Izhaja vsit-k tor«k itiHohotoob 11. m i predpoldne za mesto ter oL 3. uri pop. za deželo. Ako pade nata dru-va praznik uide dan pr«j ob (>. zvečer Static popoštiprejoman ali v Gorici na dom pošiljan celolotiio 8 K, polletno 4 Kin «fitrtletno 2 K. Prodaja se v Gorici v to- bakanian Schwarz v Šolskih ulicah Jellorsitz y Nunskih ulicah in L e- . ban na Verdijevem tekališču po 8 vin. &0RICA (Zjatnmji Iztianje.) Uredništvo in upravnistvo se nahajata v «N a r o d n i t i h k a r n i», ulica Votturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na urodniätvo, oglase in naročnino pa na upravnistvo >Gorice<. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14; vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se veökrat tiskajo, raču- nijo so po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni ureclnik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). VspeM pri užitnini in dav- ščinah na pivo. j (Dalje.) [ li) Vspehi državnih in doželnih u ži tn i n sk ih doklad. V deželnem odbora goriškem se je j ükoreninilo užo It-la 1902 prepričanje, ; da se ne more nadalje trpeti tedajänjega j načina pobiranja užitnin. Toliko v de- j želnem odbora kakor ludi v deželnih | uradih se js vedno bolj apoznavalo, da \ trpijo dežela in občine vsled tega veliko | äkodo. JŽal, da ni bilo lahko temu okom j priti. Dežela nima po doaedanjih predpi- sih niti te pravice, da bi smela sama po tarisa pobirati laatne doklade od užit- nine; občine pa se niso npale r mnogih sločajih sprejeti te butare na sroja ra- mena radi prevelikih opravnih stroäkov. Le nekatere občine so se podvrgle tej nalogi, a vse z vrlo dobrim vspehom. To je še bolj uverilo deželno upravo o j prepotrebni spremembi pobiranja teh davščin. Deželni odbor }o. dvakrat osebno poskuäal doseöi na Danaju to spremembo, — a zaman. Stara navada, železna srajca. To se pravi v tern sloöaju: Stari äimel je vlekel voz naprej, dobro ali slabo, da je le Toz tekel. Niti y Trstu niti na Du- naja niso hoteli niöesa siiäati o kaki to- zadevni Bpremembi. Naposled je prišel deželni glavar in deželni odbor s takimi argnmenti na dan, da je vlada raorala — bočea, noöeä ~ vgrizti v to kislo ja- belko ter odstraniti älendrijan, ki je požrl na leto državi, deželi in občinam sto- ti80čake. I Deželna uprava je 8tremila sicer za tem, da bi bila dobila pobiranje užit- mne za vse tri navedene činiteljev laatno npravo; toda iz različnih razlogov ae ji , to ni posrečilo, pač je pa vlada aklenila sprejeti ta poael v svojo režijo. Dežela je bila tudi 8 to odredbo zadovoljna, aaj ! je s tem imela zagotovilo, da dobijo oua in občine vsaj to, kar jim od nžitnine Bploh gre, Neatrpno ao ae pričakovali v deželni hiäi prvi dohodki; a uže po vapehih pr- vega meseca ni bilo najmanjäega dvoma LISTEK. Dolina in hrib. Povcst. Spisal Janko Bratina. (Dalje.) — Sicer bodo sedaj grdo gledali na nas, kajti vem, da ve že celo Pod- 8°rje, kaj si govoril. Tista Graldijeva araka bo gotofo vae raztrosila in ti boš °b vea kredit pri Gradnovih. Sed ¦ ~~ HVä1ä B°8U' od8ovoril Je Sadej. nritei V6m> kaj Daj 8torira- Tl8ti 8l^aj je =L¦ ¦ v= r. ;¦;.;•¦ - povem. J J J — To je pametno, vidiä. Elvira bi blla lahk0 šl» «a «let in jaz stavim, da inoa Brnmatt tam vmes kaj opravila.' — Mi je sedaj čiato vae eno. Jaz le ljudi poznam le toliko, kolikor ravno Hjonwi. Spoznal sem, da razan teh, kar J'* je bilo včeraj na Kanclja, aeveda so se tu izjeme, ni veö dosti dobiti v Pod- IreJL *•*%tri bi8e 80' kjer člo*ek 8W brez strahu notri, drogod pa nisi J«n pred tistizni ironicnim? J* « S»6C n/ 8Pada ' izob^ž^eem. Ne ^d,m se, da je v trgn T8e tako mrtvo. ^edo pa naj oživlja ta stet? več, da so mora vsa akcija posrečiti. Da bodo pa konečni vspehi toliki, tega nito niti največji oplimiati pričakovali. Oglejmo si te vspehe po sodnih in političnih okrajih. Goriško mesto j^ uže prej skrbelo za to, da je dobilo kolikor mogoče velike dohodke od teh davačin. Sroj čas vpe- Ijalo je bilo pobiranje tozadevnih doklad v meatno režijo, ki se je bila pa deloma pone8rečila. Pozneje je pa znalo uvesti tekmovanje med slovensko in italijansko tvrdko, zato ni bilo tu priöakovati veli- kih dobičkov. In vendar je tudi tu vspeh nepričakovan. Neverjetno, a uradno dognano je, da je neBla užitnina in daväcina na pivo tu v mestu 85.438 K 18 vin. lani veö nego predlanskem. To se pa razdeli tako-Ie: Leta 1904 je dobila vlada od užitnine vina, mošta in mesa 89 000 K, lani pa čistega do- hodka 105.353 K in na rimanencah 8.775 K 50 vin., sknpaj torej 114.128 K 50 vin. Samo na njen račun so znašali torej dohodki v mestu za 25.128 K 50 ˇin. lani več nego predlanskem. Dežela jt imela predlanskem 120%, doklade na užitnino in je imela 106.800 K tozadevnega dohodka. Pri jednaki do- kladi bi bila morala dobiti lani 126.423 K 60 vin. in na rimanencah 8.778 K, torej akupaj 135.201 K 60 vin., kar bi dalo čistega preostanka 28 401 K 60 vin. Ker je pa lani znižalo doklado od 120 na 100°|0, je imela faktično le isti dobiček, kakor država, to je 25.128 K 50 Tin Mesto je dobilo predlanskem potom zaknpa od doklad na vino, most in meso 135.000 K in to radi tega, ker ima 180% od Tina in 84% od mesa ; lansko leto je pa dobilo po tarifi od vina 113 285 K 87 vin. in od meaa 36 366 K 07 vin., skupaj torej 149 651 K 94 vin. Le pri užitnini vina, mošta in mesa je dobilo meato lani 14.651 K 94 vin. več nego predlanskem. Za pivo je dobilo mesto predlan- skem 29.000 K, lani pa 49.529 K 24 vin., torej za 20.529 K 24 vin več nego prejS- nje leto. Pri vinu, mean in pivu je do- — Nikdo ! Te velike glave bo pre- bedaste 2a to, mi pa se tadi nočemo si~ liti. Saj vidiš, kakšen vspeh imaš. Sicer 8 takimi ljudmi, polnimi tujega, nam so- vražnega duha, tudi drugače ni nič. Prišla sta že v trg. H. je zavil na desno proti tovarni, Sadej pa na levo, kjer je stanovala Olga. Zgodaj je vstala tinti dan. Opravila se je boljäe kot navadno, citre je dela na malo mizico ob okna, rože je zalila in knjige postavila v rtd. Sedla je potem k oknu in šivala. P"» so se ji danes dvigale burno, srce je bilo močno in čntila je, da je nemirna. Zdelo se ji je, da bo prišel, pri- «egla bi bila nato, in sicer prišel danes drugače kot zadnjič. Ne, zadnjič je bil äe malo one, danes ne več, danes je ves njeri, ves. Pogledala je skozi okno, a 8e g* ni bilo. Zletela je potem ven v kuhinjo, j kjer je knhala mama kosilo. Pomagal* ! ji je malo, a dolgo ni strpela; SI» Je zopet nazaj v «obo in vaela citre. Nag- nila je glavico nad strune, stegnila je prate, a v tem hipu je zasliiala äkro- betanje peska pod oknom. — To je on, vskliknila je in za- /'dela tja do las. bilo lani torej 35.181 K 18 vin. veö nego predlanskem. Za vse tri činitelje so znašali torej le v mestu lani dohodki 85.438 K 18 vin. veö nego predlanskem, kakor gori povedano. Primerjajmo äe dohodke lanskega leta z onimi predlanskcga v posamiönih politiönih okrajih in sicer: I. Gradiäöanski okraj. a) V sodnem okraju gradisöanskem je donaäala 1. 1904 užitnina 27.004 K, lani je došlo v tem okraju brez rima- nenc 28.657 K 58 vin, in ker so znašale rimane,nce 2.788 K 58 vin., je znaSal ves tozadevni dohodek 31.446 K 16 vin. Pri- merjaje dohodko obeh zadnjih let, kaLe se dobiöek na račun države 4442 K 16 vin. Ker je imela dežela ravno toliko dobiöka, je dal ta okraj državi in deželi lani 8.884 K 32 vin. veö nego pred- lanskem. Za koliko so bile pa oböine v tem okraj a na boljšem lani v primerju s pred- lanskimi dohodki, o tem nimamo za danes še potrebnih podatkov. b) Tržiški okraj je dal 1. 1904 v to svrho 28.000 K, lani je znašal čisti do- hodek 32.738 K 68 vin. in rimanence 2.518 K 69 vin., torej skupaj 35.267 K 34 vin. Če odbiješ dohodke predlanskega od onih lanskega leta, vidiS, da je pri- dobila država tu 7.257 K 34 vin., in ker je pridobila dežela isto toliko, je znašal pri- dobitek za vlado in deželo 14.514 K 68 vin. Eoliko dobička so imeli zakupniki pri občinskih dokladah, pri pivu in opoj- nih pijaöah, ni tu vpoätevano. c) V korminskem sodnem okraju je došlo lani na užitnini 42.521 E 67 vin., in na rimanencah 821 E 44 vin., skupaj torej 43.343 K 11 vin., doöim je dal isti okraj leta 1904 v ta namen le 35.100 E. Prebitek lanskega leta na raöun vlade znaša torej 8.243 E 11 vin., za državo in deželo skupaj pa 16.48'> K 22 vin. Umljivo, da tudi tu ni vpoštevan pridobitek oböinakih doklad, piva in opoj- nih pijač. Res je bil. Rahlo je potrkal, in ko se je ona odzvala je vslopil. Ni se mogla vzdržati, vstala je in mu šla naproti. In on jo je prijel za obe roki in jo stisnil k sebi kakor nekdaj pred dvemi leti. Ona je dvignila glavo in ga pogledala v oči. — Dolgo, dolgo te ni bilo, Fran, in vsak dan sem te čakala, od kar si odšel od mene. Da si le prišel zopet! Sicer bi bila umrla, res umrla, Franjo I In zopet ga je pogledala. — Sedaj pa ne greš veö, kaj ne? — Ne, Olga, sedaj ne veö. Dovolj je bilo tega pö svetu, sedaj je konec. Potem ga je vedla za roko k zofi in sedla k njemu. — Daj, povej, sedaj dragee, kod si hodil toliko Öasa in zakaj te ni bilo. — Vse, vse, Olga, da si mi dobra. — Sem, odgovorila ma je in mu ovila roko okoli vrntu. Pripovedoval ji je potem, kar se mu je dogodilo zadnji dve leti, posebno pa to, kar je bilo zadnje dni doma. Vs9 tisto čudno razmerje do Elvire ji je po- vedal in ona je bila zadovoljna, da je bii pameten in ie ni dal preslepiti. Tudi on» mu je pravila to in ono, Vse ga je znnimalo, kar so je tikalo nje, ö) Se lepSi je bil vspeh v öervi- njanskem okraju, kjer je znašal čisti do- hodek užitnin 46.574 E 75 vin., rima- nence 2314 E 67 vin, skupni dohodek torej 48.889 E 42 vin. Eer je znašal predlan8ki dohodek le 38.006 E, je imela vlada v tem sodnom okraju 10.883 E 42 vin. dobička, dežela isto toliko in obe skupaj 21.7(J(> K 84 vün. O dobičku pri občinski užitnini spregovorimo drugikrat. Iz teh podatkov je razvid- uo, dastadobilidežela in dr- žava v gradiščanskem glavar- stvu lani (J1652 K 06 vin. veö nego leta 1904. II. Glavarstvo goriäka okolica. Ta okraj sestoji iz ajdovskega, ka- nalskega in sodnega okraja goriška oko- lica. Tudi tukaj so bili vspehi lepi, mnogo lepäi nego v gradiäöanskem glavarstvu, kjer je bilo nabtalo v zadevi sprejema užitnine potom zaknpa med slovensko tvrdko Gorup in italijansko Trezzo leto 1894 neko tekmovanje, ki je provzroöilo v Furläniji povišek tedajänjih dohodkov užitnine za približno jedno tretjino. LeU 1898 do 1900 je vlada sama . pobirala užitnino v Furläniji ter se na ta naöin prepriöala, koliko ista nese. Easneje jo je dobil zopet Gorup v zakup, vendar pa le za oni znesek, kateri je vladna kon- trola dognala. V goriški okolici pa ni bilo nikdar nobenega tekmeca, zato je äla tu päenica bolj bujno v klasje. To se razvidi iz naslednjih podatkov: a) V ajdov8kem sodnem okraju, kjer se je bila ustanovila pred letom 1904 nekaka zadruga, ki je imela ta okraj v zakupu, a ga je odstopila leta 1904 g. Gorupu, je znaäal dohodek v predlan- skem letu 23.105 E, doöim je dal ta okraj lani öistega dohodka 28.628 E 35 vin. in rimanenc 869 E 89 vin., torej skupaj 29.498 K 24 vin. Erar je imel torej tu 6.393 E 24 vin. pridobitka vsled pobiranja užitnine v lastni režiji, dežela je pridobila isto toliko, obe skupaj torej 12 786 K 48 vin. Po vipavski dolini imajo nekateri ljudje inleres, slepiti lahkoverno ljudstvo, posebno pa mu je vgajala na njej tista udanost, ko je dve leti öakala nanj, ne da bi vedela, ali bo äe priäel. — Ne, sedaj ne greš veö, Franjo ? — Ne, Olga, ne. In öe grem, tedaj grem s teboj v sreu in za malo öasa pridem in te popeljen s seboj. Boä šla ? — Šla, äla, odgovorila je deklica vsa sreöna. — Ali smem povedati mami, je vpraäala potem. — Seveda, le pojdiva oba. Šla sta in stara gospa je bila vsa iz sebe, ko je zvedela, da bo doktor jemal njeno höer. — Bog vaju blagoslovi, otroka, m sreöna bodita, kakor sem bila jaz. Olga se je jokaje sklenila okoli vratu in doktor je molöe podal stari ženi desnico. Vsi so bili ginjeni — Sadej je oetal potem pri njih na kosilu in Olga je bila vsa iz sebe od veselja. Vsa je bila v zraku, zdelo se ji je, da 8e le danes zaöenja Živeti, da do sedaj sploh ni bilo so niöesar. (Dalje pride.) da je imela vlada vsled nove akcije v tem okraja izgabo. Ti podatki bijejo tern klevetnikom po zobeh. Toliko prejänji za- knpniki, kakor ludi oni \z Ieta 1901 so imeli pri tem podjetju velike dobičke, posebno če pomislimo, da v tem prebitka 12.786 K 48 vin. ni vštet dobiček, kateri so imeli od občinskih doklad na vino, most in meso, od daväcin na pivo in žganjine. Izvestno je, da so nekateri Ijadje pri tem bogateli, Ijudstvo pa — ubožalo. (Dalje pride.) D o p isi. Od Sv. Luclje. — Pevsko in tam- boraöko draštvo „Soča" pri Sv. Luciji je priredilo v nedeljo dne 11. t. m. v prostorih gosp. Vuge po več letih zopet veselico, katera je izvrstno zadovoljila vse posetnike in na katero sme tudi draštvo samo biti ponosno. Po primernem nagovorn, v katerem je gosp. učitelj Hrast predstavil po zaslugi Č. g. kaplana Švare pomlajeno društvo, se je izvajalo ve<5 pevskih in tamburaških točk, ki so žele obilno priznanja. Zlasti pesmi so posebno ugajale, in pevovodji g. Franu Kovačiču gre vse priznanje. „Piano" je bil izboren in nas je pre.senetil tem bolj, ker ga je treba pri mnzikalno malo iz- obraženih pevcih navadno iskati zaman. Tamburaši naj igrajo prihodnjič samo malo manj boječo, drngače jim ni kaj reči. Dobro sta se izvajali tadi drama- tični predstavi: Dobro došlii Kdaj poj- dete domn ? in Mesalina. Gospod Hraat (Češarek), gospica Alma Kovačičeva (Majda) in goapica Olga Kovačičeva (Špela) so se odlikovali po prirodni igri, sosebno poslednja, pa tadi gosp. Lacijan Kovačič (Koščak) je vzbudil s svojim navzlic pokvarjenemn želodca velikan- skim „apetitom" mnogo ameha. Zdi se mi, da je bil samo malo premalo robat. V dragi igri so se zopet odlikovali vsi. Gosp. Mikuževe kretnje, govorjenje in maska so bile prav profesorske, zame- riti ma moramo le to, da je mogel tako ljubko ženko (gospc. Mila Gerželj) zane- marjati tako zelo, da se je morala truditi zaman z grdogledim Bledičnikom (gosp. Fod), ki je rešil sicer nalogo dobro. Pravi zlodej predrzne hiäine je bila na- posled Rozina (gospica Ana Gerželj). Veselico je poeetilo mnogo odličnih gostov. Tako stno videli mnogo Tolmin- cev, med drugimi gO3p. okr. glavarja, gosp. sodn. svetnika, mnogo uradnikov, gosp. kaplana Lebana, učiteljstvo, ter mnogo članov „Rokodelskega bralnega društva". L9 škoda, da je moralo radi nedo8tajanja prostora oditi mnogo ob- činstva. Po vrselici se je razvila nepri- ailjena zabava. — „Soča", le tako vrlo naprej ! —pt— Politiöni proglecL Parlamentarni položaj. Zadnje dni je začelo v poslanski zbornici zopet nekol'ko diäati po ob- struku ji. Oglašati so se začele namreö posebno radikalne stranke z nujnimi predlogi, ki bo imeli namen zavlačevati rešitev zakonskega načrta glede kontin- genta novincev. Ker je pa ministerski predaednik baron Gaatsch Vsenemcem povedal, da s svojim postopanjem ne za- vlačajejo le rešitev zakonskega načrta glede kontingenta novincev, ampak tadi predložitev volilne reforme, so ti, zbavši se za svojo popularileto, koj odjenjali s svojimi nujnimi predlogi. In tako ima vlada Že danes pod streho dovolitev kon- tingenta vojaških novincev, in že v pri- hodnji seji predloži poslanski zbornici zakonski načrt glede volilne reforme. Kaka osoda čaka volilno reformo, ne more danes še nikdo vedeti. Javno in očitno se ne upa skoro nobena parla- mentarna skupina izreöi proti nji. Da je pa mnogo takih, ki ji zelö smrt, o tem ni pad nikakega dvoma. SodeČ po izjavah ministerskega predsednika v tem pogledn, in pa po opazkah, katere je sam cesar napravil ob različnih prilikab, ko je vsprejemal parlamentarce strank, se bo nova volilna reforma v naši državni po- lovici na vsak način izvela, bodisi ustav- nim polom ali pa s tern, da jo bode, ako drugače ne pojde, krona oktroirala. | In to 8lednje se bode moralo najbrže ; tadi zgoditi, kajti, sodeč po pisavi glasil j različnih parlamentarnih strank, ni že danes skoro nobena stranka zadovoljna s tako volilno reformo, kakoršno predloži vlada, četadi niso njene podrobnosti še nobeni stranki popolnoma znane. 0 novi volilni reformi pa se zamore že danes z gotovostjo trditi, da se bo krstlla sicer ] za tako, ki sloni na podlagi splošne in j enake volilne pravice, v kateri pa ne bo o enaki volilni pravici skoro sledu, kajti enaka volilna pravica so zamore in sme nazivati edino le ona, po kateri voli enako število prebivalcev tadi enako ätevilo poslancev. Državnl zbor, Ko so bile preeitane doäle vloge, je zbornica v torek razpravljala o nujnem predloga posl. Pittaco, Hortisn in dragov glede znane vladne odredbe proti trža- škema magistrata. Posl dr. Pilacco je naätel posle, ki jih jo vlada odvzela tržaškemu magi- stratu ter je pobijal vzroke, ki jih je minister notranjih stvari navedel v svojem odgovorn na tozadevno interpelacijo. Go- vornik je rekel, da so nnvedena dejstva deloma pretirana, deloma popačena, de- loma da niso v nobeni zvezi z apravnim poslovänjem tržaškega mestnega magi- strata. Govornik je omenil, da so bile tadi mestaTridenta odvzete mobilizacijske 8tvari ter dejal, öeä, ker vlada ne zaupa samo tema dvema mestoma, torej se za- more logično zaključiti, da se namereva izvesti mobilizacijo le proti oni državi, ki leži blizo omenjenih most, namreč proti Italiji. Kuko da se to strinja z zveznimi pogodbami, to izjevo naj vlada sama poda zvezni državi. Omenjeni na- silni čin vlade proti Trstu je smatrati kakor sovražoo postopanjo vlado nasproti Italijanom sploh, čež, kor Italijani kažejo očitno svoja narodna čutstva. Glavni razlog vlade je preganjanje Italijanov. Nato je govoril minister notranjih stvari grof Bylandt Rheidt, ki je rekel : V mojem zadnjem odgovoru na interpe- lacijo sem navedel vse vzroke in razloge, ki so primorali vlado, da jo odvzela tr- žaškemu mestnemu magistratu posle proneäenega delokroga ter jih izročila enemu svojih organov. Tem svojim iz- vajanjem nimam dodati ničesar, ker je vlada prepričana, da je njena odredba z avstrijskega stališča popolnoma opravi- čena. Ako je poal. dr. Pitscco vladni odredbi podtaknil drage nagibe, ako je stavil to odredbo v zvezo z odredbo, iz- dano za neko drugo mesto, zamorem tukaj le zatrditi, da ne morejo vlado voditi dragi razlogi, ki jih ne more jasno in očitno naveati tej zbornici, izlasti da se vlada ne da voditi od maäcevanja, za kar ni bilo po mojem mnenju nikakega povoda, ampak le čutstva odgovornosti in potrebe. Glasom ustsve mesta Trsta ima vlada neovržno pravico, da zamore vaak čas odvzeti mesta posle preneše- nega delokroga ter iste izročiti svojim organom. Te pravice se je vlada poslužila. Storila je to, ker se zaveda svoje odgovornosti in prisiljena po de- janskih rnzmerah. Voditelj ministerstva za uk in bo- gočastje baron Bienerlh je pripomnil, da so že vse kronovine in dežele po svojih deželnih zakonih izvedle areditev razmer šolskega nadzorstva in da tega ni storil samo Trst, ker se želje tržaškega dežel- nega zbora ni moglo spraviti v soglasje s pogoji državnozakonskih določeb v tej stroki. Okrajno šolsko nadzorstvo je doslej oskrboval mostni magistrat, ker ni bilo dragega orgaua. Z odredbo rainister- 8tva za notranje stvari od 23. janavarja 1900 je bil uatvarjen državni organ, ka- terema so bili izročeni posli, ki jd toga so bili brzojav- nim potom poklic*ni za danes v Badira- pešto vsi clani koalicijo, da se posveta- jejo glede korakov, katere bodo ukrenili v pondelj>+:, ko bode prečitan kraljevi reskript, a katerim se bode ogrski državni zbor razpustil. Vsi politiöni krogi so mnenja, da se bližamo na Ogrskem jako važnim, a mogoče tudi jako osodepolnim dogodkom. Veliko pozornost je vzbudilo dej- stvo, da je prosil nadvojvoda Jožef za 8-tedcn8ki dopuat in ga tudi takoj dobil. Nadvojvoda baje odpotuje z ozirom na ograke politične razraere. Nadvojvoda Josip je namr(vč velik prijatelj Midjarov in ne bi zaradi tega hotel biti navzoft, ako bi prišlo na O^rakem do kakih vo- jaäkih odredb. Hrvatsko-madjarska pogajanja. V četrtek so dospeli na R^ko hrvat- ski in srbaki zastopniki, da se posvetu- jejo o zado^ah sestanka, ki se je imel vršiti dane-i istotam med njimi in med zaatopniki midjarske koalicije glede akup- nega nastopanja proti sedanji avstrij^ki politiki in to v smialu znane reške re- aolucijo. Z* predsodnika so. si izbrali dalmatinskega poslanca dr. Čingrijo, ki je prečilal zbranim pismo Košata, v ka- terem je rečeno, da se zastopniki koali- cije ne morejo udeletiti sestanka z ozi- rom na to, da je na dan 19. t. m. skli- can ograki državni zbor in ker je nujno potrebno, da so ta dan navzoči v Bu- dimpešti vsi člani koalicije. KoŠut prosi v svojem pismu, da bi se meato danes sestanek vräil dne 28. t.m., kar so zbrani hrvataki in srbski zaatopniki tadi vsprejeli. Dementlranja. Zadnjiö smo omenili tudi mi v svo- jem listu neke veati, katere je priobčila pruska „Vo8sische Zeintang^, v katerih je bilo gjvora o neki vojni zvezi med Srbijo, Bolgarijo, Črnogoro in med lUlijo, o zvezi, ki bi bila naperjena proti Av- striji. Ilalijanski in srbski listi pa pišejo, da so take vesti popolnoma izmiäljene. Sprememba predsedništva francoske republike. Geremonija za izročitev predsed- niStva Falliereau je že urejena. D.io 18. februvarja odide oddelek kirasirjev po Fallieresa ter ga spremi v palaöo Elysee, kjer ga Loubet pozdravi s kratkim na- govorom. Nato sprerr>i Loubet oddelek kirasirjev v n egovo privatno stanovanje. Pogreb kralja Kristijana. NaSega cesarja bo zastopal pri po- grebu kralja Kristijaaa nadvojvoda L^Ov pold Salvator. Ž njim se poda v Kodanj ludi deputacija častnikov 75. peäpolka, katoreg* imejitelj je bil pokojni kralj. Domače in razne novice. Prihodnji konzistorlj, ˇ katerem bo 8V. oče imenoval tudi goriškega knezo-nadškos*, se vrši v prvi pjlovici meseca marca. Smrtn« kosa. — Dne 12. t. m. je umrl v Koprivi na Krasu po kratki a hndi bolezni npokojeni svečenik, preč. g. Anton Koželj v 74. leta sroje dobe. N. p. v m. Za „Šolski Dom" so plaöali prad: «edništvu: dr. Andrej Pavlica, stolni vikar v Gorici, na račun ustanovnine 20 K; mestno žapanstvo Sr. Križ 19 K. Mesečnino za januvar: Leopold Bolko, deželni poslanec 10 K; Jakob Čebular, profesor v p. 2 K; dr. Josip Dsrmastia, odvetnik 1 K; Josip Cizelj, profosor 2 K; Ivan Drufovka, trgovec 2 K; Fran Finžger, okrajni šolski nadzornik 4 K; Anton Fon, trgovec 2 K; Josip Fon, sodni tajnik 2 K; Anton Fras, profesor 4 K; liiha Gabri- jelčič, «odni svetnik 2 K; Anton Gvajz, profesor 2 K; Hedžet in Koritnik, trgovca 2 K; Teodor Hribar, poslovodja v „Kro- jaški zadrugi" 4 K; J. G. v Gorici 3 K; Emil Kaučič, dezo'ni oradnik 2 K; Fran Kaučič, trgovec 2 K; Franc Kokole, c. k. viäji davčni nadzornik v p. 2 K; Janez Kokošar, župnik (za dva moseca) 6 K; Jernej Kopač, trgovec 2 K; Srečko Ko- vačič, odvetnik 2 K; Josip Ličan, kn. nadšk. tajnik 2 K; Ivan Mercina, vadnični učitelj 3 K; Gustav Novak, prosesor 2 K; dr. Anton Papež, prof^or, 3 K; dr. Fran Pavletič, odvetnik 5 K; Filip Pe- čenko, kavarnar 2 K; Svetoslav Premroa, rodja „Goriške zvezeu 2 K; Fran Set- ničar, vodja „Alojzijevišča" 2 K; Fran Sivec, vadnični učitelj 2 K; dr. I. Sket, odvetnik 1 K; Anton Šantel, profesor 5 K; Andrej Tabaj, katehat 2 K; Josip Zornik, trgovec 2 K. Dalje so plačale mesečnino za januvar naslednje gospe in gospodične: Gizela Finžger 2 K; Irma Fon 1 K; Šte- fanija Hivel 40 vin.; Antonija Hrovalin 2 K; Karolrt Kuučič 2 K; Marija Kopač 5 K; Milka Klančio 1 K; Berta Pavletič 2 K; Milena Papež 1 K; Avgusta Šantel 1 K. — Upravniätvu „Gorice" je doälo : A. Šantel, v zahvalo onim goapodom, biväim učencem, ki se ao ga na cerkljanskem ahoda tako Iaskavo spomnili — 5 K; vesela dražba pri Humarju dne 14. sve- čana v Šempasu nabrala 11 K 20 v. Bog stotero povrni vsem blagim dobrotnikom ! V zndnji štcvilki „Soče" nas nekdo prosi, naj naznanimo tiste alo- venske trgovine in zadrugo, katere boj- kotira Gabršček po „Sjči". 0q ni ra- zumel dotičnik naših člankov o bojkotu po enkratnem Čitanju, naj jih še enkrat prečita. V teh člankih smo imenovali slovenske trgovine io zadruge, katöre je Gabršček po „Sočr1 bojkotiral. Saj vendar nismo v malnn ! „Soča" pravi, da se bojimo Gabr- ščekovega odgovora. Ubožci ! Ali ni znana <3abrščeku basen o oslu v levovi koži? Dokler je bila „Soča" glasilo goriških Slovencev, je imela ugled, po razkolu pa je oblekel osel levovo kožo ter straäil nekoliko časa nerazsodne ljadi. A ti časi so že davno minali. Dandanes ni „Soöa" nič drugega kot Gabržčekovo privatno obrtno podjetje, kateremu je blagor slov. ljndstva le toliko mar, kolikor dopuščajo ¦Gabrščekove OBebne koristi. „Soča" ni ne narodno glasilo, ne glasilo „narodno- napredne" stranke. Saj nnpada politični harlekin celo načelnika te stranke, dr Tumo, katerega je v prejšnjih letih ime- nov»l pri vsaki priliki osrečevatelja go- riških Slovencev. Ta Gabrščekov list je obrekoval po razkolu na stotine ljadij z najpodlejäimi lažmi in sumničenji. Zato se zdaj nihče več ne zmeni za njegovo bev8kanje, nihöe mu nič veö ne veruje. Jn mi naj bi se Gabržčekovega odgovora bali ? Na žitnem polju bi Gabršček kot strašilo vrabce äe odganjal, a mi se nje- govih izbruhov nič ne bojimo. « w.b^aSkl kol»™rt v „Goriški Čital- nitl , ki je vzbudil toliko pozornoati in zammanja da bi bila citainiäka dvorana je pač vreden, da 8e äe enkrat na tem mestu o njem par beaed spregjvori. Kdor pomi8li, da srednjeäolaki poak nalaga ^öencem dan na dan nemalo dela, od katerega morajo sproti račun dajati', in da ao prireditelji koncerta te svoje sta- novake dolžnosti v ravno preteklem po- luletjo tadi vestno izpolnili, o öern pri- cajo njih povoljna, pri nekaterih celo odlična spričevala, ta mora pač biti naj- prijetneje iznenadjen, da so ti mladeniči «aven vsega tega se tako izvrstno izu- ', J. naJpJemenitejši vseh umetnosti, v K'aabi m petja AU 80 mogH na b,ažjj »»cm si vedriti duh y malostevilnib jrostih urah? Ali 80 mogli njih ravna- ieiJ> jim odreči željo, da pokažejo ob- činstvu, kako stremljenje navd ija današ- njo srednješolsko mladino, in kak na- raščaj inteligentnega prebivalstva obetajo naši učni zavodi ? Glasba in petjeje bilo prav dovršeno ubrano. J*ko lepo ae je podajalo, da je bilo vodatvo razdeljeno med tri prvake : Tamburanje je vodil sedmoäolec Krašovec, godbo na lok osmošolec Plea, petie oamoSolec Pod- gornik. Slava tej trojici ! Kot solist nas je najbolj očaral s prekrasnim Vilharje- vim wMornarjem" baritonist realec B'3vk. To je glas, ki ima prihodnost! Dičile so zabavo prikazni vseakozi ele- gantno v salonsko opravo obleöenih di- jakov, kojim je žarel z lica ponoa in ve- selje nad tako krasno vspelim podjetjem. Kdo se ne bi radovdl nnd takimi nado- budnimi mladeniči, polnimi mladostnoga ognja in vendar tako prikupljivega ve- denji^l Kak kontrast proti surovim buräem pretepaöem na univerzah! Kaj lep utis je napravilo na oböinstvo tudi spošto- vanje in ljubezftn dijakov do svojih nci- teljer, dokazano s podarjenjem äopka pokrovilelju veselice. Kakaslast za uöitelja, ljubljen biti od svojih učencev ! A ne le užitek za ušesa in oči so nam napravili uzorni mladeniči 1 Po kon- öani veselici so äele postali darovatelji, pa ne drobiža, ampak kron9kih stotakov 1 100 K „Šolskemu Dornn", 100 K „Pro- sveti", 100 K pa v gimnazijski podporni zalog, oni zalog, do küt«)rega se obrača vsako leto kakih sto slovenakih ubižcev, a ki jim more dati mesto potrebne obleke, le malo drobiža, ker nima razen aeka- terih redk h oseb zunanjih poipornikov, in se mora zadovoljiti z m«limi d moski, ki jih dajejo premožnejši učonci v prid svojim ubožnejšim sošolcem, in nekateri profesorji. H/aU vrlim dijakom priredi- teljem! Naj ne a^asne prerano v njih idealno miäljenje, mj ne opeša pr«kmalu njih delavnost v prid svojemu narodu ! X. „Narodna Ti§kartia" iäöe korek- torja, ki bi obenem sodeloval pri „Go- rici" in „Prim. Listu". Plača po delu in dogovoru. Uatmene in pismone ponudbe sprejema upravniätvo „Narodne Tiskarne", alica Vetturini 9 v Gorici. Upravnlštvo „Narodne Tiskarne" v Gorici v ulici Vetturini h. št. 9 ima dva dohoda, in aicer naposredno z ulice skoz vrata z napisom : „Narodna Ti- skarna — upravniätvo Gorice — pro- daja tiskovin" in z dvorišča v levem kotu po vhodu. UpravniSlvo sprejema ti- skar*ka naročila in plačila za razna ti^karaka dela, kakor tadi oznanUa. za „G^rico" in naročnino za l'ut. Tu se prodajajo tiakovine za razne urade ter knjige in knjižice, ki ao izšle v zalogi „Narodne Tiskarne". Požar. — V torekpopoludne okolo 6. are je začelo goreti vskladiščuv Stra- öicah, kjer je imel shranjeno trgovec Stern prazno vinsko posodo. V kratkem času se je razstegnil ogenj po vsem skla- diäöa. Gasilci iz Podgore so bili prvi na licu mesta. Prihitelo pa je krrulu mnogo Tojaštva in nazadnje tudi goriäki ognje- gasci. Skladiäöa ni bilo raogoče rešiti, ampak paziti je bilo treba le na to, da se je požar omejil le na akladišče. To se je tudi posrečilo. Škode je kakih 3000 K. Skladišče je bilozavarovano pri banki „Slaviji". Podruinica slovcnske^a plauiu- skega društva v AjdovSčiui priredi dne 21. t. m. ob 8. zvečer v hotelu „Šapla" v Šturijah predavanie. Referat : «Tmovöka planota in njeni trije naj- lepäi razgledi". Po predavanju se bo vräila zabava. Vabljeni so vsi udje in kdor se za to zanima. „Soška podružuica §Ioveii§kega planinskega društva" odaek Gorica vabi na izlet v nedeljo 18. l. rn. na vrh Sv. Mihaela pri Rubijah. ZbirališČe na kolodvoru južne železnice od l3/4 naprej ter se vzame listok sein in tja. 0 lhod vlaka ob 25 in prihod v Rubije ob 2 17. Oi tarn čez vas Rubije in vas S/. Mihaela na vrh, od t^d čez S/. Martin v Zdrav- ščino, kjer je odmor v kroini C)tič-a. OJ tam nazaj ali pe§ aü p* i železaico in sicer ob 612. Za slučaj, da bi se izlet raztegnil čez Z-tgrad in bi izletniki za- mudili vlak, se pa vrnejo z drugim vla- kom, ki odlnja ob 104 zvečer. Cccilijansko dru^tvo z* goriško nadškofijo priredi predpuatni teden od 20. do 24. tega meseca p o u č n i t o č a j za organist e, duhovnike in cerkvone pevce in sicer v dvorani „Slovenske Gi- talnico" v Gorici. Podučevala bodela: o koralu z ozirom na novo izdajo tra- dicijonalnega korala proö. gg. Franc Trop, koraliBt in korni vikar v Miriboru in Franc Kimovec, kaplan v Predosljah; o harmoniji in o poduöevanji petja Oast, g. I. Kokošar; o orgljah in o orgljanju g. Dan. Fajgelj; o liturgiji in cerkveno- glasbenem slovstvu č. g. F. Sstnisiar. Med tečajem bosti dve pevski produkciji: Slovesne večernice in Koralni Requiem. — Ker se nudi prilika pevcem, orga- ni8tom in duhovnikom priučiti se od Btrokovnjakov tradicijonalnega korala, predpisanega od sv. očeta papeža, ter v cerkveni glasbi bolje izobraziti se, va- bimo k temu natečaju vse prijatelje cer- kvene glasbe. Natančni vspored dobe ndeleženci v Gorici pri otvoritvi teöaja dne 20. föbruarija t. 1. ZiČetek zjutraj ob 8. uri. V Gorici, 10. februvarja 1906. Odbor. „Narodua, Čitalnica" v Cerknem priredi veselico v korist društvene knjiž- nice dne 18. svečana 1906 v dvorani „Gospodarskega doma". Vspored : 1. Po Rogačkiju : , Kteri bo", vedeloigra v dveh dejanjih; 2. Šaljivi kupleti; 3. Jaka Štoka: „Ne kliči vraga", žaloigra v enem de- janju; 4. Šdljivo arečkanje; 5. Prosta za- bava. — Med posamesnimi točkami in pri prcsti zabavi igra domača godba na pihaia. Vstopnina : sedeži 80 vin., sto- jiäöa 40 vin., člani polovicj. Zaöetok ob 7. uri zvečer. Vstop dovoljen le udom in povabljenim, otroci so izkljuöeni. Glede na koristen namen, vabi k obilni ude- ležbi najuljudneje odbor. Vabllo na pustno veselicj, katero priredi „Slov. kat. del. društvo v Mirnu" v nedeljo, dne 18. t. m. ob 3.V2 ari pop. v veliki dvorani g. I. Badihue v Mirnu. Vspored: l.'Pozdrav; 2. Iv. pi. Zajc: „Ružica i slavulj-4, poje moški zbor „Orel" ; 3. S. Gregorčič: „Domo- vini", deklamacija ; 4. J. Aljaž : „Dieva nam pripelji žar II*4, poje cerkveni moški zbor ; 5. P. H. Hribar : „HiSica očetova", poje mešan društv. zbor; 6. Soški : „Sprava", burka v enem dejanju ; 7. A. Foerster: „Planinska", poje moški zbor. „Orel"; 8. S. Gregorcič : „Naš narodni dom", deklamacija; 9. #% „Na straži", poje cerkveni moški zbor ; 10. Govor ; 11. +*+ „Venček narodnih pesmi", poje ženski društv. zbor; 12. Jaka Štoka: „Ne kliöi vraga", šaloigra v enem de- janju ; 13. Dražba ; 14. Nekaj po vrh. Po veselici prosta zabava s petjem. Vstopnina: 40 vin., sedeži I. vrste 1 K, I^vrste 30 vin. ülje v*topnine prosti. J/K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor. Vtbllo na veselico, katero priredi „Narodna čitalnica" v Kanalu v nedeljo, dne 18. februvarja 1906 vsalonu hotela „Pri zlatem levu". Znčetek veselice točno ob 8. zvečer. Po veselici se vrži zabava, pri katerem srira orkeater. Vstopnina k veselici: prvi prostori s sedeži 1 K 20 v, drugi proatori a sedeži 80 v, stojisöa 50 v. Giile.ija: Sedeži 80 v, stojiäca 50 v. Vojaki do narednika plačajo po- lovico. V8topnice se prodajajo v trgo- vinah gg. Baudaž, Garlatti in Gabrijelčič, na večer veselice pa pri uhodu. Opazka : Opozarja se, da veselica prične točno ob 8. uri ter da bodo vrata med izva- janjem točk zaprta. Vspored : 1. H. Vo- larič : „Slovenca dorn", moäki zbor ; 2. „Luknja v namizncm prtu", šaloigra v enem dejanju ; 3. lg. II adnik: „Vesela pevka" valjček, poje ženski zbor, s spremljev. glasovirja; 4. Jaka Ötoka: „Trije tiöki", burka v dveh dejanjih ; 5. Arg. Leban: „Sladka kislica", šaljiva polka, poje m^jšan zbor. Med posameznimi točkami svira godba. Kratek odmor, potem prosta zabava. Sunomor. — V Jtorek popoludne so našli na njegovem stanovanju obeäe- nega v ulici Ascoli hiš. ätev. 31 51- letnega kotlarja Franceta Brandolin. NeareČneža gnala je v smrt velika beda, katere pa je bil sam kriv, ker je raje popival, nego pa delal. Tatvlua. — V öetrtek se je pripe- Ijal krčmar Martin Bsrlot iz Ueakel v v Girico in je spravil svoj voz na dvo- rišču gostilne g. Gorjanca na Kornju. Komaj pa se je Berlot nekoliko oddaljil od voza, približal se je vozu 35 letni Josip Kavčič z GradišČa ter vzel z voza neko jopo. Berlot pa je to opazil in je, prijemäi tatu, istega izročil policajenn. Izprcd sodiŠča. — V četrtek je stal pred tukajšnjim okrožnim kot ka- zenskim sodiščem italijanski podanik, že- lezniški delavec Kajetan Sarra, star 27 let. Obtožen je bil, da je dne 21. janu- varja t. 1. v krčmi Ignacija Vidmarja, na- hajajoöi se v Gvetrožu pri Rihembergu, iz revolverja atreljalna slovenske delavce, pri kateri priliki je bil So procej močno ranjen neki Dalmatinec, po imenu Anton Podluk. Sodiäöe je obsodilo Sarro na 10 mesečno ječo ter na izgon iz naše dr- žave po prestani kaz-ni. Na ätirinajst dni zapora je bil od istega sodiäöa i=tti dan obsojen 16-letni France Pahor iz Renč, ker je vzel ne- kemu B*äi iz Dornberga uro. Rumunska kraljcva dvojica v Opatijl. — Te dni prideta v Opatijo ru- munski kralj in kraljica, kjer ostaneta tri tedne. Listnica urodnistva. N. N. v Bünjaluki : Prosimo Gospod Zahvala. Ročinjsko staraŠinstvo in ostalo obcitistvo je sprejelo podpisanca in itjega soprogo, ko sta se vrnila s že- nitovanjskcga potovanja, po start šegi nepričakozmno častno in srcno, na kar jima isrcka podpisanec svojo najto- plejšo zahvalo, posebno gospodti aupattn I. Ipaz'cti, ki se je toliko trndil, da se je vse v najlepšem redn isršilo. VRočinju, 15. febr. IQOÖ. Leopold Pavlin, naduHtelj. Službo išče kot knjigovodja, kontorlst, sploh kot pisarni uradnik, priletni mož, izvežban trgovec, vešč slovenskega in nemškega jezika. Radi družinskih razmer se ne ozira na visoko plačo, temveč da je služba v Gorici ali bližni okolici. Po- nudbe se prosi pot M. H. na uredništvo tega lista. Št. 578. Natečaj. V šolskem okraju goriške oko- lice se razpisujejo v definitivno nameščenje : 1. mesto nadučitelja na dvorazred- nicah v Kalu, Opatjernselu in Ozeljanu; 2. mesto učilelja-vodiielja na jed- norazrednici s slovenskim učnim jezikom v Ločniku; 3. mesto potovalnega učitelja za Št. Maver-Podsabotin in Srednje- Kambreško; 4. mesto učilelja na Irorazrednicah v Sv. Križu in Rihembergu; 5. mesto učileljice na trorazred- nicah v Sv. Križu in Rihembergu ter na dvorazrednicah v Desklah, Kamnjah in Kozani. S temi službami spojeni pre- jemki so določeni v postavi z dne 14. januvarja 1906, dež. zak. št. 10. Potovalna učilelja dobivata tudi potnino letnih 260 kron. Prosilci in prosilke za katero teh mest naj vlože z vsemi spričevali, imenovalnimi dekreti in z dekreti 0 podeljenih petletninah opremljene prošnje najpozneje do všteLega dne 21. marca t. 1. aradniin potom pri podpisanem okrajnem šolskem svetu. Prepozno došle in v gornjem roku nepopolno opremljene prošnje se ne bodo vpoštevale. C. k. ohrajni šolshi svet. V Gorici, 1(5. februvarja 1906. prevzv. knezonadäkofi msg. dr. Sedej-a se dobiva edino vodlikova- nem f.>togrbs-ikein atflje - ju Anton-a Jerkič-a v Gorici in nicer po nlodečih stalnih cennh: Velika slika, opremljena s krasnim paspartu-orn, doprsno ali sedeč pri mizi, umetniäko izvräena . K 61— Po pošti poslana.....„ 6 50 Enaka slika v narav. barvah „ 9 — Kabinetna slika, cela podoba, ali doprsno opremJjcna s krasnim paspartu om . . . „ 3 — Poslana po pošti.....„ 3 40 Enaka slika v narav. barvah „ 450 Slika v naravni velikosti s krasnim paspartu-om . . . „ 24s— Enaka slika v narav. barvah „ 80 — dopošlje.naprejn7 K, n&kar se stekleničice dopotljejo franko in so v tem zneskn zapopaileni vsi pošiljatreni stroški. Dobivti se v \*vh lekarnsh.