RUDAR UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK KOČAR FRANJO - UREDNIŠTVO: RUDNIK VELENJE. ČEKOVNI RAC. STEV. &22-T-4 PRI N. H. ŠOŠTANJ. TISK CFT TSKE TISKARNE V CELJU Velenjski rudarji ob feslivafu Vse veleirske rudarje, predvsem pa člane našega DPD »Svoboda«, je veselo presenetila vesi, da je Republiški odbor sindikata rudarskih delavcev Slovenije poveril naši velenjski »Svobodi« in rudniški sindikalni podružnici časlno na/ogo organizirali kulturni feslival rudarskih DPD »Svobod« v našem Velenju. Srečni in ponosni smo, da nam je bila zaupana ta velika in odgovorna naloga, ki jo smatramo kot priznanje vsemu našemu kolektivu za ogromne napore, katere ob podpori vse naše socialistične skupnosti vla-pa v preobrazbo velenjskega rudnika. Uspehi, ki so iih pri graditvi dosegli velenjski rudarji na čelu z neumornim direkloriem Nestlom Žgankom, so res veliki in jih je smatrati za vzgled, kaj lahko dosežejo svobodni proizvajalci v socialistični skupnosti. V bcr'h štirih lefih je ustvarjalna sila naših rudarjev iz zaostalega »kmečkega« premogovnika napravila enega naših na:modernejših rudarskih objektov. Ker polrebe skupnosti zahtevajo od nas mnogo več, se zavedamo, da so doseženi uspehi le kažipot h končnemu cilju, ki ga moramo v interesu nas vseh čimprej doseči. Organizacija festivala je vsekakor tudi priznanie našim rudarskem kulturnim tradicijam, ki so oživele v velenjski »Svobodi« fer dalje živele v »Zarji« in »Vzajemnosti« in katere sedaj skrbno goji in neguje naše novo DPD »Svoboda«. Ob tej priliki gre vsa zahvala in priznanje živim in mrtvim tovarišem, ki so kljub monarhofašističnemu in klerikalnemu terorju hrabro prižgali in negovali luč delavske kulture v zaostalem in polprolefarskem Velenju. Že samo dejstvo, da nam je poverjena organizacija fe mogočne kulturne revije pa je dokaz, da sfo-pa naša rudarska »Svoboda« po pravi poti, kar je predvsem zasluga dosedanjega predsednika tovariša Žganka, novega predsednika fov. Furlana in »starih veteranov« Mavzerja in Vrabiča ter številnih požrtvovalnih sodelavcev. Posebno slavnosten pečat pa bo naši dosedaj največji rudarski prireditvi podelila navzočnost predsednika Izvršnega sveta ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, fov. Mihe Marinka, starega rudarskega borca iz trboveljskih revirjev, predsednika »Svobod« Slovenije tov. Ivana Regenta poleg mnogih drugih predstavnikov družbenega in političnega življenja iz Slovenije in bratskih republik. Iskreno želimo, da bi aktivni udeleženci festivala in gostje preživeli ob manifestaciji naše pestre delavske kulture par lepih uric ter da nas bi zapustili z obljubo, da nas bodo še često obiskali. VELENJE, 17. APRILU 1955 Velenjski rudarji prisrčno pozdravljamo vse udeležence in goste našega velikega kulturnega festivala CENA POSAMEZNI ŠTEVILKI 10 DIN Ko je bil v decembru 1920. lefa prizidek dozidan je dobilo kulturno delo nov zagon. Poleg delujočih odsekov je začel z delom tudi telovadni odsek, ki je zajel v pretežni večini mladino in, ki je imel do razpusta leta 1929. doma 3 telovadne nastope in 4 akademije, udeležil pa se je tudi vseh nastopov v sosednjem Zagorju, Hrastniku, Zabu-kovci, Šoštanju in Studencih pri Mariboru. Iz trboveljske telovadne vrste sta izšla tudi dva mednarodna telovadca — Franc Rinaldo ml. in Franc Piki, ki s.fa dostojno zastopala slovenske delavce na delavski olimpiadi v Frank-fu'Hu leta 1925. Poleg telovadnega odseka je deloval krajšo dobo tudi nogome'ni odsek, ki pa se je kmalu razvil v SK Amater, čigar naslednik je današnji NK Rudar. Najbolj aktivni odsek trboveljske »Svobode« je bila brez dvoma dramska skupina, ki je od decembra 1920. leta do razpusta »Svobode« 7. 7. 1935. leta imela 178 dramskih predstav in 48 raznih drurfih kulturnih prireditev, katere si je ogledalo nad 105.000 ljudi. Med mnogimi predstavami so bile zastopane tudi težke odrske stvarilve kakor Cankarjevi »Hlapci«, Tolstojevo »Vstajenje«, Kristanova »Zvestoba« in druge. Leta 1926 je trboveljska »Svoboda« 23. maja razvila svoj prapor. S tem v zvezi so bile tudi razne kulturne prireditve s sodelovanjem »Svobod« iz Hrastnika, Zagorja, Zabukovce, Maribora, Ljubljane, Celja, Štor in Podbrež-ja pri Mariboru. V povorki, ki se je to jufro vila od postaje do »Delavskega doma« je bilo štirinajst praporov slovenskih »Svobod«, na zborovanju pa je govoril dr. Thuma. Tudi pozneje, vse do razpusta »Svobod« je bila trboveljska »Svoboda« zelo aktivna. Ustanovili so se še nekateri novi odseki, organizirana so bila razna predavanja na katerih so govorili fov. Tone Seliškar, Angelo Cerkvenik, prof. Teply, Merzel in drugi. Tudi dve dramski šoli je organizirala »Svoboda« za vzgojo svoje dramske skupine. Z razpustom, po celjskem festivalu v juliju 1935 je začasno prenehalo kulturno delo, katerega so ob pomoči vsega članstva vodili tovariši: Novšak, Ko-rimšek, Pavšek, Klenovšek, Majdič, Kovač in drugi. Ti so ustvarili brez vsake podpore bogato kulturno dediščino, za kar jim bo trboveljsko delavstvo ostalo vedno hvaležno za požrtvovalnost in nesebično delo. 23. maja 1936. je bil v Trbovljah ustanovni občni zbor del. kul. društva »Vzajemnost«, ki je, zbral v svojih vrstah člane razpuščene Svobode. Poleg dramskega in pevskega odseka je v »Vzajemnosti« bil ustanovljen fudi man-dolinični odsek, katerega je vodil tov. Turk Emil. Kulturno delo se je spet poživilo. Do okupacije v letu 1941 je imela »Vzajemnost« 2 koncerta, 18 dramskih predstav in 24 prosvetnih večerov, katere je obiskalo nad 26.000 ljudi. Bogate kulturne tradicije trboveljskega delavstva, ki je bilo organizirano v svoji razredni kulturni organizaciji, pa so se po vojni zlile v enoto, ki je našla izraz v skupnem delovanju in poustvarjanju v novem času. Igralci stare »Svobode«, bivšega sokolskega in ostalih gledališč so se družili na starem Rudarski „SREČNO" predsedniku Izvršnega sveta LRS, staremu rudarskemu borcu tovarišu Mihi Marinhu, ki ga dane s pozdravljamo v naši sredini Iz življenja in dela naših rudarskih »Svobod" TRBOVLJE V letih okrog ustanovitve Avstrijske soc. demokratske stranke na Dunaju naši delavci še niso čutili potrebe po združevanju in izživljanju v kulturnih organizacijah. Imeli so sicer svoje delavsko izobraževalno društvo, ki pa je vršilo bolj posle strokovnega in političnega društva, kajti življenjski pogoji trobevljskega proletariala so bili tako trdi in delovni čas tako dolg (12 ur dnevno brez nedelj in praznikov), da so se morali prvi delavski voditelji in agitatorji najprej zagristi v delo za solidno ekonomsko organizacijo. V za-savju se jim je to fudi posrečilo. 2e v začetku tega stoletja so imeli v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku močna konzumna društva, ki so v marsičem izboljšala življenjske pogoje delavcev, jih vsaj delno osvobodila odvisnosti od družbenih preskrbovalnih magacinov, obenem pa so bili prav dober in praktičen zgled, kaj se da doseči v skupnosti. V začetku tega stoletja pa so napredni delavci začeli spoznavati, da brez kulture, brez izobrazbe ne bo mogoče politično preobraziti neukega človeka in da je za manifestacijo delavske enotnosti in za politično poveza-kulfurnih stremljenj. nost in pripadnost treba svobodnih S takimi in podobnimi mislimi in idejami prežeti, so Trboveljčani v začetku tega stoletja začeli misliti na svojo kulturno organizacijo. Ustanovitev prve delavske kulturne organizacije, to je „CENTEH" Delavske godbe je pa še pospešila rudniška uprava, ki je staro rudniško godbo na pihala, katero je ustanovila že Vodenska premogokopna družba okrog lefa 1870 razpustila zaradi revolucionarnosti večine njenih članov. Po razpustu godbe so bili nekateri godbeniki odpuščeni in so se morali odseliti iz Trbovelj, drugi, manj odločni se niso upali več nikjer udejstvovati, najbolj žilavi pa so na pobudo Franca Rinalda st. in tajnika soc. dem. stranke Mlakarja ustanovil svojo delavsko godbo. Ustanovni sestanek so imeli v gostilni pri Lesjaku — današnji Božičevi hiši na Rudarski cesti, kjer so imeli do zgraditve »Delavskega doma« v lefu 1912 fudi svoj godbeni prostor. Skoraj istočasno je Pazniško delavsko podporno društvo s pomočjo rudniške uprave osnovalo svojo godbo z namenom, da bi razbilo »Delavsko godbo«. Člani »pazniške« godbe so uživali^ razne predpravice in ugodnosti. Plačevali so jim zamujeni čas pri godbi, premeščali so jih na boljša mesta, nudili boljša stanovanja itd. Članom »Delavske godbe« se je godilo seveda ravno nasprotno. V tej dobi in pod takšnimi okoliščinami je godba seveda lahko samo životarila. Ker je poleg tega vedno sodelovala z razredno zavednim delavstvom in je bila pfi vseh stavkah in ostalih borbah v prvih vrstah, se je preganjanje godbenikov v stari Jugoslaviji še stopnjevalo. Vendar fi ljudje so s svojimi čvrstimi zna- čaji ostali kljub vsemu vedno zmagovalci in njihova odločnost in delavnost je zagotovila obstoj godbi vse do danes. Godbeniki pa se niso borili samo za obstoj svoje godbe, temveč so bili aktivni tudi v politično vzgojnem delu, kar zlasti dokazuje odhod celotne godbe z instrumenti vred v NOV. Ta godba je postala tedaj godba IV. operativne zone, nekaj članov pa je sodelovalo tudi v partizanskem orkestru v Savinjski dolini. V borbi za osvoboditev je 8 članov godbe dalo tudi svoje življenje. Po osvoboditvi je »Delavska godba« doživela razmah, kakršnega ni napravila nobena druga, saj ni bilo večje slovesnosti v Sloveniji brez njenega sodelovanja. Na tekmovanju jugoslovanskih amaterskih godb v Beogradu pa je zasedla prvo mesto. Naj omenim na kraju še, da je imela Delavska godba po vojni 61 samostojnih koncertov, sodelovala je pri 248 proslavah in izvedla 46 gostovanj, med drugim v Dalmacijo, v Beograd, na Rab in v Avstrijo. Če se spomnimo še naše »Mladinske godbe«, ki je po povprečni starosti sodelujočih mladincev najmlajša v Jugoslaviji, kjer okrog petinštirideset mladincev v svojem prostem času z veseljem vadi in pripravlja koncerte in druge nastope ter sodi med najboljše svoje vrste, potem menda ne bo treba govoriti o požrtvovalnem delu vseh godbenikov, ker vemo, koliko truda in koliko vaj terja vsak uspeh. Leta 1910 so zadružniki »Delavskega doma« zastavili temelje zanj. Verjetno takrat niso slutili kako velik pomen bo imel ta dom kof širitelj in nositelj delavske razredne kulture. V letu 1912., ko je bil dograjen, je postal osnova za množično kulturno udejsfvovanje rodovom. Istega lefa poleti so zasavski delavci napravili skupen izlet v Ljubljano, z godbami na čelu, Ljubljančani so se predstavili Zasavčanom s svojim pevskim zborom »Vzajemnost«. Trbovelj-čane je tako navdušil, da so takoj začeli tudi sami ustanavljati zbor. Bij je skoro ustanovljen in njegovih 70 članov je uspešno vadilo do začetka prve svetovne' vojne. V začetku leta 1919 so kulturno delo, ki je med vojno prenehalo, spet obnovili. Spremenili pa so ime iz »Vzajemnosti« v »Svobodo«. Novo kulturno društvo je začelo delovati s pevskim in famburaškim zborom in dramsko skupino. Tamburaški zbor je vodila znana trboveljska revolucionarka Tončka Ceč, dramsko skupino pa tovariš Franc Novak. Kljub agilnosti članov pa se v svojem prvem letu »Svoboda« še ni mogla dodobra razviti, kajti dvorano pri Forteju si je morala deliti še s so-kolsko dramsko skupino, tako da so bile često vse vaje do generalke na hodniku pred odrom. Vendar je dramska sekcija »Svobode« od svoje ustanovitve pa do leta 1920, ko je bil v »Delavskem domu« dozidan prizidek z dvorano in odrom, imela 14 gledaliških predstav, katere si je ogledalo nad 3.600 ljudi. odru v Delavkem domu, kjer so trboveljski kul'urni r'e'avci — proletarci — pred 3'\ le'i prvič dvignili zaveso, z is'im >r tudi v interpretaciji posameznih vlog že visoko presegajo delo in zmožne s'i ama'erskega gledališča. V>c 'ekcije povojnega SKUDA, ki je združeval člane predvojne »Svobode«, so po u'-onovi'vi zveze »Svobod« soglasno pristopile k novoustanovljenemu »TPD Svoboda center«. Danes združuje ta svojih 597 članov v dramski .-kvpini, ckupini veselega gledališča, Delavski in mladinski godbi, mešanem pevskem zboru »Slavček«, moškem , boru »Zarja« in folklorni oziroma baleti skupini v močno zgradbo, v kateri še vedno sodelujejo nekateri pionirji < elov~kega kuPurnega dela, mnogi, ki so bili ak'ivni že med obema vojnama in najmlajši, ki so se izoblikovali med NOV in po vojni. Mladinska godba Svobode Trbovlje-Center pri predsedniku republike tov. Titu katere je bilo dosedaj vedno čutiti pomanjkanje. V zvezi s tem je zbor tudi naštudiral — verjetno prvi v Sloveniji — stilni koncert »Rudarska pesem« v kateri je z zborom in solisti recitatorji pokazal prerez slovenskili rudarskih pesmi in z njimi pri vsakem predvajanju žel tudi obilo polivale. Sekcija moški pevski zbor »Zarja« je bil ustanovljen leta 1931. Ob ustano-vilvi je imel 23 rednih članov. V prvi odbor so bili izvoljeni Smid Franc, Šoba Venci, Zelenšek lože, Sirašek Andrej, Suhodolčan Jože in Viktor, Hočevai Anton, Hudarin Adolf, Zupane Stanko, Znidaršič Vilko, Medved Jože in Kos Mirko. Pevovodja pa je bil )ože Rotar. V letu 1934—35 je zbor dosegel število 45 rednih članov. To število članov ima tudi še danes. Med okupacijo, septembra meseca v letu 1944, je zbor z. vsemi člani odšel v partizane, kjer je bil vključen v kulturno ekipo IV. operativne zone, kjer je prepeval pod vodstvom profesorja Radovana Gobca. Sedem njegovih članov je našlo v borbah svojo smrt, ostali pa so se po vojni spet zbrali in takoj nadaljevali svoje kulturno delo doma. Ob ustanovit 'i zveze Svobod je zbor kot celota pristopil k »Svobodi center« kjer še da- SENOVO med oboma vojnama. Ra"vi'je prapora Svobode Trbovlje na dvorišču »Delavskega doma«, 23. maja 1926. Na predvečer je bil veliki delavski pevski koncert, na katerem so nastopili pevci iz Trbovelj, Hrastnika, Zaaorja. Zabukovce, Maribora, Ljubljane, Celja, Štor, Pobrežja in drugi Ker sem zgoraj opisal že godbo in dramsko sekcijo, naj vam prav na kratko opišem še pevski sekciji. Sekcija mešani pevski zbor »Slav-ček« je bila ustanovljena na pobudo bivših članov mladinskega zbora »Trboveljski slavček« 1949 leta. Ze v začelku je imel zbor okrog 60 članov, danes pa jih šteje 84, redno pa jih nastopa okrog 70. Ostali so ali na odsluženju vojaškega roka ali kako drugače službeno odsotni. Dosedaj je zbor naštudiral 135 pesmi in izvedel 8 celovečernih koncertov s celim sporedom, 23 gostovanj, med temi eno v inozemstvu-, vseh nastopov pa ima že nad 80._Zbor »Slavček« je bil eden prvih močnejših amaterskih mešanih zborov na podeželju, ki je našo narodno in umetno pesem posredoval slovenskim delavcem na dostojni umetniški višini. Na pobudo zbora in njegovega pevovodje Škrin-jarja je bilo skomponiranih tudi več rudarskih pesmi za mešane zbore, za nes prepeva kot samostojna sekcija. Nastopa na raznih prireditvah doma in drugod (lansko leto je na štirinajstdnevni turneji obiskal spet kraje, koder je prepeval med vojno) poleg tega pa daje vsako leto svoj redni koncert. Po vojni je naštudiral že okoli 130 pesmi, za kar gre posebna hvala pe-vovodji, korepe'itorju kakor tudi vsem članom, ki kljub napornemu delui v rudniku prav marljivo in vztrajno pose-čajo pevske vaje. To bi bil prav na kratko pregled dela trboveljske predvojne »Svobode« in povojnega dela delavskih kulturnih organizacij, ki so se ob ustanovitvi spet zbrale v »Svobodi cen'er«. Marsikaj je zaradi pomanjkanja časa in prostora v tem sestavku moralo izostali, prepričan pa sem, da je ludi iz lega razvidno, da trboveljska protetarska kultura ni samo prazna beseda temveč živ organizem, ki v svojem okolišu kulturno vzgaja in oblikuje novega človeka, Rudarski festival (L veliki delavski prosvetni večer) na dvorišču »Delavskega doma« v Trbovljah 10. junija 1934. Nas.opili so pevski odseki Svobod iz Hrastnika, Zagorja in Trbovelj ter pevsko društvo »Zarja« iz Trbovelj. Nastopile so tudi godbe iz. Trbovelj, Hrastnika in Zagorja. Enaka prireditev je bila iudi v Zagorju 24. junija 1934 in v Hrastniku 1. julija 1934 TRBOVLJE II DPD Svoboda Trbovlje II. je bila ustanovljena v letu 1952. Drušlvu, oziroma iniciativnemu odboru je bil dan v upravljanje Dom Svobode, kjer je bil ustanovni kongres Svobod. Čeprav je bilo s prevzemom Doma rešeno vprašanje prostorov za predvidene sekcije, se je takoj v začetku pojavilo vprašanje finansiranja kultur-noprosvetne dejavnosti. Prva sekcija novo nastale Svobode je bila dramska, ki je že v letu 1952 dala na oder dvoje del. V januarju 1953 je bila formirana tamburaška sekcija, ki sta jo setavljala članski in mladinski zbor. Kmalu za lamburaško sekcijo je bila ustanovljena pevska sekcija. Dom Svobode je postal shajališče ljudi, ki so se želeli v svojem proslem času sprostiti in izobraževati. Sekcije so nenehno napredovale tako, da so v letu 1953 že gostovale izven Trbovelj, na domačem odru pa izvajale samostojne koncerte in proslave, ki jih pred ustanovitvijo društva v tem delu Trbovelj sploh ni bilo. Kot dan pregleda dela društvene de- L. 1925 smo senovski rudarji ustanovili Delavsko kulturno druš'vo Svoboda, katere načelo je bilo: vzgaja'i delavstvo in delavsko mladino v kulturno-prosvetnem pogledu in čvrstiti v njih duh delavske samozavesti. Svoboda Senovo je imela naslednje društvene odseke: Dramski odsek, knjižnico, tamburaški odsek in pozneje godbo na pihala. Drušitvo je prirejalo predavanja in izlete o naravo. Zaradi ovir takra'nega vladnega režima so se praznovanja 1. maja vršila v prosti naravi. Drušfvo je štelo okrog 60 članov, ki so imeli svoje prostore v zgradbi Delavskega doma. Delo je bilo zaradi strankarskih borb zelo o'ežkočeno. Dramske priredi've so se mogle vrši i šele potem, ko je bito na Senovem dograjeno novo šolsko poslopje z dvorano in odrom. Ko je takratna državna oblast razpustila »Svobodo«, ie delo na zunaj sicer počivalo, prirejali smo pa tajne sestanke člans'va rven kraja v naravi. Nato je bilo ustanovljeno Del. kulturno druš',vo Vzajemnost. Delovalo je po istem programu in v okviru istih sekcij kdt prej Svoboda. Druš'vo je na šolskem odru v Senovem priredilo več dramskih del. Vse vaje za igrske nastope so bile v glasbeni sobi v Delavskem domu. Pri kulturnoprosvet-nih priredi'vah je sprva nastopal izključno delavski kader, 1. 1939. pa se je v druš'vo vključilo tudi nekaj uslužbencev, zaposlenih pri rudniku. Delavska knjižnica je bila nastanjena v go^beni sobi v Delavskem domu. Izposojala je enkrat tedensko knjige, ki so jih pridno prebirali člani, pa iudi drugi. Delavski dom, ki je bil last Delavskega doma v Trbovljah je bi! 1.1939 prodan, druš'vo ga je na'o od kupca vzelo v najem. L. 1940 je Delavski dom kupil rudnik Senovo. S tem je bilo dru-š veno delo zelo otežkočeno. Knjižnica se je tedaj morala preseliti v trgovski lokal. Do jeseni leta 1941 je knjižnica še delovala ilegalno. Knjige sta pred okupa*orjem očuvala člana druš'va tovariš Brenee Rudolf in Hrušovar Anton, oba upokojena rudarja v Senovem. Tamburaške instrumente pa je očuval predsednik Vzajemnosti, pokojni rudar Radi- Ivan. ___irt po osvoboditvi Kulturnopro?ve'ni temelji nove Jugoslavije so bili postavljeni že med narodnoosvobodilno borbo, saj vemo, da so kul'urne skupine naših brigad, ki so delovale na osvobojenem ozemlju, že nakazale idejno smer prosve4neoa dela, Na tej osnovi se je po o*vobodj'vi v okviru temeljnih točk OF izgrajeval nov kulturni spored. Tedanja naša prosvetna oblast — »Prosvetni oddelek okrožnega odbora OF v Celju« — je v juliju 1945. izdala navodila o delokrogu in nalogah prosvetnih ustanov za delo, ki naj bi ga te usmerjale v tek nove družbene s'varnosti. Po teh navodhh se je julija 1945. ustanovil na Senovem pripravljalni odbor Ljudske prosve^e, ki je izvedel organizacijo dramskega in pevkega odseka ter ustanovil Ljudsko knjižnico Dne 5. avgusta 1945. je bil ustanovni občni zbor LP, nakar se je začelo s smotrnim in intenzivnim delom v društvu. Novoizvoljeni odbor LP, ki mu je predsedoval tov. Avsenak Lojze, si je postavil za prvo nalogo zainteresiral vse sposobne moči, ki čutijo veselje do javnosti si je Svoboda Trbovlje H. osvojila 29. november, ki je bil dosedaj še vedno dostojno proslavljen. Na dan republike 1. 1952 je bila po osvoboditvi prva kino predstava v zgornjih Trbovljah. V letu 1953 je bil na dan republike prvi koncert pevskega zbora, dočim je tamburaška sekcija i-vedla svoj koncert že na dan vstaje 22. julija na turneji po Zgornji Savinjski dolini. V letu 1954 se je druš'vena dejavnost še bolj razmahnila in nam je s sekcijami uspelo pripravi'i trodnevni spored v čast Dneva republike. Na sam Dan republike je bila svečana akademija, na kateri je bila razvi'a društvena zastava. Na isti dan je bila formalno ustanovljena godba na pihala, ki je praktično že prej obstojala. Naša Svoboda š'eje 254 članov, od tega je aktivnih 180. Društvo vodi od vsega začetka član predvojnih naprednih prosvetnili društev tov. Kovač Pavle, ki je tudi član COZDPD Svoboda. Največ zaslug pri organizaciji sekcij pa ima prav gotovo predsednik društva Maks Čeme. V glavnem sestavljajo društvo delavci, nameščenci in mladina. Za proslavitev desete obletnice osvoboditve ima društvo pripravljen bogat spored, da čim dostojneje proslavi omenjeno obletnico. Med letom 1955 namerava društvo odpreti knjižnico in čitalnico ter pričeti s pripravljalnimi deli za postavitev letnega gledališča. pe'ja in nastopanja na odru. Odziv na 'o nobudo odbora je bil povsem zadovoljiv, rekli bi, skoraj zavidljiv za Senovo, kaj i priglasilo se je nad 80 članov k dramskemu in pevskemu odseku. Vods'vo prvega je prevzet tov. Horjak An'e. pevskega pa tov. Škoberne«Milko. Ze v prvem Jednu je tudi stekla akcija za zbiranje knjig, ki so jih š'e-yi'ni Sencvčani darovali za ustanovi'ev Ljubke knjižnice, pri tem pa je treba posebej omeni'i bogato darilo knjig bivšega naprednega druš'va »Vzajemnost«, |i preciznega izvajanja skladb. Pevski in dramski odsek sta sedaj bila že zrela, da pomerita svoje sile na okrajnem tekmovanju, kjer je pevski zbor izmed 7 zborov v okraju dosegel prvo, dramski pa z zelo zahtevno spevoigro »Na trški gori« drugo mesto. Število dramskih prireditev je na Pevski oktet DPD Svobode Senovo pod vodstvom dirigenta Zupančiča. Prizor iz Držičeve komedije »Dundo Maroje« v uprizoritvi DPD Svobode Senovo. S tem delom tekmuje senovška Svoboda tudi v okviru festivala povečanem odru naraščalo, med temi so pa H'a velika in zahtevna dela, kakor »Celjski omfie«, »Miklova Zala« in opere'a »Planinska roža«, ki so z gostovanji dosegle 37 nastopov, s katerimi se je LP uveljavila ne samo v okraju, ampak tudi izven te meje. V letu 1948. so v društveno življenje LP posegle precejšnje spremembe. Zaradi bolezni je moral pusti'i predsedniško mesto tov. Avsenak Lojze, soustanovitelj druš'va in pionir prosvetnega dela. Ne dolgo za tem pa se je zaradi službene premesti've v Liub-ljano poslovil od LP Senovo tov. Sko-berne Milko, odličen pevovodja in dirigent orkestra. V to <">bdobie sovpada tudi preime-vanie LP v »SKUD BOHOR Senovo« in vključitev godbe na pihala kot sekcije pod enotno društveno upravo. Reorganizacija z novimi pravili društva je predpostavljala poglobitev društvenega dela in več odgovornosti za preobrazbo novega človeka. Treba ie bilo iskati novih organizacijskih oblik tudi v finančnem pogledu, ko se je moralo druš'vo osamosvojiti in opreti na dohodke iz. članarine in prireditev. Te iežave je SKUD BOHOR premagoval najprej pod vodstvom tov. Jazbeca in nato pod predsedstvom tov. Horjaka, ki je obenem še nosil težo dela pri dramskem odseku. V letu 1949 je preko odra stekla temeljito naštudirana in lepo uspela prireddev: »Mam zelle Ni-touche«; saj je zahtevala mnogo priprav, pa tudi napravo novih kulis, kakor tudi kostumov, ki so bili večinoma i^elani H0ma. Za tem je dramska družina naš'iidira'a zgodovinsko socialno vgoino Zupančičevo dramo, ki je bila za igralske kadre trd oreh, toda izpolnil je v polni meri svojo nalogo in nudil senovškemu, že prej zahtevnemu občinski vsebinsko kvaIi'etno in tehnično dobro izvedeno delo — »Veronika Deeeniška«. Pevski zbor je pod vodstvom tovariša Janeza 7upančiča izbral prav posrečeno obliko dela v obliki gostovanj, ki iih je prirejal z lepim uspehom v večiih in manjših krajih Krškega in Cefljskega okraja. V poletnih mesecih 1950 se je delo SKUD osredotočilo na gradnjo garderobe. ki je bila pred zimo že pod streho. Omeni1i je treba, da sta pri tem vložila naiveč truda tovariša Horjak in Zupančič. Medtem pa so se pričele priprave za proslavo 5-letnice obstoja društva. Na prireditvi so bili zastopani vsi odseki druš'va: dramski z igro »Pri veseli krčmarici«, pevska in godbena sekcija pa sta sodelovali pri svečani akademiji. Razvoj in delo druš'va je pokazala razstava, ki je v slikah, diagramih, letakih in kostumih razodela razvoj in delo druš'va. V letu 1952 je nastala težnja po reorganizaciji SKUD in polreba po ustanovili društev, ki bodo dala več pobude in možnosti izobraževanja delavskega razreda. Z reorganizacijo SKUD in istočasnim ustanavljanjem »Svobod«, ki so prevzele tradicijo društev Svobod izpred vojne dobe, se je začelo najprej v industrijskih centrih. Temu klicu po prebujanju Svobod, je sledil tudi »SKUD Bohor«, ki je dne .10. avgusta 1952. izvedel likvidacijo SKUD in istočasno ustanovil »Delavsko prosvetno društvo Svoboda Senovo« pod predsedstvom tov. Brence Rudolfa, bivšega prosvetnega delavca v predvojnem naprednem društvu »Vzajemnost«. Delavsko prosv. društvo »Svoboda« je prevzelo vso imovino SKUD in je delovalo že kot prej dramski, pevski in godbeni sekciji, v okviru Ljudske univerze, knjižnice in glasbene šole pod vodstvom tov. Vrhovnik Milene in t0v. Umek Maksa. Eden najpomembnejših dogodkov v letu 1953 je bila proslava 25-letnice goidbe na pihala. 25-le'ni jubilej oodbe je pokazal dostojno g'as-beno višino našega človeka, ki marljivo in uspešno nastopa pod strokovnim vodstvom kapelnika Umek M^ksa pri raznih proslavah in svečanostih doma in po drugih krajih krškega okraja. V okviru Svobode si je lep ugled ustvaril moški pevski oktet, ker je na-š4udiral že preko 50 slovenskih narodnih in umetnih pesmi in ima že vrsto nastopov in gostovanj za seboj. Svoje sposobnosti je oktet pokazal s svojim koncertom na Bledu v poletni sezoni 1. 1945. Na moderno urejenem odru, opremljenim z zavesami in osvetljavo z reflektorji je dramska sekcija Svobode dostojno proslavila 10-lelnico ustanovitve FLRJ 7. uprizoritvijo Tavčar-Še-stove drame »Cvetje v jeseni«. Na svojem zadnjem občnem zboru v decembru 1954. si je DPD Svoboda zadala naloge, da bo v bodoče boli kot kdaj prej posvečala več pozornosM splošnemu izobraževanju ljudi v okviru knjižnice in Ljudske univerze. Nepre-* cenljive so vzgojne in izobraževalne vrednosti, ki jih je društvo tekom svojega delovanja nudilo senovškemu prebivalstvu, če pomislimo, da je dramska družina tekom svoje dobe naštudirala 33 gledaliških del in dala 103 nastope, pevski odsek 111 nastopov, godbeni pa preko 200, in če je Ljudska univerza imela 37 predavanj ter da so obiskovalci Ljudske knjižnice prebrali preko 12 000 knjig. To so liste pozitivne vrednote, ki v majhnih dozah pronicajo v miselnost ljudi in jo spreminjajo. Če samo pogledamo obiskovalce društvenih prireditev, kako* jih čustveno prevzamejo naše borbene in narodne pesmi, kako uživajo ob bogati vsebini in dobro izvedeni igri, kako zadovoljni zapuščajo dvorano ob pestro izvedenem programu akademije in s kakšnim zanimanjem segajo po dobri knjigi. Ob lej ugolovilvi lahko lrdimo, da je prosvetno delo, ki tiho zori, delo senov-ske »»Svobode«. VELENJE -v predaprilski Jugoslaviji V šaleški dolini je bilo ustanovljeno Delavsko kulturnoprosvetno druš'vo »Svoboda« v Šoštanju v začetku leta 1921. V to »Svobodo« so se vključevali ludi mladinci iz področja Velenja, predvsem iz Pesja. Ti mladinci so dali pobudo za ustanovitev »Svobode« Velenje, ki je od leta 1924 pa do razpusta imela svoj sedež v Pesjem. Pri ustanovi'vi »Svobode« so priskočili na pomoč in se vključevali v njo vsi dobromisleči marksisti takratnih socialdemokratskih skupin. Takoj od začetka je nastopilo vprašanje, kje dobi'i prostore, kamor bi se lahko spravljalo inventar, ki ga je druš'vo pričelo nabavljal s pomočjo nabiralnih akcij in članskih samoprispevkov. V Velenju, Rudarskem domu in na rudniku- niso marali »rdečkarjev«, tu sta imela glavno besedo »Sokol« in »Orel«, dočim za »Svobodo« ni bilo prostora. Končno je dobila »Svoboda« prostor v mali sobici 3 krat 3 m2 na gospodarskem poslopju gostilne Pleteršek v Pesjem. V tem malem prostoru so bili društveni sestanki, tamburaške vaje, poslovanje knjižnice, vaje za igre in ludi tajna predavanja o marksizmu-le-ninizmu. Kot že rečeno, so se v društvo vključile tri skupine in sicer Ber-natovci, Korunovci in komunisii. Vsi so imeli dobro voljo vzgajali delavsko mladino v marksističnem duhu, vendar so njihove razprtije več ali manj ne-ga'ivno vplivale na delo v »Svobodi«. .Da je dru<š'vo doseglo za takratne razmere res lepe uspehe, je bilo v večji meri zasluga tistih mladincev, ki so se vzgajali pred ustanovi'vijo »Svobode« Velenje v šoštanjski »Svobodi«. Ustanovil se je lamburaški zbor pod vods'vorn pok. Čepelnik Jakoba, ki je zaslovel s svojimi kvalitetnimi izvajanji ne samo v šaleški dolini temveč ludi v Mislinjski, Spodnje- in Gornje savinjski dolini, koder so bili njegovi nastopi vedno s hvaležnostjo sprejeti. Prav tako je uspešno nastopala igralska skupina po vseh prej naštetih krajih. »Svoboda« je imela tudi svojo knjižnico, v kateri je bila poleg poljudnoznanstvenih in pripovednih knjig tudi vsa takrat dosegljiva marksistična literatura. Te knjižnice so se v veliki meri posluževali delavci in mladina Pesja in Velenja. Nekaj časa je delovala tudi »Delavska telovadna enota«, ki pa se je morala omejevati le na proste vaje, ker ji ni bilo dosegljivo drago telovadno orodje. »Svoboda« Velenje je prirejala v bližnji in daljni okolici kulturnoprosvetne nastope in izlete ter lako kulturno in »Delavska lelovadna enota« Svobode Velenje in Soštania 1923 politično povezovala delovne ljudi leh krajev. Zelo uspela prireditev je bil telovadni nastop v Pesjem, kjer so sodelovali telovadci »Svobode« iz Velenja in Šoštanja ler lamburaški in pevski zbor obeh »Svobod«. Te prireditve se je udeležila pretežna večina prebivalstva Šaleške doline. Pod okriljem »Svobode« so bile ludi vse prvomajske proslave, v kolikor so bile dopuščene v takratnih buržuaznih režimih. Ob sobotnih večerih in nedeljskih do-poldnevih so bili redno poučni tajni seslanki, kjer se je razpravljalo o marksizmu-leninizmu. Na le sestanke je hodil večkrat predaval lovariš Lam-prel Jože, Lovro Kuhar-Prežihov Vo-ranc, štukovnik, Kermavner ler drugi. Močan udarec je doživela »Svoboda« s šestojanuarsko diktaturo, ko je bila L 1930 večina komunistov aretiranih. Zadržanje nekaterih v zaporu pa je bilo krivo, da je bila »Svoboda« Velenje, razpuščena, inventar pa sekvestriran in v kratkem času porazgubljen. Prav lako so se tudi mladi Svobodaši porazgubili v raznih drugih društvih, ki pa so bila več ali manj nasprolna borbi za delavske pravice. Leta 1936 je bilo ustanovljeno delavsko pevsko društvo »Zarja«, kateremu pa je bila zabranjena vsaka druga panoga kulturnoprosvetnega dela. Zalo je bila kmalu zatem ustanovljena ludi »Vzajemnost«, ki je včlanila vse prejšnje • mlade Svobodaše, predvsem pa vedno številnejšo komunistično mladino. Velike zasluge v vodstvu lega drušlva, ki je v bistvu prevzelo nadaljevanje sporeda prejšnje »Svobode« je imel predvsem Janko Ulrih, duša »Vzajemnosti«. Imenovani je ustanovil ludi pevski kvartet »Sraka« v katerem so sodelovali poleg njega še Sevčnikar Martin, Martinšek Edo in Lelonja Jože. Ulrih Janko je utonil v ribniku pri rudniku, ostali irije pa so dali življenja v NOB. »Sraka« je nastopala z borbenimi in narodnimi pesmimi in lako povezovala delovne ljudi predvsem po okoliških krajih šaleške doline. Po smrti Janka Ulriha je leta 1940 vodil »Vzajemnost« in pevski zbor njegov bral Ulrih Tone-Krisll vse do prihoda okupatorja 1. 1941. »Svoboda«, pozneje »Zarja« in »Vzajemnost«, so vzgojile celo vrslo mladih borcev, ki so se pod vodstvom KP) uprli in zaveslno borili proti okupatorju. Večina njih je tudi darovala življenja za osvoboditev svoje domovine. liillL Svoboda Velenje lela 1925 V tretjem letu dela po osvoboditvi Z vstopom v ero kulturnoprosvetnih društev, postavljenih na teritorialno bazo, kar so vsekakor »Svobode«, se je v Velenju prosvetno delo zelo dvignilo. Predvojni »Svobodaši« so leta 1952 prevzeli osnovanje delavskega druš'va v svojo iniciativo. Tako se je to leto organizirala ena izmed prvih povojnih »Svobod« prav v Velenju. . Prvi predsednik po osvoboditvi, ki se mu ima velenjska Svoboda zahvalili za večino svojih pridobitev, lov. Zgank Nesli Vsi aktivni člani bivšega SKUD »Ivan Cankar« so se vključili v novo društvo. Sekcije so se poživile z vstopom novih članov in delo se je razmahnilo. 2e v prvem lelu obstoja je bilo zabeležiti živo gibanje v sekcijah. Za izobraževanje je skrbela Ljudska univerza, ki je v letu 1952/53 nudila svojim poslušalcem 12 kvalitetnih predavanj in 3 filmske predstave. Povprečni obisk na eno predavanje je znašal 135. V Ireh jezikovnih lečajih je bilo 59 poslušalcev. Knjižnica je takoj nabavila nekaj novih knjig, ostalo je podedovala od SKUD in rud. sindikata. Skupno je tedaj imela 1.100 knjig. Lutkovni oder je to lelo še dobro deloval, nakar je njegovo delo zamrlo. Popolnoma nekaj novega v prosvetnem delu v Velenju je bila ustanovitev glasbene šole. Prvo leto se je vpisalo 70 gojencev, kateri so že dali 3 javne produkcije. Dramski odsek je v omenjenem lelu uprizoril dramo »Operacija«, komedijo »Dobri vojak Svejk«, pravljično igro »Sneguljčica«, in ponovil ludi dramo »Plavž«. Bilo je tudi 9 gostovanj tujih igralskih družin, ki so prav lepo uspele. Mešani pevski zbor je priredil samostojen koncert v Velenju in gostoval v okolici. Rudarska godba se je borila s težavami, kakor glede zastarelih glasbil, tako tudi vsled kadra. Nastopala je na koncertu »Svobode«, poleg tega na zletu »Svobod« v Hrastniku, Trbovljah, Celju, pri otvoritvi »Jezera«, koroškem festivalu in raznih proslavah in manifestacijah. Orkester je imel 15 nastopov s 14 člani. Rudnik mu je omogočil z nabavo instrumentov delovanje in ludi uspeh. Če primerjamo delovanje vseh sekcij v lelu 1953/54 nasproti prvemu letu delovanja, vidimo ogromen napredek. Le pri Ljudski univerzi vidimo malenkostno upadanje slušateljev. Število predavanj je bilo 15 skozi vse leto. Predavanja so bila na kvalitetni višini. Dramska sekcija je okrepila vrste z novimi igralci. Ponovila je opereto »Planinska roža«. Uprizorjena je bila drama »Stilmondski župan«, »Ana Chri-slie« in pravljična igra »Alenčica — Deselnica« ler komedija v izvedbi ša- leka »Kdo je požigalec«. Spevoigro »Polka je ukazana« v enem dejanju, so izvedli mladinci in z njo nastopili na feslivalu v Kopru. Skozi celo lelo je bilo samo eno gostovanje. Knjižnica se je okrepila lako v šle-vilu čitalcev (125) kot v številu knjig (2.384). Občutno je porastlo število čitalcev iz vrst delavcev. Kino—sekcija ni v toliko služila kulturnemu dvigu, kolikor je služila kol eden izmed močnih virov finančnih sredstev. Rudarska godba je nastopila 19kral. Orkester je priredil 3 koncerte v komorni zasedbi in zelo dvignil zanimanje za glasbo. Sodeloval je ludi pri izvedbi operete. Mešani pevski zbor je še nadaljeval s svojim delom. Moški pevski zbor je pa pričel razpadati. Ostalo je le nekaj pevcev, ki pa so se borili s ležavami (pomanjkanje discipline itd.). Glasbena šola je imela tokral 41 učencev. Dala je dva samostojna koncerta. V tem lelu je čutiti neko ustalitev v delu naših sekcij. Knjižnica se je še nadalje jačala.'Nabavljenih je bilo novih knjig za preko 100.000 dinarjev. Slušateljev Ljudske univerze ie pri vsakem predavanju vse več. Na mesec sta po dve predavanji. Kino se bori za to, da ostane še nadalje sekcija »Svobode« in ne samostojno podjetje. Amalerski oder je letos dal že 5 premier, in lo: dramo: »Ugasle oči«, komedijo: »Vzorni soprog«, pravljico: »Trnjulčica«, dramo: »Krog s kredo«, komedijo: »Matiček se ženi«. Novi predsednik velenjske Svobode, vodja in režiser dramske sekcije, tov. Zdenko Furlan S temi igrami so se igralci predstavili 25 krat pred publiko. Od lega je bilo 8 gostovanj v sosednjih krajih. Vse predstave si je ogledalo okoli 7.000 gledalcev. To je doslej največji uspeh. Glasbena sekcija šteje 52 gojencev. Uspešno pripravlja svoj orkester za tekmovanje v Velenju. Prav lako rudarska godba, ki je zadnje čase učvrstila disciplino in pristopila k rednim vajam. V vrsfe »Svobode« je bilo pritegnjene mnogo mladine. Tudi v bodoče se pripravlja posebno pojačano delo z mladino kol na polju splošne izobrazbe, lako tudi na polju prosvete sploh. O nujnosti izobraževanja Danes postajajo naši delovni ljudje zares pravi nosilci in izvrševalci odgovornih družbenih funkcij na vseh področjiih našega življenja. Da bodo lem nalogam čim bolj dorasli, morajo do potankosti poznati vsebino našega družbenega razvoja! Ne moremo pa trditi, da že vsi naši državljani razumejo in v celoti osvaja Ljudska univerza v Velenju ima več ali manj redna predavanja vsake štirinajst dni. Na žalost pa vedno ugotavljamo, da je število poslušalcev zelo majhno, včasih celo tako, da ne veš ali bi se predavanje vršilo ali ne, predvsem, če pomisliš, da je predavatelj vendarle vložil precej truda pri sestavi svoje teme, nadalje, da so obiskovalci jo nove oblike in vsebino družbenega LU pretežno iz. vrst izobražencev, listih, razvoja pri nas. Ne bomo rekli, da za radi tega, ker se nočejo poglabljati v to stvar, ampak večinoma zaradi pomanjkanja splošne izobrazbe. Ti ljudje so premalo razgledani, tem je treba več ideološko politične vzgoje, potem bodo gledali vse stvari drugače, njihov pogled na svet in na družbo ne bo statičen — od danes do jutri, ampak strogo dinamičen. Njihov pogled na svet in na družbo ne bo misličen, ampak materialističen, strogo realen. Znali bodo vsako stvar pravilno presodili, vsak problem pravilno obravnavati in rešiti v splošno korist sebi in celotni socialistični družbi. Predpogoj za vse to pa je torej določeni nivo znanja, splošne razgledanosti. Že star pregovor pravi: »Kolikor znaš, toliko veljaš!« Sigurno velja fa izrek po vsej svoji vsebini tembolj danes v socialistični družbi. Koliko osebnih žrtev so včasih preprosti ljudje vložili samo za to, da bi se dokopali do gotovega znanja, da bi se s tem dvignili in postali voditelji tlačenih in zatiranih, da bi se borili za svobodo in splošne čiovečanske pravice izkoriščanih ljudi. Ti niso šfedili niti s prostim časom, niti s počitkom, samo da so se lahko samoizobraže-vali, ker jim je bil dostop v buržuazne šole iz materialnih razlogov ali pa zaradi naprednega mišljenja onemogočen. Kljub temu, da danes naša ljudska oblast, vse množične organizacije, posebej pa še DPD »Svobode« skrbijo in dajejo vse možnosti samoizobraže-vanja direktno zastonj, so še ljudje, in to prav tisti, ki bi bili vsega tega najbolj potrebni, pa se teh ugodnosti nočejo posluževati. Kako vam je mogoče prijetno pri srcu, če se pogovarjate s človekom, ki se lepo vede, ima uglajen nastop, ni robusten, se ponaša z elementi srčne kulture. Mogoče ga celo občudujete, kako zna razglabljati in modrovati o najbolj zapletenih življenjskih problemih, pa jih fudi dobro reševati. Tak človek se sigurno lahko ponaša z neko izobrazbo. Življenje je polno nevšečnosti, ki se kažejo vsak dan na vsakem koraku, v družini, pri vzgoji ofrok, pri odnosih med možem in ženo, v službi, skratka vsepovsod. Čim več boš znal, tem laže se boš v vsakem takem zamotanem položaju znašel. Marsikdaj potem ne boš ob kakšni življenjski ali poklicni nevšečnosti samo godrnjal in zabavljal čez druge, seja! sovraštvo, mržnjo in prepir med ljudmi, ampak boš stvar pametno rešil. Čutit se boš sproščenega brez vsakih predsodkov, gledal boš živlljenje takšno kot je, brez prevelikega optimizma ali pesimizma, počutil se boš srečnega. Najboljše oblike splošnega izobraževanja ljudi so predavanja, razni tečaji, knjižnice in čitalnice. katerim so pa predavanja v prvi vrsti namenjena, pa ni. Čestokrat rešujejo avditorij dijaki. Od predavanj, ki smo jih imeli, bi omenil le dva. Prvo: »O vnetju možganske mrene!« Dr. Budna nam je lepo opisal vzroke in potek te bolezni in kakšna je obramba pred njo. Ker se loteva predvsem mlajših ljudi, ne vem, ali ne bi poznavanje te bolezni spadalo tudi k preventivnim meram splošne zdravstvene prosvete. Drugo predavanje: »O vzgoji otrok!« Predavala je tov. prof. Metelkova iz Šoštanja, strokovnjak iz pedagoške znanosti. Vzgoja otrok je tolikokrat tako zaple'en in delikaten problem, ki dela staršem često sive lase. Mislim, da je vsem staršem pač pri srcu, kaj bo z njihovim otrokom. Saj vemo, da imamo danes vse polno prestopkov, ki jih zagreši šoloobvezna mladina. Starši tarnajo, kaj bo s sinom ali hčerkico, prcčestokrat mečejo vso krivdo na šolo, češ da je današnja šola takšna, da je vsemu temu kriva. To je pač linija najmanjšega odpora, metati krivdo na drugega! Morda še res ne da šola v vzgojnem pogledu vsega v naj- , večii meri, ali najvažnejši in najmočnejši vzgojni faktor je še vedno družina, starši. In ti starši bodo lažje vzgajali svoje otroke in s tem skrbeli za njihovo lepšo bodočnost, če bodo fudi oni seznanjeni z vzgojnimi metodami in sredstvi družine. O tem bi se lahko seznanili na vzgojnem predavanju, a le malo jih je bilo. Tudi od vseli ostalih predavanj, ki smo jih imeli, bi lahko vsak odnesel marsikaj za življenje poučnega in koristnega. Tudi naš ideološki tečaj ni imel uspeha. Da si človek ustvari pravilen svetovni nazor je nujno, da si je na jasnem o osnovnem učenju dialektike. ' Šele na podlagi tega bo lahko gradil vse ostalo. Ali ni dovolj žalostno dejstvo, če povem, da je na otvoritveno predavanje prišlo le 6 ljudi, drugič pa pet in še od teh so bili 4 učitelji. Ljudje se še premalo zavedajo, da je spoznavanje prirode, naravnih zakonov, pot, po kateri človek postaja aktiven v borbi z naravo in jo spreminja v korist sebi in družbi. Razmislite o vsem tem, potem bo uspeh našega ideološkega fečaja, ki ga bomo pričeli v jeseni, sigurno boljši, obisk na naših predavanjih bolj razveseljiv, knjiga pa bo postala vsakemu zares priljubljen predmet. O delu Ljudske univerze Na neki zadnjih sej Svobode smo se ogreli za idejo, ki ni slaba... Nabavimo najsodobnejše in istočasno najbolj nazorno sredstvo — kinoprojektor na ozek trak. Predlanskim je Velenje dobilo sfar kinoprojektor za 160.000 din. Njegove slike so slabe in so še tisto peščico ljudi, ki je slike (filme) gledalo, odvrnile. Poleg tega je pregorela še zvoč-nica, ki je KZ do danes še ni nabavila, ker jih pri nas ne izdelujejo. Tako fa aparat sedaj mirno in brez vsakega haska počiva ... Tudi pravo lastnišlvo mu še ni določeno. Jasno je, da s tako staro škatljo, če fudi jo bomo venomer popravljali in ji podarili zvok, ne bomo dolgo vabili... Kdor je le enkrat videl slike, ki jih projicira na platno projektor iz Kranja, se je moral zanj navdušiti. Cena je okoli 800.000 din. Prepričan sem, da bi tako vsoto lahko žrtvovali za izobraževanje delavcev in šolskih otrok v Velenju. Pa ne samo fo! Z aparatom bi lahko potovali v oddaljene kraje v velenjski okolici. Ni namen, dvigati izobrazbo samo v večjih središčih, dvigati jo je treba tudi v vasi in tako postopno manjšati razlike med mestom in vasjo. Poučnih in zabavnih filmov na ozek trak je danes dovolj. Predavanja so letos slabo obiskana. Povprečna udeležba pri sedmih predavanjih je šestdeset slušateljev. Zadnje predavanje, ki ga je pripravil doktor Budna, je pritegnilo le deset ljudi. Tema je bila: O pljučnih obolenjih. Pobudo za predavanje je dala organizacija RK v Velenju. Lep primer, ki je vreden polivale Dne 29. 1. t. 1. sem se pri delu v Rudniku lignita Velenje ponesrečil tako, da so mi morali odrezati nogo v celjski bolnici, kjer sem bil dolgo časa priklenjen na posteljo. Poleg telesnih bolečin sem močno trpel tudi duševno ob zavesli, da sem postal pohabljen. Vsak tovariš, ki je to že doživel, me bo prav lahko razumel. Star pregovor, da resničnega prijatelja spoznamo šele v stiski, še vedno drži. Ko človek leži v bolnici se zelo razveseli, če ga obišče kdo od prijateljev in znancev. Srce se mu vzradosfi, ko zagleda kakega znanca, ki se je po- Predsednik sindikalne podružnice našega rudnika, tov. Močilnik Tone trudil, da ga je prišel obiskat. Tedaj šele vidi, da mu je ta res iskren in dober prijatelj. Tudi jaz sem se razveselil vsakega obiska v času, ko sem ležal v bolnici. Posebno pa sem se razveselil, ko me je obiskala delegacija sindikalne podružnice Rudnika lignita Velenje. Upravni odbor podružnice je na svoji seji določil tovariše, ki naj me v bolnici obiščejo in predajo denarno pomoč, ki mi jo je poklonil naš rudniški sindikat. V mojem primeru se je upravni odbor sindikalne podružnice izkazal kot zelo iskren in dober tovariš, ki je pripravljen pomagati svojim članom v moralnem in materialnem pogledu, če jih prizadene nesreča. V takem primeru človek občuti, kaj je vredna sindikalna organizacija, kako potrebno je, da se vanjo vključi sleherni član delovnega kolektiva. Zavedati se moramo, da je v slogi moč, če pa smo močni in složni, bomo lahko premagali vse težave in nesreče, ki nas spremljajo v življenju. Čutim dolžnost, da se za vso skrb in pomoč iskreno zahvalim celotnemu kolektivu in sindikalni podružnici, ki mi je v težkih dneh stala ob strani in mi dajala vso možno moralno in materialno oporo. Ta primer naj služi za vzgled, kakšen odnos mora imeti sindikalna podružnica do svojega člana. Bregar Jože, rudar Novo Velenje ZAHVALA Najiskreneje se zahvaljujem sindikalni podružnici Rudnika lignita Velenje za denarno pomoč, ki mi jo je nudila v času zdravljenja v Topolšici, , Koren Jože, rudar — Pesje V načrtu imamo še predavnje direktorja Žganka: O bodočnosti Velenja, Kosovelov večer, ki ga pripravljajo dijaki 4. razreda gimnazije in bo hkrati uvod v proslavo 10. letnice osvoboditve, fer predavanje tov. Furlana, režiserja: Kaj veš o igri? S tem bo delo Ljudske univerze v lej sezoni zaključeno. Kako bomo privabili v jeseni še več slušateljev? Če bomo imeli dober projektor, ki bo ponazoril predavanje, sem prepričan, da bo čitalnica vedno polna! V. TOVARIŠI RUDARJI, SVOJ LETNI DOPUST PREŽIVITE NA VELENJSKEM JEZERU! NA OBOJE SE SPOMNIMO Letos, ko obhajamo deseto obletnico osvoboditve naše domovine z vsemi njenimi naravnimi lepotami, lepimi gozdovi po nizkem gričevju okrog dolinic, kjer kot gobe rastejo hišice poleg mogočnih industrijskih objektov in delavskih naselij, se moramo spomniti fudi na one, ki so padali po teh lepih krajih za svobodo, za vse to, kar danes ustvarjamo, pa naj so bili domačini ali tujci — neznanci. Domovina je bila ena, za vse, ki so ljubili svobodo. Naši gozdovi in planine so bili njihovi najboljši zavezniki. Kaj pa prebivalci feh hribovitih predelov? Mar oni niso bili dobri zavezniki borcev za svobodo? Da, ogromna večina je bila dobra in poštena, toda žal ne vsi. Povsod so izjeme. Tudi med našimi gorjani so bili izdajalci. Komur so po njihovih zaslugah žvižgale okupatorjeve krogle okrog glave, njihovih zločinov ne more pozabiti. Tako terenski aktivisti ne bodo pozabili, da so nekateri prebivalci Plešivca, ki so bili ves čas okupacije v službi okupatorja kot »Werkschutzi«, vodili po skrivnih poteh švabske kolone v akcijo proti partizanom. Konkretno Mežnar iz Plešivca. Aktivisti se vprašujejo zakaj Mežnarica ni povedala svojemu sinu Zdravku, kaj ije počenjal njegov oče, ki je bil opozarjan, da hodi po poti izdajstva in da je skrajni čas, da preneha, ker bo sicer svoje ogabno početje plačal z glavo. V odgovor na partizanska opozorila, pa je pripeljal skupino Nemcev po Sopoti do Sp. Za-luberška, kjer je bilo nastanjenih nekaj terenskih aktivistov. Mnogo gorja je povzročil plešivski izdajalec Mežnar in prav bi bilo, da si nekoliko prikličemo v spomin njegove zločine, ki jih danes hočejo nekateri izbrisati in Mež-narja prikazati kot mučenca. Predvsem njegova vdova, ki z napačnim prikazovanjem resničnih dogodkov zavaja in vzbuja mržnjo fudi pri svojem sinu Zdravku, ki je bil takrat star 9 let in očetovega početja seveda ni mogel razumeti. Mežnaričino laganje nas ne preseneča. Čudi nas pa, da mu nasedajo tudi zavedni Plešivčani, ki so storili vse za zmagoviti zaključek narodnoosvobodilne borbe. Saj ni hiše, kjer se ne bi ustavljali bodisi terenci ali brigade in njihovi obveščevalci. So pa fudi hiše, ki so dale že v prvem in drugem letu svoje žrtve za svobodo v partizanskih enotah in v internaciji, kjer so darovali svoja življenja in zdravje. Le redki so se vrnili v osvobojeno domovino. V letošnjem letu si je zadala Krajevna organizacija Zveze borcev Pesje nalogo, da postavi spominsko ploščo žrtvam fašističnega terorja v Plešivcu, da se pogovori o prostoru, kjer naj bi plošča stala. Krajevni odbor Zveze borcev pa naj zbere imena žrtev ter letnice rojstva in smrti. S tem se bi ob priliki desete obletnice osvoboditve vsaj malo oddolžili tistim, ki so se borili za pravice de- lovnega Ijudsiva že v bivši Jugoslaviji in so v oboroženi borbi darovali svoja življenja kot na primer Marolfu, Ježov-niku, Arličem in pozneje padlim in v taboriščih umrlim borcem. S postavitvijo spominske plošče pa ti dali priznanje vsemu prebivalstvu Plešivca za njegovo sodelovanje pri izgonu okupatorja iz zasužnjene domovine. Juh VPRAŠAJTE odgovorili vam bomo! V današnji številki »Velenjskega rudarja« bomo odprli novo stalno rubriko »Vprašajte, odgovorili Vam bomo« z namenom, da bi našemu dellovnernu človeku svetovali pri reševanju njegovih osebnih problemov s področja zdravstva, socialnega zavarovanja, prava itd. Vprašanja je pismeno s polnim naslovom dostaviti uredništvu »Velenjskega rudarja«. Odgovore bomo objavljali brez naslova vprašalca. Danes objavljamo prvi odgovor na vprašanje s področja socialnega zavarovanja. Vprašanje: V kratkem bom zaprosil za priznanje pokojnine. Ali bom moral delovno dobo dokazovati z novo delovno knjižico, za katero nisem zaprosil, ali pa bom lahko dokazoval zaposlitev s staro delovno knjižico in delno tudi z zapisnikom o zaslišanju prič. Odgovor: S pozitivnimi predpisi o delovnih knjižicah je določeno, da morajo vse osebe v delovnem razmerju do določenega roka zamenjati stare delovne knjižice za nove. S temi predpisi je prepuščeno pristojnim okrajnim ljudskim odborom, da s svojimi predpisi določajo rok, dokler se vlagajo zahtevki za zamenjavo delovnih knjižic. Okrajni ljudski odbor v Šoštanju je z Odredbo o določitvi rokov za vlaganje prijav za izdajo delovnih knjižic za predložitev prijav pristojnim komisijam za priznanje delovne dobe in izdajanje odločb o priznanju delovne dobe in izdajanje odločb o priznanju delovne dobe (štev. 6761/1-54 z dne 24. 1. 1955) določil, da je treba vložili prijave za izdajo oz. zamenjavo delovnih knjižic do 20. februarja 1955, pristojna komisija pa izda odločbe o priznanju delovne dobe do 20. marca 1955. Pristojna komisija ie to delo do roka izvršila. Uveljavljanje posameznih pravic iz socialnega zavarovanja tako fudi pokojnine po tem roku (20. 3. 1955) je po 1. členu Uredbe o delovnih knjižicah (Ur. I. FLRJ štev. 7/52) določeno v tem smislu, da je delovna knjižica fudi dokaz o posameznih pravicah iz socialnega zavarovanja, posebno še o pravicah do pokojnine in invalidnine. Po istih predpisih pa gospodarska organizacija ne more zaposlovati delavcev in uslužbencev, ki po fem roku nimajo delovnih knjižic. Iz vseh feh predpisov izhaja, da boste ob uveljavljanju pravic do pokojnine morali delovno dobo dokazovati z novo delovno knjižico. V kolikor še te nimate Vam priporočamo, da zanjo takoj zaprosite pri pristojni Posredovalnici za delo. Utrinek z zdravstvenega predavanja Ura je pol sedmih. Blagajničarka Resnikova že čaka pred čitalnico. »Dober večer!« Žalostno se nasmehne in doda: »Nocoj bomo slabo sprejemali!« Da, slabo. Predavanje O pljučnih obolenjih je bilo napovedano vendar ob pol sedmih! Že prihaja dr. Budna, ki ga zvesto spremlja žena. Kar nerodno mi je! Stopicam iz noge na nogo — najraje bi se udri. Že je sedem! Pred čitalnico čakajo štirje dijaki in pet starejših ljudi. Med nami tremi se le težko in prisiljeno nadaljuje pogovor. Vsi smo potrti. Ljudje vendar vedo! Od četrtka do ponedeljka je razglašal mikrofon tisoč obiskovalcem kina, da bo v torek predavanje. Lepaki so zastonj vabili. Skoraj tisoč otrok je zastonj kazalo vabila v zvezkih in pripovedovalo, da bo zdravstveno predavanje! Toda le desef ljudi je od tisoč tu. Ali nam zdravstvena prosveta res ni potrebna? Ali je slabemu obisku kriva le malomarnost nekaterih ljudi? To so bile misli, ki so se rodile v glavah vseh treh. Zdravnik je skoraj molčal... Pozabljeni čas za pripravo, mnogo odklonjenih strank ... V zadnjem hipu je prišel fovariš Zorn s ključem. Toda vrata so ostala zaprta. »Oprostite!« sem iz vljudnosti izdavil, saj mi je bilo enako težko kot zdravniku. V poltemi smo se nevoljni razšli... Ali niso prav predavanja najbolj živi posredovalec znanja? Zakaj ni zanimanja za zdravstveno predavanje? Kaj sicer še žele Velenjčani? Mogoče bo kdo odgovoril...