloveniji. Živelo bratstvo in edinstvo narodov Jugoslavije na čelu s tov. Titom! Živelo bratstvo in edinstvo, ki nas vodi k zmagi! Živelo naše neomajno mučeniško slovensko, hrvatsko in italijansko ljudstvo Julijske krajine, bratsko združenim v borbi za svobodo jn srečnejšo bodcčnost.» Preganjanje koroških Slovencev Avstrijski vladni krogi skušajo zabrisati neugoden vtis, ki ga je povzročil val preganjanja slovenskih demokratov Dunaj, 19. Tass. — Avstrijska vlada je sklenila posredovati pri pristojnih zavezniških organih, da izdajo dovoljenje skupini mladih koroških Slovencev, da odidejo za mesec dni v Jugoslavijo, kjer bodo sodelovali pri gradnji mladinske proge Brčko-Ra novici. Zdi se, da hočejo vladni krogi na ta način zabrisati neugoden vtis, ki ga je povzročil val preganjanja slovenskih demokratov na Koroškem. Kot je znano, so se v pričetku t. m. v številnih podeželskih krajih slovenske Koroške pomnožile aretacije in preganjanja, ki so jih izvajali avstrijski orožniki, često s sodelovanjem britanske,vojaške policije. Pretveze za te akcije — kadar so sploh navajali vzroke aretacije — so bile članske izkaznice Slovensko-osvobodilne fronte na Koroškem, slike maršala Tita itd. Po osvoboditvi Avstrije so na primer izvedli 7 preiskav v hi£i slovenske antifašistične družine Ho-bel v bližini Beljaka. Trije sinovi te družine so padli v partizanskih vrstah. «Ustrežljivesti», ki so jo pokazale avstrijske oblasti za Slovence, ki žele sodelovati pri izgradnji mladinske proge v Jugoslaviji, se pokažejo v pravi luči šele, če upoštevamo, da delajo na mladinski progi mladinske delegacije skoraj vseh evropskih dežel ter celo iz Indije in južne Afrike. Manjkali so samo koroški Slovenci, katerih odhod so avstrijske oblasti doslej zavlačevale. Ker so se te oblasti znašle v zelo neugodnem položaju zaradi vseh teh dejstev, so bile končno prisiljene, da gredo koroškim Slovencem »na roko». Avstrijska vladna agencija pa prehaja molče preko vsega tega in prikazuje vso zadevo kot izraz »dobre volje» avstrijske vlade. Druga obletnica osvoboditve Beograda Danes slavijo jugoslovanski narodi drugo obletnico, ko so edinlce Rdeče armade in edinice Jugoslovanske armade osvobodile Beograd. Ze včeraj je bilo mesto okrašeno z zastavami ln s slikami maršala Tita in generalisima Stalina. Imperialistične spletke Teheranski demokrati za izgnanie britanskih konzulov London, 19. — Sovjetski radijski i sedanje. Zasedenja se je udeležilo komentator Belinkov je v svojem > 19 držav. Obisk poljskih državnikov v Jugoslaviji Jugoslovansko - poljsko sodelovanje Jugoslovanski narodi ne bodo dopustili, da bi še kdai postali plen katerega koli imperializma Beograd, 19. Tanjug — V zvezi z obiskom poljskih državnikov v Jugoslaviji piše današnja «Borba», da je ta obisk nov dokaz bratstva in sodelovanja med Poljsko in Jugoslavijo. Odnošaji trdnega prijateljstva med Jugoslavijo in Poljsko so naraven zgodovinski razvoj. Narodi Jugoslavije in ljudstvo bratske Poljske so mnogo pretrpel; zaradi nemške fašistične zasedbe. Njihovi skupni sovražniki so imeli namen iztrebiti narode Jugoslavije, poljski narod in druge slovanske narode. V borb; za življenja in smrt in s pomočjo Rdeče Armade so jugoslovanski in poljski narodi dosegli svobodo in neodvisnost ter tako preprečili katastrofalno uničenje, ki jim je grozilo. Iz tega so se jugoslovanski narodi naučili, da ne bodo dopustili, da bi še kdaj postali plen katerega koli imperializma. V inozemstvu so določeni krogi, tako piše «Borba», ki imenujejo skupnost slovanskih narodov «blok» in k; govorijo o »slovanski dobi*, ter o slovanskem imperializmu. Tako govorijo ob vsaki priliki tisti, ki želijo zakrinkati svoje lastne načrte za novo zatiranje v svetu. V zgodovini je dokazano, da slovanski narodi niso bili nikoli napadalci, medtem ko so bili nasprotno le prečo-sto. prisiljeni boriti se za svojo svobodo in neodvisnost. Zaradi tega umejo ceniti svobodo in neodvisnost drugih narodov. Slovanski narodi so trdno odločeni, da ne bo dovofili, da bi ce ponovilo žalostno stanje, ko so se v težkih obdobjih znašli v nasprotnih taborih ter služili tujim interesom. V obisku predstavnikov prijateljske Poljske vidijo jugoslovanski narodi nov dokaz bratstva slovan- skih narodov za zaščito njihovih ustanov in za nadaljevanje borbe za dosego njihovih pravičnih zahtev. Na ta način prispevajo k uresničenju trajnega miru. Politika zatiranja japonske vlade mo mir, ki sloni na medsebojnem ra. zumevanju je lahko trajen. Mir, ki I končana. Naša delegacija je zasloni na sili, je pa izredno negotov. | pustila konferenco še pred nje- Politika vojnih oporišč sredstvo za vsiljevanje angJo-ameriške volje malim državam Tokio, 19. Tass. — List »Asaki* poroča, da je japonska kom.unistič- o uuoubz 3qpoAn ojude mi delavskih vprašanjih objavila izjavo, v kateri poudarja, da ima ravnanje Yoehidove vlade edino namen, ščititi interese kapitalistov ln zemljiških posestnikov. Vlada skuša povečati brezposelnost med delavstvom, znižati plače predvsem z množičnimi odpusti, odvzeti kmetom zemljo na podlagi osnutka zakona o zemljiški reformi ter se polastiti pridelkov riža, opirajoč se na ukaz o uvedbi izrednih prehrambenih ukrepov. Spričo teh dejstev ni težko razumeti, da v državi grozijo socialni neredi in da sta v zadnjem času stavkovno gibanje delavstva ter borba kmetov proti vladi zadobila oster ton. Nagla uvedba zakona o delavskih vprašanjih dokazuje, da iima vlada namen odvzeti ljudstvu vse pravice. List »Nippon Timee» piše, da predstavlja po mnenju stavkovnega odbora narodnega industrijskega kongresa uvedba tega zakona -s;a 03oij uiueieJl s ‘dajgn U3qescxl da zatreti zakonite delavske organizacije. Stavkovni odbor izjavlja, da bodo delavski sindikati nadaljevali z borbo proti množičnim od. pustom delavstva, za določitev minimalnih mezd, za osemurni delovni čas in za sklenitev kolektivnih pogodb. Izjava se zaključuje s pozivom na vse delavstvo, naj se združi v borbi proti sedanji politiki Yoshidove vlade. Rumupsko-sovjetsko sodelovanje Bukarešta, 19. Tass. — Tisk objavlja poziv romunskega patriarha Nikotina na kler in ljudstvo, spričo proslave rumunsko-sovjetskega prijateljstva, ki bo 28. oktobra. Patriarh poudarja, da so med narodi obeh držav tesne prijateljske vezi že stoletja. Izraža Zeljo, da bi se te vezi Se bolj utrdile v korist blaginje in varnosti obeh narodov. Patriarh Nikotin je pozval ru-munski kler, naj ne štedi z napori, da bo dan proslave rumunsko-sovjetskega prijateljstva, ki se je bo udeležilp vse rumunsko ljudstvo, čim boUe uspel. Pomoi SZ Rumuniji Bukarešta, 19. — Tatarcscu je v nekem razgovoru s predstavnikom lista Rdeče armade v Rumuniji izjavil: »Srečen sem, da lahko izjavim, da je bila pomoč sovjetske vlade na pariški konferenci odločilna za rešitev vseh vprašanj, ki zadevajo prihodnost Rumunije.* Količina žita in koruze, ki se ji bo Sovjetska zveza letos odrekla, da priskoči na pomoč Rumuniji, znaša 14.400 vagonov, t. J. stotisoč ton žita in 44 tisoč ton koruze. komentarju o položaju v Iranu izjavil, da so vstajo perzijskih plemen organiziral; britanski konzuli Ahvvazu in Ispahanu skupno s polkovnikom Underwoodom in funkcionarji anglo-iranske petrolejske družbe. Obmejna pokrajina med Iranom in Irakom je še vedno zasedena po britanskem vojaštvu; Vstaja plemen v južnem Iranu in drugi nered; so prav tako delo oseb, ki delajo na to, da bi oslabile sedanjo iransko vlado. Od preteklega poletja so imperialistične spletke na iranski meji narastle, tako da so te pokrajine spremenili v glavna ognjišča, od koder so nato vtihotapljali orožje plemenom v južnem Iranu. Komentator pravi dalje, da je središče imperialističnih spletk v Iranu v pokrajini Kuzistan, kjer je sedež anglo - iranske petrolejske družbe. Teheranski demokratični krogi so globoko razburjen; zaradi delovanja imperialistov in zahtevajo izgon britanskih konzulov, ki so v zadevo zapleteni. Na zasedanju je francoska zastopnica ga. Vaillant-Couturler protestirala v imenu odbora proti o-prostitvam v niirnberški razsodbi. Delegatinje iz Grčije, Egipta ln zastopnice republikanske Španije to prikazale položaj v svojih deželah, ki jih upravljajo protidemokratične vlade. Zenske organizacije iz severne Koreje, Mongolije in Madagaskarja so bile sprejete v svetovno žensko federacijo. Odbor je soglasno sprejel resolucije o vseh vprašanjih, o katerih je razpravljal. Teror v Španiji Madrid, 19. — Včeraj so pred madridskim sodiščem zaključili razpravo proti španski antlfašlstkl Mariji Toral in njenemu zaročencu De Ben Perezu zaradi komunističnega delovanja. Prvo so obsodili na 2 leti, drugega pa na 3 leta zapora. 300.000 novih hiš v ZSSR Moskva, 19. Tass. — V pokrajinah, ki so bile razdejane zaradi nemške zasedbe, so letos zgradili 300 tisoč hiš za kmete. V severnem Kavkazu in na Krimu je 62.800 kol-hoznikov zapustilo svoja začasna bivališča in se vselilo v te hiše. Andrija Štampar o ameriških obtožbah New York, 19. — Andrija Štampar, jugoslovanskih delegat pri or-zanizaciji za kulturo in vzgojo, je dospel v Pariz in odpotuje danes v Jugoslavijo. Na vprašanja, kaj misli o obtožbah ameriške vlade, ptf katerih naj bi bili ameriški državljani zaprti v jugoslovanskih delov, nlh taboriščih, ni hotel Štampar dati nobenih komentarjev. Pač pa je Protest žena proti deJal novinarjem- naJ 81 Prebarejo „ , vi . ,, , demanti, ki ga je izdalo jugoslovan- nurnberskl razsodbi sko veleposlaništvo v Washingtonu Moskva, 19. AFP. — Izvršnj od- v petek zvečer. Jugoslovanski dele. bor mednarodne demokratične žen- gat je tudi dejal, da se bo udeležil ske federacije je imel od 10. do 15. zasedanja organizacije v Ženevi 4. oktobra v Moskvi svoje drugo za-1 novembra. Nova iranska vlada Teheran, 19. — Ghavam El Sul-taneh je sestavil novo iransko vlado. Princ Firouz bo postal poslanik v Moskvi. Sultaneh bo obdržal notranje in zunanje ministrstvo, general Armadi pa bo ostal vojni minister. Britanske čete Egipta Angleži gradijo v Egiptu nove vojaške objekte in se pri tem posiažujejo nemških vojnih ujetnikov Moskva 19. Tass. — Diplomatič-ni komentator »Krasnaje zvezde* Fedulov piše: »Anglo-egiptovska pogajanja za umik britanskih čet iz Egipta se vlečejo že osem mesecev, neovrgljiva dejstva pa dokazujejo, da so ti razgovori za Veliko Britanijo samo nov manever, ki ji ne dovoljuje samo zavlačevati umik svojih čet iz Egipta, temveč tudi utrjevati tamkaj svoje pozicije. Gradnja britanskih vojaških o- Ravno tako so nastanili deset tisoče ukrajinskih in beloruskih kme-1 bjektov v Egiptu zavzema vedno tov. | večji obseg. Za ta dela se britanske totvo ljudstvu Sovjetska zve- Bivanjc tujih čet na ozemlju drugih držav ki niso sovraine, je eden izmed tistih nenormalnih pojavov povojne dobe, ki upravičeno vznemirja resnične pristane miru in varnosti. Sicer ni prav nič čudnega, če so zavezniSke vojske v vojni vihri Sle skozi tuje države, saj je to bilo potrebno, da se stre Hitlerjeva Nemčija. Tako na primer se je Rdeča armada borila v Jugoslaviji skupaj z jugoslovansko vojsko, kakor so se tudi anglo-ame-riSke vojske borile v Franciji. Toda Sovjetska zveza je po končanih vojnih operacijah odpoklicala svojo vojsko iz prijateljskih driav. Njene $ete so ostale samo na ozemlju bivllfc sovrainih de tcl, kakor to določa premirje In zaradi vzdrieianja zvez med okupacijsko vojsko in domovino. Nikakor pa ne moremo opravičiti bivanja britanskih čet v ne-sovralnlh drlavaj, kakor na primer v Grčiji, Egiptu, Palestini, Transjordaniji, Indoneziji, Indiji .in drugih deželah. Prav tako je nezakcgitto in neopravičljivo bivanje amerilke vojske na Kitaj<- Braziliji in v drugih državah, ki niso sovraine. Povdariti je treba, da ftevilo anglo-amenike vojske v teh krajih čedalje bolj naraiča. ZDA in Anglija so te dežele zasedle za časa vojne zaradi svojnih potrebi in sedaj skuiajo omrežje teh oporiSd Se razširiti in ustvariti nova oporišča. To mrzlično tekmovanje za bazami ovira demobilizacijo vojske in ustvarja ozračje vznemirjenja in nezaupanja ter usmerja vodo na mlin vojnopotitničnim hujskačem,- ki dvigajo glas o »novi vojni*. Sovjetska zveza, zvesta svoji politiki dosledne borbe za mir, je dala nalog svojemu predstavniku v Varnostnem svetit, da postavi sledeči predlog: Varnostni Svet naj obveže države članioe ZN, da predložijo poročilo o srnjih oboroženih silah kakor tudi o po mor-Jfcifc in zračnih oporiičih, ki se nahajajo na tujih ozemljih, to je " v držažvatt, ki niso sovraine. Ta predlog temelji na Štirih. razlogih: 1. bivanje tujih čet na drugemu ozemlju, ki ni sovražno, .kem, na Filipinih, v Islandiji,- j» v nasprotju • eplofno priznani- mi predpisi mednarodnega prava in je torej nezakonito; ». navzočnost tujih čet predstavlja neposredno in grobo krienje suverenosti dotične driave, v kateri so tuje čete; S. tako stanje ima za posledico vmešavanje tujih držav v notranje zadeve zasedenih dežel in s tem kršitev listine Združenih narodov; ogroža mednarodni mir in varnost in zahteva torej intervencijo Varnostnega sveta, katerega naloga je ščititi načela listine ZN za ohranitev miru. Oglejmo si sedaj dejstva. Čeprav se je vojna z Japonsko že davno končala, bivajo ameriške , cete še nadalje na Kitajskem pod pretvezo, da morajo razorožiti in repatriirati japonske oborožene sile. Takim pravljicam ne more seveda nihče več verjeti im je torej navzočnost ameriške vojske na Kitajskem popolnoma nezakonita. V državljanski vojni nastopa toe divizij Can-Kai-Rekovie vojske z orožjem, letali in vojno mornarico, ki so ji dale ZDA. Neizpodbitno dejstvo je, da skušajo ameriški militaristi s tako politiko spremeniti Kitajsko v o-boroženo oporišče proti Sovjetski zvezi. To dokazuje tudi pisanje chlca&kega lista *Sun*, ki komentira osnutek zakona o vojni pomoči Kitajski takole: ZDA zaključile pogajanja z Italijo o odstopu letalskega oporišča v Foggi za dolgo dobo. Dejstva, ki govore, v kakšne namene se izkorišča obstoj tujih čet in vojnih oporišč na ozemlju nesovramih driav, dokazujejo, da je predstavnik ZSSR v Varnostnem svetu sjrrolil to vprašanje ob pravem času. Demokratična javnost vseh držav je to pobudo navdušeno pozdravila. Kljub temu pa je naletela na odpor predstavnikov anglosaških držav in njihovih klientov, kot so Holandija, Avstralija in Brazilija, ki so se izrekle proti temu, da bi Varnostni svet proučil predlog SZ. Tako le-ta sploh ni prišel na dnevni red. Nobenega dvoma ni, da se anglosaške driave bojijo javnega razpravljanja o tem perečem vprašanju. To dejstvo samo pa dokazuje, da ga je Sovjetska zveza sprožila pravočasno. Upajmo, da se bo Varnostni svet vrnil na to zadevo in da bo z vso resnostjo proučil sovjetski predlog, ki ima za. cili odstraniti zapreke in motnje na poti tim SirSe organizacije vojaške oblasti poslužujejo nemških vojnih ujetnikov, katerih število cenijo v Egiptu na preko 35. tisoč. Iz teh ujetnikov so nedavno ustanovili poseben pionirski korpus, ki mu poveljujejo nemški častniki. Nemci sami stražijo svoja taborišča ln ta namen so jim razdelili celo orožje. V Egiptu obstoje prav tako o-stanki bivše jugoslovanske kraljevske vojske in grške edinice; vsi so v službi britanskih vojaških oblasti. To dejstvo pa še mnogo drugih ne puščajo Egipčanom nobenega dvoma, da Angleži nič kaj resno ne mislijo s pogajanji za umik svojih čet iz Egipta. Končno, kako moremo govoriti o razgovorih, če živi šibkejša stranka stalno pod grožnjo, da močnejša stranka uporabi orožje? Kakšno ceno imajo v teh okoliščinah zgovorne izjave angleških politikov o «priznanju popolne suverenosti E-gipta?» Položaj v deželi je izredno napet. Egiptovsko ljudstvo pozorno sledi vsemu poteku razgovorov in se odločno upira vsem tajnim spletkam, ki groze, da se v Egiptu ne le ne bo ohranilo sedanje stanje, temveč da se bo celo znatno poslabšalo. KPo VlktororvoS Britanska oporišča na Cipra London, 19. Tass. — Dopisnik »Timesa* piše iz Nikozije, prestolnice Cipra, da sedaj resno preučujejo načrt, da bi v zalivu Larnata ustanovili pomorsko oporišče za sredozemsko mornarico. Dopisnik poroča, da bodo stroški za zgraditev tega oporišča, če bo načrt odobren, znašali 8 milijonov funtov šterlin. gov. «Dayli Express» poroča, da namerava delegacija prebivalcev Cipra odpotovati v London, da protestira proti zgraditvi novega pomor, skega oporišča v Dekelijl in prott predlogu, da postane otok Ciper glavno vojaško oporišče britanskih •U. PRIMORSKI DNEVNIK * — 20. oktobra 1946. Popravite poitalijančene priimke V Padričah je bil pred dnevi sestanek domačega kulturnega društva, na katerem so razpravljali o popravi priimkov, ki jih je bilo v času fašističnega rež ma na de-eettisoče poitalijančenih. Nazadnje so sklenili protestirati pri ZVU ker doslej še ni ničesar ukrenila da bi se ta krivica popravila. V svojem protestu pravijo: Podpisani člani kulturnega krožka iz Padrič protestiramo pn ZVU, ker še do danes ni vrnila slovenske oblike našim poitalijančenim priimkom, čeprav smo to zahteva! že pred enim letom. Znano je, da je fašistična vlada prekrstila priimke zaradi raznarodovanja pokrajine. Zahtevamo zato, da se čimprej vrne našim ita-lijaniziranim priimkom prvotna slovenska oblica. Izkop padlih partizanov Vse družine, ki so zaprosile za izkop partizanov, padlih v Sloveniji, naj se zglase z osebno izkaznico pri Zvezi primorskih partizanov. TRŽAŠKI DNEVNIK GOSPODARSTVO Uravnovešeni e mezd in cen Nova mezdna pogodba, kot kontrola nad cenami in nad Sepralom Spr.čo sindikalnega sestanka v. šanja izpopolnijo z blokado cen, z Parizu so si Julijski sindikati ne | dodelitVijo večje množine racionira vse načine prizadevali, da bi dokazali svojo delavnost. Zato so tudi hoteli uprizoriti stavko, ker doslej še ni bila izplačana »republiška nagrada*. Ko pa je ZVU izjavila, da b! bila taka stavka nezakonita, to takoj vrgli puško v koruzo, saj jim tudi ni nič drugega preostalo. Po drugi strani se delavstvo vztrajno bori za zboljšanje svojega gmotnega stanja. Bori se za novo mezdno pogodbo, pri tem pa ne pozablja, da je treba tej mezdi zagotoviti dejansko kupno moč. Za!o zahtevajo, da se mezdna izbolj- nih živil in z nadzorstvom delavskih zastopnikov nad delovanjem Se- prala. Zaradi vsega tega so spričo skrbi, da bi nova mezdna ureditev predstavljala dejansko in ne le nominalno izboljšanje življenjskih razmer, Enotni sindikati poslali ZVU naslednjo resolucijo: Pokrajinski odbor Enotnih sindikatov je preučil izredni gospodarski položaj, ki tare na le delovne množice »n ograža njihov obstoj. Zato obešča ZVU o naslednjem: 1. Delavci se na našem ozemlju Naše zahteve so uoravioene Na Tržaškem in Goriškem se ljudstvo bori za svojo šolo Civilna policija vozi uMteljice v šole V družbi šolskega ravnatelja Boleta in civilnih policistov je prispela dne 16. t. m. na Livek nova učiteljica. Tako ravnatelj kakor policija so se obnašali precej sumljivo. Zato je ljudstvo postalo pozorno. Naslednji dan se je zbral roditeljski svet in povabil omenjeno učiteljico na razgovor, da bi se pre. pričal, kdo je, kaj je in kako misli vzgajati našo mladino. Prišla je na sestanek v družbi nekega človeka, ki ni .pri nas prav nič priljubljen, ker je bil edin}, ki ni hotel podpisati za Jugoslavijo. Isti človek j; za časa osvobodilne borbe agitiral za domobrance in pozneje ves čas oviral na vse načine kulturno delo. vanje nase mladine in livškcga ljudstva sploh. Učiteljico so vprašali, kdo jo po. šilja in kako misli vzgajati našo mladino. Opozorili so jo, da bo morala vzgajati naše otroke tako, kot zahteva ljudstvo in se bo morala posluževati tistih knjig, ki jih odobrava tud} ljudstvo. Povedali so ji, da si ljudstvo ne bo pustilo vsiljevati knjig, katere pišejo o fašistični in ameriški zgodovini, niti besedice pa o našj osvobodilni borbi. Na vse te pripombe je učiteljica nekako izzivalno Odgovorila, da je doVolj, če jo pošilja ZVU. Roditeljski svet jo je nato vljudno opozoril, da na podlagi njenih izjav ne bodo pošiljali otrok k njej v šolo. Zato ji svetujejo, naj takoj zapusti naše kraje. Ko smo potem zahteval; našo lan. sko učiteljico nazaj, so nam odgo- vorili da bo šla učit drugam. To js zelo razburilo livško ljudstvo, ki je trdno odločeno, da ne odneha od svojih pravičnih zahtev. Drug! dan ..ofenzive" na Opčinah Včeraj zjutraj, pred pričetkom šolskega pouka, je prišel na opensko šclo civilni policist in pregledal vse razrede. V učilnici j: našel obešeno novo Titovo sliko in jo takoj odstranil. Malo po 8. uri je sam g. Simoni pripeljal obe učiteljici, ki ju je prej. na Opčine in Ju «ustolič;l» v dveh šnji dan ljudstvo zapodilo, nazaj razredih. Učenci so že v prvem odmoru skoraj vsi zbežali iz razr-dov. Tudi ta dan je vicilna policija stalno patruljirala okrog šolskega poslopja. Ko sem hodila v italijansko šolo, ss nismo nič učili. Za učenje smo imeli samo propagando. Slovsnsko nismo smeli govoriti. Naša šola ni bila lepa, zidovi so bili prazni. Sedaj pa, ko smo postali svobodni, lahko vedno govorimo svoj materinski jezik. V solo hodimo zelo radi, ker se učimo pesmice, citati, računati in š; drugo. Pod fašisti nismo znali nobene pesmice, sedaj pa imamo že svoj pionirski pevski zbor. Ko s; bomo srzidali novo šolo, se bomo še bolj učili in nam bo še lepše. Takrat bo za nas res prava šola. Imamo obnovitveno zadrugo, k! se zelo zanima za našo šolo. Pričsli so že z udarniškim delom. Tudi mi pionirji smo jim pomagali. Gasili smo apno. Ker smo še majhni, ne moremo opravljat; težkih del, pomagali pa bomo vseeno. Ker smo končno svobodni in ker smsmo govoriti svoj materinski jezik, bomo z veseljem nadaljevali začeto delo. Za Tita . za domovino naprej! DOBRINJA MARIJA pionirka IV. razreda sedaj bore za uresničenje nove mezdne pogodbe, ki naj bi izboljšala njihove bedne življenjske pogoje; toda stalno naraščanje cen življenjskih potrebščin že vnaprej nev tralizira vsako povišanje plač. Z. Da se prepreči vrtoglavo naraščanje cen in vsako nesorazmerje s kupno močjo delavcev, je treba uvesti strogo blokado cen, ki bi zajezila nadaljnje naraščanje. S. Cene blaga dejansko niso odvisne od komisije za cene, v kateri imajo delavci po svoji sindikalni organizaciji svojega zastopnika, temveč od splošnih gospodarskih razmer m od trga; te raznere pa so v kričečem nasprotju s kupno močjo delavcev. Zato so Enotni sindikati prisiljeni odpoklicati svojega zastopnika iz komisije za cene. Ta zastopnik predstavlja delavce in kot tak ne more odobriti sistema cen. ki je v nasprotju z delavskimi interesi. 4. Zaradi vsega tega zahtevajo Enotni sindikati, -da se delavcem dodeH zadostna množina racionlra-nih živil, katero bi lahko odtegnili s črne borze. 5. Ker je pri Seprahi, ki mu je poverjeno razdeljevanje racionira-nih živil, katere delavci nujno potrebujejo, opažati znatno pomanjkljivost, zahteva sindikalna organizacija strogo nadzorstvo delavcev nad delovanjem Seprala. 6. Sindikalna organizacija meni, da bo le tako mogoče preprečiti te-sto in razumljivo vznemirejnje delavstva ki skuša doseči varen obstoj. 7. Enotni sindikati menijo, da je ravno ZVU, kot zaupna in upravna oblast na našem področju, dolžna popraviti gospodarski položaj, ki tare delavstvo tn vse ostalo prebivalstvo, saj je odgovorna za splošno stanje na našem ozemlju. Preskrba Javna skladišča sprejemajo .istrske ubežnike" Pismo male pionirke iz Marezig (cona B) Tudi mi primorski pionirji smo pričeli poukom. Imeli smo lepo šolo. Ostalo pa je od nje le kup ruševin in velik nered. To nas vsak dan bolj spominja na dneve okupacije. Sedaj hočemo zabrisati vse fašistične sledove. Postavil; si tomo nov dom, lep skupni dom. Kmalu bomo pričeli zidat; našo novo solo. Vsi pionirji moramo pomagati, da bo čimprej gotova. Tudi sedaj hodimo v slovensko šolo. Imamo lepo, majhno sobo. N. naša, plačevati moramo zanjo najemnino. Tega so krivi fašisti, ki so požgali našo šolo. Po stenah našega razreda imamo napise, sliko na_ Sfga Tita in tov. Kardelja. Gradbeni odsek javnih skladišč namerava za svoja dela v pristanišču namestiti 30 delavcev, »Istrskih ubežnikov*, čeprav leži v tem uradu že dolgo nešteto prošenj brezposelnih tržaških delavcev. Ce je to res, bo imelo nedvomno hude posledice. Saj ta metoda odjeda domačinom kruh v‘korist onih, ki so zapustili svojo zemljo, kjer ne manjka dela. Vprašujemo se, ali nima morda ta namestitev političnega ozadja. Pričakujemo od uprave javnih skladišč pojasnila. Razdeljevanje mleka. Od 22. do 31. t. m. bodo v tržaški in miljski občini delili mleko naslednjim potrošnikom: otrokom do 1 leta starosti, ki jih umetno doje, 12 doz izhlapelega mlika na odrezke od 16. do 31. t. m. dodatne nakaznice; o-irokom od 1 do 4 let 4 doze izhlapelega ml:ka na odrezek št. 52 sedanje živilske nakaznice; otrokom od 4 do 9 let 1 dozo mastnega mleka v prahu na odrezek 52 iste nakaznice; starcem nad 65 let 4 doze lzhlapeliga mleka na odrezke od 16. do 31. t. m. izredne nakaznice; bolnikom 8 doz izhlapelega mleka na odrezke 16. do 31. t. m. dodatne nakaznice roza barve; delavcem, podvrženim nevarnosti zastrupitve, 2 dozi izhlapelega mleka na odrezke III. in IV. tedna t. m. glavni mlekarni v ul. Pascoli 10. Mlekarne naj dvignejo v ponedeljek 21. t. m. v prehranjevalnem uradu nakazila. Cena: izhlapelo mleko 21,50 Ur doza, mlrko v prahu 330 lir doza. V coni B udarniško obnavljajo PREGARJE. Pregarci nočejo pričakati priključitve k Jugoslaviji v porušenih hišah, ker bo to največji praznik, ki ga je vas kdaj koli doživela. Ze spomladi so se lotili dela z vso marljivostjo in pripravljali gradbeni material. Pri prvih dveh tekmovanjih so odnesli prvenstvo Bistriškega okraja. Tud: pri sedanjem tekmovanju delajo z enakim mladostnim poletom. Do sedaj so obnovili in pozidali že 102 stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Pred dobrim tednom je bila obnovljena tudi čola. Lepa je in zelo prostorna, med samim drevjem in \#tovi, tako da s; lahko meri z marsikatero mestno šolo. Nešteto udarniških ur so napravili zidarji, mladina, žene in pionirji, samo da bi bila šola čim lepša in postavljena v čim krajšem času. Seveda pri nas ne obnavljajo kar na slepo. Vsa poslopja in vse hiše zidajo večje, bolj higlmske in niso nikjer več nakop.čene kot v prejšnjih časih-Povsod mora biti sonca in zraka. Udarniških ur ima naše prebivalstvo že toliko, da jih sploh ni mogoče točno zapisovati. Tajnik nase obnovitvene zadruge tov. Joško Bubnič je bil za svoje delo proglašen v Ajdovščini za udarnika. Pregarci že delajo načrte in 86 zanimajo, da bi v najkrajšem času dobili v vas elektriko in zgrad: vodovod. V načrtu je tudi nova cesta iz Obrova na Pregarje. V kratkem bo ctvorjena konzumna zadru. ga, za katero že pripravljajo pr°" stor. Tudi na kulturnem polju marlj- vo delujemo. Naše prosvetno črU; im š m nroroni7iralrt Vlil! USp®* | vo je organiziralo že vee bralnih večerov. Kmalu bomo čeli tudi z večernimi tečaji. Vse prebivalstvo zelo rado sega po oa=oP' sih in ss zanima za dnevna p°' h na in gospodarska vprašanja. Ts se pripravljamo, da bomo P03 a ‘ vredni člani bratskih narodov novi Jugoslaviji. Odg. urednik DUŠAN HREŠČAK MALI O ti L A S I Izpred Izrednega porotnega sod šca Ljudstvo zahteva fašista Samba v Piran Razprava preložena na 8 november Stavka hišnikov Kaj mislijo lastniki hiš? Lastniki hiš so še vedno gluhi za upravičene zahteve tržaških hišnikov. Pomisliti bj morali, da hišniki ne morejo živeti od mesečne plače, ki znaša od 20 do 200 lir. Tudi ZVU bi se morala zganiti ter posredovati, ker že vse mesto protestira proti sedanjemu položaju. Stopnišča so umazana, vhodi zanemarjeni in brez luči, posebno žalo- stno podobo pa nudijo dvorišča. Ker so stanovalci upravičeno nezado- voljni s tem stanjem, pričakujemo, da se bo prej ali slej tudi oni postavili na stran hišnikov in zahtevali, da se pravično reši to pereče vprašanje. V Čakovcu, petnajst km od Varaždina, je prebivalstvo pričakovalo moštvo Ponziane z zastavami. Pred Tiotelom, kjer so se ustavili, so jih pozdravljali z vzkliki: »Živeli tržaški bratje*, »Živelo slovensko italijansko bratstvo*. Sprejel jih je tajnik MLO s kratkim nagovorom, pevski zbor pa je zapel dve pesmi. Popoldne je moštvo odigralo prijateljsko nogometno tekmo z domačim moštvom »Jedinstvo*. Ob 15. url sta pritekli na igrišče obe enajetorici, »Jedinstvo* v modrih dresih, «Ponziana» pa v belih. Tekmi je prisostvovalo 2000 gledalcev. »Ponziana* je v tej tekmi zasluženo zmagala. Obe moštvi sta podal; lepo igro, ki jo je do kraja preveval prijateljski dur. Pri Pon-zlani je bila najboljša krilska vrsta in obramba. Zlasti so se odlikovali Giannjni, Tramarin in Stivoli. Pri »Jedinstvu* so se odlikovali srednji krilec in leva zveza. Obe moštvi sta razvijali izredno hitro igro in pustili več neizrabljenih prilik, ko je končala žoga v ko. tu. V 23’ je Furlan z neverjetno bravuro rešil čast svojega sverfača in ubranil skoraj gotov gol. Ze čez minuto Je moral tudi vratar »Je- F/ZKULTURA Lep uspeh Ponziane v Čakovcu (Od našega posebnega dopisnika) dinstva* napeti vse sile, da je odbil napad na svoja vrata. Minuto pred koncem prvega polčasa je G!ann:ni streljal s 30 m ostro na, gol. Zoga se je odbila od prečke v polje. Pritekel je srednji napadalec Padovan in jo poslal mimo vratarja v desni kot. Polčas je končal 1:0 za Pon-ziano. V drugem delu so Tržačani že v 7’ dosegli drugi sol. Domačini so prešli v protinapad in napeli vse sile. Tržačani so se držali v obram. bi, ki Je bila odlična. Sele’v 35’ so domačin; dosegli častni gol. Po tem golu sta obe moštvi napeli vse svoje sil;,, da bi izboljšal; rezultat, ki pa Je ostal nespremenjen do konca igre. Moštvi: Ponziana: Furlan, Cor- batto I, Scapin, Stivoli, Corbatto II, Giannini, Tramarin, Benvenuti (Kovačič), Karlin, Padovan, Kovačič, (Stivoli), Tommasini (Benvenuti). Jedinstvo: Istvanovič, Navale, B:n. ko I, Merc, Bence, Koroš, Bozevedl, Benko II, Benko III, Horvat, Sarič. Pokrajinsko nogometno prvenstvo Danes se prične Pokrajinsko nogometno prvenstvo za Julijsko kra-no. V Trstu bodo naslednje tekme: US Servolana-F. G. Gorica ob 10. uri na igrišču Ponziana. Ob 16. uri pa bo tek okrog Sv. Ivana s startom in ciljem pred Ljudskim domom pri Sv. Ivanu. Popravek V včerajšnji številki smo v notici pod naslovom: »Tek čez dm in strn na Opčinah* v prvi vrsti pomotoma izpustili datum. Zato beri: V nedeljo 27. t. m. bodo na Opčinah tekme v ljudskem peteroboju, itd. Proces proti bivšemu federalu Brunu Sambu, Karlu Marchlju, Karlu Bonifaciju in odsotnemu Brunu Artusiju se je nadaljeval včeraj zjutraj. Ze cb začetku zasliševanja prič je bilo jasno, da se proces ne bo končal niti sedaj, ker n:so bile navzoče vse priče. Predvsem je manjkala glavna obremenilna priča, bivši karabiner Schird, ki je bil zadržan zaradi bolezni. Predsednik sodišča je izjavil, da ima sodišče izvirno pismo z dne 7. novembra 1943, k: ga je podpisal obtoženi Sambo in v katerem bivši federale zahteva ostro ravnanje z nekaterimi antifašisti v neki tovarni v Piranu. Razen tega je dobil predsednik sodišča več pisem ljudstva iz Pirana, ki zahtevajo, da postavijo Samba pred sod šče v samem Piranu. V tem času so «ubežnik;» iz Istre, ki so prisostvovali razpravi, začeli vzklikati »Viva 1’Istria itaHana*, ker se menda niso upali vpiti »živel Sambe*. Prva priča, bivši marešalo Pe-tracco je izjavil, da mu je Sambo da! nalog za aretacijo nekega-Scal-fara. -Proti Sambu je nastopila še cela vrsta prič, in sicer dr, Pavel Sema, Jurij Buždan in Peter Pre-donzani. Sema je poudaril, da mu je bivši karabiner Schiro koncem maja v navzoftiosti več članov narodno osvobodilnega odbora v Piranu izjavil, da je videl, kako je obtoženi Sambo s samokresom osebno ustrelil Zachigno blizu Savudrije v Istri in da Je to vsak čas pripravljen potrditi. V tem času je nastalo med publiko veliko razburjenje. Dajali so mu duška s protesti in medklici. Predsednik je dal izprazniti dvorano, toda publika je K1N0PRED5TAUE! VERDI. 17.30: »Ni davka*, Henne-quin, Weber. FILODRAM MATICO. 13.15: »Maščevalci*, D. Fairbanks, R. War-rlck. ITALIA. 13.30: »Moja pot*, Bing Crosby. CINE MARE. 14.30: »Prvi maj v Moskvi*. Barvani sovjetski film. SAVONA. 14: »Pripetilo se je neke noči*, C. Colbert, C. Gable. AZZURRO. 14.30: »Počakaj me», sovjetski film. KINO »PROSVETNI DOM* - NABREŽINA. nedeljo ob 16 in 20. ter v ponedeljek ob 20. uri: »Rim, odprto mesto*. še naprej glasno protestirala, ker je hotela prisostvovati izjavam prič in zasliševanju. Navzoči policisti so izpraznili dvorano in odvedli celo priče. Zunaj dvorane si je ljudstvo dalo duška svojemu razburjenju z glasnim protestiranjem in obremenilno pričo Predonzanija so »begunci* v sami sodni palači vpričo sodnih straž pretepli. Razprava je bila p -eložena na 8. november, da bi moglo sodišče preučiti nadaljnje obremenilno gradivo in da bi mogle pričevati še ostale priče. Huda prometna nesreča Včeraj ob 13.45 je na cesti med Bazovico in Lokvijo trtščil angleški kamion v motor, ki ga je vozil Košuta Karel iz Sv. Križa. Košuta je bil na mestu mrtev. PLASCE za kolesa po 1.450 lir zračnice po 600, 700 in 800 lir dobite pri Kovačiču, via Molino a va-pore 6. _______________________ Dr. Franjo zdravmh v Barkovljah sprejema na domu v ulici Bonafato 9 od 8 9.30 in po dogovoru - tel. 29-582 Rojanu - Rojenska ul. 2, I. nad od = 3 - 4 30 =----------------------- Dr. GAETA. zobozdravnik Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. Največja garnn clja. Sprejema od 10. do 12. In od 13. do 19. (Govori slovenskoi TRST, ul. Torre Blanca 43 (vogal ul. Carduccl) Or. LEOPOLD UKMAf zobozdravnik In zdravnik na OPČINAH, ulica Naziooale št. 124 Spre|ema od 9-12 Ih od 3*6 Sporočila in cbjave Prireditve, predavanja in sestanki Prosvetno društvo v Skednju vabi vse ljubitelje petja, da stopijo v 1 pevski zbor, ki ima vaje vsak torek j in petek ob 20. v dvorani gostilne Gcdma. Enotni sindikati Sindikat brivcev. Jutri ob 20. sestanek upravnega sveta brivcev in česalcev ulici Imbriani 5. Sindikat lesne stroke. Jutri ob 19. sestanek upravnega sveta. Sindikat kulturnikov sprejema vpise začetnikov, diletantov in študentov umetniške šole v tečaj kiparstva, slikarstva in umetniškega risanja. Informacije v ul. Zonta 2, soba 9. SimOikat pekov. Jutri ob 17. sestanek upravnega sveta. Sindikat prehranbene stroke. V torek ob 18.30 sestanek upravnega sveta. Sindikat kovinarjev. Jutri ob 19. sestanek upravnega sveta. V torek ob 17.30 sestanek posvetovalne komisije kovinarskih uradnikov, ob 19. pa sestanek ožje komisije male industrije. Osnovna cena koruze Splošni ukaz št. 61 določa da bo osnovna cena koruze 1600 lir za stot. Kmetom, ki bodo takoj izročili koruzo v obvezna zbirališča, bo. do izplačali i»e 300 lir nagrade za vsaki stot. MISLEJ JOŠKO TRGOVINA JESTVIN S & LAME, SIR, k*kao, ČAJ KAVA SORTIRANI LIKERJI TRST Ulica Plcardl 10 Tečaj za krojenje JERALLA V najkrajšem času začetek novega tečaja TRST: ulica Ginnastica 23 GORICA: ulica Garibaldi 10 VPISOVANJE: v Trstu od ponedeljka do četrtka, v Gorici od petka do sobote. 1101 PODOBNIK — OPČINE = Avtopievoznistvo Zupančič Jože TRST Barkovlje 3 - tel. 29482 — MINO Nik OPČINAH- predvaja v NEDELJO DNE 20. t. m. amerikanski velefilm JUNAŠKA (resnibni doiivljaji) ZAČETEK OB 16. URI ZAČETEK OB 16. URI V PONEDELJEK 21. t. m. SKANDAI m j A lUKA CVJETLIČAR Sr* Jožef Bande! j nnmr.A Travnik 6 Aranžmani šopkov za poroke in vse slavnostne prilike s5 priporoča slav. občinstvu edina slovenska cvetličarna v mestu mu ŽIVEC ANTON PEK APNA GORICA - ul. C. Favetti, 10 POSTREŽBA SOLIDNA IN TOČNA TRGOVINA ČEVLJEV REBEC Dospela je nova pošiljka najmodernejših damskih, moških in otroških čevljev TRST, Pdsso Goldoni 1 CENE ZMERNE Trgovina s čevlji ,#FlOf6HffHd Ul. farabochia2 ii Velika izbira Jestnskih modelov za molke, ženske In otroke Postrežba točna I Ceno solidne! PRIPOROČAMO „ TRGOVINO ČEVLJEV «• Andrej Colar GORICA, Raštel 34 JOSIP ŠKABAR trgovina z jestvinami ln kolonial- nim blagom se priporoča cenjenim odjemalcem OPČINE Telefon GOSTILNIČARJI! Zaloga vina BRIC IVAN - Gorica, ul. Delta Crooa, 4 - Prodaja na debelo vea vrets VINA, VERMUTA IN MARŠALE CENE ZMERNE! POSTREŽBA TOČNA! Preden se odločite za katero koli potovanje, obrnite se ra naš KONCESIONIR ANI POTOVALNI URAD "ADRIA-EXPRESS" TRST Dl. F. SEVERO 5B (Blizu Tro Oberdan) Telefon 29-243 Kg OMNA SCVV SV. IVIN Tel- 1E21 Naznanja, da Je ponovno olvorila trgovino 2 ogljem, drvmi in stavbenim materialom Potrt} v neizmerni žalosti naznanjamo tužno vest, da je naš ljubljeni sin, b.-at, svak in zaročenec FILIP STRANCAR v dobi 25 let včeraj po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega poko nika bo v ponedeljek dne 21. t. m. ob 14 uri iz hiše žalosti v ulici XX. Settembre, št. 96. Trst, dne 20. oktobra 1946. ŽALUJOČA RODBINA Danes, 20. oktobra bo v DANAH pri Sežani odkritje SPOMENIKA PADLIM BORCEM Predpoldne maša zadušnica v Sežani nato svečano odkritje spomenika v Danah. Govoril bo tov, Jože Pahor. Sodeloval bo pevski zbor iz Sežane in godba. Popoldne ob 16. uri se bo vprizorila v kinodvorani v Sežani drama Mire Pucove: »Svet brez sovraštva*, ki jo bo izvajala dramska skupina iz Dan. UVOZNI IZVOZNI ZAVOD ZADRUGA Z O. Z. TRST Ul. Torre Blanca 8-1II PRODAJA NA DEBELO premoga, vseh vrst lesa, cementa, bavksita i, t. d KUPUJE stroje, tehnične predmete, kemikalije in drugo Šolsko leto se ie pričelo, O TTf% A vse potrebščine dobite v w m vflAf knjigarni in papirnici trst- Ut. Mitano 37 Vsi absolventi zadružnih tečajev v Portorožu ali Ljubljani, ki Se niso zaposleni v zadružnem sektorju, naj javijo svoje naslove na Iniciativni za' družni odbor Postojna. Tisti pa, ki so že zaposleni, naj javijo svoj naslov in mesto zaposlitve zaradi evidence. Za takojšnjo zaposlitev rabimo nekoliko samostojnih knjigovodij, poslovodij in skladiščnikov. Preden se odločite za nakup — KRZNA obiščite tvrdko C. ALBERTI TRST - ulica delle Torri 2 VINO SLADKO črno in belg M. LOVRiNOVIČ-LAURINI - TRST „MoIo Venezia" Rlva Gulil 1/d in ulica TaraboccbU Kmelje dobilo vse, kar potre- Dujejo pri ivalem delu, pri domači tvrdki Ed. Furl TRST Ulica Milano 18 TELEFON »L 51-69 S /-r.