TRST, torek 25. marca 1958 Leto XIV. . Št. 72 (3917) PRIHORSKI DKEVNIK Cena 25 lir Tel.: Trst 91-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini .JEfe« ,UL' MONTECCHI št. 6, II. nad. — TELEFON 93-80» IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel višine V širin , ? GORICA: ul- s- Pellico l-II., tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. - Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm sirim i stolpca: trgovskii 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir — MALI OGLASI: NAROČNINA: mesečna 480 lir vnaprej, tetrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din - Nedeljska: letno 540, polletno 270, četrtletno 135 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tek. rač. pri Komunalni banki v Ljubljani 60-KB-I-Z-375 Začetek predvolilnih zborovanj jWa?ua.rSeW Vloženih je 86 volilnih znakov Komemoracija žrtev v Ardeatinskih jarkih - Centralni komite PSI odloča danes o kandidatnih listah (Od našega dopisnika) - ’ 24. — Včerajšnjo nedeljo smatramo lahko za začetek so o Povolilnih zborovanj. Po .vseh večjih mestih so številni prvaki političnih strank. Za KPI in Pvonli Longo, Pajetta, Alicata, Pastore, Pellegrini Sfcugi. Od socialistov pa . “ “ffladn v Rimi! nri snemi- svoboda, Laurovi ljudski mo- riomir1' v Rimu. od social-novi ^tov Saraeat v Ge-itd V , Rossi. Zagari iancii-a^v^2neiši demokrist-Tamk govornik pa je bil ^broni v Gorici. (On. strani! P010^10 na četrti strank c?esla posameznih ’ skusaio izraziti na v *“• OJ hrame0'rn^ih?ve volilne prosita h k* hotela krščan- iev» 7 ?^racija «več sed«-kot ’ a . ar Pravi, da je isto njeno t,eCi 2akonov». Glavno Večinn« i 0 pa “Za stalno rikaic ’ izraža željo kle- Kpr n P° absolutni večini tl ur-V1: “Cim manj glasov ttm s5ansko demokracijo, Kj>I„ ^ .Parlamentarcev za Več SQ„; hal11 njiho-i? a? glasl- ((Revolucija , n ■Neaplja!« Glede Tr- &>a...u zelo®3.. voditelja Micheli- • - va vla,rapl-ia!>>- Glede Tl" ^htičnea- aj0 .i1- Pr- v S1;1vi l« I'a,breč.CUini p°irai- t)cjal K tbnkr.'- * b° volilni z»-°t>razll?;‘?lral tako knt ie *t*t , ztožil ?arla notranji mini- - ih IPentarni komisiji ,-jhh tri„®i 0V0, da bodo od ‘e od Sjb Poslancev vsai ivlLl.s ti! 'lagat ■ medtem zaklju-5 i' B el ^ Volilnih znakov, ob I«- J " * VSPh r\l , 1 v\ i ČvJt vinžVseu votitnih D,- ei> dJ, Zenih 88. V za uri po.. zna- - ki ima za s itWs «p ,nž sv. Andreja; ti ,rb|telntL ca,) («Meta») soi« lulk?el znakom; z napi-kntiga z naP1-S0Vanje», sčit z na. W‘.ZHai, m sorazmerje)), iDat— HfeaPa-pomeni Prehi-is ^včeraj vloženimi da dj^te \atudi znak tržaške tisti^ajo , Pe9dvisnost» tako Ztiat 5edai r2?%' indipenden. iili > ker vložena kar dva Ptj^Daic it ip® - P te d dnevi vlo- ei-.hicr a. -iraške 11 n i i p m 7. ji ori>kratSf socialisti in so-'o ,, t°čijo , v Trstu vendar-jJOdi 0J° za sk, O «A„, v 'ožili znak z na- °ni vložtr Pen ,nastop’ z0(ij «Autr>^ 1 znak 2 na- Hi franearms!,a PSI-pSDI- »k0 -..&0 še- -, ^ed drugimi Oai»fbanje * . lta.tijansko ijud-ia ,fron,’ dahjanska nacio- 8‘ba„a oijskn’ .nac>onalna uni-®eot:ie’ Unii0ln obnovitveno tičiia kih rl„, neodvisnih tri-Sl^rank- av9ev- demokra-a,'ionSaJ°st Sicip a’ gibaute za a,ln0 Je> italijansko 8lban3e mtr in narhisti. Malo pred 16. uro pa je prinesel znak dr. Ivančič iz Milana za »Združenje za obrambo človečanskih pravic«. Dr. Ivančič trdi, da je bilo združenje ustanovljeno pred enim letom in da ima ie mnogo pristašev. Znak je bil vpisan pod zadnjo številko 86. (Pred petimi leti je bilo vloženih enajst znakov manj.) Vse kaže, da bo prva predložila svoje kandidatne lisre KPI. V številnih volilnih «-krožjih so bile njene kandidatne liste že objavljene, toda dokončno jih mora potrditi vodstvo v Rimu. V tej zvezi je Togliatti izjavil- «T)o slej se nisem ukvarjal z izbiro kandidatur. Do tega tre nutka so to vprašanje obrav navale lokalne organizacije na podlagi splošnih smernic centralnega komiteja. Centralni komite in centralna kontrolna komisija sta imenovala številno komisijo, ki bo v sredo pod mojim predsedstvom proučila vse predloge posameznih federacij. Iz tega proučevanja bo izšla dokončna odobritev kandidatur.« — Ta izjava se tolmači med drugim tudi tako. da bo Togliatti poskušal ublažiti nezadovoljstvo, in morebitne slabe posledice, iti bi nastale v nekaterih federacijah zaradi izključitve nekaterih dosedanjih poslancev iz kandidatnih list. Verjetno je, da bo to opravil z enostavno premestitvijo v do-tičnih volilnih okrožjih odklonjenih kandidatov, v druga. O kandidaturah je razpravljalo danes tudi vodstvo PSI in pripravilo material za zasedanje centralnega komiteja, ki se bo začelo jutri. Kot se je zvedelo, ne bo velikih spre. memb in bodo verjetno ponovno kandidirali vsi dosedanji parlamentarci in kandidati na zaddjih volitvah, poleg nekaterih novih. Med temi so Gat-to, Valori in Venturini. Precejšnje spremembe pa se obetajo — 'kot smo že poročali — pri oemokristjanih, katerih vodstvo ne namerava kandidirati letos okro-g-30 dosedanjih poslancev in senator, jev. Med tistimi, ki jih ne bo več, je tudi Baresi iz Gorice, Dazzi iz Vidma, senator Pie-chele iz .Tužne Tirolske in drugi, ki jih je zbrisalo vodstvo, osem pa je takih, ki nočejo ponovno kandidirati «iz osebnih razlogov«. V znamenitih Ardeatinskih jarkih je bila danes ob 14. obletnici streljanja 335 antifašistov slavnostna komemoracija ob navzočnosti ministra za obrambo, podtajnika za zunanje zadeve in vojaških oblasti. Govoril je najprej general Un-garo, ki je izročil predsedniku Združenja italijanskih rodbin mučencev poslanico predsednika republike, v kateri je med drugim rečeno: »Današ- nja svečanost izraža čustva vsega naroda, ki se ob spominu na okrutni zločin v Ardeatinskih jarkih klanja skupaj z menoj spominu mučencev, ki so padli za ideale domovine in svobode«. Partizan, sko združenje ANPI pa je organiziralo javno zborovanje pri Porta San Paolo. Govoril je poslanec KPI Arrigo Bol-drini, za njim pa socialistični poslanec Sandro Pertini, ki je poudaril, da je v ustavi zapi sano, da mora italijanska republika sloneti na delu. «Ce propade delavski razred, bo propadla v Italiji tudi demokracija«, je dejal Pertini in pozval vse partizane ne glede na politično pripadnost, naj o- stanejo združeni v obrambi načel svobode in demokracije A. p: Ta teden v ZDA tretji satelit? CAPE CANAVERAL, 24. — Strokovnjaki predvidevajo, da bo ameriška vojska skušala izstreliti tretji ameriški umetni satelit še ta teden. Ameriški senator Knowland pa je včeraj izjavil, da meni, da bodo Z,DA v kratkem poslale umetni satelit okoli Lune ali pa izstrelek naravnost na Luno. MOSKVA, 24. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld, ki je na obisku v Moskvi, se je danes zjutraj razgovarjal z zunanjim ministrom Gromi-kom. Navzoč je bil tudi pomočnik zunanjega ministra Kuznjecov. ge prej se je Hammarskjoeld ločeno razgovarjal s Kuznjecovom. Pozneje je Hammarskjoelda sprejel Hruščev ob navzočnosti Gromika. Poleg tega se je Hammarskjoeld deset minut razgovarjal z Mikojanom na sprejemu, ki je bil nocoj v pakistanskem poslaništvu. Domnevajo, da se je Hammarskjoeld s Hruščevom razgovarjal o konferenci najvišjih ter o vprašanjih, ki se tičejo Združenih narodov. Pogrešajo letalo z 20 potniki v NOVI DELHI, 24. — Pogrešajo letalo «Daikota», ki je letelo iz Simle (Indija) v Katmandu (Nepal). V letalu je bilo 16 potnikov in 4 člani posadke. Danes v Bundestagu glasovanje o jedrski oborožitvi Začetek kampanje v Zahodni Nemčiji pod geslom «Boj pro Veliko protestno zborovanje v Frankfurtu - Londonski «0bserver» kritizira Adenauerjevo politiko - Mae Millan bo danes spet govoril o jedrskih poizkusili BONN, 22. — Demokristjanska parlamentarna skupina, k,i se je danes sestala pod predsedstvom Adenauerja, je sklenila, da bo predložila jutri v Bun-destagu resolucijo o atomski oborožitvi. Resolucija pravi, da bo bonnska vlada pooblaščena (če konferenca najvisjih ne bi imela uspeha in če bi svet NATO bil mnenja, da je nujno potrebno opremiti voisko držav članic NATO z atomskim orožjem) opremiti s tem orožjem tudi za-hodnonemško vojsko. Sklenili so, da bodo o resoluciji glasovali poimensk; Resolucija pravi daije: 1. do mora Zahodna Nemčija ostati zvesta svoji dosedanji politiki. 2. Ostati mora zvesta zavezništvom, ki jo vežejo z zahodnimi državami m ki «jamčijo njeno varnost«. 3. Ostati mora na stališču, da j? za mednarodno pomiritev m svetovni mir vedno potreben splosna in nadzorovana razorožitev, v okviru katere naj se — tudi z žrtvami — uresniči združitev Nemčije «v mi- ..........‘""n'.......................................................................................................................................................... im Odgo v or so vjetske vlade na zadnjo spomenico ZDA Spomenica poudarja, da je potrebno določiti datum in kraj konference in sporazumeti se o udeležencih P J: """"Ulllimillllllllinilllll,,1111111111,11,milili,MII,1,1,111,1,III, izidi volitev Oskrbljenost zaradi atomske oborožitve Zahodne Nemčije WASHINGTON, 24. — Ameriški državni departma je sporočil, da je • sovjetska vlada odgovorila na ameriško spomenico od 6. marca v zvezi s konferenco najvišjih. Odgovor je bil izročen ameriškemu poslaniku v Moskvi Thompsonu in ga sedaj prevajajo. V svoji spomenici od 6. marca je ameriška vlada odgovorila na sovjetsko spomenico od 28. februarja in sporočila svoje stališče glede konference. Nocoj je agencija Tass objavila izvleček spomenice, ki očita ameriški vladi, da skuša začeti obravnavanje vprašanja konference najvišjih zopet od vsega začetka. «S tem da je predlagala razpravljanje o nekaterih vprašanjih na konferenci najvišjih, nadaljuje spomenica, je sovjetska vlada upoštevala a-meriške predloge, o katerih bi se lahko koristno razgovarja; li. Prav zaradi tega izjavlja sovjetska vlada, da se ni mogoče strinjati s trditvijd v a-meriški spomenici, češ da hoče sovjetska vlada izvajati pravico veta, kar se tiče priprave seznama vprašanj, o katerih naj bi razpravljali, ter da hoče imeti posebne pravice na tej konferenci. Tako o-cenjevanje sovjetskega stališča nima nič skupnega s stvarnostjo«. Spomenica poudarja zatem, da je najmanj kar se more reči, čudno, da ameriška vlada dopušča možnost, da bi se konferenca na najvišji stopnji spremenila v gledališko predstavo. «Sovjetska vlada ponovno zavrača ameriške poizkuse, da bi na dnevni red sprejeli obravnavanje položaja v državah Vzhodne Evrope. Težko si misliti, da se ameriška vlai (0<1 n - ;4^C8a24dopisn‘ka) S l,Volivct „ ~ Jugoslo- s^ib8ils' za* S°.-°ddali vfier?i 'hskc zvezni svet in Nejo'*1'' dlkeota) peprav ni-prvi ij“hphi rezultati, **ih kvol t . veliko ude-Jktj ,aiih k,lvah- tudi v ti-»i -■ plo ovii r so sr>ežni za-tt. ?a volii,-.I1!, volivcem od- gori, San- S\b£"'cVrnTn^hikra- Po Ss°j p{ - S/p 16 ^tove 1 vlz. vozov ‘Vašii. I SnaDl, , Vec ur t^sče p8U| da so prišli «1 Nje v ,°nek°d " PA!?“ po več ur so prišli v Srbiji jenih kra-,,zov zašiliš L“na večinCmi kra^ev h ■ le v iG i v Srbiji ?6 >Do?travili iz -Vijenih kra’ VsStC 9.rSanizirali prenos Ni so liuri- ercegovini J5 Vn)Po sn„_ d)e Po več ur *o JJlilč s6 iSpr« le £>ost0 &*■ ioprt?1" ™>iviev I in kr. ^ngočila &*tM^eZhihelihlxrezultat°v Y^a tnrl0hŠS v zb"- lS, 0 Volu-,:''® s tvm olaj-A N kom- m komisi.iam. l(^ltates,anka1S1Ja' ki dela Nam riz vseh se,ni dobda r nihokra- lerib uf1., zameti so Vo,ed ob*inailh. Prekinili VhhVe ? m.1 okrai- bt.Ne ‘Nio turaid‘?či' ®"ake ?' > Voliln i.poročilih a po te' ^NVpfeon0 okr v ud«'le-N? vohi Veev p. g od-i>k'ka i kom^V^h^kiejo, kHa 1 vsehdne za za zvez-vo- .republiške \ls(j.a v teku 6;;.eb Voli,d-,abUa Poro. !5 v01psb' 0(1 t,vo'ivcev, V Jf 6>®. je hnUpn.9 °d 9v°h Slovenije . v kate-a le v Slo- W °ds't6 n«'10, ,i2'512- Utadhe^Veljavnib- attem Poročilu, ki ga je objavila zvezna volilna komisija danes zjutraj, se ugotavlja, da je v volilnem okraju Cukarica, kjer je kandidirat predsednik republike, volilo 95,5 odst. volivcev. Za predsednika republike je bilo oddanih 37.324 glasov, t. j. 99.3 odst.. 246 glasovnic je bilo razveljavljenih. V volilnem okraju Aleksandra Ran-koviča na Voždovcu je bila u-deležba 92,7 - odstotna. Ran-kovič je dobil 96,7 odst. glasov, 3.3 odst. glasovnic je bilo razveljavljenih. V volilnem okraju Ljubljana - središče, kjer je kandidiral Edvard Kardelj, se je udeležilo volitev 82 odst. volivcev. Za Kardelja je glasovalo 95,1 odst. volivcev. Predsednik ljudske skupščine Hr-vatske Vladimir Bakarič je v zagrebškem volilnem okraju Trešnjevka dobil 97,2 odst. glasov pri 93,6 odst. volilne udeležbe. Po ustavnih določbah se bo morala nov« zvezna skupščina sestati najkasneje 30 dni po volitvah. Ker se bo 22. a-prila začel v Ljubljani 7. kongres ZKJ, katerega se bo u-deležila večina jugoslovanskih politikov, se predviueva, da se bo zvezna skupščina sestala okrog 15. aprila. Pred zvezno skupščino se bodo morale sestati republiške skupščine, ki morajo izvoliti 70 poslancev v zvezni- svet. Nova skupščina bo verjetno še pred izvolitvijo predsednika republike glasovala o poročilu o delu zveznega izvršnega sveta. V zvezi z volitvami je zanimivo omeniti, da so bile to prve volitve, med katerimi ni bilo prepovedano točenje alkoholnih pijač. Znano je, da je bil ta predpis pred vojno potreben, ko so stranke izkoriščale svoje sklade, da vplivajo na volivce. V novem volilnem zakonu je bil ta predpis brisan, ker se je pokazal, za nepotrebnega, ker so vse dosedanje povojne volitve potekle brez incidentov. Jugoslovanska javnost z zaskrbljenostjo spremlja vesti, ki napovedujejo oborožitev za-hodnonemške vojske z atomskim orožjem. V zvezi s tem se ugotavlja, da Nemčija, podobno kakor po prvi svetovni vojni izkorišča nesporazume med vojnimi zavezniki, da bi ponovno oživila svoj stari militarizem. Toda nevarnost je sedaj mnogo večja kakor po prvi svetovni vojni. Resolucija, ki jo izsiljuje vladna večina v bonnskem parlamentu, ima namen odpreti pot množičnemu opremljanju zahod-nonemške vojske z atomskim orožjem. Za sedaj Nemčija kupuje a-tomsko orožje. To je samo u-vod za spremembo sklepa pariškega protokola zahodnoevropske zveze, od katere je bonnska vlada že zahtevala dovoljenje za izdelovanje nekaterih prepovedanih izstrelkov. Vse evropske države, poudarjajo v Beogradu, se morajo čutiti ogrožene pred nevarnostjo ponovnega porajanja neomejene vojaške sile v Zahodni Nemčiji in krepitve njenega militarizma. Jugoslavija, ki je bila dvakrat žrtev nemškega napada, ne more mirno gledati na oborožitev Nemčije z' atomskim orožjem. Jugoslavija želi združitev Nemčije in varnost skupne nemške države, toda pot, ki jo je iz; brala bonnska vlada ne vodi k temu cilju. Ce Nemci res ne želijo, da bi njihova država postala kraj najstrašnejšega uničenja, če res želijo miroljubno združitev, tedaj morajo njeni državniki in politiki storiti vse za zmanjšanje napetosti in za združitev, ne pa ponovno ustvarjati mit o nemški sili, ki je že dvakrat pognala svet in Nemčijo v katastrofo, B. B. ne bi zavedala, da Sovjetska zveza in tudi omenjene države tak predlog lahko samo obsodijo. 2e samo dejstvo, da se tako vprašanje postavlja, je žaljivo za prizadete države in nedopustno v mednarodnih odnosih. Ameriška spomenica poudarja ideološke razlike in trdi, da je «mednarodni komunizem« glavni vzrok mednarodne napetosti. Sovjetska vlada izjavlja, da, če bi razpravljali o temeljnih - razlikah med tem ali onim socialnim sistemom, bi imeli pravico vprašati se, kam bi prišli in do kakšnega zbližanja med državami bi lahko prišlo«. . Sovjetska vlada ponovno izjavlja, da o združitvi obeh Nemčiji ne bo mogoče govoriti na konferenci najvišjih, ker spada to v izključno pristojnost obeh držav. »Sovjetska vlada ponovno poudarja svojo željo, da se skliče konferenca na najvišji stopnji, zato da se rešijo najnujnejšega vprašanja, kar bi privedlo do zmanjšanja mednarodne napetosti,« izjavlja spomenica. «Sovjetska vlada meni, da je potrebno določiti datum in kraj konference in sporazumeti se o delegacijah, ki naj se je udeležijo«. Na koncu izjavlja spomenica, da je po mnenju sovjetske vlade bolj nujno čimprej začeti diskusijo o vprašanjih, ki se tičejo sklicanja konference zunanjih ministrov, kakor pa o vprašanjih, ki se tičejo konference na najvišji ravni. Medtem zatrjujejo v ameriških poučenih krogih, da bo ameriška vlada v kratkem predlagala sklicanje razoroži-tvenega odbora OZN, čeprav Sovjetska zveza odklanja udeležbo na sejah odbora. Dulles je danes v zunanjepolitičnem odboru v zvezi s tem izjavil, da je to sovjetski poizkus u-vesti pravico veta v glavni skupščini OZN ali pa v njenih organizmih. Znano je, da so ZDA predlagale, naj bi SZ pristala, da se razorožitveni odbor in Varnostni svet sestaneta samo formalno ter da vzameta na znanje, da se bodo razgovori o razorožitvi nadaljevali neposredno med prizadetimi državami. s tem naj bi bila «pravno» odprta pot za razpravljanje o tem na konferenci najvišjih. Domnevajo, da je Hammarskjoeld obravnaval tudi to zadevo v Moskvi. V Washingtonu se je sovjetski poslanik Menšikov danes petnajst minut razgovarjal s pomočnikom državnega tajnika Elbrickom. Sovjetski diplomat ni hotel dati nobenih pojasnil o vsebini razgovora. Dejal pa je, da niso govorili o konferenci najvišjih. «*------- Umrl je v Milanu Ugo Uuido Mondolfo MILAN, 24. — V Milanu je umrl v svojem stanovanju v Ul. Podgora socialdemokratski poslanec Ugo Guido Mondolfo, Rojen je bil leta 1875 v Senegalliji. Diplomiral je na filozofski in pravni fakulteti, leta 1895 se je vpisal v socialistično stranko v Florenci kjer je sodeloval s pokojnim Salveminijem, urejeval je socialistični tednik «11 Domani« nato pa «La Riscossa« ter kmalu prišel pred vojaško sodišče, ker se je udeležil ljudskega gibanja leta 1898 Leta 1910 se )e preselil v Milan, kjer je bil leta 1938 upokojen, ker ga je kot 2ida zadel fašistični rasistični zakon. Od leta 1920 je bil namestnik glavnega urednika časopisa «Critica Sociale« do ukinitve. Leta 1940 je bii konfiniran, g. septembra 1943 pa je zbežal v Švico. Po osvoboditvi je ponovno začel izdajati «Critica Sociale«. Leta 1948 je bil izvoljen na listi «Unita Socialista« za poslanca. Bil je tudi občinski svetovalec v Milanu, toda moral je zaradi zdravja odstopiti, Revijo pa je urejeval do svoje smrti. Ugo Guido Mondolfo spada med najstarejše italijanske so. cialiste reformistov Filippa Turattija. Anne Kuliscioff in Claudia Trevesa. Po razcepu v socialistični stranki je bil pripadnik socialdemokratske stranke. Toda obsojal je sara-gatovsko podrejevanje demokristjanom, kakor tudi razne vladne štiristranske koalicije. Veljal je za ideologa socialdemokratske levice. — Pogreb bo na občinske stroške. Bil je zelo ugledna politična osebnost in ves levičarski tisk brez izjeme objavlja danes o pokojniku dolge komemorativ-ne članke. Uspešne akcije indonezijske vojske DjAKAiRTA, 24. — Agencija «Antara»- javlja, da misli indonezijska vlada začeti akcijo proti formoški vladi in proti kitajskim nacionalistom v Indoneziji zaradi pomoči, ki jo Cangkajškova vlada nudi indonezijskim upornikom. Ista agencija javlja, da so zadnjo številko ameriške revije News-week» zaplenili, ker je objavila članek proti politiki indonezijske vlade v podporo u-pornikom. Končno objavlja agencija u-vodnik dnevnika »Merdeka«, ki poziva ameriškega poslanika v Djakarti, naj posreduje, da EDA umaknejo svoje sedmo brodovje iz bližine indonezijskih voda. Predstavnik indonezijske vojske je nocoj sporočil, da je indonezijska vojska ponovno zavzela važno mesto Prgpat na jezeru Toba. Poleg tega je vojska ponovno zasedla petrolejsko področje Rengat - Lirik oddaljeno 160 kilometrbv od Pakambaru. V manj kakor dveh tednih je indonezijski vojski uspelo zopet zavzeti večino ozemlja na Sumatri, ki je bilo v rokah upornikov, in je s tem popolnoma izolirala ozemlje, ki ga nadzorujejo u-porniki. Ti se umikajo pred močnejšo vojsko v gozdove. Verjetno bodo skušali nadaljevati svojo akcijo z raznimi sabotažami. Predsednik uporniške vlade pa je izjavil, da nameravajo uporniki zahtevati materialno pomoč od SE ATO. Erhard v ZDA 1VASHINGTON. 24. — Ea-hodnonemški minister za gospodarstvo Erhaird je danes imel v Beli hiši razgovor z Eisenhowerjem. Po razgovoru je Erhard izjavil, da ni mnenja, da bo sedanji gospodarski zastoj v ZDA dolgo trajal, i.n tudi ne misli, da se bo kriza razširila na Nemčijo. Izjavil je, da sta z Eisenhower-jem govorila o nein.ŠKO-ameri-ških odnosih, o glavnih evropskih zadevah ter o sodelovanju med Washingtonom in Bonnom na političnem in gospodarskem področju. Gaillard skrajni “•iiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniinimiiii popušča desnici Danes se bo ponovno razgovarjal s posredovalcema Murphyjem in Beeleyem - Pred zaostritvijo gospodarske krize PARIZ, 24. — Parlamentarna skupina neodvisnih in zmernih se bo sestala jutri da se odloči, ali naj odpokliče svoje ministre iz viade a’i ne. Neodvisni nasprotujejo «at-lantizaciji« Bizerte, Prav tako odklanjajo nevtralno nadzorstvo nad letališči v Tuniziji. Vztrajajo, naj bo vlada nepopustljiva pri pogajanjih s Tunizijo. Gaillard jim do sedaj ni jasno odgovoril, kaj namerava. Dejal je samo, da bo njegova vlada zahtevala od Tunizije, naj bo nevtralna v sporu med Francijo in Ai-žirom. Opazovalci so nocoj mnenja, da ne bo prišlo do vladne krize. Gaillard je predsedoval nocoj medministrskemu svetu, k' je razpravljal o položaju v Alžiru. Hotel se je podrobno posvetovati, ker bo jutri sprejel angleškega in ameriškega pa sredovalca Beeleya in Mur-phyja. Predvidevajo majhen korak naprej, toda zelo majhen. ker se je Gaillard pomaknil še bolj na desno, kar mu ne dopušča, da bi sprejel večino Burgibovih predlogov. Toda nič manjše težave ne čakajo Gaillarda na socialnem in gospodarskem področni. Stalno naraščanj'e cen za najnujnejše potrebščine, ki jih skuša vlada zadrževati z velikim uvozom mesa, krompirja. sočivja, pomaranč itd., je imelo za posledico, da se postavljajo zahteve za zvišanje mezd. Jutri bo del železničarjev stavkal. Medtem pa se začenja tudi v Franciji čutiti gospodarski zastoj. Najbolj ogrožen sektor je letalska industrija, kjer bo v kratkem ostalo brez dela 20.000 delavcev, če bo vlada zmanjšala naročila, kakor je bilo določeno; prav ta ko sta ogrožena gradbeni sektor in sektor premogovne industrije. Danes se je pod predsedstvom Gaillarda začela koit ferenca gospodarskih ministrov ter predstavnikov delodajalcev ln sindikatov s tem v zvezi. Zdi se, da je finančni minister Pflinmli.n zelo zaskrbljen. ker je francoska plačilna bilancj še vedno neugodna kljub temu, da so frank razvrednotili za dvajset odstotkov. Dejal je, da Francija ne bo mogla na tujih tržiščih konkurirati s cenami, dokler se ru in svobodi«. 4. Pl,prav!jena naj bo vsak trenutek pogajati se s Sovjetsko zveze za «pravično mirovno pogodbo« za Nemčijo. 5. Zahteva naj se od velikih držav zmagovalk spoštovanie obveznost da bodo omogočile združitev Nemčije. Kancler Adenauer je danes sprejel britanskega poslanika Steela. s katerim se je raz govarjal o svojem uradnem obisku v Londonu. Medtem on je v Bonn prišel britanski obrambni minister Duncan Sandys, ki se je danes sest il z Adenauerjem in z obrambnim ministrom Straussom. l'r razgovorih, ki se bodo začeli jutri, bodo govorili o skup nih vojaških vprašanjih. Medtem pa je Adenauer sporočil predsedniku zve'-' sindikatov Richterju, da je pripravljen sprejeti ga po končani debati v Bundestagi-in se z njim razgovarjati » nemški združitvi in o atomski oborožitvi. Včeraj pa je bilo v Frankfurtu veliko protestno zborovanje, s katerim se je začela akcija proti atomski oborožitvi zahodnonemške vojsk? in ustanavljanju raketnih oporišč v Zahodni Nemčiji. Zborovanje je organiziral nkevi-ski odbor, v katerem je 40 znanih politikov, sindijrnlnih voditeljev, znanstvenikov :n javnih delavcev, ki so pred nekaj dnevi pozvali javnos-, naj se ne glede na politično m versko pripadnost upre politiki oboroževanja in naj zahteva politiko mirnega razvoja. Akcija poteka pod geslom «Boj proti atomski smrti«. Govorniki na zborovanju, med katerimi sta bila tud predsednik socialno demokra'-skz stranke Ollenhauer ’n predsednik zahodnouemških sindikatov Richter, so poudarili, da sta dandanes samo dve alternativi: preprečiti a-tomsko vojno ali pa doživet' konec civilizacije. V svojih govorih so opozarjali na to. da gre Zahodna Nemčija po -krivi poti. ker atomske vojne ni moč preprečiti z atoiv.--s>kim oboroževanjem. Med številnim občinstvom ja' bilo pogosto slišati vzklike da morajo sindikati proglas -ti splošno stavko, da bi preprečili atomsko oboroževanje Zahodne Nemčije. Ker je javnost, zlasti pa delavstvo, zr skrajne ukrepe in prihaja to ne bo dosegla stabilizacija v i razpoloženje močno do izra-vprašanju mezd in cen. | za, sodijo zahodno.lemški kro- itiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiMiiiiMiiimtiuiiMiiniiiiimiini" umu niiiimtitiiiiii nun mini imuni ■iiiMiuiiHiiiiiiiii im hm llllillllilllllillli Preobrat v Saudovi Arabiji Skoraj vso oblast prevzel Saudov brat emir Faisal Zaskrbljenost v ZDA, ker je Faisal naklonjen tesnejšim odnosom z Egiptom - Kaj bo Bizri po ostavki? NOVI DELHI, 24. — Od 26 do 28. marca bo v Katmandu letna konferenca azijskih socialističnih strank. Zadnja taka konferenca je bila novembra 1956 v Bombaju. Konference se bodo udeležile socialistične stranke iz Burme, Cejlona, Nepala, Indije, Vietnama, Kambodže, Pakistana Izraela in Japonske. Navzoči bodo tudi delegati Socialistične internacionale, SZDLJ in angleških laburistov, KAIRO, 23. — Vsi egiptovski listi dajejo velik poudarek sporočilu, ki je bilo objavljeno v Ryadu, da je kralj Saud prepustil svojemu bratu, princu-prestolonasledniku Fa,. salu. popolno nadzorstvo na 1 notranjo n finančno politiko Saudove Aiabije, da bi se tako »okrepil, kot pravi sporočilo. aparat naše vlade in centralizirala odgovornost«. Poro-čilo Saudovega poslaništva v Bagdadu, ki je tudi objavilo to sporočilo, dostavlja, da je s tem jasno dokazana neutemeljenost glasov, ki so krožili pred kratkim o nesoglasju med bratoma. Predstavnik Saudove Arabije v Kairu je izjavil, da to ni nikaka novost, temveč da pomeni odlok samo to, da je Faisal spet prevzel funkcijo ministrskega predsed.nka. Čeprav v egiptovskih krogih še ne marajo na splošno komen tirati dogodka v Saudovi Arabiji, pa je vendar v uradnih krogih opaziti neko zadovoljstvo. Poudarja se, da sedaj ni nikakih ovir za izboljšanje odnosov med Egiptom in Sau. dovo Arabijo. V poznejših urah pa so e-giptovski iisti že označili sklep kralja Sauda za «odst.op», ko je prepustil bratu Faisalu še nekaj ključnih mest v vladi. (Prav egiptovski listi pa so pred kratkim poročali, da je Faisal v domačem zaporu.) »Al Shaab« piše, da je princ-prestolonaslednik postavil štiri pogoje za ponovno sodelovanje s kraljem. Med temi pogoji je tudi popolno polnomočje ministrskega predsednika in zunanjega ministra; ti dve mesti je Faisal že zavzemal, vendar pa samo nominalno. Sedaj pa je prev/al še vodstvo notranje in finančne politike. Naslednji pogoj Faisala jc bil, da se kraljev sevtovalec Jamail Husein odstrani in da ne sme več prisostvovati vladnim sejam; in končno, da se komplot proti Združeni arabski republiki preišče bolj te meljito. Naloga, ki jo prevzema emir Faisal, ni lahka. Doslej vlada ni imela prave vloge ter je samo prenašala kraljeve ukaze na vlade pokrajin. Sedaj pa bo on odgovoren za usmrtitev saudske politike do arabskih ter vseh ostalih držav. V notranji politiki bo imel dovolj opravka z raznimi plemeni in zahtevnimi princi iz kraljeve rodbine. Kralj Saud pa mu je prepustil tudi finančno upravo, kar pomeni, da se bo odslej on dogovar jal 7. velikimi družbami, ki imajo koncesije nad arabskim petrolejem; imel pa bo tudi nadzorstvo nad javnimi izdatki. Pri reorganizaciji vsega u-pravnega ustroja bo moral tudi pokrajinske vlade osvoboditi njihovih srednjeveških navad. Težko je presoditi celoten položaj v Saudovi Arabiji. S Saudom so bili baje nezadovoljni princi, ki so zahtevali da prepusti del oblasti Faisalu. Nezadovoljni pa so še drugi sloji, ki težko prenašajo, da je dežela s svojim bogastvom prepuščena muhavosti princev, ki jih je nad 500. Pri vsem tein se pa sliši skoraj neverjetno, da je državna blagajna dežele, katere monarh slovi po pravljičnem bogastvu — prazna, tako da Arabija komaj čaka predstavnike Mednarodne banke za obnovo, da bi dobila večje posojilo. Ameriška družba «Aramco» ni nikoli povedala, kolikšn1 so predujmi, ki jih je dala na svoje bodoče dobičke, ven-dar je gotovo, da prekašajo dobiček za več let in znašajo na stotine milijonov dolarjev. V zadnjih treh letih ni bilo nikakega proračuna in nadzorstvo nad stroški je samo mrtva črka; ukaže kralj, ki si izmišljuje izdatke, ki jih mora finančni minister na neki način pokriti. Tu bo imel Faisal mnogo dela. In če ni prepozno, bo moral določiti nekak modus vivendi z ZAR, ki namerava objaviti dokumentacijo o Saudovi vlogi v komplotu proti Naserju. V Washingtonu se še vzdržujejo komentarjev o vesteh ki prihajajo iz Kaira o do- godkih v Saudovi Arabiji. Upajo pa, da mogoče oblast, ki je podeljena Saudoverau bratu, ni tako obširna, kot se poroča iz Kaira. Faisal je bil pred nekaj meseci v ZDA in je tedaj govoril z Eisenho-werjom in Dullesom. Menijo, da je zagovornik politike nevtralnosti do ZDA. Poznan je po svojem filonaserjanskam čustvovanju. Ostavka generala Afif el Bizrija, je izjavila neka visoka egiptovska osebnost, ni mesto šefa glavnega stana prve armade v Severni pokrajini (Siriji) je bila predložena :n sprejeta v popolnem soglasju po generalu Bizriju in predsedniku Naserju kot «j-krep, ki naj loči sirske oborožene sile od političnega življenja v Siriji«. Ni pa bilo izdano še nikako uradno pojasnilo o tem nenadnem ukrepu Bizriju bo baje dodeljeno neko važno politično mesto. Pač pa Bizrejevo ostavko že komentira «Daily Telegraph« ki (olmači nekatere dogodke v ZAR kot v skladu z «iskren.) željo« Naserja, da bi obdržal sovjetski vpliv vstran od nove države. Tako je treba tolmačiti tudi ostavko, «seveda prisiljeno«, generala Bizrija. V zadnjih mesecih obstoja Sirije kot samostojne države je bil poleg obrambnega ministra Haled Azema prav on odgovoren za vojaško in gospodarsko pronicanje SZ v Sirijo«. Potem londonski list podčrtava važnost, ki si jo je pridobila na Srednjem vzhodu stranka Baath, ki je pravzaprav panarabsko giba-nje to. da politično je socialistična. V Kairo je prispela prva skupina sovjetskih strokovnja. kov, ki so prišli v okviru sporazuma o ruski pomoči v v,-šini 700 milijonov rubljev. Neka egiptovska misija pa bo odpotovala v Moskvo 1. aprila. V zadnjih 48 urah je prispelo v Damask 51 sovjetskih strokovnjakov, ki bodo pomagali izvesti načrte v okviru sirsko-sovjetskih sporazumov. Strokovnjaki imajo tri letala, ki jim bodo služila tudi za ne. katere topografske ugotovitve v nekaterih sirskih predelih, gi, da bo vodstvo sindikatov v okviru ukrepov v nadaljevanju kampanje proti atomski oborožitvi proučilo tudi možnost. da b- napovedali splošno stavko an omejene proteit-ne stavke. Londonski tednik «Obser-ver« piše. da lahko «sklep Zahodne Nemčije o oborožitvi z jedrskimi raketami za zdaj Zahodu samo škoduje«. Sklep bon-nske vlade, da bo nabavila rakete tipa «Matador» prav iz ZDA in z njimi opremila svojo vojsko, je »nespameten v vsakem oziru ■— političnem, psihološkem in vojaškem«. Čašhik pravi, da ra kete ne zadevajo natančno svo. jega cilja in bi imele zato neko vojaško vrednost samo, če bi bile opremljene z atomskimi glavami. To pa bi potrdilo sovjetske domneve, da bo ponovna oborožitev Zahodne Nemčije pomenila, da postaja ta dežela «popolna atomska država«, kar b' otežko-čilo sklicanje konference n* najvišji ravni. Na koncu pravi časnik, it je kanclerja Adenauerja «oku. žila« britanska teza, da brez a.omske oborožitve nobena država ne more biti vojaško močna in ne more imeti političnega vpliva. Znani atomski znanstvenik Leo Szilard in velik prijatelj italijanskega znanstvenika Fermija, s katerim sta skupno ugotovila jedrsko verižno reale, cijo, pravi v pismu laodonske. mu «Timesu», da »noben mednarodni sporazum, ki ne bi predvideval popolnega uničenja zalog atomskih bomb in sredstev, ki se uporabljajo za njihovo spuščanje«, nt bi^ bil zadosten, da zaščiti človeštvo pred nevarnostjo atomske bombe, Szilard, ki je po rodu Madžar in je sedaj ameriški državljan ter docent v zavodu Enrico Fermi na univerzi v Chicagu, dodaja: «Predvideva se, da bo kmalu obstajalo nestalno ravnotežje med atomskimi strateškimi silami ZDA in Sovjetske zveze. To nestalno ravnotežje se bo prej ali slej izcimilo v popolno atomsko vojno, ki je niti Američani niti Rusi ne želijo; to se bo zgodilo, če ne bosta vladi teh dveh držav sprejeli konstruktivnih ukrepov za odpravo vzrokov nestalnosti. Zdi se, da do sedaj ni nobena od o-beh vlad primerno upoštevala tega vprašanja.« Predsednik britanske vlade Mac Millan bo jutri v spodnji zbornici ponovno obrazložil stališče britanske vlade o jedrskih vprašanjih, ko to odgovarjal na številna vprašanja. Zatrjujejo, da bo Mac Millan «z novimi argumenti« zavrnil zahtevo laburistov, naj se Velika Britanija enostransko odpove poizkusom z jedrskim orožjem. «Daily Ex-press« piše, da so angleški vo. jaški voditelji obvestili Mac Millana, da so del zadnjih močnih eksplozij v Sovjetski zvezi povzročili z zelo spopol. njenimi atomskimi bombami in ne z vodikovimi bombami. Baje delajo v SZ tudi poizkuse za jedrske eksplozije v ve. liki višini z obrambnim namenom v primeru napadov z a-tomskimi raketami ali bombniki. V zvezi s tem pripominjajo, da eksplozija a‘omskih bomb povzroča mnogo večjo radioaktivnost kakor vodikove bombe. To naj bi bil vzrok, da se odkloni prepoved vodikove bombe. Mac Millan je obljubil laburističnemu voditelju Gaitskellu, da ga bo obvestil o vseh podatkih v uvezi s sedanjim položajem, če sprejme predlog za tesno posvetovanje obeh strank glede obrambe, Gaitskell mora odgo. voriti še ta teden. Težko je predvidevati, kakšen bo odgovor, ker bi laburisti s sodelovanjem nosili odgovornost skupno z vlado prav v enem najbolj spornih vprašanj, ne glede na to, da bi to sodelovanje v sedanji predvolilni dobi laburistom škodilo. Slroj za cepljenje trt ODESA, 24. — Strokovnjaki raziskovalnega zavoda za vinogradništvo so iznašli stroj, ki avtomatično cepi trle. Stroi upravlja en sam človek; v osmih urah lahko cepi 10.003 trt, tako da opravi s tem delo osmih ljudi. Štirje mrtvi pod porušeno hišo RIM, 24. — V Caslelnuovo di Porto 40 km iz Rima se je porušila hiša, ker je nanjo prihrumel plaz z bližnje gore. Hiša je bila enonadstropna in v njej so bili štirje stanoval- . Plaz je zajel tudi neko bližnjo hišo, v kateri stanuje 30 oseb, toda na srečo je pred sunkom vzdržala. Štirje sta-npyalci v majhni hiši so zgubili življenje pod ruševinami. Ti so mož in žena. ter njun* otroka 8-letna deklica in deček star 40 dni. HAAG, 24. — Holandska ha. rodna banka je sporočila, da se bo uradna obrestna mera od jutri dalje znižala od 4 5 na 4 odstotke. Vreme včeraj: Najviija temperatura 9.6, najnižja 1.9, zračni tlak 1017.4 stanoviten, veter 13 km vzhodnik, vlaga 22 odst., nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8.2. Vreme danes: Spremenljivo. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 25. marca Gabrijel, Jaro Sonce vzide ob 6.01 in zatone ^ 18.23. Dolžina dneva 12.22. vzide ob 8.24 in zatone ob zj.zi. Jutri, SREDA, 26. marca Emanuel, Veselko Živahna predvolilna dejavnost KPI je objavila kandidatno listo Odločitev PSDI bo znana v četrtek Nosilec liste KPI je Vidali, sledijo pa mu Marija Bernetič, Giuseppe Burlo in Giuseppe Pogassi - Razdvojenost med indipendentisti Pretekla nedelja je potekla v živahnih predvolilnih pripravah. Tržaška federacija KPI je priredila zborovanje, na katerem so objavili imena kandidatov za poslansko zbornico. Na čelu liste je Vitto-rio Vidali, nato pridejo Marija Bernetič, Giuseppe Burlo in Giuseppe Pogassi. Kandidatno listo tržaške avtonomne federacije KPI je preči-tal član izvršnega odbora prof. Sena. Obenem je podal kratek življenjepis kandidata in dejal, da se KPI obvezuje, da bo propagirala za koncentracijo preferenčnih glasov najprej na Vidalija in nato na Bernetičevo. Sedaj bo KPI poslala v poslansko zbornico Vidalija. Ko pa bodo v Trstu razpisane dodatne volitve senatorjev, bo Vidali kandidiral za senatorja. Po izvolitvi za senatorja pa bo odstopil svoje poslansko mesto Berne-tičevi, kot slovenski kandidatki. Tej obveznosti KPI je dal prof. Šema še poseben poudarek, ker naj bi bil to smoter njihove politike v Trstu, da izvolijo enega Slovenca v poslansko zbornico, enega Italijana pa v senat. Po prečitanju kandidatne liste je govorila v slovenščini kandidatka Marija Bernetič. Dejala je, da je KPI tista politična sila, ki ščiti slovenske narodnostne pravice. Obljubila je, da se bo KPI še naprej borila za, enakopravnost Slovencev z Italijani in za uveljavitev londonskega memoranduma, ki ga KD noče spoštovati. Na zborovanju je prvi govoril dosedanji poslanec KPI Beltrame, ki je poudaril zlasti dosedanje zanimanje komunističnih poslancev in senatorjev za tržaške probleme in tudi ze Slovence. Dejal je, da so nedavno izsilili od vlade; da je bil izdan odlok o razlastitvi zemljišč openskih kmetov, kjer so Američani zgradili športno igrišče. Sedaj, je dejal Beltrame, bodo slovenski kmetje dobili plačano zemljo, ki jim je bila zasežena za gradnjo igrišč. Isto rešitev so komunistični poslanci zahtevali tudi za zemljišča, na katerih je bilo zgrajeno igrišče za golf pri Pa-dričah. Nato je Sajovitz pre-čital volilni program tržaških komunistov, ki vsebuje v glavnem vse točke volilnega programa KPI in vključuje tudi tržaška politična, gospodarska, socialna in druga vprašanja, za katera meni KPI, da jih je trpba rešiti v korist tržaškega prebivalstva. Glavni govor na zborovanju je imel senator Pastore, ki je prišel namenoma v Trst. Njegov govor je bil zelo umirjen in stvaren. Slonel je zlasti na polemiki s KD o zunanji in notranji politiki. Demokristjanom je očital, da vodijo odkrito proameriško politiko in zavračajo pozitivne predloge o prepovedi atomskega orožja in o gradnji raketnih izstrelišč v Italiji in drugih evropskih državah. Omenil je znani predlog Rapacke-ga in nedavni jugoslovanski predlog za dezatomizacijo I-talije in balkanskih držav, kar demokristjanska vlada zavrača. O notranji politiki pa je u-gotovil, da KD v vseh povojnih letih ni bila sposobna izboljšati dejanskega gospodarskega stanja v državi. Zvišanje industrijske in kmetijske proizvodnje gre v glavnem v korist delodajalcev in veleposestnikov. Določeno zvišanje življenjske ravni pa je navaden povojni pojav. Toda število brezposelnih še vedno narašča. Danes je v Italiji o-kr-og 2 milijona brezposelnih ali delno zaposlenih, od 3 do 4 milijone emigrantov, kmetje z Juga zapuščajo zemljo in se selijo v severna industrijska središča, kjer sproti množijo brezposelnost. Obenem pa sestavljajo, seveda ne po njihovi krivdi, ogromno rezervo cenene delovne sile, ki jo delodajalci izkoriščajo!. KD ni znala z vsemi milijardami, ki jih je porabila na Jugu rešiti osnovnega kmetijskega vprašanja in je njena opevana agrarna relorma popolnoma propadla. Včeraj je bil na notranjem ministrstvu v Rimu vložen vOlilni znak za skupno listo men PSI, PSDI in zagovorniki proste cone pod naslovom: »Avtonomna zveza PSDI-PS1-prosta cona». Kljub temu pa ni rečeno, da bo sestavljena tudi skupna volilna lista za tržaško volilno okrožje. Iz zanesljivega vira smo zvedeli, da do skupne liste ne bo prišlo in da bosta šli stranki na volitve vsaka zuse. Vodstvo tržaške federacije PSDI je z večino glasov sklenilo skupen nastop s PSP in z zagovorniki proste cone. Toda osrednje vodstvo v Rimu noče slišati na to uho. Zlasti je proti skupnemu nastopu Saragat. Tudi Matteotti ni podprl sklepa tržaške federacije. Zato je prišlo v preteklih dneh do precej živahnih sestankov na sedežu pS-DI, kjer so zagovorniki skupnega nastopa skušali prepričati svoje nasprotnike o pozitivnem političnem uspehu takšne skupne liste. Na nedeljski skupščini, na kateri je govoril tudi Matteotti, so predstavniki levičarske struje, ki ima v Trstu večino v vodstvu, še vedno zagovarjali skupni nastop. Kljub temu pa Sara- gat ni popustil in je že skoraj gotovo, da ne bo prišlo do skupne liste. Dokončen sklep o tem vprašanju bo sprejel v četrtek centralni odbor PSDI, ki se bo sestal v Rimu. Toda ni pričakovati, da bi Saragat in Matteotti spremenila svoja stališča, kar pomeni, da bosta PSDI in PSI sestavili vsaka svojo listo. Sinoči se je sestal izvršni odbor PSDI. Ob koncu seje je bilo objavljeno sporočilo, ki pravi, da se je odbor sestal ob udeležbi Mattea Mat-teottija in Maria Zagarija, ki sta člana osrednjega vodstva stranke. Izvršni odbor je proučil rezultate izčrpne demokratične diskusije na nedeljski skupščini. Razen tega je nudil Matteottiju in Zagariju vse elemente za oceno volilne linije, o kateri se bodo sporazumeli v četrtek skupno z vsedržavnim vodstvom PS Dl. Sodeč po poročilu o sestanku vodstva PSI v Rimu, se zdi, da bo poslanec Tolloy kandidiral za senatorja v beneškem volilnem okrožju. Tudi med indipendentisti še vedno vlada razprtje. Tollo-yeva skupina sporoča, da bo gotovo vložila svojo kandidatno listo. Glede spora z Bor-ghesejevo skupino pa trdi, da je bil sporazum dosežen na dveh predhodnih skupnih sestankih in da Tržaška unija, ki jo vodi Tolloy, vztraja na spoštovanju tega sporazuma. Kakšen je ta sporazum, ni znano. Druga stran pa pravi, da bo težko doseči kak sporazum ,ker vlada med obema skupinama nezaupannje. Sinoči pa je prišla iz Rima vest, da je tudi Fronta za neodvisnost, to je Borghese-jeva skupina, vložila svoj volilni znak. Med desnico in zlasti med monarhisti in raznimi bojevniškimi organizacijami je e-nak položaj. Monarhistična nacionalna stranka trdi, da je bil sporazum že dosežen, da je njeno osrednje vodstvo o-dobrilo skupen nastop z Lauro vi mi monarhisti. Laurav prvak v Trstu, bivši misinski poslanec Colognatti, pa obtožuje PNM, da bi hotela izsiliti sporazum. Colognatti je tudi izjavil, da bo njegova stranka predložila lastno li-sfb. Zdaj pa še eno za dobro voljo. Tržaška federacija Ljudske monarhistične stranke (Lauro) sporoča, da je bil v Trstu na sedežu federacije odprt podporni uran. V sporočilu ni rečeno, kaj bo pravzaprav ta urad delal. Toda Laurove predvolilne »podpore)) na Jugu so dobro znane, in sicer «makaroni» ter druga živila. Danes bo prispel v Trst minister za trgovinsko mornarico Cassiani. Osrednje vodstvo KD ga je pooblastilo, naj sodeluje na današnji seji tržaške demokristjanske komisije za določitev kandidatne liste za poslanske volitve. Zvečer se bo minister vrnil v Rim. Pričakuje se, da bo da- nes zvečer objavljena kandidatna lista KD za tržaško volilno okrožje. Prispevki za sklad zimske pomori Vladni generalni komisariat sporoča, da so v prvi polovici marca zbrali za sklad zimske pomoči 2,399.320 lir. V tem času so največ prispevali u-službenci tržaške občine, in sicer 2,253.774 lir. Skupno so doslej zbrali za sklad zimske pomoči 12,109.757 lir. Vrhovni komandant karabinjerjev v Trstu Vrhovni komandant karabinjerjev general Morosini je včeraj obiskal karabinjerske postojanke v Trstu in Gorici ter na obmejnih blokih. ‘Na bloku pri Škofijah si je general Morosini v spremstvu višjih oficirjev ogledal obmejni promet ob 15.30, prav ob V juniju mednarodni kongres o prometu Predsednik trgovinske zbornice Caidassi navezuje stike z gospodarstveniki v tujini Pričakujejo, da bodo po njegovem povratku imenovali nove elane izvršnega odbora trgovinske zbornice :. junija bo v je zaradi znanega ukrepa vlad- nju davkov upošteva gospo-dnarodni kon- nega generalnega komisarja darsko stisko Trsta, je mini- Od 14. do 24, Rotterdamu mednarodn gres, posvečen prometu, na katerem bodo razpravljali o vseh vprašanjih, povezanih z razkladanjem, nakladanjem in odpremljanjem blaga v pristaniščih.. Na tem zasedanju bodo Trst zastopali predstavniki pristanišča in pomorskih družb. Predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi potuje sedaj po zalednih državah, da bi vzpostavil čim tesnejše stike s tamkajšnjimi gospodarskimi predstavniki, zlasti v zvezi z ustanovitvijo skupnega evropskega tržišča. Tako je predsednik trgovinske zbornice sodeloval na zasedanju CECA, nakar je odpotoval v Dues-seldorf in Bonn. Nato se je ustavil v Muenchenu in danes bo na Dunaju, kjer bo imel med trodnevnim bivanjem vrsto sestankov s predstavniki zvezne avstrijske trgovinske zbornice. Na sestankih bodo razpravljali o vseh perečih vprašanjih v zvezi z bližnjim italijansko - avstrijskim političnim sestankom, na katerem bo govora zlasti o gospodarskih stikih med Avstrijo in Italijo. Pričakuje se, da bo po povratku predsednika v Trst prišlo na dnevni red imenovanje nbvih članov izvršnega odbora trgovinske zbornice, ki sedaj že mesec brez pravega vodstva in je njena aktivnost nujno omejena. Tako na primer ni več govora o nadalje- ster Andreotti odgovoril predsedniku pokrajine prof. Gre-gorettiju, da so bila dana navodila pristojnemu nadzorni- prihodu avtobusa iz Kopra. iiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiHtiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniin**iiiiiiiirtb»iittliiiliiiiiitiiiiHiiMMiiiiiiiiiiMiiii» Sestanek sindikalnih aktivistov iz ladjedelnic Razprava o obnovitvi delovne pogodbe in o volitvah notranjih komisij v CRDA Neredno plačevanje mezd delavcem v ladjedel-Sv. Justa je posledica birokratskih ovir vanju važne pobude za sklica- štvu za neposredne davke, nje vrste zasedanj, na kate- ~“: —:------------n ->-< n rih naj bi govorili vidni italijanski in avstrijski gospodarski predstavniki o tržaško-avstrijskih gospodarskih vprašanjih v luči evropskega trga. Poleg tega mora priti čimprej na dnevni red tudi nova ureditev zborničnih sekcij, ki naj bi bolje zastopale interese posameznih gospodarskih kategorij. Upamo tudi, da bo po svojem povratku sklical novi predsednik tiskovno konferenco, katere sklicanje je "zagotovil, ko je svečano prevzel predsedniško mesto in da bo na tej konferenci obrazložil stališče novega vodstva zbornice do najvažnejših tržaških gospodarskih vprašanj. ZA DAVČNE OLAJŠAVE Odgovor Andreottija prot. Gregorettiju Na resolucijo, ki jo je svoj čas- pokrajinski svet poslal finančnemu ministrstvu, _ naj pri določevanju in izterjeva- Skupina Villi - Sanluccio Rattigan in Brancati Glasba po željah; 13.40 mi verza: nje vino*!—--. oklll) Torkov operni oder; rad. univerza: »S-ponilaoansK okopavanje vinograda^ IllCl Jutri ob 18. uri bo v Ljud-1 značaj, ker se napredni sindi- skem domu v Ulici Madonni-na sestanek sindikalnih aktivistov iz obratov CRDA in Tržaškega arzenala. Razpravljali bodo o obnovitvi delovne pogodbe za kovinarsko stroko, katere veljavnost zapade 31. 12. t. 1., o vprašanju volitev notranjih komisij ter o izidu nabiralne akcije za stavkajoče kovinarje in načinu razdeljevanja podpore. Kakpr j.e razvidno, bo omenjeni sestanek velikega _ pomena zaradi važnosti vprašanj, ki so na dnevnem redu, zlasti vprašanja volitev notranjih komisij. Zveza kovinarjev predlaga, naj bi bile volitve v primernem razdobju na podlagi dogovora iz leta 1953 o delovanju notranjih komisij. Velike važnosti pa je tudi vprašanje obnovitve delovne pogodbe. Dosedanja pogodba, ne ustreza več sedanjim potrebam in jo je treba izpopolniti zlasti v normativnem delu. Za omenjene obrate so notranje komisije velikega pomena, ker morajo nadzorovati spoštovanje in izvajanje sporazuma, ki je bil dosežen po devetmesečni stavki kovinarjev. Poleg tega pa imajo notranje komisije veliko vlogo pri utrjevanju enotnosti delavcev. Vprašanje notranjih kati borijo za njihovo juridi no priznanje. Zaradi tega je popolnoma naravno, da sindikalni aktivisti o vsem tem podrobno razpravljajo. * * * O razmerah v ladjedelnici kratskih zapletljajev in ozkega obzorja zunanja politike občutijo posledice prizadeti obrati in delavci. Spričo tega je povsem upravičena zahteva delavcev in suidikatov, naj krajevne oblasti posredujejo na pristojnem mestu v Rimu, da se odpravijo biro- Sv. Justa smo že pred dnev'i bratske zapreke jn izdajo popisali, ker delavci nlso redn? , trebna dovoljenja. prejemali svojih tedenskih plač. Te dni pa so o tem razpravljali delavci iz omenjene ladjedelnice s svojimi sindikalnimi predstavniki in so prišli do zanimivih zaključkov. Ugotovili so namreč da je ekonomsko stanje podjetja zdravo in aktivno, medtem ko je za vse težave kriv birokratski aparat. Zaradi pomanjkanja dela je bilo odpuščenih nad 100 delavcev toda ne zaradi vprašanja naročil, saj je ladjedelnica dobila iz Indonezije naročila za štiri nove ladje. Koleg tega pa so iz Indonezije sporočili, da bi naročili še desetine novih ladij, ki jih nujno potrebujejo zaradi svojega geografskega položaja. Toda osrednji devizni zavod in ministrstvo za zunanjo trgovino nista še izdala potrebnega dovoljenja. Zadeva je tembolj čudna in nerazumljiva, če upoštevamo splošne razmere tržaškega gospodarstva in veliko število brezposelnih delavcev. Zaradi biro- komisij ima zdaj vsedržavni ...................................... Smrtna nesreča na gradbišču v Ul. S. Marco Žerjav ubil lastnika gradbenega podjetja Do neireče je prišlo, ker je bil žerjav prešibek in ni vzdržal naložene teže Na levi strani Ul. sv. Marka se ob koncu stavbe št. 13 vzpenja, sicer le za kakih 100 metrov, Androna C. Colombo. v tej ulici gradijo dve večnadstropni hiši: na desni je stavba v režiji geom. Ervina Sbrizzija že skoraj gotova, na levi pa je gradnja prišla le do prvega nadstropja. Delo je vodil lastnik gradbenega podjetja 34-letni Edoardo Godini iz Ul. Giulia 39, ki je okoli 11.30 postal žrtev tragične nesreče. Na cementnem podu I. nadstropja so delavci postavili ne preveč močan žerjav, ki pa je zadostoval njihovim potrebam, ker jim ni bilo treba prenašati opeko ali malto. Voziček, poln gradbenega materiala, so v pritličju privezali na debelo jekleno žico in v nekaj sekundah so ga zidarji imeli pri roki. Godini je delo osebno nadzoroval in včeraj je bil skupno z delavci na podu I. nadstropja. Naenkrat pa se je žerjav začel kriviti in se trenutek zatem zvrnil, medtem ko se je Godini zgrudil na tla, kjer je v mlaki krvi obležal mrtev. Kaj se je pravzaprav pripetilo? Godini je hotel zamenjati staro jekleno žico z novo. Da bi novo uravnal, ji je obesil v pritličju voziček, katerega so napolnili s kamenjem. Zi ca bi vzdržala breme, a obstajala je nevarnost, da žerjav ne bi prenesel teže. Godini je vseeno hotel poskusiti, pa čeprav so mu delavci in še posebno Ivan Mlač z Vrdelce Skoljeta, ki je bil pri žerjavu, odsvetovali, toda nič ni pomagalo. Bil j« prepričan, da bo šlo vse v najboljšem redu, zaradi česar se ni niti umak nil, ko ga je Mlač pozval. Ko so delavci privezali voz na žico, je Mlač pognal stroj žerjava. Toda voziček se je poldrugi meter od zemlje zataknil v stransko okence ob steni in obstal, medtem ko je bil stroj še vedno v pogonu. Iznenada pa se je razmeroma šibek žerjav nagnil. Majhna koleščka so se na zadnjem delu dvignila in žerjav je treščil na cementni pod. Istočasno se je mrežasti zaboj, v katerem so spravili za protiutež debele in težke kamne, premaknil s svojega mesta in v polkrogu obšel žerjav, pri čemer je Godinija silovito udaril po glavi. Zelo verjetno je, da je Godini čepel ali klečal in opazoval voziček, kajti drugače si ni mogoče obrazložiti, kako ga je zaboj, ki je ob vznožju žerjava, zadel prav v glavo. Godini je obležal na tleh nedaleč od dveh lesenih stojal (eno se je zlomilo) in debelega trama, ki je pred nesrečo slonel na stojalih. Nemudoma so prestrašeni delavci priskočili možu, ki ni dajal nobenega znaka življenja, na pomoč in ko je prišel na kraj zdravnik Rdečega križa, je lahko ugotovil le, da je bil Godini zaradi prebitja lobanje mrtev. Njegovo truplo je ostalo na kraju nesreče še kako uro, ker so morali policijski organi uvesti preiskavo in tudi zato, da bi znanstveni odsek policije slikal vse podrobnosti. Okoli 12.30 so njegovo truplo pripeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice. Kasneje je prišla v mrtvašnico tudi Godinijeva žena, ki ni mogla verjeti lastnim očem da mož ni več med živimi Božala ga je po obrazu in ponavljala: »Saj nisi ti, nisi ti.» Nt mogla verjeti, a kasneje se je končno zavedla, kakšna nesreča je zadela moža, ki se je baje šele zadnje čase fi nančno opomogel in zopet za .čel delati. Huda nesreča je presunila vse Godinijeve delavce, ki so v znak žalosti zapustili delo. Isto so storili tudi delavci Sbrizzijevega gradbenega podjetja, ki so pravzaprav tudi prisostvovali s svojih delovnih mest pretresljivi in nenavadni nesreči, ki se je prh petila samo zato, ker je mož preveč zahteval od stroja in šibkega žerjava. Ce bi Godini poslušal delavce in vsaj pravočasno sprevidel, da žerjav ne zmore naložene mu teže, bi si rešil življenje. Zal je moral sredi najlepših let in sredi načrtov za bodočnost v prerani grob. Podjetje SAIDA odklanja delavske zahteve Ravnateljstvo podjetja SALDA je odgovorilo notranji komisiji, da se mu zdijo nesprejemljive zahteve, ki so jih delavci pred dnevi predložili. Verjetno bodo delavci v tem podjetju imeli enotni sestanek, da se pogovorijo o nadaljnji akciji. Kakor je znano,, zahtevajo sindikalm predstavniki za delavce tega podjetja izboljšanje mezd, zvišanje doklade za zdravju škodljiva dela in za. obleko ter produkcijsko nagrado. Glede slednje zahteve je podjetje nekaj ponudilo; za druge zahteve pa se zdi, da ne namerava popustiti. Podjetja, kot je SALDA, so imela lepe dobičke ob priliki stavkovnega gibanja delavcev iz obratov CRDA in Tržaškega arzenala, za katera so tedaj delala na vso paro. Nesreča lambretista Da bi preprečil trčenje v pred njim vozeči avto, ki je iznenada zavil na desno, je 25-letni Livij Kobec iz Ul. Hermada na Opčinah včeraj dopoldne med vožnjo z lam-breto po Nabrežju Grumula ostro zavil, a ie pri tem nerodno padel na tla. Nezgoda se mu je pripetila v jutranjih urah in čeprav se je Kobec ves dan pritoževal nad bolečinami, se je šele okoli 19, ure odločil, da se odpravi v bolnišnico. Tu so ga opozorili, da ima verjetno zlomljeno stegnenico leve noge in mu priporočili, da bi ostal na ortopedskem oddelku. Ker ni bilo drugega izhoda, je Kobec pristal in če ne bo komplikacij bo okreval v 60 dneh. O Ministrstvo za promet je na pobudo združenja trgov-"ev z lesom obnovilo tarirfo za najem prostora v lesnem pristanišču v isti višini, kot je veljala pred 1. junijem 1957, in to sto lir za kvadratni meter. naj pri ugotavljanju dohodkov upošteva priporočila pokrajinskega sveta. Obenem pa minister Andreotti dodaja, da po zakonskih predpisih davkoplačevalci zaprosijo za plačevanje zaostalih davkov na manjše Obroke. «»------ Smrt zaradi kapi 45-letna jugoslovanska državljanka Marija Rossanese vd. Ščuka je pred kratkim prišla iz rojstne Hruševice pri Štanjelu na obisk k svoji 48-letni sestrični Angeli Mer-kuža iz Ul. del Pozzo. Včeraj sta ženski obiskali svojo prijateljico Dalijo Quadrini iz Ul. del Veltro in tu je Sču-kovi nepričakovano postalo slabo in se kot mrtva zrušila na tla. Merkuževa je nemudoma odpeljala sorodnico s taksijem v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je Sčukova med prevozom umrla. Zelo verjetno' je izdihnila zaradi srčne kapi. Truplo pokojnice so prenesli v mrtvašnico splošne bolnišnice. Smrt zaradi srčne kapi je včeraj zjutraj doletela tudi 74-letnega Giovannija Digiorgija iz Šentjakobske ulice št. 7. Ko so prišli v stanovanje bolničarji Rdečega križa z zdravnikom, niso mogli možu nič več pomagati. Smrt je nastopila po mnenju zdravnikov 2 ali morda tudi 3 ure pred njihovim prihodom. Pokojnega Digiorgija so pustili v stanovanju in to na prošnjo u-žaloščenih sorodnikov. Padec Openca Ko so včeraj malo pred 23. uro pripeljali v bolnišnico 47-letnega Josipa Pavletiča z Opčin št. 1075, se ni spominjal ničesar. To ie čisto razumljivo. saj" je bil nekoliko vinjen. Zdravniki pa so hoteli izvedeti, kako se je ranil na desni strani čela. To pa so povedali bolničarji Rdečega križa ki so Pavletiča pripeljali v bolnišnico; mož je hodil po stopni-šču, ki pelje od Sesljanskega trga do nabrežja. Med hojo pa se je spotaknil in padel. Pavletiča so morali pridržati na I. kirurškem oddelku s prognozo okrevanja v 10 dneh. ZAPRTI CESTI Zaradi popravljalnih del pri kanalizaciji bo Ulica Moreri na odseku med hišami od št. 83 do št. 113 zaprta za promet. Prav tako bo zaradi enakih del zaprta za promet tudi Ul. Scala Santa od hiše št. 44 do št. 46. Skupina Villi - Santuccio je včeraj zvečer odigrala v gledališču »Verdi* satirično komedijo Vitaliana Brancatija slJna donna dl casa». Branca-tiju se stvar ni povsem posre. čila, čeprav bi lahko bila zanimiva. Kaj je hotel avtor ožigosati, ko se norčuje iz raznih političnih struj? Povedati je hotel, da se ljudje pravzaprav boje svobode, da jo celo sovražijo. Zato je zanje najbolj primeren nagobčnik in povodec krog vratu. Brancati-ju pa komedija predvsem v sestavi ni uspela, preveč je razbita. Režiral je Luciana Salce, ki je še poudaril sicilijanstvo komedije, katere avtor je Sicilijanec in se na Siciliji'tudi dogaja, Vendar pa je delo splošno italijansko in je sicilijanska le zunanja oblika, ki je zato niti ne bi bilo potrebno poudariti. Olga Villi in Gianni San-tuccio sta igrala glavni vlogi sicer dobro, vendar sta oba znatno bolj zadovoljila prejšnje dni v Rattiganovem delu, o katerem zaradi pomanjkanja prostora prej nismo poročali, pa je vsekakor vredno, da tudi o njem s pregovorimo dve besedi. Terencea Rattigana pozna danes gledališko občinstvo pol sveta. In če v njegovem delu aLočene mizen ni ničesar, kar bi šlo čez szlato povprečnost» in je vse več ali manj v skladu s tradicionalnim teatrom, je pa vendar vse toliko solidno, da lahko zadovolji ne-pretirano zahtevno občinstvo. C e pa vzame delo v toke režiser kot Luigi Squarzina in z dobrimi igralci, tedaj postane vse skupaj dober teater. Rattigan je podal dna življenjska primera, ki pa se oba dogajata v istem okolju, v nekem angleškem penzionu, kjer ostanejo ves čas vse osebe iste, le protagonista sta vsakikrat druga, V prvem primem je neka lepa ženska, drugič ločena, prišla za svojim prvim možem, nekoč u glednim laburistom, ki si je pokvaril kariero in živi se la j kot skromen publicist pod dru. gim imenom. Sprva mož ne mara o njej nič slišati, dokler ga končno ne premaga njeno priznanje, da jo je strah sa mote na pragu bližajoče se starosti. V drugem primeru slika Rattigan starega častn ka, ki se postavlja kot major, ki bi lahko bil tudi kaj več... toda članek v lokalnem listu ga razkrinka kot komaj skromnega poročnika, ki je v mel opravka le s skladišči in ga še opiše kot tuiemoralnegas človeka. Razen klienton p penzionu je . ob tem zlasti prizadeto histerično dekle, v katerem je bilo polno občudovanja za vrlega »majorja«. Mož hoče zapustiti pe..zion,' toda ravnateljica ga pregovori in končno ga vsi sprejmejo nazaj v svojo sredo. V glavnih vlogah sta igrala Olga Villi in Gianni Santuc-cio. Potem ko sta v prvem delu ustvarila dva realistična lika, sta se znala v drugem delu preleviti z nezmanjšano res. | ničnostjo v dva povsem d-u- ga tipa ter obakrat pokazala visoko igralsko sposobnost. Dobri sta bili tudi Gianna Gal-letti in Laura Carli, ga tudi vsi ostali so bili na mestu. Sestanek Slovenskega fotokluba Jutri, v sredo, 26. t. m. ob 20. uri bo v Gregorčičevi dvorani v Ulici Roma 15-11 redni sestar.ek Slovenskega fotokluba s predavanjem in diskusijo. O Danes ob 18. uri bo seja tržaškega pokrajinskega sveta. Na dnevnem redu so običajna upravna vprašanja. v svet: «.Pri dobrem Sečuana«; 14.40 Filmske m1 la.25 Narodne pesmi oa raznih krajev; 15 40-17.00 1^"” RL; 17.00 Ritmi in popevKe. jj. Od melodije do melodije, 22.15 Prenos RL. SLOVENIJA 327.1 m, 202.1 m. 2'*,„n uno, Poročila: 5.00, 6-00>_t;? ’ -'•* '0.00, 13.00. 15.00, 17.00. 22.00.’ _,«i- 8.» 5.00 Pisan glasbeni ^e“’nsKu Pol ure za ljubitelje go- narodnih pesmi; 8.35 And ( sielanetz igra skladbe Kreisie rja- 9.00 Zabavni -9.30 Slavni pevci in ™J1 pojo in igrajo; 10.10 —,j,«- ’ 19.30, /vri 9.30 Slavni pevci in virtuoz^ ^ pojo m Igrajo; 10 10 ZM» pourri; 11.00 Lucijan Matij« janc: Gazele, sedem OTkff£tnt; pesnitev: 11.30 Za dom i Sl)0. 11.45 Dunajski odmevi; izv 1; red slovenskih narodnim v 12.30 Kmetijski na>vffi.i. 1335 Emil Atmaa: Moravski SNG v TRSTU Danes 25. t. m. ob 20. uri v Divači; jutri, 26. t. m. ob 15. ur; v bolnišnici v Sežani in ob 20. uri v dvorani v Sežani; v četrtek, 27. t. m. ob 20. uri na Pivki; V petek, 28. t. m. ob 20. uri v Ilirski Bistrici; v soboto, 29. t. m. ob 20. uri v Postojni; v nedeljo. 30. t. m. ob 14. uri v Valdoltri Jr. ob 20. uri v Škofijah NICOLA MANZARI Naši ljubi otroci Mali rendez vous z sambi i; 13 majhni""* C C. VO UO u --------- J .40 Pester spored oper- nih melodij; 14.20 z« Frane Roš: Škrati in Sneg' spom: ;ini* 17.10 V zabavnern jj; nuetom Jožeta jgoO Evrc-pske ca; 15.40 Potopisi uroJi- Kmečki upori v ljudskem . !u; 16.00_ Za IjuPlteljeJ« >7^,11 valce .......... ■' ” s k vin« e lom 17.30 Evropske k-;-- za*«”- Sportni tednik; 18.30 Ji_oevoVj r.ice jugoslovanskih sare,, joN 18.45 Domače aktuaMO»‘> „t 'Villiam Shakespeare: »en . noči ■ 22.15 Za prijatelje ^ 22.35 Dva kontinenta orkestri. TELEVIZIJA ^iska 10.30 Prenos uradnega e nJ angleške kraljice E1'2" -a l> Nizozemskem; 17.00 Sl^g40 Te-otrcke; 18.30 Poročila; uon- leuropa; 19.00 Simfonični ^30 cert; 20.00 Izbor iz fikj}° ’ 21.00 Poročila, .20.50 «CaroseUO», ^ »Vaba«, igra; 22.10 Pren Kraljid nega obiska angleške 331S Elizabete na Nizozemske, > Poročila. OLED H A D 1 O TOREK, 25. marca 1958 TRST POSTAJA A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno — drobiž od vsepovsod in... Potovanje po Italiji; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Ciganski motivi; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Ples. na glasba: 18.00 Mozart: Simfonija St. 38 v D-duru, imenovana »Praga«; 18.20 Yvette Horner s svojim ansamblom Muse lite; 18.30 Pisan, balončki, radi jeki tednik za najmiajše; 19.00 Vokalni terrci «Metuljček»; 19.15 Zdravniški vedel; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Od melodije do me lodije; 21.15 Skladbe Johanna Straussa; 21.45 George Bizet: »Vc. sela Perthova hči«, suita; 22.15 Ansambel Franco Russo; 22.30 Debussy; Iberija, glasbena slika; 22.50 Orkester Helmut. Zacharias. TRST I. 11.30 Operna glasba; 12.10 Nove •jo-pevke; 14.30 «Tretja .vran«, 16.50 Nastopa trio Jerry Shard, 17.30 «Zadinje izdaje«, rubrika Tržaškega krožka jazza; 21,00 *Vražji general«, igra v 3 dej Carla Zuckmayerja. KOPER 257 m. 1169 kHz Poročila v slov.: 7.00, 7.30, 13.30. 15.00 Poročila * ital.: 6.30, 12.30. 17 15. 19.15, 72.30 5.00-6.15 i,n 7.00-7.15 Prenos RL' 7.15 Glasba za dobro jutro; 12,00 VERDI ^ ti. Pri gledališki blagajn, Jaljuje razdeljevanje abo m )(. -zkazuic za bližnjo sinu* s kos- zono. ki se prične v pete ^n«, certem Bach-Chora iz M ‘ ki ga vodi Karl Richter. « »— LJUDSKI KONCE*11 V AVDITORIJ j. Jutri ob 21. uri bo v_ Ti- nju ljudski Koncert or s Jaške Miharmonije P°d 50deiev*' Maria Bugameilija 8 rt]er|}lll*' njem pianista Claudia , jju',0' Na sporedu so skiad^,-aineliiJS va, uersovvma in rLtnd ” Nadaljuje se prodaja vs osi cunji blagajni. K 1 Iz sodnih dvoran Deset mesecev zapora ženski za izdajanje menic brez kritja Nehvaležen vinski bratec - Natakar oproščen oh-tožbe posilstva - Potrjena obsodba zvodnika , pižam1"’ £xct»siur. 16.00: «Igi‘a 5 ^ Ltuni oay in J on n J**-.' Ffcuitc. iti.uO, 18.30, 21- • rta ra:;, Marlon i aiKa. ziftiS Kazmi.ale. 16.00: «Nev»n U. Baker, F. Vau*M?; jn je'-Supernuema. 15.30: «1 sliK*1’1*' ry v 2. fantaziji*. Cinemasc. Techii. fleV,!v Fiiodranimatko. l5.“®-4 fi“Y BarveJ' let**' oSou nato . »Trije v čolnu«, L. n Euvards. -Fort"" Giatiacieio. 16.00: . v. Giulieua Mašina, A. • [mo * Arcobaieiio. lb.uu: (U ,, Baf -jia iai», bi. L..iui ei in An»‘' Astra hojan. 16.0O: «D” u. v ear.zu«, a. ijUhu‘ * . soli, Tecn. Vis.av. zločJOe Cajmoi. 16.00: «izlvr , nyer.,.,»y jerrJ Levvis, M«f‘a ^a '‘K. Cl istalio. Ib.(iv: «MoSkO u;a», C. cnansse l‘ f ( .hor.h iK..ip «V>i «>ri Rossi U ‘aoOC Bruna Soffiatti por. Plitek iz Ul. Appiari je hotela z majhno vsoto denarja priti do radijskega aparata, za katerega je dala na račun le pet tisoč lir. Za preostalo vsoto je podpisala menice, ki so nosile tudi domnevni podpis njenega moža. Toda izvedelo se je, da mož ni mogel podpisati, ker živi ločen od Sof-fiattijeve, zaradi česar so jo obtožili prevare, češ da se je predstavila kot lastnica kon-tovelske kino dvorano, s čimer je dosegla zaupanje trgovca, in drugič, da je podpisala menice z lažnim imenom. Zagovornik je skušal doseči od sodišča, da bi odredilo psihiatrični pregled in da bi zaslišalo neko pričo, ki bi morala izpovedati, da je menice podpisala neka Stampet-ta Mar'a. Ta pa, ki je prišla pričat, je to zanikala in sodišču ni preostalo drugega, kot Plitkovo obsoditi, in sicer na kjer se je pripetila nesreča, Vsem so zubranili dostop, ker pričakovali sodne itt policijske organe, ki so uvedli preiskavo. Na desni strani je skrivljeni in prevrnjeni žerjav Policijski agent na kraju so 10 mesecev zapora in na šest tisoč lir globe. Istočasno pa ji je preklicalo pogojnost dveh kazni, na katere je bila Plit-kova obsojena zaradi prilaščanja tujega blaga in izdajanja menic brez kritja. * * * Ponoči 1. oktobra 1956. leta je neki agent javne varnosti opazil na tleh 58-letnega Ermana Fiancesca iz Ulice Ra-picio in ker je bil mož ranjen nad očesom, je mož po-1 S^Vnlsti’. stave telefonsko poklical na ’ kraj bolničarje Rdečega kreša. Brž ko je privozil rešilni avto, je Erman po ugentovih izjavah sodeč, začel brcati in se upirati, zaradi česar se je moral sedaj zagovarjati ne le zaradi pijanosti, temveč tudi zaradi odpora proti javnemu funkcionarju. Erman je sodnikom priznal, da je bil vinjen, vendar je tajil, da bi se komu uprl. S tem se je rešil druge obtožbe, ker so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov, medtem ko so ga za pijanost obsodili na 3 tisočake denarne kazni. Obsodbe pa mu ne bodo vpisali v kazenski list. * * * Za zaprtimi vrati pa se je moral zagovarjati 50-letni natakar Ivan Godnik iz Ul. Stu-parich zaradi sramotne obtožbe poskusnega posiljevanja. Mož pa je dokazal nedolžnost, s čimer je dosegel, da so ga sodniki oprostili, ker dejanje sploh ne obstaja. + + # 31-letnl Rodolfo Massetani iz Florence ni imel sreče ne pred kazenskim ne pred prizivnim sodiščem. Julija lani so ga zaradi izžemanja prostitutke in zvodništva obso' dili na tri leta ječe in na 12 tisoč lir globe,' kar so mu se daj prizivni sodniki v celoti potrdili. * * * Razsodbo videmskega sodišča so potrdili tudi 20-letne-mu Gianfrancu S., ki je bil skupno z 20-letnim Giannijem M. in 18-letnim Giannijem H iz Vidma obtožen številnih tatvin avtomobilov in kršitve čl. 9(1 prometnih predpisov ker so vozili avtomobile brez jer.-y Lew,s, : i« AlaharUa. 16.uU: «V** Nfžgo. uoijejo«. “■ Aiucosuan. 16.00: 1> ua*, u. Ferzexti W. Gray. # šoferskega dovoljenja. Februarja lani je videmsko sodišče obsodilo Gianfranca S. na deset mesecev zapora in 8.000 lir globe ter na pet mesecev pripora in 10.000 lir denarne kazni. Vse to so mu sedaj potrdili, medtem ko so proti ostalima dvema, ki sta bila obsojena na več mesecev zapora in pripora kakor tudi na denarno kazen, prekinili postopek in jima oprostili dejanje prav zaradi njune mla-«»----------------- Koncert prosv. društva Prosek-Kontovcl v Sežani 16. t. m. je bil koncert moškega pevskega zbora prosvetnega društva Prosek - Konto-vel in proseške godbe v kinematografski dvorani v Sežani. Zboi je zapel vrsto umetnih in narodnih pesmi, katere je občinstvo toplo sprejelo. Godba pa je zaigrala vrsto koračnic in nekaj opernih arij. Občinstvo, ki je dvorano napolnilo, je bilo s koncertom zelo zadovoljno. —«» ---- OD VČERAJ DO DANES Aristoa. zaprto. e Aimoina. la.uo: ii^n1" HO®* ju«, ti, Salomon* n-Nov variete. JZ,a* Auiora. 16.06: ^ na«, A, pcrklns, 8® ^ b. Raimer. „TrdnJaV!( 'k Garibaldi. 16.00: < pl,y, **■ Aniacouki«, A. MU r(y meison. Techii. to8a,ut»* In.pero. 16.00: «UeP*' pc u ne«. M. Ailasio, .p, A. Ranaro. in n>llje‘ f- ‘T* “ ► aHS!"am J 1 renker Ul 5 . gfj»* scope, teciva* Muueiuo. 16.0O: ‘'rLart. , '1. lJower, G. Ohm« e S. Marco. Zaprto. y teieSt> ;>J. .u»? nsuri"-R. FeJ ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 23. in 24. marca se je rodilo v Trstu 13 ofrok, umrlo je 10 oseb, poroke so bile 3. POROČILI SO SE: industrijski Izvedene« Sergio Borto-lot in prodajalka Adu Uassa, delavec Er-inenegildo Vlsihtln ln čistilka E-nvillj-a Kavs, geometer Sergio Fr-lrtti in uradnica Giuliana VI-sintln. UMRLI SO: 47-letnl Michele Clal, 50-ltHnii Gtova-nmi Plhta-relH, 85-letnl Francesco Donifacio, 76-letna Ivanka Lagoj vd. Škerjanc, 61-letna Lueia Giovanella por. Dibiaggio, 56-letni Michele Vigi-lante, 58-letnl Friderik Prenčič, 47-letna Frančiška Škerjanc por Pag-nacco, 80-Ieina Maria MaJIzia vd, Stocola, 88-1 etn| Giuseppe Čast el. i. NOČNA SLUŽBA LEKARN Biasoletto, Ul. Roma 16. Man-zonl, Ul. Seltefontane 2; Marchlo, Ul. Glnnasdca 44; Rovls, Trg Goldoni 8; dr, Rossetti. Ul. Coin-bt 18. * Savo ja. '.6.0o: Arnoul in Viale.%.00: «D.v,^0i uku«, R. Miwh«nwJ ™«“"c».‘‘A* B£XT\6 iu: lio«, D. Do«. „ža4eo«r P>» ' Massuno. 16.00. « |i() G- gerju«, ^ Novo enie. 16.oy. „» R Danion, ch,.epOved®Cor‘5D! Odcon. 16.00: akt« L. Darnolb dj(lJ V Lea Radovani- M vedano. , »ivl**., Radio. 16.00: * <•'iach^ R. Brazzi, F- u'« Vsem znance«1 teljem sporoča«10 biagopokojni flldo Te>* i„ Pfi; m p y d» od «i SV- prepel jam v r° pogr*® danes, 25. t* ^ ^ ^ danes, ob l7-žalosti v Sv. ŽENA, -s1^ jp nečaK *** sor°° Sv. Križ, 25' r ' v> ' -i ' - 88: '• & * 1)1 d ^re£orčičevi dvorani v DolH mS k'^° v nedeljo do-,° ne P°d predsedstvom naj-arejšega člana dr. Ferluge »n°Vno zasedanje glavnega , u združene Slovenske kul. ^ rno-gospodarske zveze, ki en°tno delovala na celot-jei® °2einlju Italije, ki je na-sed S ®over>ci. Na tem za-, a“JU glavnega 'sveta SKGZ d' prisotni številni vidni jjeff 5tsvniki slovenskega jav-Ce°a življenja iz Trsta, Gori-l0.1,1 Beneške Slovenije. Po-n- ie dr. Jože Dekleva in in ®°Vo Poročilo zaradi po-dibnosti objavljamo skoro celoti; Jziif5na odbora Slovenske. „ S£odan>ko-kulturne zveze no- r*tU 'n Slouenske kultur-Cj 90sP°dars/ce zveze v Gori-btjSta sklenila že pred do-* letom, da se združita v pa in° zvezo. Z izvedbo skle-Ij se ie odlašalo do sedaj, ®nio ’’ ... živo upali, da se odnosi med raznimi 'n zvezami v Trstu ljud t.5t' s Slovensko-hrvatsko ■ j,.* 0 prosveto tako razči- siilj . tlni nova osrednja or- *tt|.*aciia, ki jo danes usta-t,e lahko zajela skoraj t^ulturno-prosvetne in po-• Isj “rske ustanove ter družilo,', razvijajo svojo dejav-V ,a rned tržaškimi Slovenci. gop namen so se vodili raz-Hco-h’ S Predstavniki Sloven-te ,rva-tske ljudske prosve-žeieJ,^° danes niso dali za-z>Ia izraz kulturnih, »ot ZnoTih in gospodarskih nazod 'n z(,htev slovenske Za j.j6. manjšine, je ostalo bled .V ,°dprto, čeravno je boškimi Slovenci moč- ^ ---v L/tMC V d ’l'tjnostUlena Potreba in celo 'Olhosu Po stTnjenosti in e-tr' srcu U*efl sil’ k’ i’m ie ** kar n?* uotodni obstoj, i *ie r\istuu gre. Upam, trdirn .'teVam dogodkov, H' K * dim -J * Po ' a ',e b°do ti no-"''daljp * znžitoi obeh znez *tavljeno *’ d°kler ne bo po-rnrf. 710 na \°dtie ' n.“. naše na na in 5 me enotna kul-*0ctja i a0!,P°darska organ i-j. na'’ ho ,a'tfco še ‘•»ojnefe j'l°do . zastopala pred ’ bo oblastmi in ?opi!na at' učinkovitejša Se 0O*P«dlr»J’,eh burnih h«rodr>« , naporov na- m "v zat pno,f’. „ r,1liujo(i ° *ta si danes r, 0 le >e zvez' usvojili ° kater ° ‘ ,vofcm rojstvu, Ss* Z,s"""• r- ti citi ,z svojega i0lltitno g., bankarsko til0®0 i*uP} ?a?’nost in 0n,ne(7a vrvl*Strank(irsko'poli' "'jit, „Z_ia in vpliva ter »a Wi snojo ri;; rpl"’° 0ne dpJ°*»"o*t »amo S?°Nto ki so ne nK pPn' "»en, siooen h„ • n„ .I '11 "Jem Slooen- hL*drulUj'Zente. torej’ ki Ju rn°-Prn! Pri t,el“ »“ lin pr* krp '.,,e,ne?n pod roč- S5?“ te s Oža!„,t3* 0Prožen. ^„1° »edaJ^:o »««plo ni pri- tur„ nzpep[j "lodn še ped-»0 °'pnos,,et",,St naše knl-®Wir0li'iČ7iik * dejavnosti LVidik'h in P° priPudtu)sti posu- meznikov. Posledica tega je, da nekatera društva životarijo ali celo spijo. Tako škodljivo stanje bo trajalo, dokler ne bomo odpravili motenj, ki jih povzroča nakazana razcepljenost in zavrti pronicanja kvarnega in razdirajočega strankursko-politii-nega vpliva na kulturno-pro-svetnem področju. Zato, komur je resnično pri srcu rast naše kulture in napredek našega gospodarstva, bi moral o tem razmišljati in storiti vse, kar je potrebno, da se omogoči združitev vseh naših sil za nacionalno samoobrambo naše skupnosti. Iz že objavljenega seznama članic je razvidno, da je bilo na zadnji glavni seji pravilno poudarjeno, da je v tržaški zvezi včlanjeno vse, kar po številu in svoji tvornosti na kulturno-prosvet-nem in gospodarskem področju za tržaške Slovence nekaj pomeni. Ta trditev je Še bolj upravičena za Goriško in Beneško Slovenijo, ki se prvič tesno povezujeta s tržaškimi Slovenci. Po današnji fuziji bo nova zveza raztegnila svoje delovanje na vse ozemlje v Ita-liji, ki je naseljeno s Slovenci, to je na Tržaško, Goriško, Beneško Slovenijo in Kanalsko dolino na teritorij, ki je upravno razdeljen na tri pokrajine in ki bo v bodoče sestavni del samoupravne dežele Furlanije-Julijske krajine, s katero se bomo morali p kratkem prav temeljito u-kvarjati, da zagotovimo v posebnem deželnem statutu pruoice, ki nam pripadajo. Z vrhovno organizacijo naše skupnosti bo omogočeno, da se narodna manjšinska problematika vodi in rešuje z enotnostjo pogledov na vsa vprašanja, ki so v ostalem povsem slična, če ne enaka, z izjemo nekaterih problemov, ki se tičejo beneških Slovencev, ki zaradi razmer, v katerih so živeli v zadnjem stoletju, niso mogli slediti kulturnemu, političnemu m socialnemu razvoju ostalih Slovencev. Ali je res naša usoda slična ali enaka, kakor trdim? Mislim, da smo si edini v tem, da smo vsi Slovenci, ne glede na teritorij, na katerem prebivamo, izpostavljeni enakim krivicam in diskriminacijam, čeravno smo doživeli največjo kalvarijo pod fašizmom, s katerim smo vodili hudo in odločno borbo od njegovega u-sodnega nastanka do sramotnega konca. V skupno fronto nas sili tudi težko življenje, ki nam ga dnevno za-grenjuje italijanski Sovini- RESOLUCIJA. Člani glavnega sveta Slovenske kulturno-gospo-darske zveze, ki združuje kulturne, prosvetne in gospodarske ustanove in društva Slovencev na Tržaškem ozemlju, Goriškem in v Beneški Sloveniji, so na svojem zasedanju 23. marca 1958 v Trstu sklenili soglasno, v opozorilo odgovornim oblastem, v spomin in spodbudo slovenske javnosti zahtevati : da se načelo člena 6 ustave italijanske republike o zaščiti jezikovnih manjšin dejansko izvede z ustreznimi zakoni v prihodnji zakonodajni dobi poslanske zbornice in senata; da se v tem cilju začnejo vendarle izpolnjevati mednarodno sprejete obveze italijanske vlade in s tem italijanskega naroda o priznanju etničnih pravic in enakopravnosti tržaških Slovencev na jezikovnem, kulturnem, gospodarskem in upravnem področju ter na vseh ostalih področjih; da se splošno sprejeta načela o človeških pravicah ljudi ne glede na narodnost in jezik dejansko in praktično pričnejo izvajati v korist Slovencev tudi na Goriškem in v Beneški Sloveniji in se jim zategadelj z zakonom zagotovi obstoj oziroma ustanovitev šol v materinem jeziku; da se zajamči uporaba slovenščine v upravi in na sodišču, vzpostavi dejanska enakopravnost Slovenca z drugimi državljani na vseh področjih človeške dejavnosti in etničnega, kulturnega in gospodarskega izživljanja; da bodo slovenske prosvetne, kulturne in športne organizacije deležne istega ravnanja kakor druge odgovarjajoče organizacije. Slovenska kulturno-gospodarska zveza svečano izjavlja, da se ne bo nehala boriti za uresničitev gornjih načel in že priznanih pravic. Poziva Slovence ne glede na strankarsko in ideološko politično pripadnost, da se vključijo v to plemenito, človeka in slovenske preteklosti ter prihodnosti vredno borbo, in vsak na svoj način in po svojih močeh v njej prispevajo. Obrača se na italijansko napredno javnost, da Slovence v tej borbi podpre in jim nudi svojo pomoč za dosego miru in enakopravnosti med narodi in ljudstvi vseh Ver, ras in jezikov. 2«m, ki je v teh etnično mešanih krajih trdoživ in brezkompromisen. Skupna nam je borba za svobodno rabo svoje materinščine v javnih uradih in na sodiščih ter za druge narodnostne pravice. Skupno se borimo za enakopravnost našega človeka na vseh področjih javnega življenja in še posebej za njegovo nediskriminirano zaposlitev v javnih službah in na javnih delih. Zahtevamo, da se konča diskriminacija na škodo naših ljudi, naših kul-tumo-prosvetnih in gospodarskih ustanov ter društev in da se končno uzakonijo in sistemizirajo naše šole in uredi vprašanje učnega, upravnega in pomožnega osebja, kakor nam pripada in kakor je bilo že večkrat obljubljeno na pristojnih mestih. Vprašam se, kje bi bilo mogoče to, da niso sistemizirane naše šole po toliko letih obstoja in da neko osebje ves čas živi iz dneva v dan, kar ima vsestransko škodljive posledice za razvoj našega šolstva. Ta vprašanja in niz drugih problemov nas družijo, kakor nas druži jo e-nake zahteve, ki so bile V Trstu kot v Gorici ponovno prikazane državnim in drugim javnim organom. Pri tem ne smemo še prezreti, da so tako naše pravice kakor tudi tem ustrezne zahteve zasidrane v istih zakonih in predvsem v republiški u-stavi, ki je, če ne izraz, vsaj močan odraz borbe italijanskega ljudstva in našega človeka proti fašizmu za demokratične in socialne pravice. Morda mi bo kdo oporekal, da smo tržaški Slovenci na boljšem, v kolikor so naše pravice formulirane tudi v londonskem sporazumu. To je res. Toda po mojem mnenju so v tem mednarodnem dogovoru naštete pravice le ; prava vsebina do podrobnosti razvitega in logično izve-' denega načela, ki ga vsebu-! je 6. člen republiške ustave | o zaščiti etničnih manjšin. ' Po mojem mnenju italijanska j vlada ni priznala tržaškim j Slovencem več pravic kot j jih pri znava ustava vsem ;pripadnikom manjšin. Pa ne glede na to mora vsa naša j narodna manjšina uživati e-1 nake pravice, ji mora biti ! zajamčen poleg enakopravno-| sti še kulturni razvoj, gospodarski napredek in nacional-i ni obstanek, V tem je duh j ustave in demokracije, na katere načela se vsi sklicu-[ jemo j To je teorija, bo marsikdo i upravičeno ugovarjal, teori-' ja, ki je daleč od dnevne prakse in trdih vsakodnevnih izkušenj, ker so uzakonjene pravice za sedaj le obljube na papirju. Mi se tega zavedamo in prav zato tudi ustanavljamo nov organ, ki naj bo po združitvi vseh naših sil učinkovito sredstvo v borbi za uveljavitev vsega tega, kar nam zakoni priznavajo. V politični situaciji, v kateri ima še vedno pre- V soboio zvečer so v Gregorc ičevl dvorani v Ulici Homa l> priredili člani USS uspel glasbeni večer. Na sliki izvajalci programa ( USTANOVNO ZASEDANJE GLAVNEGA SVETA ZDRUŽENE SKGZ]) Združena zveza se bo še boi j učinkovito borila za vsestranske interese vseh zamejskih Slovencev Revijo pevskih zborov na Prešernovi proslavi je začel moMii zbor PD kV. Vodnik« iz Doline. Sledili *o *i nato- mešani zbor PD KŠlovenec« iz Boršta tamburaši PD aVodnik* iz Doline moški pevski zbor PD aLonjer-Katinaran barkovljanski mešani pevski zbor moški pevski zbor «Slovan» iz Padrič mešani pevski zbor PD «Igo Gruden« iz Nabrežine zbor PD «Slavko Škamperle« od Sv. Ivana in orkester Glas bene Matice Predsednik dr. Jože Dekleva (Trst), podpredsednika: prof. Nežica Vižintin - Kocijančič (Gorica) in Izidor Predan (Beneška Slovenija), prvi tajnik M. Kosmina (Trst), drugi tajnik V Nanut (Gorica) vladujoč vpliv krajevni šovinizem, ki ne popušča, kakor smo videli tudi ob priliki polemike o dvojezičnosti, bomo kaj težko uspeli, če si ne bomo poiskali zaveznikov v borbi. In ti zavezniki so i-talijanske demokratične in napredne sile in še posebej socialistične stranke, ki so po svojem programu in načelih dolžne podpreti narodnostna stremljenja in upravičene zahteve narodnih manjšin. Z združitvijo zvez, ki je postala neodložljiva, odkar so odpadli razlogi, ki so svoj čas narekovali ustanovitev dveh ločenih osrednjih organizacij, bo laže realizirati splošne, narodnostne postula-' te in zvezni program, ki je v 2. členu zveznih pravil takole formuliran: 1. združevati na svojem področju slovenske kulturno-prosvetne, gospodarske, te-lesnovzgojne in druge ustanove, ustanovljene v soglasju z veljavnimi predpisi. 7, imenom ustanove so mišljena združenja, zveze ali društva na svlošno. ki delujejo v okviru določenih pravil; 2. vzporejati dejavnost zveznih članov za dosego njihovih namenov ter jih v duhu vzajemnosti podpirati pri reševanju njihovih zadev in pri uresničevanju njihovih načrtov; S. boriti se za kulturno in gospodarsko enakopravnost Slovencev; 4 zastopati, braniti in pospeševati skupne kulturne in gospodarske koristi Sloven- 5. dajati pobude, podpirati, vzporejati pobude članov, delovati v obrambo in korist in za napredek kulturnega in gospodarskega življenja Slovencev. Pisan in nepisan program zveze, ki vsebuje narodnostno, kulturno-prosvetno problematiko naše skupnosti kot celote in še posebej naših članic, je življenjski in zelo zahteven. Toda grešili bi, če bi mislili, da zadostujejo organizacijski ukrepi za rešitev problematike, ki sto ji pred nami. Po mojem mnenju tudi ni dovolj, da smo si na jasnem, kaj vsebinsko hočemo, kaj hoče in potrebuje naš posameznik in naša skupnost. Potrebno je namreč, da poleg tega vemo, kakšnih oblik in katerih prijemov se moramo poslužiti, da dosežemo to, kar želimo doseči. Tudi to ni še vse, če hočemo uspevati pri delu, ker je vendarle najvažnejši element človek in. sicer naš človek, od katerega je pač vse odvisno. Ko o tem govorimo, nastane vrsta vprašanj, na katere danes ne bomo od-govarjali in sicer, če smo vse napravili, da bi odpravili negativne pojave in o-milili njihove posledice, če smo pravilno razumeli mladino, ki hoče živeti bolj polno, bogateje in kulturneje, pač v skladu z naprednejšimi in sodobnejšimi oblikami življenja. Odpira se istočasno vprašanje odnosov mladine tn izobražencev do svoje narodne skupnosti. Odgovor na to vprašanje pustimo za drugič. Za danes prosimo vse tiste, ki z nami mislijo in čutijo, ki imajo pred očmi vso stvarnost v kateri se na- haja naša skupnost, ki hočejo, da živimo in napredujemo, da podprejo naše napore in še posebej napore naših članov, skratka, da se nam pridružijo, ne da bi se jim bilo treba odpovedati svetovnemu nazoru in političnemu prepričanju. NOVO VODSTVO Prisotni odposlanci so nato soglasno odobrili pravila in prav tako soglasno izvolili nov izvršni odbor, katerega bodo sestavljali naslednji člani iz Trsta; dr. Jože Dekleva, dr. Karel Ferluga, Dušan Hreščak, Mirko Kosmina, dr. Angel Kukanja, dr. Stanislav Oblak, Feliks Ostrouška, Drago Pahor, inž. Josip Pečemko, Marijan Pertot, Boris Race, Rado Rauber, Aleksander Kokoravec in Mario Ban. Iz Gorice in Beneške Slovenije pa bodo v odboru; Miladin Černe, Zorko Cotar, prof. Nežica Vižintin-Kocijan-čič, Alojz Komjanc, Viljem Nanut, Izidor Predan, Viktor Vižintin in Vojmir Tedoldi. V nadzorništvo pa so izvolili dr, Lamreta Mermoljo (Gorica), dr. Andreja Budala in dr. Fortunata Mikuletiča (oba iz Trsta). Kot vidimo so člani glavnega sveta izvolili v izvršni odbor osebnosti raznih političnih prepričanj in med njimi tudi člane KP. Nato je glavni svet odobril načelno programsko resolucijo, katero objavljamo na drugem mestu. Takoj po zasedanju glavnega sveta se je sestal novoizvoljeni izvršni odbor, ki je izvolil predsednika, podpredsednika in tajnika in ki je sklenil, da bo prvo zasedanje že to nedeljo v Trstu ob 9. uri, tako da bo zveza pričela takoj s konkretnim delom za uveljavitev pravic Slovencev na celotnem ozemlju. ..... V NEDELJO POPOLDNE SO SE NA ODRU ZVRSTILI ZBORI Prešernove proslave krepijo smisel za kulturne vrednote «Iz zakladnice Prešernovih poezij smo s pridom .zajemali doslej in k tej zakladnici se bomo leto za letom vračali» Ze tradicionalna Prešernova proslava se je letos nekoliko zakasnila. Vzrok; Slovenska prosvetna zveza in Slovensko-hrvaška ljudska prosveta, ki sta že pred časom vložili prošnjo za Avditorij, nista vse do sedaj dobili dvorane, ker je bila ta vedno zasedena. V nedeljo popoldne pa se je v dvorani Avditorija zbrala množica občinstva, da bi ponovno sledila reviji pevskih zborov, ki so se zvrstili na o-■dru. Po otvoritvi je spregovoril predsednik Slovenske prosvetne zveze prof. Andrej Buda); Prešernove proslave krepijo med nami smisel sa kulturne vrednote, ki nam zmeraj znova klijejo iz Prešernovih. poezij. Ko proslavljamo Prešerna, hodimo po njegovih stopinjah. Tudi Prešeren je bil, kakor kažejo njegove spominske pesnitve, vnet častilec zaslužnih in pomenljivih mož. Njihovemu spominu se je Prešeren oddolževal na svoj vzvišeni, pesniški način, kakršnega Slovenci pred njim niso poznali, ker niso imeli tako odličnih pesnikov. Znane so pesmi v spomin Valentina Vodnika, Andreja Smoleta, Matije čopa in posvetilo Krsta pri Savici Matiju Čopu. Slavil je zasluge ljubljanskega župana Jan. N. Hradeckega in v posebnem sonetu urednika Kranjske čbelice Mihi Kastelica. Drugi njega za živa niso mogli vredno Slaviti, ker njihove pesniške zmožnosti niso segale v njegove višine. Do takega proslavljanja se je po njegovi smrti povzpel zlasti Stritar v pesnitvi Sreča, Poezija in Prešeren, v naši dobi pa Župančič v Besedi o Prešernu na Prešernovi akademiji društva slovenskih književnikov v Narodnem gledališču v Ljub Ijani 10. febr. 1926 in na mladinski Prešernovi akademiji v Narodnem gledališču v Mariboru 7. marca istega leta. Mnogo tega, kar je Prešeren poudarjal pri drugih velikih n.oish, je vejalo takrat in velja tudi danes prav o njem, n. pr. znane besede o prijatelju Smoletu: Bolj’ga srca ni imela Ljubljana, kak si za srečo človeštva bil vnet! Prešernova vnema za srečo človeštva plamti iz premnogih pesmi, najkrepkeje pa iz njegove Zdravljice: Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo — in iz Krsta pri Savici: Po celi zemlji vsem ljudem mir bodi... Ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi. Pri nas imajo Prešernove proslave prav poseben pomen. Postale so važen kulturni praznik na Tržaškem. Ta dan se v duhu nesmrtnega pevca zbirajo pevci naših zborov z vsega ozemlja, da zatekmujejo v plemenitem prizadevanju, ki naj naši javnosti izpričuje, da živijo tudi med nami skupine v brižni in vztrajni ljubezni do naše besede in do naše pesmi. Ta dan poglablja in širi naše medsebojno poznavanje in zbliževanje ter nas utrjuje v izpopolnjevanju naše ljudske kulture. O Vodniku je pel Prešeren, da «se pevec v slavi, ko zgrudi ga smrt, prerodi*. Tudi te besede veljajo zanj še bolj kakor za Vodnika Na vsaki Prešernovi proslavi se ta naš največji pesnik preraja v novi slavi, ki jo ljudstvo bolj in bolj razumeva in se je ves narod množično udeležuje. čopu je Prešeren zapel: Ti si zaklade duha Kre-zove bdi si nabral. Mi pa čutimo od leta do leta jasneje, da je največ naših duhovnih zakladov zbranih v drobni knjižici z naslovom «Poezije doktorja Franceta Prešerna*, iz te zakladnice smo s pridom zajemali doslej in k tej zakladnici se bomo leto za letom radi vračali tudi poslej. S takimi čustvi smo se zbrali k današnji proslavi. Slava Prešernu! Nato so se začeli na odru vrstiti zbor za zborom. Kot prvi je nastopil moški pevski zbor prosvetnega društva ((Valentin Vodniki) iz Doline, ki jp pod vodstvom pevovodje Ignaca Ote zapel slovensko narodno %Luna fije« in »Sina- či me dekle je vpra-alo» U-bailda Vrabca. Dolinčanom so sledili Borštani. Njihov pevski zbor »Slovenec« je zapel «Kadar mlado leto» Janeza Laharnarja in Adamičevo «V gozdu». Zbor je vodil pevovodja Svetko Grgič. Na programu sta bila še pevski zbor PD »Slavec« iz Ricmanj in pevski zbor PD «Zarja v svobodi« iz Sempola.ia, ki pa zaradi bolezni nekaterih pevcev nista nastopila. Sledil je nato nastop tamburaškega zbora prosvetnega društva ((Valentin Vodnik« iz Doline, ki je zaigral slovensko narodno iz Doline «Naša dru*ha» in Avsenikovo «Na Roblek...)i. Ta številni tamburaški zbor, ki mnogo obeta, vodi zborovodja I-van Sancin. Za mladimi Dolinčani je nastopil moški pevski zbor PD (iLonjer-Katinaran prav tako z dvema pesmima, in sicer z narodno «Sinoči je res lušna noč bila« in Vodopivčevo «Vo-jaci na potu«. Lonjprcem so sledili Barkovljani, ki so zapeli Adamičevo uLuna sije» in Mozartovo elJspavankon. Barkovljanski mešani pevski zbor je vodil pevovodja Rudi Jagodic. Nastopil je nato pevski zbor prosvetnega društva »Slovan« k Padrič, ki je pod vodstvom Svetka Grgiča zapel Pregljevo »Od Cjela do Zaticag in Venturinijevo pesem «Kaoi?», Po programu bi moral slediti nastop tamburaškega zbora »Tržaška tamburica« (odsek prosvetnega društva »Rado Pregare«) iz Roja-na-Skorklje, ki pa ni nastopil, ker je član tamburaškega zbora nenadno izostal, dočim so bili vsi ostali člani tega pridnega zbora z zborovodjem na čelu pripravljeni, Padri-čanom je zato sledil mešani pevsiki zbor PD «Igo Gruden« iz Nabrežine, ki je pod vodstvom pevovodje Vlada Švare zapel dve Boštjančičevi; »Teče mi vodica» in ePriiel ljubi je pod okno«. Za zadnjo točko je na odru nastopil okrepljeni pevski zbor PD «Slavko Škamperle« od Sv. Ivana, ki je ob spremljavi orkestra Glasbene Matice in solistov Elvire Fiščanc, Renata Kodermaca in Cuka zapel duet in finale iz opere «Zrinjski» Ivana Zajca ter eBilečankos Ubalda Vrabca. Odposlanci na zasedanju glavnega sveta združene SKGZ Goriško-beneški dnevnik Začela se je volilna kampanja V nedeljo sta govorila predstavnika KP in KD Sestale so se komisije za dodeljevanje prostorov za volilne plakate • Kandidature raznih strank V nedeljo sta bili v Gorici dve predvolilni zborovanji. V kinodvorani »Moderno« je ob 10.30 govoril Silvino Poletto, pokrajinski tajnik KPI ki je prikazal volilni program komunistične partije s posebnim pogledom na probleme naše pokrajine. Govornik je napadel Krščansko demokracijo, ki se širokousti o svojih zaslugah za lokalno avtonomijo, medtem ko leži glavna krivda, da nisn še bile ustanovljene samostojne deželne uprave prav na KD. Poletto je poudaril tudi sedanjo ofenzivo industrialcev v pokrajini, ki se kaže v odpustih in suspenzijah. Ko je govoril o kmetijskih problemih in o zavrženih zahtevah po izročitvi zemlje, tistim ki jo obdelujejo, je prikazal primer slovenske kolonske družine Juretič iz Stever-jana, ki že celih tri sto let obdeluje zemljo, a se mora še vedno na njej čutiti kot tujec. Nato je občinski svetovalec Nereo Battello najavil komunistične kandidate v naši pokrajini. V Verdijevem gledališču pa ja zbranim občinskim in pokrajinskim svetovalcem Krščanske demokracije govoril notranji minister Tambroni. Omenil je najprej lokalne probleme in seveda hvalil delo svoje stranke, nato pa je polemiziral z raznimi strankami, posebno s komunistično, socialistično in liberalno. Poudaril je, da je treba v naši pokrajini ohraniti nacionalno budnost in jasno pokazal, da se Krščanska demokracija ne zmeni za slovensko manjšino. Na sedežih strank že pripravljajo propagandne lepake, ki jih bodo v prihodnjih dneh nalepili na določena mesta. Včeraj in v nedeljo so se v številnih občinah sestale posebne komisije za dodeljevanje teh mest, ker je prosilcev več kot razpoložljivih prostorov. V Steverjanu so prostore razdelili včeraj opoldne, v So-vodnjah pa sinoči. Goriški občinski odbor se ni še sestal, a prostori za plakate so že pripravljeni. Medtem ko so v p-eteklih dneh ureuili mesta na nekaterih zidovih, so včeraj občinski delavci postavili na Travniku, r.a Korzu, v štražicah in drugod lesene table. Take prostore so že u-redili tudi v Standrežu, So-vodnjah in drugod. V ponedeljek se bo otvoril na g or iški sodniji posebni volilni urad, kjer bodo sprejemali kandidature za senat za goriško volilno okrožje. Razumljivo je, da se bodo nekatere stranke borile za prvo mesto na volilnici. Zaradi tega so nekatere »tranke že pričele s pobiranjem podpisov, ki jih je treba najmanj 300. Goriška pokrajina, ki ima okrog 120.000 prebivalcev, bo valila svojega senatorja. Komunisti bodo verjetno predlagali sedanjega senatorja Pel-legrinija iz Vidma, socialisti verjetno poslanca Marangone-ja iz Vidma, socialdemokrati odv. Davetaga iz Gorice, demokristjani pa pokrajinskega tajnika stranke Vallaurija; o drugih strankah se ne ve še ničesar. Ni gotovj, če bodo republikanci in radikali postavili svojega kandidata za senat, medtem ko se zdi, da bodo liberalci postavili svojega kandidata, potem ko^ je šla' po vodi zveza desničarskih strank za skupnega senatnega kandidata. Prav gotovo bodo svojega kandidata postavili fašisti, ni pa gotovo, če bodo to storili monarhisti. Glede kandidatur za poslansko zbornico je za sedaj znani le kar se tiče levičarskih strank, krščanske demokracije in liberalcev. Komunisti kandidirajo Franca Raffaela iz Tržiča, pokrajinskega tajnika stranke Silvina Poletta, aktivistko Etto Comar iz Ronk in Slovenca Franca Komica iz Steverjana, bivšega občinskega svetovalca v tej občini. Italijanska socialistična stranka je predlagala za kandidata Vittoria Semola, pokrajinskega tajnika; Viljema Nanuta iz Standreža, tajnika združe- ne SKGZ; sindikalista Pietra Grassija in verjetno tudi gospodinjo Boscarolovo. Socialdemokrati so predlagali prof. Zucallija, pokrajinskega tajnika stranke in uradnika Maria Bassa iz Tržiča, ravnatelja konfindustrijske zveze obrtnikov. Demokristjani pa so predlagali Martino in Cocian-nija ter končno odžagali dosedanjega poslanca Baresija. Liberalci pa bodo kandidirali Milana, predsednika Turistične zveze. Niso še znane kandidature republikancev, radikalov in ostalih desničarskih strank. Seji pokrajinskega in občinskega sveta V soboto se bo sestal pokrajinski svet na izredni seji, na kateri bodo razpravljali o vprašanju cestnega prometa v pokrajini. Jutri zvečer ob 18. uri pa se bo sestal občinski svet, da nadaljuje razpravo o občinskih uslužbencih. Obvestilo županstva Goriško županstvo obvešča vse prebivalce, posebno one iz Standreža, da bo Ulica Ta-baj danes zaprta za promet od 8. do 17. ure zaradi popravljalnih del na železniški progi. Zaradi tega bo ves promet usmerjen po Ulici Trivi-giano. Brezuspešna pogajanja s podjetjem ATA Na uradu za delo je bil včeraj zjutraj sestanek med sindikalisti in predstavniki notranje komisije avtobusnega podjetja ATA ter direktorjem podjetja. Pogajanja niso prišla do zaključka, ker obe stranki vztrajata na svojem stališču. V podgorski predilnici so se včeraj pričele volitve za notranje komisijo, ki zanimajo skoro tri tisoč delavk in delavcev te tova^pe. V drugem oddelku tovarne, v «Fiocco». pa bo 28. in 29. marca splošna stavka, ki so jo napovedale vsedržavne sindikalne orga-nizacije. «Ločenc mizo danes v Verdiju Danes zvečer ob 21. uri se bo v gledališču Verdi predstavila goriškemu občinstvu dramska skupina Olga Villi-Gianni Santuccio, ki je prejšnje dni gostovala v Trstu. Ta skupina, ki jo prištevajo med najboljše v Italiji, bo nastopila z igro Terenca Rattigana »Ločene mize«, v kateri se jasno prikazuje malomeščansko pojmovanje starokopitnih ljudi, ki se čutijo poklicane obsojati svoje vrstnike. Vstopnice po 1000 in 700 lir so v prodaji pri blagajni gledališča. Operna sezona V Verdijevem gledališču bc v prihodnjih dneh izredna o-perna sezona Prikazali bodo v četrtek «Sončni žarek» in »Prijatelj Fritza, v petek pa Verdijevo «Traviato». Vstopnice so v prodaji v gledališki blagajni. IZ DOBERDOBA Pristojbina za vodo samo 1.000 lir letno Vodovodni konzorcij CAFO je pregledal odločitev dober-dobskega občinskega sveta, da se doberdobski vodovod že sedaj spravi pod upravo CAFO. Konzorcij bo s tem v zvezi izdelal neke vrste spora- Avstrija ■ Italija 3:2 na zasneženem igrišču v Praterju Italija zapravila zmago zaradi zgrešene taktike zum, ki ga bo poslal v odobritev doberdobskemu občinskemu svetu. Tehnični oddelek konzorcija je tudi pregledal, kako bo s plačevanjem vode Izvedeli smo, da bo uvedel nižjo pristojbino za vodo, kot jo je prvotno določil, ko so vaščani razpravljali o pristopitvi h konzorciju, namesto predvidenih 1.200 lir letno na osebo ali vsako žival, bodo plačevali samo po 1.000 lir, morda pa tudi manj. Konzorcij je že naročil novo črpalko, ki jo bo montiral na mesto sedanje, ki črpa vodo iz Doberdobske-ga jezera. Predvidevajo, da bo v kakšnih 20 dneh že na mestu. Doberdobski občinski odbor razpravlja o prošnjah političnih strank, da se jim dodeli prostor na občinskih oglasnih deskah za lepljenje lepakov. Zanimivo predavanje Jutri zvečer bo v dvorani Petrarca predavanje, ki ga bo imel g. Wa!ther Benrer, znani fotograf in novinar, ki bo predaval o nedavnem potovanju po deželah Sredozemlj:. Med predavanjem bodo prikazovali okrog 150 barvnih fotografij. Vstop samo z vabili, ki se lahko dobijo brezplačne v mestnih trgovinah za prodajo fotomateriala. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan m ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik 14 tel. 2972. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najnižjo temperaturo —3 ob 7. uri, najvišjo 9,8 ob 14. uri. Kino v Gorici VERDI. 21.15: »Ločene mize)) Terenca Rattigi.na. Igra skupina Viih - Santuccio. CORSO. 17.00: «ženska usoden, cinemascope v barvah, Gregorji Pečk in Lauren Bacall. VITTORIA. 17.00: «Velika ljubezen Elizabete Barrett«, oL nemascope v barvah. Jenni-fer Jones in John Jellegood. CENTRALE. 17.15: «Obupana mladina«. MODERNO. 17.00: «Tolpa poštenjakov«, Toto in Peppino De Filippo. «»----- Kino v Tržiču Debutant Petris poleg Firmanija strelec gola in med najboljšimi v reprezentanci - Avstrijci kljub zmagi niso prepričali zentančno moštvo. Predvsem je tekma na Dunaju pokazala, da je vključitev svežih moči bila pozitivna. To veija predvsem za Petrisa in Davida, ki sicer nista kdovekaj prispevala k zrelosti in tudi ne k tehnični kvaliteti igre, ki pa sta s svojim mladostnim poletom (predvsem Petris) vnesla v napad več podjetnosti in predvsem mnogo osebne priza. devnosti. Zelo dobro sta opravila svojo nalogo tudi Corra-di in Garzena, kar pa ni mogoče trditi za Emolija in Mora v krilski vrsti. Nujnost pomladitve reprezentance pa so potrdili predvsem veterani sami, ki so zaigrali znatno slab- LESTVICA MEDNARODNEGA POKALA STRELCI: v prvem polčasu v 41’ Kozliček (A.); v drugem polčasu v 2’ Petris (It.); v 16’ Firmani (It.), v 34’ Koer-ner (A.), v 37’ Buzek (A.). AVSTRIJA: Schmied; Kollmann, Svvoboda; Hanappi, Stotz, Koller; Kozliček, Hof, Buzek, Koerner, Hammerl. ITALIJA: Bugatti; Corradi, Garzena; Emoli, Ferrario, Moro; Montuori, Boniperti, Firmani, David, Petris. SODNIK: Versyp (Belgija). Igrišče pokrito s strjenim snegom. Med igro mraz in lahen veter s snegom. Od 15’ drugega polčasa poškodovan Hammerl. Koti 9:6 za Italijo (3:5 v prvem polčasu). DUNAJ, 24. — Italiji se je i včeraj v zadnjih minutah i- gre izmuznila priložnost, da ponovi uspeh iz l. 1935, ko je v Praterju premagala Avstrijo. Se 16 minut pred koncem tekme je vodila z 2:1 in že se je zdelo, da ima zmago v žepu, ko so Avstrijci v silnem poletu v treh minutah dosegli dva gola in si zagotovili zmago, v katero skoraj nihče izmed 70.000 gledalcev, ki so napolnili zasneženi stadion, ni več upal. Kje so vzroki za poraz italijanske nogometne reprezentance? Odgovor na to vprašanje ni težak. Predvsem je treba vedeti, da Italijani v tej tekmi niso bili favoriti in da se je perspektiva zmage izkristalizirala šele na igrišču v prvi polovici drugega polčasa. Mimo tega je treba upoštevati dejstvo, da je italijanska reprezentanca nastopila tako-rekoč z eksperimentalnim moštvom, v katerem so bili 4 debatami, nad katerimi je kot Demoiklejev meč visela psihoza odgovornosti. Tudi vigra-vanje reprezentance je bilo prekratko, da bi mogla biti koncepcija in taktika igre dograjena v vseh podrobnostih, kar se je končno pokazalo tudi, med tekmo samo z nepotrebno defenzivo v celem polčasu po stanju 2:1. Končno pa je treba tudi upoštevati, da je bil teren skrajno neprimeren in da je tudi tuj am-bient naredil svoje. Kljub vsem tem neizpodbitnim dejstvom, ki so predstavljala za italijansko reprezentanco handicap, pa ni mogoče trditi, da bi Italijani igrali slabo oz. vsaj tako slabo ne, da bi Avstrijci zaslužili zmago zaradi njih superiornosti. Res je sicer, da so bili Avstrijci kot kolektiv boljši, da je bila njihova igra bolj izdelana in bolj povezana, in da so v drugem polčasu igrali z igralcem manj, Res pa je tudi, da niso opravičili velikih napovedi in da bi neodločen rezultat še najbolj odgovarjal dejanski vrednosti obeii moštev vsaj v tej tekmi, če že ne po absolutnem merilu. S tem jedrom, toda z nujnimi izpopolnitvami in z resnim delom bo Italiji mogoče s čason. ustvariti dobro repre- 8 5 2 1 25:15 12 7 5 11 19:11 11 10 4 3 3 21:21 11 9 2 3 4 16:12 7 6 114 6 17 3 0 0 2 4 8:12 2 Odigrati je treba še naslednje tekme: Italija •• Madžarska, Madžarska-Švica, Italija-Švica, Italija - CSR. CSR - Italija, Švica - Jugoslavija, CSR - Švica. Madžarska CSR Avstrija Jugoslavija Italija Švica še kot je bilo pričakovati in ki so s svojo okorelostjo morda še največji krivci za poraz. V mislih imamo v prvi vrsti Ferraria, ki je s prepogostim zapuščanjem svojega mesta povzročal v drugem polčasu prevelike vrzeli v ozadju. dalje Bonipertija, ki je tehnično sicer še vedno brezhiben, ki pu ne vzdrži prevelikih naporov in Mont norija, ki se ne zna otresti pretiranega individualizma. Odlično je svojo nalogo o-pravil Firmani, ki je tvoril s Petrisom udarno moč italijanskega napada in tudi Bugati ni bil slab, čeprav je merda odgovoren za enega od zadnjih dveh prejetih golov. Za Avstrijce smo že omenili, da so pokazali manj kot so napovedovali. Do svetovnega prvenstva bodo morali izvesti nekaj sprememb, predvsem pa bi se že morali odločiti za modernizacijo stare dunajske šole, ki sama po sebi nudi sicer lep nogomet, ki pa ne vzdrži konkurence z moder- EXCELSIOR. 16.00: »Sv. Ivana« R. Wmark, V. Seberg. AZZURRO. 17.30: «Krog osve-te», R. Scott in J. Craig. PRINCIPE. 17.30: «Laizzarella» A. Panuro, G. Girotti, Tina Pica. D. Modugno. .......................... iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimi.. 12-urna avtomobilska dirka v Sebringu Collins Hill s Ferrari 3000 pred dvojico Musso-Gendebien J673 km z rekordno povprečno hitrostjo 138,300 km na uro SEBRING, 24. — Angloame. riška dvojica Collins - Hill je zmagala včeraj v 12-urni avtomobilski dirki v Sebringu, ki je veljala kot druga dirka za svetovno prvenstvo športnih, avtomobilov za 1. 1958. Collins in Hill sta vozila z avtom Ferrari 3000. Ista dirkača uta letos 26. jan. zmagala tudi v prvi dirki za svetovno prvenstvo v Caracasu. Collins m Hill sta prevzela vodstvo po 5. uri dirke, ko sta zaradi mehaničnih okvar na avtomobilu Aston Martin morala odstopiti favorita Moss jn Brooks, in sta obdržala vod-stivio neprekinjeno do 12. ure. Na cilj sta privozila skoraj s celim krogom (8300 m) prednosti pred urugoplasira-no dvojico Mussc - Gendebien (Ferrari 3000). Prevozila sta polnih 200 krogov v skupni dolžini 1673 km s povprečno hitrostjo 138.300 km na uro, ki predstavlja nov rekord dirkališča, katerega sta imela doslej Fangio in Behra z avtom Maserati s 197 krogi. Med dirko so zaradi okvar odstopila vsa vozila Aston Martin, Jagua. in Lister - Jaguar. V vseh 12 urah je prišlo samo do enega resnega incidenta, ki pa se je končal brez smrtnih žrtev. Vrstni red: 1. Collins - Hill (VB - ZDA) — Ferrari 3000, 200 krogov, 1.673,7 km, p. h. 138.300 km; 2. Musso . Gendebien (It.-Bel ) Ferrari 3000, 199 krogov, 1664,9 km, p. h. 138.700 km; 3. Schell-Seibel (ZDA-Nem.) Porsch 1600. 193 krogov, 1615,1 um. p. h. 134.5 km; 4. Weiss - Tallakscn (ZDA) Lotus 1100, 179 krogov; 5. G’Shea - Kessler (ZDA) Fer. rari Gra-n turizem, 179 krogov itd. Do cilja je privozilo le 11 avtomobilov. Najhitrejši krog je dosegel Moss z Aston Martin s povprečno hitrostjo 150 km na uro. no igro hitrih in dolgih kombinacij. Začetni udarec so imeli Italijani, toda prvi napad so izvedli Avstrijci v belih dresih in Koerner je v 20” s silovitim strelom zadel drog. V 2’ je Stotz rešil nevarno situacijo v kot, takoj nato pa so dosegli kot Avstrijci. V 3’ sta Emoli in Garzena nepravilno zaustavila Buzeka v kazenskem prostoru, v 4’ pa je enako naredil Kollmann s Firmanijem. Sledila sta dva nevarna napada Petrisa, v 11 pa je Kozliček streljal ko- maj pol metra od droga. V 13’ lepa akcija Petris-David-Firmani s strelom poslednja v drog. V 16’ je Pe- tris lepo zaposlil Firmanija, ki je streljal visoko. Sledilo je nekaj zaporednih napadov belih, v 23’ je spet ušel Petris na Firmanijev predložak, vendar je s prevelikim podaljškom izgub.1 žogo. Petris je v tem delu igral zelo nervozno in neprecizno. V 24’ je zaradi nepazljivosti Garzene lahko Hof močno streljal m Bugatti je rešil s parado. V 25’ je po podobni akciji Schmied ubranil Firmanijev strel. Avstrijci so poslej popolnoma prevladovali. V 28' je Moro dvakrat zaporedoma razčistil kritično situacijo pred vrati. V 29’ je Bugatti ubranil Koernerjev strel. V 31’ je Garzena v skrajnem trenutku razbil izredno akcijo Mam. meri - Koerner - Buzek. V 32’ in 34’ je Stotz dvakrat iz prostega strela poslal žogo čez vrata. V 35’ protinapad Italijanov, toda brez uspeha. V 36’ je Ferrario rešil v kot, v 37’ pa je streljal Hof naravnost v Bugattija. Gol Avstrijcev je visel v zraku in v 41’ je italijanska o-bramba končno klonila. Hani. meri je z leve podal Koerner-ju, ki je z glavo podaljšal do Kozlička, ta pa je v voleju iz polobrata neubranljivo streljal v mrežo. Gol kakršnih je malo videli. Začetek drugega polčasa je prinesel presenečenje. David je poslal žogo do Firmanija, la pa jo je podal Montuoriju, ki je najprej preigral nekaj nasprotnikov in nato zaposlil Pe trisa po levi. Tržačan se je kot klin zabil med nasprotne branilce in iz ogelnega polo žaja diagonalno in precizno streljal v mrežo. 1:1. Avstrijci so se zmedli in njihova reakcija je bila neurejena. V 4’ bi Ferrario kmalu povzročil avtogol, v 7’ pa je Hof z glavo zaposlil Bugattija. V 8' je Swoboda izpred Firmanija rešil v kot. Iz gneče pred golom je David ostro streljal v vrata in Stotz je odbil žogo s same gol-črte. V 10’ je Bugatti prestregel nenaden strel H-ofa, v 11’ je Montuori na Petrisov p redi o ž ek streljal daleč mimo vrat. V 12’ je zopet Bugatti prehitel Buzeka. V 14’ je Kollman zaključil s kor-nerjem akcijo Bomperti-Da-vid-Petris. V 15’ je uspešno posredoval Bugatti, v 16’ pa je Italija prešla v vodstvo. Po lepi akciji Boniperti - David - Firmani, je poslednji v teku izmenjal žogo s Petrisom, ki mu je idealno vrnil in sred nji napadalec italijanske reprezentance je močno streljal v nebranjena vrata. 2:1 za Italijo. V 20’ je Petris idealno zaposlil Firmanija, toda Stotz je razčistih V 22’ je Stotz iz prostega strela le za malo zgrešil vrata. Takoj nato ponovna akcija Petris-David in strel Montuorija z glavo v mrežo, toda Schmied je obranil. V 26’ je Moro razčistil nevarno situacijo pred italijanskim golom, v 30’ pa je Schmied srečno ubranil Pe-trisov strel po solo akciji. Italijani so v tem obdobju začeli brez potrebe igrati defenzivno, kar so Avstrijci iz- koristili in začeli vse bolj pritiskati na italijanski kazenski prostor. V 34’ izenačenje po akciji Kozliček -Hanappi - Buzek - Koerner. Ferrario ni bil na mestu in Koerner je s točnim strelom poslal žogo mimo Bugattija v mrežo. Avstrijci so ob velikanskem bodrenju gledalcev dobili krila in že tri minute kasneje prešli v vodstvo. Buzek je sam med sedmimi Italijani v obrambi izkoristil napačni poseg Mora, si s silo utrl pot proti vratom in v teku zatresel mrežo izpred Bugattija, ki mu je stekel naproti. Besna reakcija Italijanov je ostala brez uspeha. Avstrijci so z zavlačevalno tak tiko zadrževali žogo na sredini igrišča in si celo privoščili nekoliko akademije na račun Ferraria, ki si je s svojimi dovoljenimi in nedo-Ijenimi posegi med igro nakopal sovraštvo gledalcev in-igralcev. Smučarsko tekmovanje za pokal «Katana» Župančič (Jug.) prva v veleslalomu na Etni Za njo so se uvrstile svetovna prvakinja v alpski kombinaciji Daenzer (Švi.), vse Italijanke, Francozinje in Nemke (Jug.), 19. Majda Ruta; (Jufi 20. Lidia Pedroncelli G*-'- CATANIA, 24. — Včeraj se je na pobočjih Etne zaključilo mednarodno smučarsko tekmo, vanje za pokal «Katana». Na programu je bil veleslaiom za ženske, v katerem so nastopile najboljše italijanske, švicarske, francoske in jugoslovanske tekmovalke. Proga je bila dolga 1800 m in je imela 42 vratc. V nasprotju z vsemi predvidevanji je" zmagala Jugoslovanka Slavica Župančič in tako dosegla svoj največji mednarodni uspeh, saj je pustila za seboj eno najboljših smučark na svetu in zmagovalko alpske kombinacije v Badga-steinu — Švicarko Daenzer, dalje izvrstne Italijanke Vero Schenone, Jole Poloni, Mar-chellijevo, Švicarko Colliard, Francozinjo Leduc m vrsto drugih. Vrstni red: 1. Slavica Zupan čič (Jug.) 1’21”5, 2. Daenzer (Sv.) I’21”7, 3. V. Schenone (It.) I’22”6, 4. Stamos (Fr.) 1' 23”2, 5. Colliard (Sv.) 1’24”2, 6. Karin (Nem.), 7. Leduc (Fr.), 12. Maria Grazia Mar chelli, 13. Tina Poloni, 14. Majda Ankele (Jug.), 15. Sacco (It.), 17. Barbara Jamnik Športne stave Stolpec TOTOCALCIO 11 1, 2 2 1, 1 1 X, — 1 XX. Kvote: 13 točk — 9.646.°» lir, 12 točk — 151.000 lit. Stolpec TOTIP 2 X, X 1, 1 2, 2 2, 1 1.1*63 Kvote: 12 točk — 3-®*f j0 lir, 11 točk — 140.856 hr, točk — 11.326 lir. KOLESARSTVO, PARIZ, 24. — Coppi in nitsan bosta lahko P0® tekmovala pc < športna Komisija tra«11 , kolesarske zveze, ki je Pr no suspendirala oba kol -ja do nadaljnjega, je “ ja. na svojem zasedanju m P L, sliševainju funkcionarjev ke Pariz - Nica kaznovala ^ kolesarja s suspenzijo zz ^ dni z veljavnostjo od 17. »■ dalje. Razen tega_ bosta m b0 kolesarja plačati tudi s vsak po 200.000 frankov. niniu* iiiimiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHi""1"" Smučarski poleti v Obertsdorfu Recknagel prvi s 135 m Bolkart 139 Bolkart skakal s poškodovano nogo - Švicar Daescher drugi OBERTSDORF, 24. — Pred 50.000 gledalci se je včeraj v Obertsdorfu zaiključii teden smučarskih poletov, na katerem so sodelovali skakalci devetih evropskih držav. Prvo mesto je dosegel znani planiški junak Helmut Recknagel (Vzh. Nem.), dejanski jun?.k zadnjega dneva pa je bil Maiks Bolkart, ki je s skokom 139 m izenačil svetovni rekord pokojnega Finca Tau.na Luira. vendar pa je pri tem zaradi silovitega doskoka nekoliko podrsal po tleh, zaradi cesar rezultata niso mogli šteti za konkurenco. Pri tem je treba še omeniti, da je Bolkart do samega začetka včerajšnjega tekmovanja ležal v postelji, Ke” si je na treningu pred nekaj dnevi poškodoval nogo in je nastopil poškodovan. Tekmovalno vodstvo je dan prej sprejelo sklep, da bodo zaradi sobotnih neugodnih vremenskih razmer, ki so omogočile samo dve skoka, šteli za končni plasma samo najboljše tri skoka obeh tekmovalnih dni. Tako so bili za zaključno razvrstitev posebno važni včerajšnji poskusi, ko so tekmovalci izvedli vsak po štiri skoke oz. polete. Razen Bolkarta ‘je najdalje poletel Recknagel, ki je šel do 135 m, za veliko presenečenje pa je poskrbei Kanadčan Charland, ki se je pognal do 131 m. Švicar Daescher je z zanesljivimi skoki obdržal drugo mesto, Finec Vi. tikainen, ki je bil po sobotnih poletih šele na 17. mestu, pa se je s skokoma 131 m m 122 in povzpel na 3. mesto. Končni vrstni red: 1. Helmut Recknagel (Vzh. Nem.) 378,8 (131. 130, 135 m); 2 Andreas Daescher (Sv.) 369.6 (125. 128. 131 m); 3. Raimo Vitikamen (F ) 351.6 (128, 131, 122 m); 4. Kalevi Kaerkinen (F.) 345,4 (127, 127, 119 m); 5. Malino' Valkama (F.) 343,9 (128, 122, 122 m); 6. Jacques Charland (Kan.) 342.3 (122. 134, 114 m): 7. Maks Bolkart (ZN) 339.1 (120, 120, 126 m); 8. Juham Kaerkinen (F.) 338,1 (125, 118, 122 m); 9. Torbjoern Yggeseth (Norv.) 332,4; 10. Hermann An-wander (ZN) 330,5); 11. Alois Leodolter (Av.) 329,7; 12. O.-to Leodoltei (Av.) 328,6 itd. ATLETIKA Mihalič - balkanski prvak v krosu ANKARA, 24. — Na balkanskem prvenstvu v krosu je danes v Ankari Jugoslovan Franjo Mihalič prepričljivo o-svojil prvo mesto. 10 km dolgo progo je pretekel v času 31:33,6. Drugi je bil Romuri Vasila 31:52,0. tretji Muharen (T) 32:04,2, 4. Grecescu (Rom.) 32:16,6. 5. Vučkov (B) 32:17,8. 6. Mejev (B) 32:39,6 itd. V ekipnem plasmaju je zrna gala Jugosiavija s 25 točkam: pred Romunijo 33, Turčijo 36 in Bolgarijo 42 točk. TENIS Panajotovič in Plcčcvič zmagovalca v dvojicah ALEKSANDRIJA, 24. — Jugoslovanska teniška lgraica Panojotovič in Plecevič sta dosegla velik uspeh na mednarodnem prvenstvu Aleksandrije v tenisu z zmago v igri parov. V finalu sta premagala favorita turnirja Mc. Kaja (ZDA) in Garrido (Kuba) s 6:4, 2:6, 8:10, 6:1, 6:1. V poi finalu sta jugoslovanska igralca premagala odlični .talijau-ski par Merlo-Pietrangeli. rila v povratnem <3vl>l:>0^jnje svetovno prvenstvo s.^-01o kategorije Carmen Basih Ray «Sugar» Robinson-dvoboj vlada velikansko nimanje in so že dosie) dali vstopnic za rekordno . 560.000 dolarjev. Preu_, to aou.ouu aoiarjev. *- nJ devajo. da bo dvoboju Chicago Stadiumu prisost lu okrog 24.000 gledaicev- NOGOMET KOŠARKA Odpoved gostovanja košarkaric na Poljskem RIM, 24. — Italijanska košarkarska zveza je sporočila da je morala italijanska ženska košarkarska reprezentanca zaradi višje sile odpovedati turnejo na Poijsko, kjer bi morala nastopiti 26. marca v Krakovu in 28. marca v Varšavi. Glavni razlog za to odpoved je v odsotnosti nekaterih najboljših igralk kot so Liljana in Franca Ronchetti, Brada mante, Magris in Šesto. Grillo in Cucchiaroui pojdeta, Angelillo ne? MILAN, 24. — Alber‘“n;titr mando, predstavnik a e ja kluba «Boca Juniori) ^stav-danes razgovarjal s P^ujtne' niki Milana glede cch:Z' ga povratka Grilla m L romja v Argentino, jo za* terih vesteh naj bi m1' hteval za oba igralca * gaja' lijonnv kot osnovo za 9 t^pti nja, vendar pa bo 0 0 „ čU» sklepala glavna skupse' t[^, nov Milana 15. apnla ,Q -,s- Pozneje se je Arman -nter- stal tudi s predstavniki ja v zvezi z igralcem lillom. toda ti so dali du takoj razumeti, da peno lilla ne odstopijo za ceno. ^VIADIMIR BARTOL A JjA Toda veliki vezir ni izpolnil obljube. Nasprotno! Zvabil je Seiduno na sultanov dvor in mu tam nastavil nevarno past. Toda Alah je čuval svojega izvoljenca. Zavil ga je v plašč noči in ga povedel v Egipt k ondotnemu kalifu. Tudi tam so se dvignili proti njemu zavistneži. Premagal jih je in se vrnil po dolgem tavanju v svojo domovino. Alah mu je dodelil utrdbo Alamut, da bi začel z nje borbo zoper krm nauk in končno premagal krivične vlastodrzce in samostlnike. Vse njegovo življenje je posuto s čudeži, smrtnimi nevarnostmi in z Alahavo milostjo... Abu Soraka je dejal »Ko boste slišali vse te čudovite zgodbe, ki so na videz bolj podobne bajkam kakor resnici, boste v Našem gospodu spoznali pravega in mogočnega preroka.» In v prihodnjih dneh je začel podrobno pripovedovati preneverjetne dogodke in doživljaje iz življenja vrhovnega »glavarja. Pred učenci se je polagoma dopolnjevala podoba silnega preroka in'njihova najgorečnejša želja je bila poslej, da bi ga nekoč videli živega in da bi se mogli pred njim iakazati z velikim dejanjem ali z veliko žrtvijo. Zakaj po- maniti nekaj v njegovih očeh se jim je zdelo isto, kakor visoko se dvigniti iznad ostalih sfnrtnikov. * * # Cez dan se ni Ibn Tahir ničemur vec čudil. Bil je bister opazovalec in poslušen učenec. Delal je vse, kar je od njega zahteval trenutek, in zdelo se mu je, da mora vse, kakor je, tudi tako bit» Zvečer pa, ko je tako ležal z rokami pod glavo in strmel v rdečkasti plamenček vrh skledice na podstavku v kotu, se je nenadoma zavedel, da živi v nekem čudnem, skrivnostnem svetu. Tesnoba ga je obšla in mnogokrat se je vprašal: «Ali si ti, }ci zdaj tu ležiš, zares isti Avani, ki je nekoč pasel očetovo čredo v Savi?» Zdelo se mu je namreč, da loči svet, v katerem je zdaj živel, od prejšnjega podoben prepad, kakršen loči svet sanj od svetA, ko bdiš. Iz teh sanj si je pomagal tako, da je začel pesniti. Dai Abu Soraka je dal pri poetiki učencem nalogo, da bi v verzih opevali osebnosti in dogodke, ki so bili za izmailstvo posebno pomembni. Pesnikovali naj bi o Preroku, Aliju, Izmailu, o slavnih mučencih in njihovih dejanjih. Ibn Tahirju je bil Ali, Prerokov zet, najbolj pri srcu. O njem je zložil pesem, ki je navdušila Abu Sorako tako, da jo bo pokazal Seiduni. Naučili so se je tudi součenoi in kmalu je Ibn Tahir zaslovel po vsem Alamutu kot pesnik. AH Za Hadidžo je prvi Preroka spoznal, Bilč komaj deset mu je let. V vseh bitkah zvestč mu ob strani je stal, Ni nehal zanj krvavet. Sam Prerok mu hčer je v zakon dal, Fatimo, najlepšo ženč. Za prestol kalifski ga je odbral, Da umrl bi z mimo vestjo. Sramotno izdan in ogoljufan oravic Po smrti Preroka je bil. še mera ni polna bila krivic: Kri svojo zaklan je prelil. V Nedžefu truplo mu sveto leži, Pokrito s kupčlo zlatč. Tam verniku zdaj, ki mučenca slavi, Solzč polnijo oko. Opogumljen px> prvem uspiehu je Ibn Tahir nadaljeval s pesniškimi poizkusi. In nenadoma se mu je zazdelo, da je v tem našel sredstvo, da izrazi nekaj od onega neznanskega, ki ga je plašilo ob večerih, in se ga s tem obenem izneoi. Vse, kar se mu je videlo tuje in nejasno, je skušal stisniti v verze in si tako dotično postaviti nazorno pred oči. Nekateri taki poizkusi so potem prešli na Alamutu v splošno last in mnogi so jih znali na izust. Pesmi o Alamutu in o Seiduni sta najbolj ugajali. ALAMUT Tam, kjer se Elburs dviga v neto, Tam mnoge divje vode teko. Hudourniki tam izvirajo, Ob skali mogočni se lomijo. Na skali skrivnosten grad stoji. Od deilemskih kraljev šteje dni. Obzidje ga vsega obdaja trdnč. Viharjem in strelam kljubuje drznč. Nekdaj so tam orli gnezdili In jastrebi s plenom počivali. Vse ujede svoj dom so na skali našlč Zato je trdnjavi Alamut ime. Orad štirje stolpi branijo, Skrivnost veliko hranijo. Da ne bi nep>osvečene rokč Predrzno in zlobno segle do njč. (Nadaljevanje sledi). Trening ji......... n turnir FIFA ka Ju' RIM. 24. — Ital)janSpreZen-niorska nogometna f ' pie«' tanca, ki se bo uče'eZi.jf-A I narodnega turnirja v 6«' 1 Luksemburgu, bo imelnii tre-trtek v Empoliju za „oZva' ning. Na ta trening s ni naslednji igralcu /AU“;, Corso in Guglicjf® Gre°bi ce), Cornzza (Fedit). Ge„o*>’ (Fiorentina), Bavem (L,egna' Bo’chi (Inter). Cassam < v* no), Brenna (Libon ^reb redo), Salvadore H1 ,,ziaJ>8 , (Milan). Galeoni n*. eila Trst). Novelli (Fondi" FinT-n-nm 1 TomaS‘n BOKS Basilio - Sufiar Robinson jutri zjutraj v Chicagu CHICAGO, 24. — V sredo zjutraj ob 3. po italijanskem času se bosta v Chicagu bo- Florenca), Tom‘7q-stri Rivera (&e doria), vante). «» ’ , poS- COMO. 24. — Sv^j nast£ reprezentanca bo 1 Popila v prijateljski b* ti Comu. Postava - jjagst , naslednja: Svenson. ClaZ,j. Axbom; Akansson. Bab Jonson; Olrson. gren. Etrom, Odgovorni ure K(j . STANISLAV 1 Tiska Tiskarski zavod predvaja danes 25. t.m. z začetkom ob 18. uri barv" KRUHINS0L2 (La ragazza della salina) EASTMAN COLOR MARCELLO MASTROIANNI ISABELLE C0REY JESTER NAEFE PETER CARSTEN JJfJ’ FRANZ CAP : east« Film je bil posnet v Istri — gotovo vas bo oglejte si ga.