Poštnina pfaSana v gotovini Maribor, sobota 2G. marca 1932 MARIBORSKI ttev. 70 Leto VI. (Xlll.l Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in upravni Maribor, Aleksandrova aesta it. 13 , Telefon 3440in 3406 lakaja raaen nedelje In prašnikov vsak dan ob 10. url i Valja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 13 Oln , Oglasi po eanlku , Oglase oprejema tudi oglasni oddelek Jutra” v Ljubljani < Poitnl čekovni račun it 11.40B JUTRA 99 Veselo Veliko noč telita vsem naročnikom, inserentom sotrudnikom in čitateljem Veternika uredništvo in uprava Velikonočna epistola VSEM, KI ŠE NISO OBUPALI NAD ČLOVEŠTVOM! Praznujemo praznik vstajenja Krlstu-50 v ega, simbolični praznik prerojenja v novo, višje, lepše življenje, ki nas uči, da ®ora za vsako temo priti solnce, za vsako nočjo jutro, za vsakim trpljenjem no-va sreča. Zgodovina sama nam pravi, da ,e na svetu prav za prav vse ponavlja, da je vse tisto, kar tare danes nas, trlo “ekoč naše prednike, da pa je naposled Prešlo in bo prešlo tudi to, kar je danes, pas hiti in se menja, a je kljub temu ve-®en; napet Je kakor veriga preko neskončnosti. Vsak člen je del zase, je sekunda, minuta, ura, dan. leto, a vsi členi skupaj so neločljiva enota, celota. In v vseh je nespremenljivi zakon padanja in vstajanja, zla in dobrega. Samo včasih 2Waga zlo nad dobrim, samo za trenu-Jek, a večna njegova vlada ne more biti. Za temnim jutrom pride solnčen dan, za *k>m pride dobro, pride nov razrast, raz- tih in dvi£v višino. Tako je bilo vedno, In bo. * ' Nerazumljiva usoda nas je porodila v {as, ko je nad človeštvom in zemljo zma-Wo zlo, ko je sovraštvo zatrlo ljubezen k> nahujskalo narod proti narodu, človeka proti človeku. Vzrastli in dozoreli smo JJetih krvavega svetovnega klanja, v le-"k največje groze, kar jih pozna zgodovina izza sivih pradavnin. Kako bi tedaj ?bgll biti otroci dobrega, otroci solnca in kabeznl božje? Kako bi mogli upati, da naenkrat prešlo vse tisto, kar smo za-»fešiij Ra(i samim seboj in uad svojim rJŽnjikom? Kako bi mogli pričakovati ^atskega sodelovanja, ki ga more roditi nesebičnost? Pozabili bi na svojo °šIost in pozabili bi na čas. Toda tudi to, kar doživljamo, kar mo-afoo doživljati, je le priprava za novo Ročnost, za novo vstajenje človeštva In ?®Jim vesoljnega sveta. Saj samo skozi ,’pijenje vodi pot do sreče, samo iz bo- Tardieujev načrt v resni nevarnosti FRANCIJA JE OSTALA POPOLNOMA OSAMLJENA. - KOMPAKTNO DELOVANJE ANGLIJE, ITALIJE IN NEMČIJE. SO- PARIZ, 26. marca- Nota angleške vlade. ki vsebuje odgovor na francosko spomenico radi sodelovanja pri reševanju vprašanja Podunavja, je prispela sinoči na Ouai d’ Orsay in vzbudila v tukajšnjih političnih krogih veliko razočaranje. Splošno se je namreč pričakovalo, da bo Anglija popolnoma osvojila francosko stališče. V tem smislu je govoril te dni tudi Tardieu. V resnici pa je sedaj Anglija v celoti zavrnila predlog, po katerem naj bi se najprej pogajale in sporazumele prizadete podunavske države same, nato pa šele štiri zainteresirane velesile. S tem se je, kakor naglaša »Echo de Pariš«, postavila Anglija docela na italijansko In hemško stališče. Pa tudi glede gospodarskih Vprašanj samih je angleško stališče dosti bližje Italiji in Nemčiji kakor Franclji. List naglaša, da je verjetno celo to, da se bo vsa angleška politika usmerila v tem pravcu. Nadalje je pa vzbudila veliko nezadovoljstvo tudi nova avstrijsko-italijanska trgovinska pogodba »Fcho de Pariš« jo označuje kot najintimnejšo pogodbo izmed vseh, kar jih je bilo med evropskimi državami sklenjenih po svetovni vojni. »Figaro« svetuje Tardieuju, naj z ozirom na vse to sploh opusti svoj podunavsk! načrt. Francosko stališče ne more zmagati, ker so sedaj kompaktno proti njemu Anglija, Italija in Nemčija, na drugi strani pa tudi Avstrija in Madžarska, čeprav javno drugače govorita. Levičarske francoske stranke pa naglašajo, da bi bilo naposled vendar še najboljšo dovoliti priključitev k Nemčiji. Samo »Matin« je s položajem še zadovoljen, in sicer zato, ker so poznavalci svetovnih financ izjavili, da je edino Tardieujev načrt pravilen in praktično izvedljiv. PARIZ, 26. marca. V zvezi z angleškim odgovorom se je danes razširila v tukajšnjih političnih krogih vest, da se bosta takoj po Veliki noči sestala Tardieu in Macdonald, da se posvetujeta o možnosti končnega sporazuma. Konference bi se udeležil tudi angleški zunanji minister sir Simon. Na sestanku bi se pripravili pogoji za konferenco v Ženevi, na katero bi bila povabljena tudi dr. Briining in I Grandi. Nevarna nesoglasja v Šanghaju JAPONCI IZJAVLJAJO, DA NIMAJO PRAVICE RAZPRAVLJATI O MANDZU RUI. - REVOLUCIJA V MANDŽURIJI SE ŠIRI DALJE. £toe se lahko rodi radost, ona resnična, rava, zdrava radost, ki je seme napred-a; Samo naključje je, da smo prav mi počeni za prehod iz prošlosti v bodoč-, a8‘. toda zavedati se moramo, da mora Jr »ekdo biti, da je bilo tako tudi vedno «°siej. j,, r®d našimi očmi se rušijo stari teme-nar r so strohneH* ker so dovršili svojo «ogo in se morajo zamenjati z novimi, "pintal, času, dobi In razvoju odgo-ka» . Kakšni naj bodo, to bo podala geie bodočnost; in prav v tem, da verl010 nemočni čakati na spoznanje te zagonetke, je vsa naša silna tra-Bftce Pov®čuje pa lo še naša zaverova-sbh T ProSlost, Iz katere bi radi gradili lasif** j ta bodočnost, dasl je vsakomur DrtrnJi t0 ni m0g0Če> nl naravno, ni Pole* vsega tega pa smo na-bIm « 1 Preveč strahopetni, da bi po- X ,,času Iraško v obraz, da bi ga in m da b* doumeli njegovo hotenje , w na podlagi tega spoznanja moža-10 usmerili svojo pot. »eg„i!S bolečine tistega novega, od cev „ P,’ se zato Podaljšujejo. Iz mese pioth J° ,eta* iz desetletja, * ho treba tudi večje LONDON, 26. marca. Na konferenci za premirje in mir med Japonsko in Kitaj-jsko so se pojavile resne težkoče. Kitajski delegati zahtevajo, da se obenem z vprašanjem Šanghaja obravnava tudi zadeva Mandžurije. Temu se pa Japonci energično upirajo. Japonski delegati izjavljajo. da se šanghajska konferenca nanaša samo na Šanghaj. V tem smislu se glase tudi njihove instrukcije. Njihovo stališče je, da se Japonska o vprašanju Mandžurije sploh ne more z nikomur pogajati, ker za to ni kompetentna. Atandžu-rlja je sedaj svobodna samostojna država z lastno vlado, ki edina lahko govori o svojih zadevah. Medtem pa je vsakomur jasno, da je to vlado postavila Japonska, ne da bi vprašala Mandžurce za njihovo mnenje. Vlada v Mukdenu je popolnoma odvisna od Tokia in od japonskih okupacijskih čet, s katerimi stoji in pade. Vendar je po mnenju velesil sedaj najvažnejše, da se doseže sporazum vsaj glede Šanghaja. V tem smislu posredujejo pri kitajski delegaciji tudi zastopniki velesil. LONDON, 26. marca. Po vesteh iz Nankinga postaja položaj Japoncev v Mandžuriji od dne do dne bolj kritičen. Pri mestu NIngute so ustaši napadi] s tako silo japonske čete, da so se morale umakniti. Mesto je v rokah revolucionarjev. Pri Sujčungu se bijejo že dva dni krvavi boji. Japonci se stalno umikajo. in če ne dobe ojačen}, bodo morali popolnoma izprazniti svoje postojanke. Pa tudi v samem Mukdenu je položaj zelo kritičen. Prebivalstvo kaže ob vsaki priliki neprikrito sovraštvo do Japo.i-cev in vlade, ki so jo usillli Mandžuriji. Položaj ilustrira najbolj dejstvo, da je dal notranji minister aretirati In zapreti celo župana Čaa. Cao le osumljen zvez z ustaši in zarotniki proti Japoncem ter mandžurskl neodvisnosti. ŠANGHAJ, 26. marca. Prebivalstvo v okolici Mukdena se je pridružilo ustašem in napada v manjših oddelkih predmest-ja. Ustaši so v noči od četrtka na petek ubili več japonskih vojakov, ki so stražili ceste in mostove. Japonsko poveljstvo je obdalo mesto z močnim kordonom, da prepreči nadaljnje nenadne napade. VELIK VLOM V OSIJEKU. OSIJEK, 26. marca. V noči od četrtka na petek so neznani tatovi vlomili v tukajšnji. _urad za zavarovanje delavcev, navrtali veliko blagajno v prvem nad stropju in odnesli 345 000 Din. Vlom je opazil sluga, ko Se prišel včeraj zjutraj v urad. Policija je takoj uvedla obsežno preiskavo, ki pa ni dosegla uspeha Vlomilci so delali skrajno previdno, na rokah so imeli rokavice, na nogah pa copate. Urad je bil proti vlomu zavarovan. KRST »KRALJA ALEKSANDRA I.«. DUBROVNIK, 26. marca. Krst novega luksuznega parnika »Kralj Aleksander« bo 30. t. m. v gruški luki. Kum bo krak Aleksander. VODE PADAJO. NOVI SAD, 26. marca. Povodenj, ki je več dni ogrožala nižje pokrajine Vojvodine, ni povzročila toliko škode, kakor se je prvotno domnevalo. Vode padajo, in tudi železniška proga Senta—Subotica, ki je bila poplavljena in za promet nerabna. je zopet nad gladino. ČEŠKOSLOVAŠKO NOTRANJE POSOJILO. PRAGA, 26 marca. »Lidove Noviny« poročajo, da je bilo na seji ministrskega sveta sklenjeno sklicati po Veliki noči konferenco finančnih strokovnjakov, na kateri se bo razpravljalo o možnosti najetja notranjega investicijskega posojila. KRVAVA PROCESIJA V SEVILLI. SEVILLA, 26. marca. Pri včerajšnji krvavi prepiri. Ko je prispela procesija velikonočni procesiji so nastali veliki in krvavi prepiri. Ko je prispela precesija v sredino mesta, so pričeli levičarji nanje metati kamenje. Posredovati je morala policija. Pri povratku procesije pa so napadalci pričeli metati bombe, ki so več ljudi ranile. V samoobrambi so segli tudi napadeni po orožju in oddali na napadalce več strelov. Nastala je ogorčena ulična bitka, v kateri je bilo 20 oseb težko ranjenih. Red je napravila šele meščanska garda, ki je aretirala preko 100 ljudi. JUNAŠTVO FRANCOSKEGA LETAt-CA. PARIZ, 26. marca. Francoski letalec Souvans, ki je izumi) letalo, v katerem ostane pilot živ, tudi če pade na tla, je včeraj kljub prepovedi napravil praktični poizkus. Strmoglavil se je s svojim letalom iz višine 200 m na tla in ostal kljub temu, da se je aparat ves razbil, popolnoma nepoškodovan. S tem je dokazal, da je njegov izum res dober. AMERIKA PONUJA EVROPI PŠENICO. LONDON. 26. marca. Semkaj je prispel predsednik ameriške družbe in stabilizacije žitnih cen, George Milnnmor, da ponudi in proda evropskim državam 275 milijonov mer ameriške pšenice. Po vesteh iz Pariza, je Francija že sklenila, da se z Milnnmorom spoh ne bo pogajala. DOLGOVI KREUGERJEVEGA KONCERNA. STOCKHOLM, 22. marca. Kolikor se je dalo doslej ugotoviti, znašajo kratkoročni dolgovi Kreugerjevega koncerna pri švedskih bankah okoli 125, pri tujih pa okoli 175 milijonov švedskih kron. teklo še veliko časa, in morda bo treba Izkušanje, tudi še večjega trpljenja, preden bdmo spoznali edino pravo nalogo sedanjih generacij. Toda eno je gotovo, to eno, da mora tudi za sedanjo križevo potjo priti vstajenje in poveličanje, kajtj le človek brez moči in idealov more verjeti v popolno propast človeštva in človečnosti. Kdor je pa v svoji duši močan in v svojem srcu čj^f, ta veruje neomajno v novo Veliko noč. v novo ale- lujo! Morda pride že Jutri, morda šele čez leto, morda celo šele čez desetletje, toda — pride! In takrat se bo otajai led sedanje zmede In neme groze; spet bo zasijalo solnce nad človeškim rodom, spet se bodo vsi milijoni duš dvignili iz trpljenja in ponižanja pod nebo nove svobode, ljubezni, bratstva in enakosti. Pričakujmo torej te Velike noči In pripravljamo ji pot, da pride čimprej In nam prinese novo — alelujo! Solidno in naihitreišo izdelavo voSih sak, po skrajno ku lantnih cenah tVAN PEČAR,Arega-fetome nufak tura Mr-ri*’©-. * ^ -m :: :: . M Moj piruh Odhodnlca dr. A. Sedlarja. Uradniki bivšega finančnega inšpektorata, davčne uprave in prijatelji so priredili ivj četrtek, 24. t. m. zvečer v dvorani Nabavljalne zadruge odhodnico finančnemu inšpektorju g. dr. Avgustu Sedlarju, ki odhaja po praznikih na svoje novo službeno mesto v Sarajevo. Številni govorniki so ob tej priliki naglašali nje gove zasluge za urad in uradništvo, pa tudi za javnost, ki si jih je pridobil s svojim demokratičnim poslovanjem in veliko uslužnostjo. Vsi govori so izzveneli v eno samo željo, da bi se g. dr. Sedlar čim-prej zopet vrnil v Maribor. Tej želji se pridružujemo tudi mi. Z dr. Sedlarjem izgublja Maribor moža, priljubljenega v vseh družabnih krogih. Nočna lekarniška služba. Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Savostova lekarna pri »Sv. Magdaleni« na Kralja Petra tngKk Prvi pevski praznik v Mariboru bo v nedeljo 17. aprila, ko bo velik koncert Ipavčeve župe, na katerem nastopijo pevska društva, včlanjena v župi. Svoje sodelovanje so prijavili poleg domačih še celjska društva, ptujska Glasbena Matica in poljčanski pevci. Koncert bo prva velika pevsko-kulturaa manifestacija slovenskega severa, kar je pozdraviti s posebnim veseljem. Druga društva so na-prošena, da to prireditev upoštevajo. Dobro nagrado prejme oni, ki izsledi in vrne trtno briz-palnico z dolgo kovinasto cevko in 22 metrov dolgo gumijasto cevko, ki je izginila iz vrta neke vile v Vrbanovi ulici. Predmete je oddati pri policiji oziroma v uredništvu »Maribordr Zeitung«. v vseh optikah. Ivan Pečar, fotomanufaktura. CosDoskp ulica 11 Maribor, 649 Klic nase meje NAŠE OBMEJNO DELO V POLETNEM ČASU. Po trinajstih letih narodnega razvoja je postal naiš Maribor ono duhovno središče, ki nam je fia slovenskem severu potrebno. Če se ozremo nazaj in presodimo opravljeno delov vidimo, da ni tako majhno, kakor bi se 'komu zdelo. Tudi glede na našo narodno in državno mejo, ki je bila nekoč najbolj zanemarjena, se je marsikaj spremenilo. Toda svoje velike naloge le še nismo izvršili. Naše dosedanje delo je bilo, žal, premalo sistematično in posvečalo se mu je premajhno število obmejnih delavcev. Zato so nerešena še mnoga vprašanja; rahli, prerahli so še marsikateri stiki Maribora z obmej-obmejnimi kraji. Z novo pomladjo se mora znova poživeti tudi naša skrb za mejo. Ko bo skopnel sneg ob reki Muri, v povirju Pesnice in na Kobanskem, nas bodo naše zelene gorice in gore same klicale k sebi. Temu njihovemu klicu se bomo morali odzvati in združiti bomo morali prijetno s koristnim: izlete z obmejnim delom. Organizacijo obojega je že ob svoji ustanovitvi prevzel SPD klub »Meja«, ki si je letos znova nadel nalogo, zainteresirati za svoja stremljenja čimširše narodne kroge, zlasti pa še našo mladino. Skrb za obmejne zadeve mora preiti iz dosedanjega ozkega kroga v široko javnost, v ves za-nimi kraji. Zato kličemo vse, ki se zavedajo dejstva, da bomo v zaledju varni samo tedaj, če bo trdna in narodnozavedna naša meja, da se pridružijo delu za dosego tega smotra. SPD klub »Meja« bo imel v soboto, 2. aprila ob 20. uri pri »Orlu« svoj letni občni zbor, na katerem bo sestavil program za bližajočo se pomlad, za poletje in jesen.. In že ta občni zbor naj pokaže, da je število obmejnih delavcev narastlo, da se bo po Veliki noči začelo novo, sistematično in neumorno delo. NEDELJA ob 5. uri PONEDELJEK POPOLDANSKA PREDSTAVA 4 ORLOW 4 VELIKA KAVARNA Velikonočne počitnice na šolah. Letos so velikonočne počitnice na vseh šolah pričelo na veliki četrtek in bodo trajale do srede po Veliki noči. Ta dan prične zopet redni pouk. Jožefov prater v Studencih ostane preko velikonočnih praznikov odprt, kjer se bo lahko mlado in staro zabavalo po mili volji. Službeni list dravske banovine objavlja v 24. številki od 25. marca 1932 uredbo o draginjskih dokladah državnih upokojencev, razpis ministra pravde o povračilu stroškov za prestajanje kazni vcjaškosodno obsojenih oseb, objave ban ske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932, razglas Narodne banke kraljevine Jugoslavije o zameni deset-dinarskih novčanic I. izdaje in razglas Narodne banke o zameni petdinarskih novčanic kraljevine Srbije. 2500 Din v gotovini je prvi dobitek na sokolski tomboli v nedeljo 3. aprila, ki čaka na srečnega dobitnika. Poleg tega moderna spalnica, šivalni stroj, kolo, kompletna kuhinjska oprema in mnogo sto drugih dragocenih dobitkov. Tablice so po 2.50 Din in se dobijo po trafikah in v Knjigarni Tiskovne zadruge. Oglejte si razstavo dobitkov, ki bo od petka naprej v garaži hotela »Orel« na Grajskem trgu. Skavtska konferenca. Na velikonočni ponedeljek ob 10. uri bo v dvorani tukajšnje klasične gimnazije skavtska konferenca z referati o mladini, mladinskem gibanju in skavtizmu. Med drugimi bodo predavali gg. dr. Leopold Poljanec, dr. Fendo Miiller, prof. dr. Anton Dolar im prof. Stanko Sila. Vsi, ki se zanimajo za mladinska vprašanja, pred vsem pa vzgojitelji, so iskremo vabljeni. Družabni večer priredijo studenški gasilci na velikonočni pondeljek v gostilni ligo. Pri tej priliki vzame slovo od svojih cen j. gostov gostilničar ligo. Prijatelji društva vljudno vabljeni! Lutkovni oder Sokola I. Za velikonočni ponedeljek napovedana predstava lutk, radi večerne prireditve društva odpade! Sokol Maribor I. uprizori na velikonočni ponedeljek ob 20. uri v telovadnici inž. podof. šole kralja Petra I. (kadetnica) Finžgarjevo dramo »Razvalina življenja«. Po predstavi bo družabni večer. — Prijatelji Sokolstva im odra, pridite! OGLAS mariborsko gledališče Sobota, 26. marca. Zaprto. Nedelja, 27. marca ob 15. uri: »Rdeča kapica«. Ljudske cene od Din 2—12. — Ob 20. uri: »Viktorija in njen huzar«-Zadnjič. Znižane cene. < " Ponedeljek, 28. marca ob 15. uri: »Dijak-prosjak«. Znižane cene. — Ob 20. uri/ »Trije vaški svetniki«. Velika noč v gledališču. Na velikonočno nedeljo popoldne ob 15. uri zadnja o* troška predstava v letošnji sezoni. Uprizori se Gorinškova pravljična igra s petjem in godbo »Rdeča kapica« zadnjič in pri ljudskih cenah. (Sedeži od Din 2.— de Din 12.—, stojišča po Din 3 in Din 2. . Zvečer ob 20. uri se uprizori privlačna Abrahamova opereta »Viktorija in njen huzar«. Znižane cene. Na velikonočni ponedeljek popoldne divna Millocker-jeva opereta »Divjak-prosjak«, eno izmed najlepših del klasične operetne produkcije. Veljajo znižane cene. — Zvečer ob 20. uri se ponovi zabavna veseloigra iz kmečkega življenja »Trije vaški svet* Od domače tovarne usnja smo prejeli radi splošne gospodarske krize za nekaj tisoč parov čevljev usnja po znižani ceni. Iz tega usnja izdelujemo dve vrsti polčevljev za poletno sezono. - Od 31 marca naprej prodajamo, dokler n« bo zaloga tega usnja izčrpana, proti gotovini: moške dvobarvne polčevlje po Din 142-— (nreie 228’^) moške gladko rjave polčevlje po „ 122*- (preje 210—) (damske in otroške, po velikosti, še nižje cene) Po teh cenah so čevlji namenjeni samo za kozumente. zato se partije trgovcem ne morejo oddajati. Vse druge cene so znatno znižane. K-A-R-0 Koroška cesta 19 (ni daleč) Ljudska univerza v Mariboru. V petek 1. aprila nadaljevanje slovenskega cikla. Obišče nas akademski slikar g. Rih. Jakopič iz Ljubljane, ki si je pridobil največjih zaslug, utiraje z muko in težavo tekom desetletij naši mladi slo venski umetnosti pot v narod. Pripove doval bo iz svojih spominov o naših domačih umetnostnih prilikah. Inkasni oddelek pri Trgovskem gremiju sestavlja evidenčno knjigo dolžnikov, ki se bo razmnožila in proti majhni odškod nini dala na razpolago trgovcem in obrtnikom. Naročila na to knjigo sprejema gremij samo do 3. aprila v svrho določitve naklade. Poznejše priglašence se ne bo moglo upoštevati. Razne tatvine. Šolskemu upravitelju Ivanu L. so neznani zlikovci snoči iz kleti odnesli 22 metrov dolgo cev iz gumija, vredno 600 Din. Trgovcu Ivanu Z. je bilo včeraj dopoldne izmaknjeno izpred glavne pošte moško kolo znamke »Neger« Št. 1313 v vrednosti 1800 Din. Blagajniku Ivanu T. v Koseskega ulici pa je nekdo iz pralnice sunil za Veliko noč pripravljeno, že očiščeno lepo mastno kokoško. Policijska kronika beleži samo nekaj aretacij radi beračenja in pijanosti ter raznih prijav. Licitacija na carinarnici. V torek 29. t. m. ob 9. uri dopoldne bo na glavni carinarnici licitacija raznovrstnega trgovskega blaga. Pustite cvetkam, naj govorijo! Naj mesto Vas pozdravijo Vaše znance in prijatelje na prvi pomladanski praznik, dan vstajenja. — Z majhnim izdatkom napravite vsakemu lepo velikonočno veselje, osvežite dom po dolgi zimi s cvetkami, ki naj spominjajo na budečo se naravo pomladi. Torej če želite z Vašim darilom razveseliti, kupujte samo cvetje iz cvetličnega salona D Ž A M O N J A, Gosposka 37. Me vesi za Veliko nož Vam popravi 10-APAli Nafvežia Izbira Popu«! de 20% Zahtevajta cenike Ivan Pečar, droge-fotomanufaktura Maribor. Gosposka ulica 11 Tatvina slik na razstavi ženskega društva. Socialnopolitični urad mestnega načelstva nas prosi za objavo naslednjega pojasnila: časopisje je poročalo o tatvini slik na razstavi ženskega društva v Cankarjevi soli, kjer je nastanjena v kleteh tudi mestna ogrevalnica. Vodstvo ogrevalnice ugotavlja, da so visele slike ves čas, kar je otvorjena ogrevalnica (od 31. decembra 1931), na istem mestu in da do razstave ni zmanjkala niti ena slika. Dostop na razstavo je bil prost vsemu ob-č^stvu kdo se naj sumniči tatvine slik? Gotovo prej tisti, ki je poznal nji-. vrednost, kakor pa preprosti siromašni posetniki ogrevalnice, ki se zanimajo predvsem za to, da si utešijo svoj glad. Vodstvo ogrevalnice je od vseg^ početka prepovedalo obiskovalcem dostop izven določenega rajona: Nadzorstvo nad njimi se izvršuje od dveh mestnih uslužbencev in rajonskega policijskega stražnika. Kogar zalotijo na prepovedanem^ prostoru, temu se takoj odvzame izkaznica in je izključen in ogrevalnice. Namigavanje na posetnike ogrevalnice ^ zvezi s tatvino slik je brez podlage ib se mora zavrniti, pač pa bi bila dolžnost vodstva razstave poskrbeti za paznika, kakor je to navada pri vseh javnih ra2' stavah. Vol prevrnil motociklista. Včeraj dopoldne je hlapec France L-1* Zg. Kungote s parom volov peljal voz, naložen z lesom, po Glavnem trgu proti mostu. Za njim je privozil na svojem m°' torju mehanik France Š. Ko je hotel pre“ Veliko kavarno prehiteti voz, sta se vol* radi ropota motorja poplašila, in je en v°' pri tem udaril z zadnjo nogo po krmil11 motorja tako, da se je vozač z motorjeff1 prevrnil. Gospod Š. se je samo lahko ra' nil na rokah, njegov motor pa je pre.cw poškodovan. Taka poštenost. Sodnik: Tako? Vi ste torej vlomili £ trafiko, da si vzamete samo škatlo cigaf? Obtoženec: Da, škatlo operas za 3C Din, gospod sodnik. Sodinik: No, kaj ste pa potem imeli o* praviti pri denarnem predalu? Obtoženec: Hotel sem položiti iK>tel 3o nu- mi zdi kakor S oko Isto o Sela župnega T. O. to' v sredo, 30. t. m. v župni pisarni v Nar. domu. Pričetek točilo ob 8. url — Zdravo! Sokol Poljčane. Pomemben dan za naše sokolsko društvo bo praznik na 4. aprila. Ta dan o-tvori Sokol svojo dvorano. Dvorana je Preurejena iz Hartnerjevega skladišča, katero je vzel Sokol za 10 let v najem, ‘p je ena največjih in najlepših v Dravinjski dolini in še daleč naokoli. Preureditev ie Stala veliko denarja, saj je postavljen ,udi nov oder z novimi kulisami, krasnim Zastorom in električno razsvetljavo. Ra-zen za telovadbo bo dvorana radi svoje Prostranosti lahko služila za raznovrstne Prireditve. Bratje, sestre in prijatelji Sokolstva, pridite na 4. aprila v čim večjem številu v prijazne Poljčane na otvoritev sokolske dvorane, da s svojim obiskom Nagradite trud požrtvovalnih sokolskih delavcev. — Zdravo! Smučarska Velika noč to prav pestra, Glavna prireditev bo PPd hitrostna tekma v smuku na Peci, "i jo priredi MSK na velikonočni ponedeljek kot zaključek visokoalpinskega |ečaja. Tekma bo pravi užitek tako za tekmovalce kot za publiko. Tekmovalci dodo morali presmučati 5 km dolgo pro-g0 z višinsko razliko preko 400 metrov, Za kar je treba že nekaj smučarskega Znanja. Publika pa bo uživala gledaje naše najboljše tekmovalce, ki se bodo borili za ponosni naslov, prvaka. Drugi pa pojdejo na Savinjske planine, na Korošico. Tudi tam bo nekaj zanimivih prireditev. V glavnem hitrostna tekma na 100 metrv z, letečim startom, to bo nekak prvi poizkus, postaviti tudi pri nas hitrostni Tekord v smučanju. Ako bodo presmučali strmino v temu preko 100 km na uro, bomo kar zadovoljni. Na velikonočni ponedeljek pa bo velik ‘0v pa Ij.sico. Svet okoli Korošice je za to' uprav'idealen in bo za smučarje velik užitek, ki se bodo udeležili lova. Vreme na Pohorju. Za praznike se obeta smučarjem naj-tepše vreme. Krasno pomladansko soln-Ce in obilica pršica. Koča na Pesku javlja na stari podlagi m lep nov pršič pri — 7° mraza, to-smuka izborna. Enako Ribniška koča, JpBni vrh, Rimski vrelec In Mežica. udi naše visoke planine so sedaj oži-■ ete. Savinjske planine s preko prazni-,-v oskrbovano Korošico so sedaj smu-Cafski raj. Povsod je torej lepa smuka zato za praznike v gore in planine! Nedeljo ob 10. dopoldne: prijateljska tekma SK Železničar mladina :SK Svoboda mladina; ob 14. prijateljska tekma ‘SSK Maribor I:SK Železničar I; ob JS.30 mednarodna tekma SK Siidbahn lQradec):SK Rapjd. v Ponedeljek ob 14.: prijateljska tekma ‘SSl< Maribor komb-:SK Rapld komb.; 15.30 mednarodna tekma SK Siid-. bahn (Gradec) :SK Železničar. ® ‘ekme bodo na igrišču ISSK Mari-“°ra in sicer ob vsakem vremenu. Skaoti%em Vsem bralcem skavtske rubrike veselo alelujo! Mariborski skavti. Naša Velika noč Na prelomu leta smo. Zima se je umaknila pomladi. Sestre in bratje, za nas je napočil čas! Hodili bomo spet v naravo, na izletih se pripravljali na zagrebški tabor, v naravi bomo pokazali, da naše delo pozimi ni bilo prazno, v naravi bomo našli spodbude in sile, da bomo svoje dolžnosti izpolnjevali lažje in bolje. Dom, šola, skavtizem — je naše geslo! Zato: čim ste opravili svoje dolžnosti, pojdite ven v naravo! Vračali se boste prerojeni, močni, sposobni za delo! Bodite pripravljeni! Sestanek roverov in stanaric. Klub Bobrov priredi na velikonočni ponedeljek ob 10. uri zjutraj sestanek roverov in stanaric dravske župe skavtov in planink v dvorani klasične gimnazije v Mariboru. Razen domačih skavtskih referentov so obljubili svoje sodelovanje gg. prof. dr. Dolar, prof. Sila in dr. Miil-ler. Prijavilo se je precej udeležencev iz Ljubljane in Celja, pričakovati pa je, da se bodo tudi druge edinice odzvale vsai z enim delegatom. Skavti in planinke! Na velikonočni ponedeljek zjutraj ob 9.25 pridejo udeleženci sestanka roverov in stanaric; pohitite vsi na kolodvor, da svoje brate in sestre dostojfio sprejmemo. Vsi in točno! Za II. zvezni tabor v Zagrebu vlada veliko zanimanje. Zato pa moramo — razen marsičesa drugega — vedeti tudi, da so stroški za pripravo tabora zelo veliki. Po proračunu bi moral pripr. odbor že pred taborom izplačati okoli 25.000 Din, a približno enako vsoto še po taboru. Ker podpore ni od nobene strani, se odbor obrača ponovno na člane: pri odboru se dobe zastonj hranilniki, propagandne znamke po 10 par in dopisnice po 50 par. Z nabiranjem v hranilnike in s kupovanjem znamk in dopisnic lahko vsak član znatno pripomore k prireditvi tabora. Sestre in bratje, vsi na noge in zbirajte prispevke za zvezni tabor! NAŠE NOVE ZMERNE CENE! MODEMU LAKASTI « ČEVLJI 0.145“ ISTI IZ DARŽUNA ČRNI Ali RJAVI,SAM0Dt75‘- ČRNI, RJAVI ALI V MODNIH BARVAH, TUDI S ŠIROKO PETO D.1Z3" ČRNI,RJAVI ALI V MODNIH BAR- VAH,RAZNE VRSTE MOŠKI P0LČEVLJI ČRNI ALI RJAVI D.165-1 d.128- fVfAlRsROR, Gosposka ulica 17 Kupujte kolke „Protituberkulozne lige** Pod strahovlado kralia Puščave Krvava kronika ugandske železnice. — Strašna drama v vagonu. — Pes ugnal leva in rešil svojega gospodarja. — Sonja? Ona se piruh. Pa trdp^uif: ZUnaj 16 barvana, znotraj Ko so Angleži gradili vzhodno-afriško železnico, ki veže Mombaso (glavno pristanišče britanske Vzhodne Afrike) in Indijski ocean z Viktorijskim jezerom, so imeli dosti neprijetnega opravka z levi. Saj je ta proga vodila skozi divjino, kjer je takrat še mrgolelo levov. Pri gradnji te železnice so bili večinoma zaposleni kot delavci indijski kuliji, in levi so kaj kmalu spoznali,- da je veliko lažje ujeti kakega kulija, nego loviti brzonogo antilopo. Tudi je gradnja železnice prepodila divjačino, in levi so bili lačni. Tako so postali ljudožrci in so bili pri tem neverjetno predrzni in zviti. Kronika gradnje te železnice je polna levjih napadov, in vodja gradnje polkovnik Patterson pripoveduje o tem mnogo zanimivega. Kljub temu, da so se zavarovali proti napadom levov na vse mogoče načine in izgradili taborišča kuli-jev v pravcate tdnjavc, iz katerih po solnčnem zatonu nihče ni smel več ven, — vendar ni pretekla skoro nobena noč, da bi ne. bil lev odnesel kakega kulija. Na postaji Tsavo so se nekega dne kar pri beletn dnevu levi sprehajali in blokirali uradnike poslopju. Ko se je nekoč iztiril tovorni vlak, ki je prevažal kulije, so levi napadli uboge ranjence. Ta strahovlada levov je postala tako huda, da so kuliji stavkali, in je vodstvo moralo ustaviti delo za nekaj tednov. Patterson je storil, kar je bilo v njegovih močeh, da zatre to levjo nadlogo-On pripoveduje, kako je tudi njega nekoč lev zahrbtno zalezel, ko je a puško sedel na preži na prav tega leva. Da so levi postajali čedalje bolj predrzni, je bil pač vzrok ta. ker so, kakor rečeno, imeli opravka s strahopetnimi kuliji. Saj postajajo tudi ljudje rogovileži in nasilneži tam. kjer se jim nihče n? upira. Privoščili pa so si levi tuintam tudi kakega Evropejca. Patterson pripoveduje tale dogodek: Trije inženirji, Anglež, Nemec in Italijan, so se odpravili na lov na nekega leva, ki je bil posebno krvoločen in je imel na vesti že nešteto zločinstev, katerih žrtev so bili ubogi kuliji. Ker se je prikazoval ta lev večkrat na istem mestu tik ob progi pri postaji Sim-ba (po naše Lev), so gospodje upali, da jim ga bo mogoče tam ustreliti, in so se odpeljali s svojimi črnimi služabniki do te postaje. Tam so svoj vagon zapeljali na stranski tir, odkoder so imeli dober razgled na dotično mesto. Vagon je imel dva oddelka, zvezana z vrati. V prvem oddelku, kjer je na obeh straneh stala postelj, na sredi pa miza, so se gospodje pripravili in sklenili, da bodo izmenoma stražili. Anglež, ki je prvi imel nočno stražo, se je vlegel na eno postelj, Nemec na drugo, Italijan pa si je postlal pod mizo, Kaj se je potem zgodilo, tega nihče natančno ne ve: Lev je moral priti popolnoma neopaženo po stopnicah gor in v vagon. In je Angleža z enim samim udarcem svoje šape neslišno ubil. Ko se je Italijan v tesnem in temnem vagonu od tega prebudil, ker je leva poleg sebe nekako začutil, takrat je bil Anglež naj-brže že mrtev. Italijan se je tako prestrašil, da je bil trenutno ves tj-d, vendar se mu je posrečilo skočiti skozi okno. Med tem se je prebudil tudi Nemec. Naglo je hotel zgrabiti puško, ležečo na mizi. Namesto puške pa je začutita njegova roka toplo, mehko dlako leva. Z enim skokom je bil iz postelje in je srečno ušel v drugi oddelek. Vsled teže velike zverine se je bil mali vagon nagivl na stran, tako da so se premična vrata sama od sebe zaprla. Zdaj je bil lev s svo- jo mrtvo žrtvijo sam. Čez nekaj časa so ga slišali, kako je skočil pri oknu ven. Svojo žrtev je odnesel, in so drugi dan našli v bližini samo glavo nesrečnega Angleža- Nedolgo po tem dogodku >s zašel lev v past, nastavljeno tam v bližini, in po raznih znakih so spoznali v njem, morilca. Bil je zelo stara zverina, ki je postal zato tak ljudožre, ker mu je lov na divjačino že bil pretežaven. Grozen doživljaj, ki se je pa še nekako srečno iztekel, je imel tudi neki gozdar, ko je v spremstvu svojega psa po solnčnem zatonu jahal domov. Njegovi štirje črni sluge sp bili precej zaostali za njim. Naenkrat sta iz goščave planila dva leva, ga naskočila in potegnila s konja Mož je padel dobesedno v žrelo enega leva, ki ga je za ramo vlekel kakih dvajset metrov daleč, dočim je drugi lev zasledoval bežečega konja. Na čudežen način se je posrečilo gozdarju izvleči svoj nož in leva usmrtiti. Dasi težko ranjen je potem splezal na drevo baš v trenutku, ko se je drugi lev, ki konja ni mogel dohiteti, povrnil, z lajajočim psom za petami. Lev je sledil gozdarjevi krvavi sledi, ki ga je privedla do drevesa, in se {e pripravil, da skoči na drevo. Toda zvesti pes mu ni dal miru. Spretno se izogiba-je levovim šapam, ga je lajaje obkrože-val, njegov gospadar pa ga je z drevesa s kričanjem in klicanjem š*s bolj spodbujal. Naposled se je lev naveličal pasje nadlege in se izgubil v goščavo. Kmalu potem so prispeli črnci in so rešili svojega gospodarja. Dasi. je trpel strašne bolečine, je moral še prestati štirinajst kilometrov dolgo pot do taborišča. Od tam so ga prenesli v bolnišnico v Komarti-PoTt, kamor je dospel šesti dan po nezgodi, že v hudi vročici. Vendar je ob skrbni negi zdravnikov popolnoma okreval. ipomtniaite te CMD Rudolf J. VSTAJENJE Solnce je sijalo. 2e dolgo ni bilo solnce tako prijazno in tako lepo, pa tudi zemlja je bila prerojena — nova. In zato sem tudi jaz dobil novo obleko. Ponosen sem bil, obraz mi je kar žarel veselja. Vse je bilo zame novo: solnce, zemlja in jaz. Potem so zazvonili zvonovi, pevci so zapeli in ljudje so se vsipali iz cerkve. Krist je vstal! Zunaj je bilo lepo! Mačice so se smejale, veter je prijazno poigraval — vse je bilo srečno, .vse veselo. Vse se mi je zdelo kot en sam velik in mogočen spev. Lepo je bilo. Mislil sem na mamico, na očeta, na Jagnje na oltarju; na Jeznsa, ki so ga nesramni razbojniki ubili, na gnjat in na potico, ki me je čakala doma. Lepo je bilo. Solnce je sijalo tako veselo; klečal sem, sklenil roke in molitev in vera je bila v mojem srcu. Takrat ... ... končno sem se prebudil iz mučnega in težkega sna. Nisem vedel kje sem. Vse se mi je zdelo čudno, nejasno -megleno. V daljavi so zvonili zvonovi. Vstajenje!? O bratje, o svet! Čudna je bila moja misel. Stekel sem, mislil, da ubežim samemu sebi. Ljudje so hodili mimo mene. Čudni so bili, neznani Lepo so bili oblečeni, v gumbnicah so imeli bele rože. Hiteli so in me gledali z začudenimi pogledi. Kam?! O bratje, o svet! In hiteli so dalje, silno se jim je mudilo. Le čuden šepet je odgovarjal: »Vstajenje!« »Stojte, stojte!« sem zaklical. »Ni še prišla ura, On še ni vstal, še leži v grobu.« In ljudje so se ustavili. Vedno več jih /e bilo, vedno večja gneča je nastajala okoli mene. Mene se pa je polastil strah in hotel sem zbežati. A zadržali so me. »Stoj! Zakaj si kričal!« »Ni še vstal! Vem; kajti bil sem pri njem. Še vedno leži v grobu in straža stoji pri njem! Niso si še razdelili njegovega oblačila!« Takrat so se zagrohotali vsi okoli mene. »Od kod več to, prerok?« so vpraševali »Ali si bil tam, ali si morda položil roke v njegove rane? Ali pa si nemara sam kockal za njegovo obleko?« Zagrohotali so se še bolj divje in moj strah se je spremenil v obup. O bratje, o svet! Tekel sem dalje. Nisem si upal pogledati na ljudi, ki so hodili mimo. Saj so imeli bele rože v gumbnicah. V tla sem gledal in bežal, bežal ... Tudi takrat je sijalo solnce, tudi ta-«rat je bila spomlad. In veter je igral svojo večno igro, in mačice so veselo plesale svoje večni ples. »Kaj je?« sem vprašal in težko mi je bilo pri srcu. »Vstajenje!« je odgovoril veter. — »Vstajenje!« so odgovorile mačice na vejah. »Ne! Ni mogoče! On ni vstal. Saj sem bil tam! Mrtev je in straža stoji pred pragom^ »Vstal je!« so trdile mačice in plesale dalje. — »Vstal je!« je pritrjeval veter. Takrat mi je bilo še hujše pri srcu! O priroda, o svet! Zdelo se mi je, da sem prišel na cilj. Pot je tekel z mene, in noge so bile trudne. Pod mano je ležala dolina — dolga, neizmerna. Tam, v daljavi, je stala cerkev, okoli nje se je vila procesija in zlata monštranca se je svetila v solncu. In pod baldahinom so nesli zlato jagnje. Ljudje so se odkrivali in klečali. A niti enega glasu nisem slišal. Bila je samo nema slika tam v daljavi. »Ali vidiš sedaj, da sem imel prav,« je hitel veter. — »Ali vidiš zlato jagnje? Vstal je!« so govorile mačice. O, srečen sem bil tedaj, kajti vedel sem, da ni vstal. »■Saj ne more vstati, ko sem ga videl mrtvega in zastraženega!« sem zaklical, a glas se je izgubil v vetru. O bratje, o priroda, o svet! In veter je utihnil, mačice so postajale žalostne. Tam daleč so vstajali ljudje in se pokrivali. Spoznal sem jih: imeli so bele rože v gumbnicah. Moja duša je bila izmučena do smrti. Moje srce je bilo polno žalosti. Hotel sem moliti, a molitev je zamrla, roke so mi otrpnile. O bratje, o svet! Samo te besede so šepetale moja usta, samo te besede je molilo moje bolno srce. O bratje, o svet, o ...! Še nekaj sem hotel povedati, ko da še ni molitev končana, ko da ni bilo vse, kar sem povedal. Vedno težje mi je bilo pri srcu in pot mi je stopal na čelo, kolena so mi klecnila — vse, kakor da bi bojeval smrtni boj. In takrat je privrelo iz mojega, do smrti izmučenega srca zadnje, kar sem še imel: O bratje, o svet, o Bog! Iz neznane daljave je odgovorila P0, sem zvonov — tiho, neznano. Čudno in tajinstveno je bilo čuvstvOi ki me je spreletelo in srce je bilo ozdrav-ljeno. »Vstal bo!« je zašepetalo iz daljav* in se izgubilo v daljavo. In vera je drugič bila v mojem src% O bratje, o Bog! Vesel sem bil. Pa kdo bi mi to zameril, ko sem pa mlad, mlad! , In kadar je človek mlad in srečen, takrat je tudi vesel, razposajeno vesel, da sam ne ve kaj bi storil. In tako vesel sem bil tudi jaz. Bilo le to nekega pomladanskega dne, ko !® solnce zopet prijaznejše sijalo in narava se je budila. > Zadnji desetak sem imel v žepu, a kljub temu sem bil vesel in sem šel, da ga zapravim — hotel sem v kino, ali kamorkoli. In podal sem se v mesto — ves srečen in vesel. Nenadoma se ustavi pred menoj majhen deček, raztrgan, lase kuštrave, ustnice nabrekle in razpokane od mraza. Sklenil je ozeble roke, me milo pogledal in zaprosil: »Prosim, dajte mi dinar! Lepo prosim! Vesel sem bil, mlad, nasmehnil sem s9 ni ga vprašal: Čemu ti neki bo, mali?« »Da si kupim kruha! Lačen sem!« Žalostne so bile njegove besede, solza je bila v njegovem očesu, a jaz sent bil vesel in mfad in zato nisem pomisli) dalje. »Kje pa imaš mater?«, sem ga vprašal. »Mamica je bolna!« je odgovoril deček in solza je zdrsela preko lica in padla na modrikaste roke, ki so bile še vedno sklenjene. »In oče?« sem vprašal dalje. »Atek je umrl!« je odgovoril deček io solza je padla za solzo. A jaz sem šel dalje. Saj, če mu dam dinar, ne morem v kino,. sem si mislil O človek! Nehote sem se obrnil. In deček je sta» pred elegantno damo in gospodom z belo rožo v gumbnici in prosil, prosil. Niti ozrla se nista na dečka. Šla sta mimo. Takrat me je bilo sram samega sebe. Gnus se me je polastil in stekel sem za dečkom. Ko sem ga dohitel, sem mil stisnil desetak v roko. »Ah, vzemi to! Jutri je Velika noč m On bo vstal!« In sem bil srečen in vera je bila v mojem srcu. VELIKONOČNE Velika noč — simbol vstajenja narave in človeštva odpira predvsem ubogemu in trpečemu človeku lepšo bodočnost, kar se izraža zlasti v prastarih običajih širom naše domovine. Ko na veliki teden zvonovi »gredo v Rim«, se prično velikonočne ceremonije. Na Dolenjskem prihaja že v torek popoldne mladež k večernicam z ropotača-mi, ragljami, klopotci in čaka trenutka, da ugasnejo sveče in se da znamenje, kdaj bodo Judje zavpili: Križaj ga! Tedaj deca to kričanje Judov izpopolni s svojim ropotanjem, kar najbolj more. Ponekod je navada, da vlači mladina po ves dan staire deske, zaboje in sode pred cerkev in koncem večernic vso to robo z ogromnim ropotom razbije. Pravijo, da s tem »Boga strašijo.« Kadar v Belokrajini na veliki četrtek drdra velika raglja, se ženske umivajo, da ne bi dobile lišajev. Gorenjke pa s tem posnemajo Zveličarja, ki je umival pri zadnji večerji. Goriški Slovenci se na veliki četrtek in soboto, med glorijo, umivajo celo v cerkvi, ker s tem »umijejo grehe s sebe«. Ponekod jedo na veliki četrtek koprive, da se obvarujejo čaranja. Na bivšem Štajerskem pa je navada, da si ljudje ta dan naberejo hvopiv, da bi bili »obvarovani gromske strele«. Na veliki petek je vsa zemlja mrtva in žaluje radi Kristusove smrti. Takrat kmet ne sme orati. Ponekod dobi živina ta dan zelenje s cvetnonedeljskih butar. Če je na veliki petek dež, pomeni to skrajno nerodovitno leto. Kdor je na veliki petek meso, se zadavi. Kdor ta dan ne gre k božjemu grobu, ne bo srečen... ♦ Ogenj, ki mora goreti na veliko soboto pri cerkvi, je treba zanetiti s kresilom in kamnom. Dokler ne pride v hiše blagoslovljen ogenj, gospodinja ta dan na ognjišču ne zaneti ognja. Samo na takem ognju se smejo kuhati piruhi, krača in klobase! V Škofji Loki je navada, da nosijo otroci blagoslovljen ogenj po vsem posestvu okoli. Koroški Slovenci imajo običaj, da na veliko soboto zvečer hodijo po vaseh s prižganimi bakljami, preganjajoč čarovnije. Že v postu posekajo v žili bor ali smreko, jo oklestijo, nesejo jo na hrib in jo zvečer prižgejo na debelem koncu. Potem nosi vsaka hiša po vsem posestvu svojo »baklo«. Nositi jo morajo neoženjeni možje, za njimi gredo stari ljudje in »žebrajo« molitve za dobro letino. Končno zaneso vse bakle na hrib, kjer dogore v kresu. Na Pohorju kurijo kres zvečer, v Halozah pa v nedeljo zjutraj. Pravijo: »Dokoder ovi dim, do taj ni kuge, pa tudi mraz tam hajdine ne pogubi.« Na veliko soboto ponekod pokrope vse stanovanjske in gospodarske prostore. Kadar na veliko soboto »odklenejo« zvonove, ki so »prišli iz Rima«, se naj, kdor more, brž umije. Vera je, da se človeka potem ne prime kuga. Goriški Slovenci si s tem umivajo grehe, štajerski se branijo mrzlice, koroški pa se med zvonenjem valjajo po tleh, da bi jih čez leto ne bolel trebuh. Na veliko soboto popoldne je »žegen«. V cerkev nosijo simbolične velikonočne jestvine blagoslovit. Po vinorodnih krajih na Kranjskem hodijo duhovniki po fari blagoslavljat vino. Pred hišami postavijo mize z lepimi prti, nanje pa jestvine in vino. Še Valvazor opisuje ta običaj. Po drugod pa opašejo dekleta bel predpasnik, nalože v jerbas krače, potice, piruhe, hrena, kruh itd., pokrijejo jer-bas s prtom, ki je nalašč v to svrho izvezen in kaže Kristov monogram in mučilno orodje in, je vč»sih prava ljudska umetnina. Na Gorenjskem mora biti jer-bas kar se da visoko naložen in je tudi v navadi, da je pod prtom še zložena blazina. Žato pa gorje dekletu, ki bi se jerbasa še — blazina! Ko stopajo dekleta iz cerkve, nastane pri vratih navadno silovita gneča. Pravijo namreč, da se bo tista, ki bo prva zunaj, tisto leto prva omožila. Za to se zanimajo tudi fantje, ki pridejo gledat dirko. Potem je zopet tekma, katera bo prej doma in se bo umila, da dobi lepšega moža. Zvečer na veliko soboto pridejo fantje k dekletom Ž« po piruhe. 0 Pravijo, da so »piruhi« že poganskega izvora. Baje so jih Slovani od nekdaj za vuzem rdeče in rumeno barvali in sicer »rumenemu solncu spomladi n® čast«. Beseda piruh pomeni menda »rdeče«. Belokrajnci in Štajerci pa rabijo besedo »pisanke«, Prekmurci »remenke«1 Ljudje si tolmačijo pomen piruhov takele: jajce je simbol rodovitnosti in nove! ga življenja. Po cerkveni razlagi pome11 jajce Kristusa, lupina pomeni grob, beVfl* rjuhe, rumenjak pa Jezusovo dušo. (>r' namentika na piruhih je zelo različna f zanimiva. Ponekod potresajo lupine okoli hiše. da ne pride blizu strupena #va Na Dolenjskem trdijo, da žabe za vse 1®' to utihnejo, če vržeš v lužo lupine blagoslovljenega piruha. 0 Velikonočna nedelja in ponedeljek st® radostna praznika, ki sta med ljudstvom sila v čislih. Najbolj lišpave obleke morajo obleči dekleta, kajti velikonočni P°' nedeljek je odločilen dan za snubce, z‘a' sti za one, ki so zamudili to pred Pu' stom! psi Mariborski »V E C E R NI K« Jutra mKammmmmmmammmmmmmmmmmmmammmm Currer Bell: 74 Lowoodska sirota Kako tih, vroč, lep dan! Kaka zlata puščava, ta Prostrana goljava! Povsod solnce! Ko bi mogla tu bajno ostati! Martinček je tekal čez skalo, čebela je brenčala med črnicami. Kako rada bi bila menjala z martinčkom, imela bi vsaj zavetje in hrane. A bila sem človek s človeškimi potrebami in nisem smela ostati, K*ar ni bilo pomoči. Vstala sem in pogledala svojo Posteljo. Mračna je bila moja bodočnost in bilo mi je skoro žal, da me Stvarnik med spanjem ni poklical k cehi; telo bi se bilo mirno vrnilo k zemlji, iz katere ie bilo vzeto. A živela sem, čutila sem vse potrebe, muke, odgovornosti življenja. Morala sem zadeti breme na pleča, skrbeti za živež, prebiti muke, prenašati odgovornosti. In napotila sem se spet v svet. Ko sem spet dospela do Whitcrossa, sem jo mahnila po cesti, ki je držala strani od že pripekajočega solca. Po drugih nagibih'se mi ni bilo treba ravnati. Dolgo sem hodila. Ko sem bila pošteno utrujena, sem sela na kamen ob cesti in se prepustila apatiji, ki se ie bila polastila mojega telesa in moje duše. Tedaj je zazvonilo; nekje te bila cerkev. Okrenila sem se v smer, odkoder je prihajal zvok; med romantičnimi griči, ki jih že dobro uro nisem bila več pogledala, sem zapazila selo in zvonik. Vsa ravan °b desni strani ceste je bila polna pašnikov, njiv in gozdov. Bister potoček se je vil skozi zelenje, skozi grmovje, čez solnčno trato. Ropot težko obloženega voza, ki se je vzpenjal po cesti, me je spet opozoril na to, kar se godi okoli mene. Nedaleč od ceste je nekdo pasel dve kravi. Bila sem torej spet blizu ljudi in ljudske muke. Morala sem dalje; treba je bilo se boriti za življenje in garati kot ves svet. Nekako ob dveh popoldne sem stopila v vas. Na koncu edine ulice je bila trgovina, v oknu je bil izložen kruh. Vsaj hlebček bi ga bila rada imela, ki bi me spet malo okrepil, sicer bi ne mogla naprej. Jedva sem prišla med ljudi, že me je obšla želja, da bi bila močna. Saj bi bilo sramotno, ko bi se zgrudila od glada na selski ulici. Ali nisem imela ničesar pri sebi, kar bi lahko zamerila za kruh? Okoli vratu sem nosila svileno rutico, imela sem rokavice. Nič še nisem vedela o tem, kako ljudje v sili postopajo- Nisem vedela, ali bodo hoteli te stvari vzeti; bržkone jih bodo odklonili, toda poizkusiti sem le morala. Stopila sem v trgovino, žena je bila v njej. Ko je videla, da je vstopila lepo oblečena oseba, je vljudno vprašala, kaj bi rada. Sram me je bilo in jezik mi ni hotel izreči prošnje, ki sem si jo bila pripravila. Nisem si ji upala ponuditi napol ponošenih rokavic in posvaljkanega robca, saj bi'se bila osmešila. Prosila sem jo, ali bi ne smela malo sesti, ker sem bila trudna. Razočarana žena >e privolila. Pokazala mi je stol in zgrudila sem se nanj. Na jok me je sililo, a ker sem čutila, kako bi bile čudno, če bi me bile oblile solze, sem se ga vzdržala. Vprašala sem, ali imajo v vasi šiviljo ali pa ženo, ki opravlja ročna dela. »Da. dve ali tri so, prav toliko jih je, kolikor jih rabimo za delo v vasi.« Razmišljala sem. Sila mi je trkala na vrata. Nisem imela ne sredstev ne znancev ne beliča. Nekaj je bilo treba storiti. Kaj? Prositi sem morala pomoči. Kje? »Ali veste za kako službo v soseščini?« »Ne — ne vem zanjo.« »S čim se bavijo ljudje v tem selu?« »Na polju delajo, nekateri pa v iglarni Mr. Olivra in v livarnici.« »Ali uporablja za delo tudi žene?« »Ne, samn može.« »In kaj delajo žene?« »Ne vem,« je bil odgovor. »Ene to, druge ono. Re* veži si pomagajo, kakor morejo.« Kakor da so ji moja vprašanja presedala. S kakšno pravico sem jo nadlegovala? Nekaj sosed je prišlo' v trgovino, ki jim je bilo treba mojega stola. Poslovila sem se. Šla sein po ulici in gledala na desno in levo. Ničesar se nisem domislila, nobenega izgovora, nobena pretveze, da bi vstopila. Hodila sem po selu, mudila sem se tu in tam, da bi minilo nekaj ur. Izmučena serrt onemogla od gladu sem odšla po stezi iz vasi in sela v mejo. Čez nekaj minut sem bila spet na nogah, iščoč pomoči ali vsaj nasveta. Lepa hišica z vrtcem je stala na vrhu klanca. Tam sem postala. Kakšno pravico sem: imela, da bi vstopila v hišo? Kaj je bilo ljudem v hiši do mene? Pa sem le šla k vratom in potrkala. Brhka mlada žena mi je prišla odpirat. Z milim glasom sem vprašala, ali jim rabi dekla. »Ne,« je odgovorila, »dekle nimamo pri hiši.« »Ali bi mi vedeli reči, kje bi mogla najti kako službo?« sem nadaljevala. »Tujka sem brez znancev v teh' krajih. Hotela bi delati, karkoli.« Iz Slov. Bistrice Vinska razstava podružnice vinarskega društva v dneh od 19. do 21. t. m. je uspela nad vse pričakovanje. Ta vinska razstava, ki je bila vse tri dni dobro obiskana, je jasno pokazala, da so naša pohorska vina prvorazred-na. Kupcev je bilo na razstavi razmeroma še precejšnje število. Izmed 186 razstavljenih vzorcev so se odlikovala sortirana vina s posestev dr. Aattemsa in g. Janžekoviča. Kot prvovrstno namizno vino je bilo ocenjeno vino g. Rateja. Izredno pozornost je zbudilo tudi vino g. dr. Črneja. Tudi med ostalimi vini je bilo Nekaj prvovrstnih vzorcev in so bila zelo dobro ocenjena. Upajmo, da se bo razstava vsako leto ponavljala, kar bo poživilo tekmovanja med vinogradniki, tako da bodo posvečali vso skrb svojim vinogradom in da bodo le prvorazredni Pridelki prihajali na trg, kar bo dvignilo renome naše kapljice. Iz strahu pred kaznijo se je v zaporu tukajšnje garnizije obesil vojak-begunec. Punt je že večkrat pobegnil, a so ga Vselej dobili. Pri zadnjem pobegu je z hekim tovarišem v Mariboru ukradel čoln in pobegnil po Dravi. V bližini Ptu-la ie njegov tovariš ponesrečil in utonil, pa je avanturo nadaljeval. Zdaj si 3e končal življenje na lastnem opasaču * Nedeljo popoldne, takoj potem, ko je ežiirni oficir pregledal zapor. Sokolsko delo. V nedeljo dopoldne je ml v deški osnovni šoli sestanek okoliših fantov, ki si žele ustanoviti lastno sokolsko četo Slov. Bistrica okolica. Naj-peŽ fantov je bilo iz Visol, in sicer 11. Pogrešali pa smo telovadce iz Zg. Bi-strice. Skupaj se je prijavilo 24 telovad- mh Članov. Iz Prekmurja Slovo župana Benka. Na zadnji seji Murskosoboškega občinskega sveta, se je Poslovil dosedanji župan, narodni posla-J*ec g. Josip Benko od občinskega sveta. Novi župan notar g. Koder in neka-*Potaknilo in bi se pri padcu skotalila iz teri drugi govorniki so orisali njegove zasluge za mestno občino in želeli, da bi tudi kot poslanec tako odlično izvrševal svojo nalogo, kakor jo je kot župan. Zaščiti dece in mladine. V Murski So-°ti se je te dni ustanovilo Društvo za zaščito dece in mladine. Za predsednika Je hil izvoljen šolski nadzornik g. J. Vel-nar. Požig gospodarskega poslopja. Te dni le neznan zlikovec ponoči zažgal gospodarsko poslopje Janeza Benka v Proseš-ki vasi. Poslopje je pogorelo do tal. Škoda ie precejšnja, posebno, ker Benko ni ml zavarovan. ustrelil očeta- Posestniški sin Jer-iz Sela je pri streljanju vran po nesreči svojega očeta Adama Oče se je takoj mrtev zgrudil se je prostovoljno javil orož- Odpust veleposestniških uslužbencev. Veleposestvo Esterhazy v Zitkovcih je vsled likvidacije odpustilo s 1. aprilom vse svoje uslužbence. Prizadetih je 10 družin. Vinska razstava. V Dolnji Lendavi bo 24. aprila velika vinska razstava. Na razstavi, ki bo sploh prva te vrste v Prekmurju, bodo zastopana vina iz Lendavskih goric in od drugod. • Nalila izbila ban za barvanje iaji poleg raznih drugih potrebščin Ivan Pečar, droge-parfumerija, foto Corso Gg. poverjenikom, članom in prijateljem Vodnikove družbe. Vodnikova družba je zaključila s svojim zborom 22. t. m. šesto leto svojega obstoja in delovanja med našijn narodom. V tej kratki dobi šestih let je družba razposlala okoli pol milijona družbenih knjig med narod, ter s tem opravila ogromno delo na polju ljudske prosvete in kulture. Za leto 1932. je določil družbeni odbor naslednji književni program, in sicer: 1. Vodnikovo pratiko, ki bo še bolj bogato opremljena kot doslej; prinesla bo poleg lepih slik v bakrotisku mnogo člankov pestre vsebine. 2. Pupin: »Od pastirja do izumitelja« II. del. 3. Ravljenov roman »Tulipan«, ki opisuje življenje naših izseljencev na West-falskem. 4. Leposlovno knjigo. Izmed predloženih rokopisov za to leposlovno knjigo bo odbor izbral najboljšega. Gg. poverjeniki! Preglejte svoje nabiralne bloke, ako so vsi Vaši lanski člani že pristopili k Vodnikovi družbi za to leto! Omahljivce skušajte takoj pridobiti. Letošnji književni program naj Vam vlije novega poguma in spodbude, da s podvojeno silo nabirate člane Vodnikovi družbi. Ne strašite se dela! Saj delate za naš narod, za njegovo izobrazbo in kulturo! Naj ne bo v Vašem okolišu prijatelja in Znanca, ki bi ne bil član Vodnikove družbe! Vsak stari član Vodnikove družbe naj podpira svojega poverjenika pri njegovem delu s tem, da pridobi družbi vsaj enega novega člana. To kulturno delo naj mu bo v čast in ponos! Torej na delo za Vodnikovo družbo, da pridobimo družbi z združenimi močmi in vztrajnim delom čifn večjo armado članov! Na delo za procvit in napredek Vodnikove družbe! Vsem gg. poverjenikom(cam), vsem starim in novim članom(icam) Jeli Vodnikova družba veselo alelujo! Elmono * Henne - shampon! najidealnejše sredstvo za piranje in barvanje las samo pri Ivanu Pečarju, droge-parfumenia Maribor, Gosposka ulica 11. 850 Diamantni rudniki ustavljajo delo. t Dajvečja družba za diamante na svetu, De Beers, je te dni sklenila, da bo dne 1. aprila ustavila delo v svojih diamantnih rudnikih v Kimberleyu. Einake sklepe so pa napravile tudi druge večje družbe, posebno one v Pretoriji. Vzrok je to, da je po trditvi družbe sedaj že preveč diamantov na svetu in bi, če bi se nabirali in brusili še novi, cene zelo padle. To se pa ne sme zgoditi, ker bi sicer ti dragi kamni izgubili ves sedanji pomen. Trgovina z diamanti je že doslej doživela težko krizo, posebno zaradi velikih količin, ki so bile vržene na svetovni trg iz Rusije. Plemiči in bogataši, so prinesli s seboj večinoma le juvele, kateire so v tujini morali prodati, če so hoteli živeti. Še več dragih kamnov pa so spravili na trg boljševiki sami, ki so jih zaplenili jk> cerkvah, gradovih itd. Nadalje pa so bili odkriti tudi veliki novi rudniki v Lichtenburgu, Transvaalu in Namaquaji. Zadnji udarec je pa diamantni industriji zadala sedanja težka gospodarska kriza. in soono stanovanje iščem za takoj. Naslov pustiti pri u-pravi »Večernilm«.___________________962 Francija ima največ avtomobilov. Po neki ameriški statistiki je Francija tista evropska dežela, v kateri je bilo koncem leta 1931 največje število avtomobilov v prometu, namreč 1,695.000, na-pram 1,557.000 v Angliji in 688.000 v Nemčiji. Na tem polju prekašajo Francijo samo Zedinjene države z 26,132.000 avtomobilov. Francija je tudi edina dežela, kjer je število koncem 1. 1931 .v prometu stoječih avtomobilov; napram 1930 po-rastlo za 195.000 vozov, dočim je bilo vi Zedinjenih državah zabeležiti nazadovanje za 558.000, v Angliji pa za 1000 avtomobilov. Njeno zadoščenje. On: Zdaj sem pa po nesreči požrl gumb od ovratnika! Ona: Zdaj vsaj enkrat veš, kje ga imaš! Hvaležnost. »Tu imate dinar. Zdaj pa za božjo voljo že enkrat nehajte lajnati podi mojim oknom!« »Samo Še eno zahvalno Vam bom zaigral, dobri gospod!« Restavracija Senica Tattenbachova ul. Za velikonočne praznike točimo novodošli biser iz Kovaškega vrha (Schmitzbergerperle). — Ocvrti kozlički porcija 10 Din. 20-a Sobo in Črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago, izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3. za kavarno »Astoria«, 3 Otroški voziček, moderne oblike, dobro ohranjen na prodaj. Kje, pove uprava »Večernika«. 995 15 prvovrstnih tkalk takoj sprejme mehanična tkalnica, barvarna in apretura E. Zelenka & Co. 974 Sobo prazno ali s štedilnikom oddam s 15. aprilom. Dušanova ul. 9. 97,- Parada velikonočnih zajčkov KRAVATE iz »Bemberg-svile« po Din 12-., 14.-, 16, smo cene perilu tako znižali, da se Vam bo zdelo to, ko si boste ogledali cene v naših izložbah nemogoče. ettr v -po#**«} PULOVERI brez rokavov različnih barv po Lin 65 ja nas morate, ker pri teh cenah sko-io nič ne zaslužimo, podnirati z obilnimi nakupi, da bomo promet dvignili in te tako zelo znižane cene lahko tudi stalno držali. Da se prepričate morate obiskati Record« Din 7.-, vse oblike na zalogi SRAJCE modne iz popelina od Din 62.- naprej. Tovarniška zaloga perila i Jos. Karničnik, I. BABIC MARIBOR, Gosposka 24 Papirnica Liudske tiskarne Maribor, Slomikov trs štev. 4 SEMENA BOGATO SORTIRANA ZALOGA M.Berdaii-Maribor.Trg Svobode priporoča svojo veliko zalogo deteljnega, travnega in vrtnarskega semena najboljše kakovosti. Obenem pa tudi lahko krijete v moji trgovini svojo potrebo glede kave, sladkorja moke itd., vse po nainižjl dnevni ceni. 977 angleških in češki i kamgarnov do najfinejših vrst Platno za perilo Srajce, kravate, nogavice itd. ob znižanih cenah na or o k e! Velika zaloga angleškega sukna FRANJO MAJER MARIBOR - GLAVNI TRG 9 L. 02NIK, MAR130 ? KOROŠKA CESTA 9 iežeč.b kartotek na krogljični ležaj. Zahtevajte prospekte! »SOFRA«, MARIBOR, TELEFON 2510, Lokal pripraven za vsako obrt ali skladišče oddam. Mesarska 5, 991 Opremljeno sobo š posebnim vhodom oddam. Vpraša se Mlinska ulica 10. 1007 Moško perilo v najboljši kakovosti dobite samo pri tvrdki Maribor Gosposka 24 Lastna Izdelovalnka! Loška ulica 5 Lepo solnčno sobo z dvema, enveutuelfto eno posteljo od-, datn. Trg Kralja Petra, vhod Vrštov-škova 4/1 desno______________________1003 Družabnika, oziroma posestnika s primernim kapi* talom sprejmem v dobro vpeljano gostilno kot kompanjona. Ponudbe pod »Sigurna eksistenca«________________-1023 Prodam novozidano hišo z vrtom. Gozdna 9, Pobrežje_________________________ 975 Gambrinova dvorana! Najboljša domača hrana, kosilo in ve* Čerja za Din 12.50. Abonenti se sprejmejo 952 — 1 '1 —— 1 i . I 1 *^l Kupim rabljene stelaže in pulte za špecerijsko trgovino. Ponudbe n* upravo lista pod »Nujno«. 994 Tednik »Zabavni list«, Stražišče pri Kranju. Vsaka številka samo Din 1. ' Zahtevajte brezplačne številke na ogled.. 23a Higflenlčno parno čiščenje in desinficiranje posteljnega perja v Vaši navzočnosti po Din 10.- kg ter vsa tapetniška dela izvršuje ceneno in solidno tvrdka Jagodič, Vojašniški trg. 976 Gospodu oddam opremljeno solnčno sobo s posebnim vhodom. Trgovina Klanjšek, Glavni trg. 1020 Trgovski lokal z lepimi izložbami, opremljen, takoj oddam v najem. Naslov v upravi. 1024 Prodam hišo v sredini Maribora, pripravno za manjšo obrt ali trgovino pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov v upravi Ve-černika. 1022 v Mariboru, pri državnem mostu, enonadstropna z -drugim enonadstropnim dvoriščnim poslopjem, s stanovanji, velikimi prostori za delavnico, manjši Žbrat ali za garaže, ugodno na prodaj, »opisi pod »Ugodno in ceno« na upravo lista. 90 Sadno drevje naročite takoj, da ga pravočasno dobite Pomlad bo kratka. Povpraševanje veliko. Drevesnica Josip Rosenberg, Maribor, Tr-žaška cesta 64. ____________________ 892 Barvanje, pleskanje, sobo in črkoslikanje izvršuje hitro in najceneje A. Renner, Krčevina, Praprotnikova ul. 27. 905 Trajne kodre po znižanih cenah izdeluje znani strokovnjak z dolgoletno prakso, salon Maly, Aleksandrova c. 22, v hiši zobozdravnika Dr. Kaca. 982 Prodam hišo s kolamico ip velikim hlevom, lahko se preuredi za vsako večjo obrt, delavnico, garažo ali karkoli. Naslov v upravi Večernika. Hišo s trgovskim ipkalom na prometnem prostoru v predmestju - Maribora kupim. Ponudbe z opisom hiše in navedbo cene na upravo »Večernika« pod »B. B.« , 958 OTROŠKI VOZIČKI NAJBOLJŠE KAKOVOSTI PRI BOGOMJRU H A R I B O R, GLAVNI TRG 17 - KLJUČAVNIČARSKA ULICA 1 marroorsiu »VTTCC K m K* jutra - i mHT!Born, on c zo. m. i»ae ! --..CHIBl ■■■————— V Maribor u, '3ne 26. III. W3u Mariborski »VE C ČRNIK« Jutr* r. Kot uooo oUecm izgledate po kemični čistilnici tvrdke Telefon 24-80 IDEAL Frankopanotfa ulica 9 ♦ Gosposka ulica 12 HUB-ERTUS PLAŠČI in * .ODEn trpežno in poceni v frizerskem salonu A. PRELOG Studenci ««« Aleksandrova17 /ib ;|s Q (T. SOKLIČ) W, Maribor zastopniki se sprejmejo Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih! Naznanilo preselitve! Usojam se naznaniti prebivalcem mesta Maribora in oko lice, da sem svojo specijalno torbarstvo Iz Kopališke ulice 2 preseli na TRG SVOBODE 6 (zraven Radio-Starkel). Na zalogi imam vse, kar spada v to stroko ter izvršujem naročila točno in po brezkonkurenčnih cenah. Popravila se izvršujejo točno in solidno! Se priporoča Josip Karlo, torbarstvo, Trg svobode št. 6. 967 alanieriia Jugoslovanska hranilnica in posojilnica r. z. z o. z. v Mariboru, Frankopanova ul. 2. — Vabilo na vrti iiiii i. i. t h mi Kdor oglašuje uspeha se raduje! Večemik XL redni občni zbor ki se bo vršil v pondeljek, dne 11. aprila 1932 ob 19. uri, v prostorih restavracije Mariborski dvor, Maribor, Masarvkova ul. 4. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva, 2. Poročilo nadzorstva, 3. Sklepanje o računskem zaključku za leto 1931., 4. Slučajnosti. V slučaju, da občni zbor ob napovedani uri radi nezadostne udeležbe ne bi bil sklepčen, se bo vršil v smislu člena zadružnih pravil § 35, eno uro pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki bo sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. 1000 Načelstvo. ■Prodam Otvoritev elektrotehnične delavnice! Cenjenemu občinstvu mesta Maribora in okolice sporočam, da sem otvoril v Mariboru na Koroški cesti 8 Izvrševal bom vse instalacije nizke in slabe napetosti, montaže, popravila elektromotorjev in dinamo strojev, kakor tudi popravila vseh vrst elektrotehničnih aparatov. Imel bom tudi skladišče elektrotehničnega materijala, katerega bom prodajal po brezkonkurenčnih cenah. Popravila in instalacije bom izvrševal hitro in ceneno. 984 Se najvljudneje priporoča *' , FRANC KOCJAN« elektrotehnik olrotte nogavice par Din molke nogavice „ „ damske nogavice „ ,. damske tior-nogavice,. ., molke »ajce kom. „ molke spod. klale ,. „ trdi ovratniki „ „ mehki ovratniki „ „ svilene samoveznice „ „ otroikileviii la usnie, rjavi otte sandale 650 10- 25- 15- r- 5- r- 24- 22- Razen tega razni drugi predmeti po najnižjih brez-eei konkurenčnih cenah Lastnik: A. PRISTERN1K Maribor, Aleksandrova c. 19 ZaVelika not sem otvoril vinotoč v Zg. Radvanju št. 44. Točim lasten pridelek in sicer skupno SI po Din 6' Se priporoča 972 A. Korošec, Zg. Radvanje pod lastno ceno dva tovorna avtomobila, en osebni Fiat-avto 503, zamenjam tudi za tovorni avto, dalje en plato-voz na peresih z gumijevimi kolesi, primeren za mesare. 1015 Dalje, vedno v zalogi cunje za čiščenje strojev, volna i. t. d. Tovorni prevozi, selitve z avtomobili ali konji, selitve na deželo ali z dežele v mesto po najnižjih cenah, samo pri Veletrgovini s sirovinaml in prevoz tovorov IVAN SLUGA, MARIBOR Tržaška cesta 5 Telefon 22-72 Damske nogavice v najnovejših modnih barvah Umetna svila po Din 10.—, 18.—, 24.—, la. pralna svila po Din 34.— in Din 42.—. flor po Din 12.-, 16.-, 18.-, 20.-, 27,- it&i moške nogavice Din 4.-, 7.-, 9.-, 12.- itd- čevlji, sandali. telovadni čevlji itd, Velika izbira pri Jakobu Lahu MARIBOR, GLAVNI TRG 2 Brandy in vse vrste likerja itd. Pristna slivovka en detail I eaa Najfinejši rum en grosl JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 9 Telefon 25—80. Tovarna likerjev, desertnih vin, in sirupov. atran w t/rse^vraa^a manoorsKi »V C C C K IV 1 K« Jutra V Mariboru, dne 26 TT! 1932 reklamnih cenah! upozoruo. Članom Podporne sekcije Kmetijske cksportne zadruge r. z, z o. z. v Mariboru! Za vse posle Podporne sekcije naše zadruge je sedaj edino merodajna oseba komisar te sekcije g. dr. Ivo Vrečer, sreski podnačelnik v Mariboru. Za vse informacije naj se vsi člani Podporne sekcije edino le na g komisarja obrnejo. Uprava naše zadruge nima z raznimi novimi institucijami (Zadružna oblačilnica itd), ki izrabljajo sedanji položaj naše Podporne sekcije s prozornimi nameni v svoje interese in ne v korist članov te sekcije, prav nobene zveze. Sva^o vsakogar, naj ne naseda in naj dobro premisli, kaj podpiše. 989 MARIBOR, dne 25. marca 1932. ' eksprtne indij nzoi, lisi Mate Žunkovlč, 1. r. Ig, J(ristovič, 1. r. (ustanovljena leta 1881) podružnica MARIBOR, Aleksandrova 11 sprejema hranilne vloge na knjižice in vloge na tekoči račun proti ugodnemu obre-sto vanju. Lastna delniška glavnica in rezerve nad Din14,000.000-- DOM AČI IZDELEK Iščite pri Uašem čeuljarju PRLfTlR - OK(T)R gumi podplate, ker 50 trpežnejši in cenejš kot usnje. Za črni in rujaui čeuelj. Naznanilo. Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvo-ril v Mariboru na Aleksandrovi c. 24 ELEKTRIČNO PODJETJE kakor tudi trgovino z vsem spadajočim materijalom, aparati, likalniki, elektromotorji, žarnicami, svetilnimi tejesi fri; lestenci. 1001 Prevzamem vsa v to stroko spadajoča dela. kakor nove napeljave, vsa popravila požganih aparatov likalnikov, dinamo-strojev, motorjev, transformatorjev i. t. d. Zagotavljam slavno občinstvo za solidno in točno postrežbo ter zmerne cene. — Za obilen obisk se priporoča _ _ __ _ Ilič Vladislav Maribor, Aleksandrova c. 24 3RZ03AVI Nova zaloga pohištva, vlož-pv, tapetniških izdelkov in losteljnine. Solidni izdelki po brezkonkurenčnih cenah z Jamstvom. Za Vaša cenjena taročila prosi 1015 F. NOVA' 'etrlnjska 7. Slovenska 24 Sclfei lajpregiednejša kartoteke Soklič, Maribor Tef.2510 HALO KAM PA KAM T V gostilno »Pri veverici« na vojaškem vežbališču. V nedeljo in pondeljek KONCERT Specialna vina Pivo iz sodčka. 10t? Ivan Kravcf Aleksandrova cesta 1* veflka Izbiral Cene brezkonkurenCn*1 SNAZI IN CISTI NAJBOLJŠE ŽALNE OBLEKE v 24 URAH BARVARNA kemična Čistilnica in PRALNICA TR1UMPH" PAVEL N EDOG GOSPOSKA ULIC ~3 »AZI&i©V* ULICA 22 telefon 21.22 Telefon 21.27 Izdaja Konzorcij »Jutra* y Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in nrt-rfnlik: IOSIP FR KNAP! 10 v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO UEIELA v Mariboru. Prevzemajo se vsakovrstna popravila katera izvršujem skrbno in točno po 1012 Najuečja izbira dražestnih pomladanskih hlobuhou po brezkonkurenčnih cenah v -vem