ENA70 din - Leto XXXIX - Št. 75 KRANJ, petek, 3. oktobra 1986 GLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Vie ostalo v kaščah Go iti ren^s^ kmet je živinorejec z »dušo 2aSrJ?m<<> ne le zaradi denarjattemveč ZalT • Edicije m stvarnih možnosti. Ka3 ga torej silijo s pšenico? stran 3 Najprej hlev in živina, potem hiša in ljudje Na kmetiji Janka Žontarja pri Sv. Duhu obdelujejo devet hektarov kmetijske zemlje, tri hektare imajo še gozda. Redijo 40 glav živine, od tega 14 krav. strani 8 in 9 Ponovno vprašanje — severna ali južna Čeprav so se v planih odločili za južno cestno obvoznicoma Bledu, se je ponovno odprlo (že staro) vprašanje, ali Bled obvoznico sploh potrebuje, in če jo — kakšno: severno ali južno. Grmenja in slabega človeka se je treba bati Te presnete kavice! Ko bi jo lahko skuhala ves lonec in potem delila. Tako pa za vsak par »kofetkov« odkriva rinke na štedilniku in poriva džezve v ogenj. Komercialna Ustava igrač Kranjska lnJ> 3. oktobra VsaV IazstavO igrač pro-ne bodo igrače vseh naših pe .?VaJ^lcev in uvožene, otroško tre .°> hlače, pletenine, pižame, lrke, smučarske bunde in ?ja od 6. do 10. oktobra ra na Brdu komerei-' razstavo igrač. Odprta bo %ne °~ razen tega pa še volna, kornpieti, ^°ške, Ženske in otroške nogavi-e- Posteljnina in odeje, okraski a novoletno jelko in drugo. Razstava je namenjena malo-^oda3i, zelo privlačna pa bo tudi r sindikalne organizacije, ki bolj na njej lahko izbrale vsakovr-tn° blago za dedka Mraza po §°dnejših cenah. ^bljanska banka zeljna banka Gorenjske Jesenice : Partizan 2:3. Septembra se je začela letošnja hokejska sezona v prvi zvezni ligi. Jeseničani so odigrali že dve derbi srečanji in obe izgubili. Prvo v Ljubljani s Kompas Olimpijo, drugo pa v sredo na Jesenicah z lanskim državnim prvakom, Partizanom iz Beograda. Jeseniški hokejisti, v ozadju tudi trener Roman Smolej, niso igrali slabo, a so bili preslabi za zmago, (-dh) — Foto: F. Perdan M (Ne)športno nasilje Včeraj se menda na športnih igriščih pri nas ni pripetilo nič nasilnega. Lahko pa se bo jutri in pojutrišnjem, saj se je že nekajkrat doslej pokazalo, da tudi po naših športnih prireditvah pljuska odmev nasilja, značilnega za športna dogajanja v sodobnem svetu. Sogovorniki okrogle mize, ki jo je pripravil mednarodni festival športnega in turističnega filma v Kranju, so si bili enotni, da je za tako črnogledost vzrokov dovolj: pretirano navijaštvo, pretepi pred stadioni in na njih, izrabljanje športnih prireditev za razpihovanje nacionalnih nasprotij — vse to poznamo. Toda, mar se moramo res sprijazniti s tem, da se v kriznih razmerah, ko milijon ljudi išče delo, ko še posebno mlade teži današnji slab družbenoekonomski položaj in nič boljši jutrišnji, takšne stvari pač dogajajo? Mar morajo stadioni res postati nekakšni poligoni, kjer je pod plaščem športa tako športnikom kot gledalcem dovoljeno (skoraj) vse, kar sicer v normalnih okoliščinah ni. Ali takšne poligone, kjer se razelektrijo napetosti sivega, s težavami prepredenega vsakdanjika, res potrebuje vsaka družba ne glede na ureditev? Obdržati v mejah takšno sproščanje stisk sodobnega človeka je že nekaj časa problem drugih držav. In prav nič ne kaže, da bi lahko obšel naše stadione. Pa ne le stadione. Ali ni nasilje tudi v glasbi, slikarstvu, literaturi, umetnosti sploh, in kajpada tudi v gospodarstvu. Zato bi bilo zelo »nešportno« nasilje — ta odraz napetosti sodobnega sveta, katerega del smo tudi mi — omejevati le na šport. Samo ugotavljanje, da je nasilje tu, okoli nas, v športu in okoli njega, pa je premalo. Najbrž bi se kazalo lotiti kaj »vzgojnega« in to ne le v klubih in pri športnikih, pač pa pri mladi generaciji že od zibke dalje. Problemi sodobnega sveta so res preveč zamotani, dai>i se jih lotevali le z vzgojo, toda tudi zakrivanje zrcala, ki družbi kaže njene slabosti, gotovo ne vodi nikamor. L. M. Zvezni izvršni svet odločil Jutri podelitev festivalskih nagrad wa Gorenjskem grozdja ne pridelujemo, vince pa vseeno radi pijemo. a sliki: trgatev v Goriških Brdih. — Foto: F. Perdan ti c£ggjnilosti za prizadete otroke_ podgane napadle šolo d?Senice, 2. oktobra — Ko so podirali staro stavbo kina Ra-* so se podgane preselile v učilnice posebne šole Je ^.osnovno šolo s prilagojenim programom Poldeta Stražišarja na $trnn'Cab so prišli sanitarni inšpektorji. V šoli so v zgornjem nad- Pju opuzjli — rejene podgane. raz ec*aJ 80 v neposredni bližini podirali stavbo kinu Radio in kljub sj^e ,lrn Preventivnim ukrepom niso mogli uničiti pričakovane glodal-2^ fa!egp. Najbolj pripravno zatočišče so si podgane poiskale v starih, Qbh in sanitarno neustreznih učilnicah sosednje šole. >0la, ki jo obiskuje okoli 90 predšolskih otrok, na Jesenicah ne do- za prodane devize nebo Beograd, 29. septembra — Zvezni izvršni svet je zavrnil predlog Združenja bank Jugoslavije, da bi razširili možnosti za pridobivanje posojil na osnovi prodanih deviz. Zvezna vlada je menila, da ni razlogov za uvedbo teh posojil, da pa je treba dosledneje uresničevati resolucijska določila o gospodarskih odnosih s tujino, predvsem pri povečevanju izvoza. Predsednik zveznega izvršnega sveta Branko Mikulić pa je na pogovoru z gospodarstveniki povedal, da bo tako imenovani" tretji paket ukrepov zvezne vlade uvrščen v resolucijo za prihodnje leto, katere zasnove organi zvezne skupščine že obravnavajo. Načrtovanje programirane inflacije je norost, je dejal. Zavzemati se moramo, da bo inflacija čim manjša. Na očitke o preveč adminitrativni naravi zadnjih ukrepov je dejal, da so bili zaradi položaja nujni. V tujini moramo enotneje nastopati. Ne sme se dogajati, da na tujem vsaka firma zase konkurira za gradnjo objektov in druga drugi zbija ceno, ponudniki iz drugih držav pa nastopajo enotneje. Tudi to razen pogosto nesolidno izdelanih izdelkov in netočnih dobav zmanjšuje naš ugled na tujem. Vrsta festivalskih prireditev Kranj — Z madžarsko risanko o hujšanju Leo in Fred se bo jutri zvečer zaokrožil program letošnjega festivala. Kdo bo prejel festivalske triglave in nagradi, ki jih podeljuje CIDALC? Kranj — Nocojšnji filmi o zimskih športih in jutrišnji izbor filmov za sklepni večer bodo verjetno dali dokončno podobo o letošnji filmski beri kranjskega festivala turističnih in športnih filmov. Odveč bi bilo napovedovati, kateremu od filmov bo mednarodna žirija prisodila festivalske nagrade. Verjetno pa bo imela težko delo, saj doslej ni bilo prikazanih veliko filmov, ki bi posebno izstopali — treba bo pač počakati na jutrišnjo odločitev žirije. Ob fesitvalskem programu v kinu Center pa kaže omeniti še nekaj zanimivih festivalskih prireditev. Na likovni natečaj na temo športa in turizma Zlata košuta za Almiro Beograd, 1. oktobra — Na letošnjem sejmu mode v Beogradu je radovljiška Almira prejela najvišje priznanje — zlato košuto. Na sejmu se je predstavila z žensko kolekcijo pletenin, puloverji in kompleti za poletje 1987. dd 1 nobe Prav ne milosti. »Izpadla« je že iz dveh občinskih samoprispevkov, Ua I" Je bila vedno uporabna »reklama« za samoprispevek. Kar roko poSn C(?'.Vedno se je pojavljala pretresljiva stisku šolskih prostorov s di da lZ P°sebne osnovne šole. Leta pa že leta in leta ni imela in tu-spioj^s nima nobenega pogoja (razen kadrovskega), da bi bila lahko to Sd] s.f °dprta. V načrtih za tretji samoprispevek nima prednosti, /a t\e ,f 0n ne vedo, kaj bo leta 1989, ko morajo zapustiti prostore. Da niti kdan-VOrirno 0 delavnicah v Podmežakli, kj. do 12. oktobra, je otrok in družbeni razvoj. Vsebinski poudarek tedna izhaja iz programa mednarodnega leta miru, ki naglasa boj za ohranjanje miru in prihodnost človeštva. V tednu otroka naj, bi namenili posebno pozornost varstvu in skrbi za človekovo okolje. Pred kinom Center v Kranju je spet zadišalo po vročem kostanju, ki mika predvsem naše šolarje; a kaj, ko je zanje še kostanj drag. Mala merica je po KM) dinarjev, za obilnejši zalogaj pa hoče kostanjar 200 dinarjev. — Foto: F. Perdan se je odzvalo okoli sto kranjskih osnovnošolcev, ki svoje izdelke razstavljajo v prostorih Temeljne banke Gorenjske na Cesti JLA. Najboljšim je strokovna žirija podelila nagrade, ki so jih prispevale slovenske delovne organizacije. V sredo je bil prvič v Jugoslaviji predstavljen tudi film o Calgarvju, kanadskemu mestu, gostitelju zimskih olimpijskih iger leta 1988. Projekciji tega 16-minutnega filma na Brdu se je včeraj pridružila tudi predstavitev Uni-verziade '87. Poseben dogodek pa je bila prav gotovo podelitev nagrade za gorniško literaturo, ki jo Planinska zveza Slovenije (na pobudo Interfilm festivala) podeljuje prvič. Za knjigo Pot jo je dobil posmrtno kranjski alpinist Nejc Zaplo-tnik, za planinske tekste pa Iztok To-mazin. L. M. Jubilej častnega občana Škofja Loka, 1. oktobra — Predsednik loške skupščine Jože Albreht je v prisotnosti članov muzejskega društva sprejel prof. Franceta Planino ob njegovi 85. obletnici. Ob tej priložnosti mu je izročil priložnostno darilo, člani muzejskega društva pa spominsko listino. V nagovoru je dr. Branko Berčič, predsednik društva, poudaril, da praznujejo tudi 50. obletnicu dela prof. Planine za muzejsko dejavnost in predstavitev zgodovine na Loškem. @®!MSSWESGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Obisk pri koroškem glavarju Celovec — Koroški deželni glavar in predsednik koroških socialistov Leopold Wagner je sprejel v Celovcu predsednika republiške konference SZDL Jožeta Smoleta in člana predsedstva Vekoslava Grmiča. Govor" je bil o sodelovanju med Slovenijo in deželo Koroško in še posebej med koroškimi socialisti in našo socialistično zvezo, prav tako pa tudi o sodelovanju Slovenije z našo narodnostno skupnostjo na Koroškem. Smole in Grmič sta se sešla tudi s predstavniki Slovencev na Koroškem, ki vidijo v matični domovini in SZDL največjo oporo v boju za uveljavitev svojih pravic. Kritika svojega dela Ljubljana — Predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije je ugodno ocenilo zadnje obiske članov CK ZKS po osnovnih organizacijah. Ko je strnilo oceno teh obiskov, je menilo, da se osnovne organizacije ZK še vedno preveč ukvarjajo same s seboj in da je preveč kritiziranje vsepovprek, brez prave ocene, kaj je dobro in kaj ni. Komunisti se še premalo zavedajo svoje vloge, preveč je še vedno klicev po posredovanju države in premalo razlikovanja med dobrimi in slabimi komunisti. Odkup hiše odložen Kranj, 1. oktobra — Na seji kranjskega izvršnega sveta so odložili odločitev o odkupu dela baročne meščanske stavbe na Vodopivčevi ulici 9 v Kranju, ki so med kulturne oziroma zgodovinske spomenike. Zasebna solastnika sta namreč ponudila odkup v višini 6.950.530 dinarjev. Hiša je stara več kot dvesto let. Lastniki so jo obnavljali le toliko, kolikor je najbolj potrebno. Del objekta, ki je ponujen za prodajo, je prazen, obsega pa pritličje z dvema prostoroma, nadstropje z enim stanovanjem, velikosti sto površinskih metrov, ter neuporabno klet, velikosti 35 površinskih metrov. Na prazno podstrešje je dostop možen skozi skupne prostore. V pritličju je bil včasih gostinski lokal, pred leti prodajalna oblačil, zdaj pa je prazno. Takšni so razlogi, da se kranjska stanovanjska skupnost ni odločila za nakup, z utemeljitvijo, da hiše ni moč v celoti obnoviti in penujeni del ni gradbena celota niti nima posebnega vhoda. Na seji izvršnega sveta so odločitev o prednostnem odkupu odložili, saj nameravajo ponovno preveriti možnosti, da bi hiša le postala družbena last. mv 40-letnica Tehničnih vojaških delavnic — V Domu JLA v Ljubljani bo jutri, v soboto, dopoldne slovesnost ob 40-letnici obstoja in uspešnega delovanja Tehničnih vojaških delavnic v Ljubljani. Njihovi začetki segajo v leto 1944, ko je bila na Visu ustanovljena takšna delavnica za popravilo orožja. V Sloveniji pa so takšne delavnice nastajale že kmalu po nastanku prvih partizanskih enot. Prva tehnična delavnica je bila ustanovljena na področju Starih žag na Kočevskem. Po vojni pa so bile v Ljubljani Tehnične vojaške delavnice ustanovljene konec 1945. in v začetku 1946. leta. Danes v delavnicah za oborožitev, mototehniko, sredstva za zvezo, elektroniko in elektroenergetiko ter v obratu za splošna popravila oziroma dela opravijo vsa popravila in tehnične preglede. Delavnice so sodobno opremljene, delo pa je organizirano tako, da sta vsako popravilo in pregled stoodstotna. Reklamacij ne poznajo. Veliko pa imajo tehničnih izboljšav in inovacij. In tudi prihranki, ki jih na ta način dosega, tako pri času kot pri denarju in materialu, niso majhni. Zaposleni v delavnicah — starešine, civilne osebe in vojaki, so strokovno usposobljeni za opravljanje vseh vrst nalog. V delavnicah jih je nekaj zaposlenih že od začetka. Na jutrišnji slovesnosti bodo posameznikom in tudi delovnim organizacijam podelili priznanja za delo, uspehe in sodelovanje. — A. Ž. Kranj, 1. oktobra — Do nedelje je v avli kranjske skupščine odprta razstava Narodna zaščita od ustanovitve 1941. leta do osvoboditve maja 1945. Odprta je vsak dan od 9. do 18. ure, v nedeljo pa bo samo do 12. ure, ko jo bodo zaprli. Razstava je dobro obiskana. Največ je šolarjev. V torek jih je bilo okrog 500, v sredo 600. — Foto: F. Perdan GLAS Ob 1*5-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje I .oke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdck Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor) Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica) Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (Jesenice), Helena Jelovčan (Škofja Loka, kronika), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Dušan Humer (šport), Danica Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Fran«. Perdan (fotografija. časopis je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pr» SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za II. polletje 1986 je 2.600 din. 65 let Instituta za pljučne bolezni in TBC na Golniku Ustanova vrhunske kakovosti Golnik, 30. septembra — Institut na Golniku je ena od najbolj urejenih enot Univerzitetnega kliničnega centra iz Ljubljane, je na torkovi slovesnosti ob 65-letnici Instituta poudaril direktor Kliničnega centra Franc Šifkovič in se s tem tudi poslovil od tega kolektiva, ker odhaja na novo delovno mesto Slovesna seja zbora delavcev ob 65-letnici Instituta na Golniku F. Perdan Foto: Slovesne seje zbora delavcev so se razen delavcev Instituta udeležili tudi predstavniki republiškega izvršnega sveta, gorenjskega zdravstva in gorenjskih občinskih skupščin ter družbenopolitičnih organizacij. 529-članskemu delovnemu kolektivu so bile ob jubileju izrečene številne čestitke za uspešno delo. pri zdravljenju pljučnih bolezni in TBC, prav tako pa so na slovesnem zboru podelili odlikovanja predsedstva SFRJ, priznanja Instituta, plaketo civilne zaščite, ki jo je Golniku podelil zvezni izvršni svet,in priznanja republiškega sekretariata za ljudsko obrambo. Golniški Institut ima že leta delovanja sloves zdravstvene ustanove vrhunske kakovosti, znane doma in na tujem. Število sprejetih bolnikov je z leta 1981, ko jih je bilo 6425, lani naraslo na 7021, čeprav se je število postelj zmanjšalo. V ena- kem primerjalnem obdobju se je povprečna ležalna doba skrajšala z 22,3 na 20,5 dneva. Ogromno delo je bilo v teh letih opravljeno v golni-ških laboratorijih in to ne le za potrebe Instituta, ampak tudi za zunanje naročnike. Število delavcev ostaja v bistvu nespremenjeno. Kar 49 odstotkov zaposlenih dela neposredno pri bolnikih. 96 odstotkov vsega dela opravijo delavci Instituta v rednem delovnem času, skoraj zanemarljiva pa je fluktuacija delavcev. Izjemno skrb posvečajo izobraževa-, nju, pa tudi organizaciji in udeležbi na najrazličnejših strokovnih srečanjih. Strokovnjaki Instituta so objavili nad 250 člankov v domačih in tujih revijah. Največji problem je hudo iztrošena oprema, kar povzroča visoke stroške vzdrževanja, zato bo treba najti denar za posodobitev. J. Košnjek Odprto prvenstvo Kranja v streljanju^ Namen: vsakdo naj se preskusi Kranj, 3. oktobra - Pod pofo[g£ teljstvom sveta za SLO in DS JJJ ne Kranj bodo sekretariat za *)»"* sko obrambo, občinska konfere", ZRVS in občinski štab za TO U£ 12. oktobra na strelišču v Struja vem priredili jubilejno, peto °"PT prvenstvo Kranja v streljanju s P01 avtomatsko puško »Kakšen je namen Ppre^^^ smo povprašali sekretarja seTxjDe riata za ljudsko obrambo oDc Kranj Zlata Erzina. . ^ »Kar precej delovnih ljudi in ^ čanov nima možnosti, da bi s znanilo z orožjem in ga tudi P1^^ silo. Zato smo se odločili, da en* na leto organiziramo takšno P ditev in damo možnost vsem-* »Letos je to že peto P^1^* Kakšne so dosedanje izkušnje;"^ »Opažamo, da je zanimanje ta v leto večje. Posebno iz delov^ organizacij in krajevnih skupno* je število ekipnih prijav od zace prvenstva zelo naraslo. Do zC^jJji je bil premajhen odziv iz sre« šol. Prav zato še posebej pripon. rJ mo vodstvom teh šol, da 11. okto ^ organizirajo streljanju.« ekipne udeležbe »Kako bo potekalo letošnje - r—■-----. m pe. Poskrbeli so že, da otroci v $ torbi ne nosijo več skupaj brisač j ] pat, šole imajo dovolj toaletnega P. ^ ja in papirnatih brisač. Sanitar ^ sektorji bodo zahtevali, naj imajOJ ski obrati na zalogi dovolj učinKJH bi« razkužil, deratizacije pa mora slej temeljitejša. ^ 1 Jeseniška občina je menda J j slovenska občina, ki za deratizacij a v menja tudi sredstva iz lastnega P čuna. Tako naj bi bilo tudi poslej, j ra deratizacija potekati hkrati n ^ krajih. Žal danes ne morejo ve 5ff rahljati »močnih« deratizacijskih * stev, saj bi v enem samem m3*!/ tem spravili s sveta vse bližnje ^ s in pse. Premalo je denarja za *jj deratizacijo, ki jo pri nas opravu Težko delo, nizke plače Trgovke v Železarno, elektrikarji pa za pult Jesenice, 2. oktobra - Jeseniška trgovina je ob polletju izgubila 29 trgovk — Večinoma v Železarno, v trgovini pa so pomožni delavci Ker so pred časom v vseh gorenjskih trgovinah zelo slabo zaslužili in so se trgovske organizacije otepale z zamrznjenimi maržami in slabšim zaslužkom, so predvsem mlajše izučene trgovke množično zapuščale svoja delovna mesta in se zaposlovale drugje. Tudi jeseniška trgovina je izgubila precej kadra, saj je ob polletju iz Golice odšlo kar 29 trgovk. Večinoma so se zaposlile v jeseniški Železarni, v neposredni proizvodnji in v skladiščih. Povsod so jih sprejeli z odprtimi rokami saj so trgovke navajene dobro delati, hitre so in spretne. Številne pa se v druge delovne organizacije niso preselile le zaradi slabega zaslužka, temveč tudi zato, ker se ve, da so se ob padcu življenjskega standarda v trgovinah odnosi med kupci in trgovci skrhali. Kupci so postali nejevoljni ob visokih cenah in so stresalijezo kar nad trgovci. Razen tega je bilo v trgovinah vedno — in je še zmeraj — veliko težkega fizičnega dela. Trgovske delovne organizacije so v stiskah razpisovale nove in nove štipendije, a so ostale nepodeljene. Zaposliti so morale pomožne delavce, predvsem v delikatesah, od koder je odšlo največ zaposlenih. Tako se je lahko tudi zgodilo, da imamo danes za prodajnim pultom elektrotehnike za šibki tok in druge, ki so pripravljeni delati v več izmenah. Prizadeti pa so potrošniki, saj številne trgovine skrajšujejo obratovalni čas. Zdaj so se v jeseniški trgovini osebni dohodki nekoliko popravili, saj je v avgustu znašalo povprečje 107.000 dinacjev. Dokler ne bo njihov položaj enakovreden položaju delavca v ostalem gospodarstvu — pravijo trgovci — bodo izučeni trgovci še vedno odhajali, mladi pa dvakrat premislili, če se je sploh vredno vpisati v trgovsko šolo. D. Sedej na Reki. Nevarnosti za slinavko in par ni več; kmalu bodo preklicali vseJjf t jitve. Tudi mišje mrzlice iz Bele» ž lja se ni bati. Le kdajpakdj, priP°v s jo, počistite kleti in jih razkužit?'j no pa je v času porasta črevesni^ s leni skrbeti za osebno higieno B n Enoten pravilnik ■ o pogrebih boree^ Jesenice — Člani Medobčin sveta zveze borcev za Gorenjsko sf h seji 26. septembra razpravljali fy enotnem pravilniku o pogrebih c'. v, zveze borcev. Pravilniki so narnf H občinah povsem različni, zato je ski odbor zveze borcev Škofja Hj predlagal, da bi druge občine pre$ j P le njihov pravilnik in morda bi sprejele oziroma bi vanj vnesli §e ne pripombe. j| Škofjeloški pravilnik.o pogreb^,, cev zelo natančno opredeljuje, ^ organizacije naj sodelujejo pri P*JK nih slovesnotih, posebej, so dol^ časti ob smrti narodnega heroja. ,|L skega borca, nosilca spomenice l^jL dražgoškega borca. V njem je °P A ljeno tudi, kdaj gre venec na st ^ občinskega odbora zveze borcev. *L razvijejo prapor, kdaj stoji ob ikem odru častna straža, kako ra -J če je več govornikov, kdaj občin5 A bor objavi osmrtnico, kdaj delno * L vsem krije stroške pogreba ,p L dobno. O skupnem pravilniku za Pc%wj borcev se bodo člani medobčin J sveta odločali na prvi naslednji s. takrat pa bo v razpravi po obČ> > odborih, dd GOSPODARSTVO JBjJUjLKTOBRA 1986_ J^^tisoči telefonski naročnik v Sloveniji, tridesettisoči na Gorenjskem .3. STRAN ©©miSSSoir^IEIIGLAS Od prve do popolne telefonske avtomatizacije Krati" ^ce1' 1' okt?Dra — v soboto, 4. oktobra, bodo na Bledu praznovali delavci PTT prometa. Spomnili se bodo 50- le-v^|j "^estitve prve avtomatske telefonske omrežne skupine na Bledu, prav zdaj pa so iz prometa (pri Mariboru) sito po ^ mehansko. V Sloveniji je zdaj telefon dobil 300-tisoči naročnik, na Gorenjskem 30-tisoči, kar za Gorenj-men*. da na sto prebivalcev pride 16,1 telefonskega priključka. 2ačetl 0 pet desetletij je preteklo od *°Hsk d° konca avtomatizacije teleta ioo^a 0mrežja na Slovenskem. Le-^tsk S° na Bledu postavili prvo avto- ^ns WTtelefonsko central° tiPa sie" čtij^ L 36 z zmogljivostjo 200 narobe? • telefonskin priključkov in jejjjj nim medkrajevnim delom. Bled i ^ din?amre^ v P°letnem casu shajališ-'a kr ,?matov in državnikov, tam je bi-je p0f Va poletna rezidenca in tja se Na Ki Preselil tudi diplomatski zbor. Ive2a bleJsko centralo so bile kasneje r'4 j avtomatske telefonske centrale Bistes?nicah, v Radovljici, Bohinjski daj; !Cl in Lescah. Kot avtomatski itl(luw! nar°čniki pa so bile vključene JH^^ske telefonske centrale v t iah p krajih, v Begunjah, na Brez-g Sv'jborJah, Javorniku, Pokljuki, pri I %y?nezu ob Bohinjskem jezeru in v \ 2daii V V tem koncu Gorenjske imajo /Jb€;J v^lik0 problemov s telefoni, pose-^W °°hinju, pa tudi v Radovljici, na lt0 ,u in v Lescah, in rečemo torej lah-J Vr, a*e nekdanji primat res le še spo- ha^s so iz prometa vzeli zadnjo me-la]a *° telefonsko centralo, ki je še de-Pri Mariboru, in prav ob 50-letnici Osrednja slovesnost, ki ima jugoslovanski značaj, se bo ob 10. uri začela v dvorani Kazino hotela Park. Filatelistično razstavo bodo v prostorih blejske pošte odprli ob 12. uri. Popoldne ob 13.30 pa se bo v športni dvorani začela proslava 25-letnice Podjetja za PTT promet Kranj. Ob tej priložnosti bodo njegovim delavcem podelili državna odlikovanja, prejeli jih bodo: Zoran Kristan, Zvonimir Blenkuš, Pavla Pahor, Ernest Kejžar, Franc Potočnik, Melhior Škodlar, Franc Toni, Mihaela Šlibar, Jože Treven, Stane Tušek, Alojz Zaje, Jože Bertoncelj in Franc Kocjan. prve je torej telefonsko omrežje na Slovenskem v celoti avtomatizirano. 300 tisoč telefonskih naročnikov v Sloveniji Na proslavi bodo poleg tega razglasili 300-tisočega telefonskega naročnika v Sloveniji in 30-tisočega na Gorenjskem. Okroglo število torej, ki se ga veselimo, vendar z grenkim priokusom. Pri telefonskih priključkih smo namreč daleč pod povprečjem razvitih dežel, tudi pod evropskim. Želja (potreb) po telefonih pa je vse več in v zadnjih letih se kar množe krajevne akcije za gradnje telefonskega omrežja, ki jih gradnja telefonskih central ne dohiteva. Ljudje so pripravljeni plačati tudi 400 in več tisočakov, kopati jarke ali postavljati drogove, da bi dobili telefon. Pri delovnih organizacijah za PTT promet pa si belijo glave, kako bodo vzdrževali »podarjeno« omrežje, saj z denarjem, ki jim ga uspe zbrati, razvoj telefonije na Slovenskem le počasi napreduje. • Na Gorenjskem je zdaj 32 telefonskih central, do leta 1990 naj bi jih bilo 39. Zdaj je 30 tisoč telefonskih naročnikov, leta 1990 naj bi jih bilo 39.164. V prometu je 186 novčičnih aparatov, leta 1990 naj bi jih bilo 230. S 30 tisočim telefonskim naročnikom pride na Gorenjskem 16,1 priključka na sto prebivalcev, leta 1990 naj bi jih bilo 20,1. To je nad slovenskim povprečjem, ki znaša 11,43 telefonskega naročnika na sto prebivalcev, jugoslovansko pa 10,9. Evropsko povprečje danes znaša 20 telefonskih priključkov na sto prebivalcev, v sosednji Avstriji jih imajo denimo 31, v telefonsko razviti Švedski 58. Tanjina znamka »Radost Evrope« Sobotna proslava ne bo le telefonska, temveč tudi filatelistična. V prostorih blejske pošte bodo namreč odprli filatelistično razstavo, posvečeno telekomunikacijam, na ogled bo nekdanja blejska avtomatska telefonska centrala, izdali bodo priložnostne ovitke in žige. Osrednji dogodek pa bo promocija znamke »Radost Evrope« ter priložnostne znamke ob 50-letnici prve avtomatske telefonske mrežne skupine na Bledu. Znamka »Radost Evrope« je delo Tanje Felič, učenke osmega razreda osnovne šole Simona Jenka v Kranju, njena mentorica je Jolanda Pibernik, zmagala pa je na mednarodnem natečaju. Razstava bo odprta prihodnji teden do 11. oktobra od 8. do 12. ure. egral SAP tozd Gorenjska Tržič Avtobusi vozijo, nezadovoljstvo pa ostaja \ .°ktobra — Po šesturnem sestanku minuli petek doppldne in nič manj burni razpravi od osmih do polnoči v Iv^. e'iek zvečer so bili za začetek enotni, da se bruto vrednost točke za oktobrsko izplačilo osebnega dohodka po-\ ^0 odstotkov: »V Tržiču smo premjhni, da bi problem rešili. Odgovorni v vodstvu, skupnih službah in sloven-• Vrhu naj se vprašajo, zakaj je stanje v avtobusnem potniškem prometu takšno. Nismo prvi in edini, ki na tak °Pozarjamo na težave« $ 'šoferjev in sprevodnikov tozda / S°t»iiiji • Tržič v Integralovem Sapu, ki j' ZauJ*' petek v Tržiču ustavili avtobuse °dk Va^ raz'ag0 za prenizke osebne i 'Nefl!^ so se nadaljevanja sestanka v i Vtaii zveCer udeležili tudi predstav-k' PrfJlstva sozda in delovne organi; sve-ttoy , občinskega sindikalnega V ^Vljj^ .družbena pravobranilka samouke v --, pr .^stva sozda in delovne organizaci- ^Ort ^n*ki občinskega izvršnega s\ »Gn bcinskega sveta zveze sindikat , Hi"." fl Jtoev^Jfc- Z ugotovitvijo voznikov lf Qnikov, da so njihovi osebni do-/ H&jj P^nizki, so se vsi strinjali, ne pa z Ob XT[< kako so tokrat opozorili nanje. f^jj. prepričevanju na eni strani, da so i^'oh "T 'n P°8°ji v tej veji prometa na-rezultati poslovanja in in* V^rn zakoni ne govorijo v prid zahte-1 h storitev naših strokovnjakov, < *n.o ima pomembno vlogo tudi pri- P4 "v 'e^0 delo zunanjetrgovinskih de-jjljSd. e Commercea. fW.nc> pogodbo o dolgoročnem sode-% o i i > l A. Z. ' \ Praznovanje pod Krvavcem Prihodnje leto vsi skupaj Cerklje, 3. oktobra — Ze ves teden so v krajevnih skupnostih pod Krvavcem različne prireditve ob prazniku. Spominjajo se 4. oktobra leta 1944, ko je drugi bataljpn Šlandrove brigade v Zalogu v Bolkovi hiši uničil štab Črne roke za Gorenjsko. Ko smo se ta teden pogovarjali s predsedniki nekaterih krajevnih skupnosti, so povedali, da bodo prihodnje leto praznovanje razširili na vseh sedem krajevnih skupnosti pod Krvavcem. Še letos pa bodo ustanovili poseben skupni organ vseh krajevnih skupnosti. Povod za zamisel o tesnejšem sodelovanju in povezovanju je bila zadnja velika akcija za gradnjo telefonskega omrežja v tem delu kranjske občine. Skoraj povsod je že končana in telefon je dobilo blizu 800 gospodinjstev. Ugotavljajo tudi, da je sedanja avtomatska telefonska centrala že premajhna. Pred njimi pa je že druga velika skupna akcija. Spomladi nameravajo začeti graditi mrliške vežice, saj je s cerkljanskim pokopališčem povezanih 1174 gospodinjstev iz 16 naselij v šestih krajevnih skupnostih (razen Šenturske gore). Čez zimo bodo uredili dokumentacijo, spomladi pa bi s prispevkom in prostovoljnim delom akcijo tudi začeli. Že 21. novembra letos pa nameravajo ustanoviti tudi skupni organ vseh krajevnih skupnosti na tem območju. »V krajevni skupnosti Brnik smo imeli v zadnjem obdobju telefonsko akcijo, v Spodnjem Brniku pa so gasilci zgradili gasilski dom. V njem pa so tudi prostori krajevne skupnosti, vrtec in dvorana. Do praznika smo manjšo dvorano uredili tudi v gasilskem domu v Zgornjem Brniku. Drevi ob 18. uri bo tek po ulicah Cerkelj, jutri popoldne pa tekmovanje v kegljanju v Srednji vasi. Osrednja slovestnost za praznik krajevne skupnosti Brnik, Cerklje, Poženik, Šenturska gora in Zalog pa bo jutri, v soboto, ob 19. uri v prenovljeni dvorani zadružnega doma v Cerkljah. Uro pred tem bo promenadni koncert godbe iz Vodic. Po akademiji bo za zabavo in ples poskrbel Krvavški kvintet. V nedeljo ob 8. uri bo v Cerkljah tekmovanje traktoristov, v Poženiku ob 8.30 tek na rolkah in ob isti uri v zalogu ribiško tekmovanje. Osrednja proslava pa bo popoldne ob 14. uri v Sidražu. Že nekaj časa potekajo v Zgornjem Brniku dela za ureditev odvodnjavanja meteornih voda, urejali pa smo tudi cesto in okolico,« je povedal predsednik sveta KS Brnik Ivan Kropivnik. »Letos so se v naši krajevni skupnosti člani KUD lotili velike akcije,« ugotavlja predsednik sveta KS Cerklje Janez Martinčič. »Jutri bo v obnovljeni dvorani slovesna akademija v počastitev praznika vseh krajevnih skupnosti. Poslej bodo v tej dvorani spet redne kinopredstave. Na praznovanje 95-letnice, ki bo prihodnje leto, pa se skrbno pripravljajo tudi gasilci. Do takrat bo prenovljen njihov dom v Cerkljah. Letos t praznujeta še dve zelo delavni df8^ štvi v krajevni skupnosti, to športno društvo (35-letnico) in tuj* ' stično društvo (25-letnico). Pohv*J ] pa moramo tudi prebivalce novdp dela Cerkelj, ki bodo kmalu pok* asfalt in kabel za javno razsvetlja' V Ulici Ivana Hribarja je bila polo^dj na kanalizacija za meteorne vod* s Ulici Franceta Barleta pa bodp * končno uredili avtobusna postaj*' ča.« • ,C »Tudi v krtgS vni skupnoj' Zalog je t«*'P I Ionska ak«Hb m §** m končana. prizadevni 4| delavni pa '|lt| gasilci Laho* ^ ki gradijo dojiu Do spomladi • |* gotov. Tudi P ,j silci v ZaM^ obnavljajo svoj dom. Razmišljanj I asfaltiranju še preostalih vaških W I in o projektu oziroma študiji za m G ditev kanalizacije,« pravi predsedfl 1 sveta KS Zalog Janez Frantar. P V krajevni skupnosti Poženik j P dobilo telefon 60 krajanov, lani P*J1 bila v tej krajevni skupnosti slove nost ob otvoritvi novega Doma kraili nov, kjer je tudi zbiralnica mlekMi nedeljo pa bodo slovesno sklenili] p lefonsko akcijo tudi v krajevni sW|| nosti Šenturska gora in odprli tAh vodovod v Sidražu, na Viševci iJMlj Vrhovju. l^d A. Žal* m Manjšo dvorano v gasilskem domu v Zgornjem Brniku so ta teden slovesno odprli s šahovskim turnirjem. Pod restavracijo še taverna Trebija, septembra — Vili Zadnikar iz Hotemaž in Miran Jakšič iz Tupalič sta na letošnji delavski praznik odprla prenovljeno gostišče v domu pod Planino na Trebiji. Njuno doslej zelo dobro delo je prepričalo krajevno skupnost, da jima je dala v najem še klet, kjer bosta morda že za novo leto odprla taverno za izbrane goste. Mladeniča se prav zdaj lotevata tudi temeljite obnove terase. domačini, poleti pa je bilo tudi nekaj turistov. Zdaj, ob gradnji nove ceste proti Žirem, je teh gostov manj, pri--hajajo pa delavci na malico in na kosilo. Najina kuhinja slovi po obilnih porcijah in sadnih kupah. Kar precej turistov je spraševalo tudi za prenočišča, ki so bila včasih v domu.« Med gosti, ki prihajajo v gostišče, ni kakšnih »jeznih« mladeničev, zaradi katerih so krajani še pred leti, ko je bil na Trebiji disko, dobivali si- ve lase. Zato je krajevna skup1! dala Viliju Zadnikarju in Mi't1 Jakšiču v najem še spodnji del, \. terem bosta modra že do novega? uredila lokal v slogu tavernf okrog dvesto gostov. S posojil* ' ma bo pomagala Beograjska b $ »Prav zdaj prenavljamo ter> ! je precej načeta in tudi opremi 1 za odpad,« je dejal Vili Zad £ »Obnovili bomo izolacijo, na» I novo prevleko, pol terase bom^L krili, nove mize in stoli pa so ifi pljeni.« *1 Fanta mislita resno, to se vidi' jj ri sijaj se vrača* v dom pod Pl*fl Kdove, morda bodo čez kakšno* znova urejene tudi sobe, čeprav & vita, da so tako zelo slabe, da S*;1 nje ne splača vlagati. »Slišati je naivno, vendar sva že od dvanajstega leta naprej sanjala o lastni gostilni,« je pripovedoval Vili Zadnikar. »Izkušnje sva štiri leta nabirala v disku pri Gorjancu. Potegovala sva se za najem prostorov v več krajih, vendar — mlada in neizkušena — nisva znala priti do njih. Tu, na Trebiji, sva končno našla skupen jezik s krajevno skupnost jo.« Gostišče, ki je bilo že nekaj časa zapuščeno, je bilo tudi izredno zanemarjeno. »Vse je bilo treba obnoviti, od točilnice, jedilnice do prazne kuhinje. Nekaj posojila nama je dala Ljubljanska banka, veliko pa so nama pomagali tudi prijatelji. Dva meseca pred odprtjem nas je vsak dan delttlo po štirinajst. Gostov je veliko, zlasti ob koncu tedna. V glavnem so ujvA s t j H. Jelovi ___# Za rože je treba imeti roko Minka Jeglič iz Podbrezij Begonij ne zalivajte s cvetalom Kljub temu da je že jesen, so njene begon;je še vedno lepe, bogate in dolge kot bršljinke. Tri sorte jih ima: daljše rožnato-rdeče in nizki sorti, temno rdeče in rumene. Dve čebulici, za rožnato-rdečo in rumeno begonijo, je Matijevčev ata že pred vojno prinesel iz Ljubljane iz semenarne Sever. Še vedno so pri hiši. Minka ima begonije na vseh oknih. Spomladi potika vršičke kar v vrt, potem pa jih da v lončke. Cveto že prvo leto, čebulico pa narede kasneje. Drobnim rdečim bego-njam pravi kar tolrninke — na Tolminskem je namreč pred dvajseti mi loti poprosila za vršiček. Zanhni vo je, da se predvojnih begonij ne prime nobena plesen, teh drugih Y\ se. Tedaj jih poreže in naslednje "j to so spet lepe. Minka pripravi spomladi dob kompost, pomešan z mivko, če/ letje pa rože občasno zaliva s kufl% ki. Zato ni blizu nobenega mrče$j& Kar huda je na tiste, ki begonije livajo s cvetalom. Saj res cveto e** poletje kot ponorele, vendar pot*' preminejo. D. Dolenc __ ?TEK,3. OKTOBRA 1986 KULTURA 5. STRAN (^II^SgcJJglESGLAS Kosova graščina na Jesenicah w v RASCINA POSTAJA KULTURNI HRAM j*VCe ~ Reprezentativna stavba ne more biti rezervirana le za likovne razstave, temveč na široko odpira vrata JJ^gim področjem — glasbi, predavanjem, filmu... Tistemu, kar zanima tudi mlade obiskovalce. rj »ieti> kar je v obnovljeni Koso-l^aščini odprta tudi galerija in so razne prireditve urejeni tudi dru-Pfostori v njej, sta zelo kratno raz iJ^ za oceno, ali je novi kulturni i^1 občinstvo sprejelo ali ne. Je že i J?' da se moramo ljudje na novo i jj^o ustanovo in na njene prire-ij7 tudi navaditi, da šele potem zaživi in kaže kulturni utrip !$a Jesenicah si prizadevamo, da F*° lepi stavbi, kot je Kosova gra-1 jj*. ne bi bile le likovne razstave, 1 Slavica Keržan-Osterman, 1 J? galerijske in muzejske dejav-?"v jeseniški občini.« Že doslej so !j ^ata Kosove graščine odprta za J Jf^ličnejše prireditve in razstave, ! k .^ke, ki bi jih kar težko povezali ^turo; to velja še posebej za zelo t Jjjtevno in obiskano razstavo izdel-( obrtnikov iz jeseniške občine, pa revije in druge prireditve.« u^«a programska politika iz pre-sezone je dala nekatera spo- la, ki se jih kaže držati tudi v "l sezoni. Izkazalo se je namreč, ^kateri težje sprejemajo dej-da se v Kosovi graščini dogaja kaj drugega, ne le literarni velu otvoritve razstav. Odmevnost, ^sem pa to, da je začela na pri-v Kosovo graščino bolj zaha-hdi mladina, kaže, da je bila do-Programska politika kar pravodobno bo tudi v novi sezoni, ko *leg razstav in literaturnih veče-todi več predavanj,« pravi Slavi-^eržan-Osterman,« v načrtu pa bo tudi glasbene večere. Že ta p pa bodo ob četrtkih in petkih filmske skupine Odeon z Jese->ripravljali filmske večere. Za je že izbran program — pri-li bodo filme z 22. republiškega kega festivala v Zagorju.« *sova graščina je zdaj, ko so jo v ji obnovili in so v njej tudi stalne ive o NOB in delavskem giba- Slavica Keržan-Osterman: »Le pestra kulturna ponudba lahko privabi veliko obiskovalcev v kulturne bra- nju poleg menjajočih se likovnih in drugih razstav, postala v resnici reprezentativna stavba. To pa še ne more veljati za vse spominske hiše v jeseniški občini. Izjema je morda le Prešernova rojstna hiša v Vrbi, ki je v celoti obnovljena in zelo obiskana ter obenem tudi kraj za vse pogostejše proslave pomembnejših kulturnih obletnic in drugih dogodkov. »V zelo slabem stanju je Finžgar-jeva domačija, ki jo sicer že obnavljamo, vendar pa se s komaj 50 starimi milijoni na leto res ne da veliko narediti. Postopoma nam bo verjet- no uspelo ohraniti, kar je ostalo od Finžgarjevih, še posebej zato, ker je poleg Prešernove to prav gotovo najbolj obiskana spominska hiša pri nas. Če ne bi bila kulturi odmerjena tako pičla sredstva, bi v jeseniški občini lahko obnovili še katero od spominskih hiš: v Rodinah že nekaj časa čaka na ureditev spominska soba Janeza Jalna, ki bi se lahko — ne le s spominsko ploščo na hiši, temveč tudi z drugim gradivom in pisateljevo zapuščino — vključevala v znano pot kulturne dediščine od Vrbe do L. M. Žirovnice.« 11. mednarodni festival športnih in turističnih filmov v Kranju j ALPINISTIČNI FILMI NAVDUŠILI ' 'j — Mimo sta že dve tretjini programa letošnjega festivala, v katerem se je odvrtelo nekaj zanimivih športnih jin turističnih filmov, iz povprečja pa izstopajo alpinistični filmi. Jutri se festival s podelitijo nagrad končuje. atki madžarski risanki z naslo-Zmaga, ki je na duhovit in učin-I način posegla v razmerje špor-rrmilitarizma, je pripadla otvoritvi vloga. Sledil je film 15*:10":20, if'jčana Boža Grlja, v katerem je r^r poskušal prenesti na filmski delček življenske poti plavalca ;na Petriča. Ob posameznih za-.jji rešitvah, predvsem kamere, n zaradi razvlečenosti deloval Podobno bi bilo moč reči tudi vruete, krajši madžarski film, ki jfozi problematiko vrtenja okrog t* osi približal gledalcu prav ne- *Hno podobnost posameznih (tov. Največje navduševanje v 1 ani kina Center pa je prvi večer »adlo filmu S kajakom po Korziki ' toskega režiserja Laurenta Che-< rja. Gre za izredno zanimive in iti vne pustolovščine kajakašev, ^skušajo svoje znanje in pogum ivjih vodah Korzike. Ekstremno Aaštvo, ki je prikazano v tem fil-dobesedno sili gledalca v raz-anje o mejah človekovih špor-Zmogljivosti po eni strani in o brezmejnosti oblik samopotrjevanja na drugi. Jugoslovanski film o otoku Hvaru, ki je sledil, je s svojim načinom pripovedi potrdil pravilni izbor selekcijske in izborne komisije. V drugem festivalskem dnevu bi veljalo iz popoldanskega programa spomniti predvsem na film češkoslovaškega režiserja Jifija Strechaja, ki je govoril o spartakiadi. Vsebina sama v bistvu ni bila nič posebnega — govor je bil o zletu, na katerem so množično izvajali posamezne ritmične vaje. Toliko bolj pa je presenetila kamera, ki je uspešno rešila problem prikaza prizorov, kjer je na stotine mladih in starih poskušalo kolikor toliko enako izvajati posamezno točko. V večernem programu, ki je bil rezerviran za vodne športe, ni bilo filma, ki bi iz programa posebej izstopal. Mogoče bi veljalo omeniti avstralski film Obe si želiva zmage, ki je poskušal predstaviti dve plavalki, tekmici, ki si-kot vsak pravi špor-tnik-želita čim boljše rezultate. O veslanju na reki Ganges je govoril in- dijski film Avanture na divjih vodah, ki je občinstvo verjetno navdušil predvsem v zadnjem delu, ko vsebuje elemente komike. Sredin popoldanski program sta najbolj zaznamovala ameriški film Kavboj, pozor in kitajski Ledeno mesto. V prvem kratkem, a izredno razgibanem filmu smo bili priče vpogledu v življenje kavbojev, ki si služijo denar in ustvarjajo ime na rooe-ih. Kitajski film pa nam je ponudil nekaj prekrasnih posnetkov ledenih skulptur. Večerni program je bil namenjen alpinizmu. Če sta bila manj opazna italijanski film Mont Blanc pred 200 leti in jugoslovanski Slovenija pozimi, tega nikakor ne moremo reči za francoska filma Christophe in Mali karim. Prvi je predstavil mojstrovine prostega plezanja in drugi portret višinskega himalajskega nosača Ab-dulaha Karima. Kljub izredni dolžini, 52 minut, je film predvsem skozi hudomušen način pritegnil številne gledalce, ki so se ta večer zbrali v kinu. _ . V. Bešter Razstava v Prešernovi hiši DRUGA PRISOTNOST bij — V galeriji Prešernove hiše, kjer je že v navadi, da so razstave nekaj posebnega, avantgardnega, razstavlja književnik France Pibernik, likovnu realizacija pa je delo Andreja Pibernika. j *jiževnika Franceta Pibernika po-j*o v Kranju že iz prejšnjih sre- ' predvsem iz sodelovanja z Nej-- Slaparjem, ko je pesnik želel g staviti svojo poezijo v njenih li- ih, to je grafičnih in arhitekturnih I zadnje tudi v barvnih dimenzijah, ^hovni nosilec likovne razsežnosti ('kove govorice in z njo tudi poezije ^k — črka. O njej in moči njene J^ilnosti je France Pibernik za to nost napisal tekst, ki ga je vred-ibrati. V njem med drugim pravi: Wm pesništvo je zagotovo ena iz obhk, ki se je prenesla v Mda in se v njej udomila. Njene shko delujejo zgolj lepotno, lahko 'lene samosvoje lege postavljajo prostor novega sporočila. Pesniška zamisel DRUGA PRISOTNOST skuša priklicati v zavest tisti človekov prostor, ki je njegoyemu vsakdanjemu vodoravnemu zornemu kotu nekoliko odmaknjen, kajti spodnji zorni kot je v bistvu človekov spodnji prostor, njegovo življenjsko nasprotje, saj si je človek, ves njegov duhovni svet želel, navzgor. Žal nas zgodovina življenja uči in nam življenje samo kaže, da je veliki večini človeškega rodu, nekdaj in zdaj, usojeno'živeti talno življenje. Ne le veliki večini, ki v boju za obstanek išče svojo ped zemlje, preštovilni dokumenti nam namreč govorijo, kako tudi nu.j-višjim duhovnim veličinam ni bilo in ni prizaneseno. France Pibernik Likovno realizacijo razstave je pripravil Andrej Pibernik. Sestoji iz glinenih čik, ki govore v verzih: Kako je tistemu na tleh7 — Kako je tistemu na kolenih? — Kako je tistemu z glavo navzdol? Tekste spremljajo figuralne, ekspresivno zaznamovene risbe, ki se na svoj način, čeprav od daleč, vežejo s tekstovno podlago. Četudi je svet Andreja Pibernika v formalnem (antiperspektiva itd.) in vsebinskem pogledu samosvoj, hote drugačen od drugih, težak in poglobljen, v njem odmeva naš čas v svoji razkrojenosti in tako pogosti brezciljnosti. Cene Avguštin KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Druga prisotnost Franceta Pibernika. Likovna realizacija je delo Andreja Pibernika. V Mali galeriji Mestne hiše je odprta razstava Športna karikatura na S/o-venskem. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Kranj v svobodi in obnovi 1945-1950. ŽELEZNIKI — V razstavnem salonu Alplesa je odprta razstava ročno izdelanih lesenih modelov za loške kruhke Petre Plestenjak. Razstava bo odprta do 17. oktobra vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah do 13. ure. PREDDVOR — Jutri, v soboto, 4. oktobra ob 20. uri bo v Domu DPO v Preddvoru nastopil ljubljanski pevski zbor Consortinum Musicum, ki ga vodi Mirko Cuderman. ŠKOFJA LOKA — Danes, 3. oktobra, ob 19, uri odpirajo v galeriji Loškega gradu razstavo slik, skulptur in objektov slikarja Izidorja Jalovca. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 18. ure. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava slik Pavla Lužni-ka, člana Dolika. V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava ilustracij Marjana Amali-ettija. RADOVLJICA — V pasaži radovljiške graščine je odprta razstava fotografij Franca Kolmana, člana fotokluba Andrej Prešern z Jesenic. BOH. BISTRICA — V domu Joža Ažmana je odprta razstava slik Antona Plemlja. VRBA — Presornova rojstna hiša je odprta vsak dan razen ponedeljka od 8. do 16. ure. DOSLOVCE — Finžgarjeva domačija je odprta vsak dan razen sobote od 8.30. do 14.30. KRANJSKA GORA — V Liznjekovi hiši je odprta razstava Ljudska glasbila slovenskega alpskega ozemlja. NAGRADE ZA GORNIŠKO LITERATURO KRANJ — V sredo zvečer so na Brdu pripravili slovesnost, na kateri so prvič podelili nagrade za najboljšo domačo knjigo in članek s planinsko alpinistično vsebino. Nagrado za gorniško literaturo je žirija, ki je izbirala med desetimi slovenskimi predlogi — med knjižnimi izdajami zadnjih šestih let — dodelila Nejcu Zaplotniku, pred dobrimi tremi leti preminulemu kranjskemu alpinistu, za njegovo knjigo Pot. Nagrado za članke s planinsko-alpinistično vsebino, objavljeni so bili v Planinskem vestniku in v Alpinističnih razgledih, pa je prejel Iztok Tomazin. Nagrada, ki jo je Planinski zvezi Slovenije predlagal Internim festival in je bila podeljena v okviru festivalskih prireditev v Kranju, bo postala tradicionalna. L. M. PRAVLJICA O MEZINČKU Jesenice — Gledališče Tone Čufar začenja novo sezono s premiero lutkovne igre Karla Novaka Pravljica o me-zinčku. Igro, ki jo bodo prvič zaigrali v nedeljo, 5. oktobra, ob 9.30 so pripravili režiser Saša Kump, koreografinja Andreja Gjud in glasbenik Gabrijel Sku-mavc, sceno in opremo pa sta izdelala Jože Bedič in Ivanka Leskovar. V igrici nastopajo Mira Bolte, Rado Mužen in Lidija Grilc, matinejo pa vodi Sandi Jakopič. Matinejske predstave se bodo vrstile ves prihodnji teden, od ponedeljka pa do petka, 10. oktobra, dopoldne za otroke jeseniških vrtcev in osnovnih šol. Kot posebnost letošnjih matinej je treba omeniti, da bodo v gledališki dvorani pol ure pred predstavo vrteli tudi risanke. PREDSTAVE V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU Kranj — Danes, v petek, 3. oktobra, je v Prešernovem gledališču predstava V. Zupana Bele rakete lete nad Amsterdam — za red petek L, v soboto, 4. oktobra, bodo predstavo ponovili za red sobota I. Predstave so vsakokrat ob 19.30. PETINDVAJSET LET MOŠKEGA ZBORA KROPA Kropa — Moški zbor KUD Stane Žagar — Plamen iz Krope je s svojim letnim koncertom, ki ga je imel konec septembra v Kropi in ga bo v naslednih tednih še ponovil v raznih krajih Gorenjske, praznoval 25 let nepretrganega dela in 110. obletnico zborovskega petja v Kropi. S praznovanjem moškega zbora je povezano tudi delo dirigenta Egija Gašperšiča, ki zboi^sa ta leta uspešno vodi in ga vsestransko pravilno usmerja. Zborovsko petje ima v Kropi dolgotrajno tradicijo. In zadnji koncert moškega zbora je potrdil, da jo nadvse uspešno nadaljuje. Zbor se je predstavil s skrbno izbranim programom izključno slovenskih avtorjev — kronološko razvrščenih od Gallusa do sodobnika Jakoba Ježa, od kitičnih do prekomponira-nih priredb slovenskih ljudskih pesmi. Za razliko od podobnih jubilejnih koncertov, kjer slišimo predvsem popularna dela, so Kroparji peli predvsem manj znane ali vsaj manj pete pesmi, pa zato nič manj tehtne. Čeprav bi bilo vredno omeniti izvedbo vsake pesmi, naj v prvem delu koncerta še posebej izpostavim izvedbo zahtevne skladbe Marjana Kozine Obroč, ki se je lotevajo le naši najboljši in precej številčnejši zbori, in zahteva izredno širok razpon zvoka in veliko mero tehničnega znanja. Temu so Kroparji s svojim petjem solidno zadostili. Iz drugega dela pa je omembe vredna Krekova virtuozna priredba ljudske pesmi Marko skače, ki je v nenehni gradaciji tempa in dinamike na tem koncertu resnično doživeto zazvenela. Zbor je v zadnjih nekaj letih napravil tako programsko kot tehnično resnično velik napredek. Tako je na jubilejnem koncertu od skladbe do skladbe presenečal in navduševal slehernega poslušalca, ljubitelja in strokovnjaka. Saj je nekajkrat zvok zbora kar razkošno zazvenel in se širil od ubranega pia-nissima do zvočno izenačenega forta. Podajanje je bilo doživeto in sveže, kar se je čutilo tudi med poslušalci, zato se manjšim intonančnim in tehničnim spodrsljajem lahko oprosti. Poudariti je treba, da tako usmerjena programska politika, kakršno opazimo v zadnjih letih pri Kroparjih, vodi k nenehnemu napredku in rasti v glasbenem izobraževanju pevcev in poslušalcev. Zato želimo zboru in dirigentu Egiju Gašperšiču pri nadaljnjem delu nove programske in interpretacijske vzpone. Matevž Fabijan VABILO FOLKLORISTOM Škofja Loka — Folklorna skupina Tehnik iz Škofje Loke, ki že skoraj desetletja goji ljudske plese in običaje z Gorenjske, Bele krajine, Slovenskega primorja in Prekmurja, pa tudi plese iz Makedonije in bosanskega Glamoča, vabi k sodelovanju nove plesalke in plesalce. Veseli pa bodo tudi godcev — instrumentalistov — harmonikarjev, klarinetistov, kitaristov in violinistov. Tiste, ki jih zanimajo folklorni plesi, vabijo na avdicijo danes, v petek, 3. oktobra, ob 20. uri v prostore krajevne skupnosti Podlubnik. M. Č. K2IGLAS 6. STRAN. ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 3. OKTOBRA M TA MESEC NA VRTU Vse grede, ki smo jih do oktobra spraznili jih jeseni ne bomo ponovno zasejali ali zasadili, moramo čim prej globoko prelopatiti. Za to delo je navadna lopata boljša kakor vilasta. Prekopane zemlje ne pograbimo, temveč jo pustimo nerazdrobljeno v grobih grudah ali kepah. Da bo zemlja globoko zrahljana, jo prelopatimo za lopato globoko. Lopato pri delu postavimo poševno, ne navpično. Zemljo puščamo v grudah zato, da globoko premrzne. Padavine prodrejo globlje v zemljo in jo prepojijo. Zamrznjena snežnica ali dežni-ca razdrobi grude in jih predela v sipko vrtno prst. Če nameravamo prihodnje leto saditi rastline z globokimi koreninami, jo moramo zrahljati za dve lopati globoko ali pa rigolati. Da bomo lahko globoko prekopali, mora biti v prvem primeru brazda široka za dve lopati. Pri delu se postavimo pravokotno na brazdo. Ko začnemo, damo na stran prva dva gornja odreza z lopato. Pb prekopavanju bomo to zemljo prenesli v zadnji jarek. Za izboljšavo strukture zemlje so deževniki zelo koristni. Zato jih ne pokončujmo, ko prekopavamo zemljo. Deževniki živijo le od humusa, ki gre skozi njihovo, črevo in se vrača spet v zemljo. Ne morejo razjedati in použivati zdravih korenin ali drugih rastlinskih delov. Pri iskanju hrane zvrtajo nešteto hodnikov, ki omogočajo zračnemu kisiku pristop do korenin. Če je v tleh mnogo deževnikov, je ta znak, da je v tleh mnogo humusa, in obratno. Čeprav se nam včasih zdijo nevše-čni, jih le pustimo pri miru. Se preden bo nastopila zmrzal, bomo konec oktobra še enkrat premetali kompostni kup. To lahko delamo vso zimo, vendar je delo na-pornejše, če kup močno zmrzne. Prazne tople grede, ki smo jih pomladi založili s svežim hlevskim gnojem, spraznimo, in vse skupaj znesemo na kup. Zemlja iz toplih gred je izvrstno sredstvo za izboljšanje tal ali za pokrivko rastlinam, ki jih nameravamo jeseni saditi v okrasnem ali sadnem vrtu. MODA Naj vam spet pokažemo pulover iz Almire. Ne zato, da bi ga propagirati, saj mnogim ne bi mogli ustreči, ker gre za unikat Spodbudili bi vas radi, da bi se same lotile česa podobnega. Spleten je ročno, napletla ga je ena od pletilj, ki sedaj pletejo za Almiro, zamisel pa je nastala pri njenih modnih kreatorkab. Krase ga indijski motiv ptice in ornamenti, barve pa so žive — oranžna, modra, zelena, turkizna — in obrobe črne. Morda bi same poskusile kaj podobnega. Le bogato domišljijo je treba imeti in večbarvno domačo volno. Ali pa je kje pri roki dobra stara mama, ki bo s pletilkami ustregla vašim zamislim in željam. Takšen pulover je seveda namenjen mladim. Tudi usnjene resice, ki vise z ramen in iz vzoreev nad pasom, so za mlade; pa tudi za tiste, ki se počutijo mlade. — Foto D. Dolenc PRIPRAVIMO SE ZA ZIMO Sok izpod stiskalnic* Kadar stiskamo sadje za mošt, lahko pripravimo tudi večjo količino sadnega jabolčnega, hruškovega ali grozdnega soka. Treba ga je le pasterizirati. Po stiskanju počakamo le toliko, da se sok izčisti, gošča pa sede na dno. Sok nalijemo v čiste steklenice: 2 cm pod rob, če jih zapiramo z gumenimi ka' picami, 5 cm pod rob pa tedaj, če zapremo s prekuhanimi P'1!' tovinastimi zamaški. V tem primeru obrnemo polne steklenice narobe, jih poveznemo v primerno košaro in pokrijem0' Vroč sok tako izpolni prazen prostor in steklenico razkuži- Pripravimo velik lonec, na dno položimo rešetko iz deščic in nanjo postavimo polne odprte steklenice. Prilijemo tolikjj hladne vode, da sega steklenicam kakih 5 cm pod vrat. LoneC pokrijemo, še prej pa vtaknemo v eno izmed steklenic term0; meter. Počasi segrevamo. Ko pokaže termometer 75°C, nek« trenutkov počakamo, nato vzamemo steklenice iz lonca in J1? zapremo s plutovinastimi zamaški ali gumenimi kapica** Steklenice zavarujemo pred prepihom. Hladne dobro obrisi mo, da na njih ni ostankov soka, ki bi se na zraku začel ra£ krajati. Opremimo tudi z nalepko, na katero napišemo potre0" ne podatke. Pa še to: posebej moramo paziti, da bodo steklenice r°s čiste. Najbolje je, da dobro pomite steklenice pustimo v-vof ali nalite z vodo vsaj en dan. V tem času oživijo spore (pose0" no trdoživa oblika gljivic). Iz steklenic vodo izlijemo, zložim0 jih v veliko kozico in nalijemo vodo. Počasi segrevamo do prj' bližno 80°C. Pri tej temperaturi morajo ostati vsaj 5 minut PELIN NI SAMO ZA ŽELODEC POSKUSITE TUDI VI Zelena paprika z bučnim oljem Potrebujemo svežo papriko, bučno olje, kis in sol. Svojevrsten okus ima paprika v solati, pripravljena z bučnim oljem, ponekod jo mešajo s kuhanim krompirjem. Papriko narežemo na malo širše rezance, okisamo, osolimo in prelijemo z bučnim oljem ter zmešamo. S krompirjem ali dobrim svežim kruhom zadostuje za lažjo večerjo. POGOVOR ZALJUBLJENIH »Me zares ljubiš, srček?« »Seveda, le kako si upaš dvomiti!« »Se boš poročil z mano?« »Počakaj, draga, ne skači na drugo temo!« V življenju je prav to lepo, da ga vsak pokvari %po svoji pameti. PRAV VEMO JE, DA Nezgode z električnim tokom Kako dajemo prvo pomoč pri nezgodi z električnim tokom? Poškodovanca, ki se še dotika žice, v kateri je električni tok, se ne smemo dotakniti, ker bi se nam lahko zgodilo isto! Kakor hitro je mogoče, ga moramo spraviti izpod napetosti; to lahko napravimo z izključitvijo toka ali pa tako, da ga odstranimo od tokovodnika s suho palico ali vrvjo, ki jo vržemo okrog njega. Če imamo pri roki sekiro, s katero presekamo to-kovnik, moramo paziti, da imamo suhe roke in da je ročaj sekire prav tako suh. Ko je tok prekinjen, poškodovanec pa odstranjen od napetosti, mu takoj nudimo prvo pomoč: a) take j začnemo dajati umetnodihanje, b) bolnik mora mirovati in biti na toplem; če se le da, naj dobi kisik, c) opekline, ki jih tok pogosto povzroči na mestu vstopa in izstopa, je treba zdraviti enako kot vse druge opekline. Kaj pravijo o zdravilnosti pelina stare zeliščarske knjige! Opatinja sv. Hildegarda je pred 800 leti o pelinu zapisala: »Zvečer navlaži glavo do oči in ušes z vinskim peli-novim prelivom, imej do jutra na glavi volneno kapo, pa bodo bolečine v glavi prešle; pijača omili melanholijo, bistri oči, krepi srce, pljuča in želodec, čisti čreva in pospešuje prebavo.« Leta 1520 rojeni znani naravni zdravnik Tabernaemontanus se igračka z imenom rastline in pravi med drugim, da pelin s svojo grenkobo vso korajžo jemlje, veselje in poželenje za zakonske posle prežene; drugim spet s svojimi izvrstnimi in mnogovrstnimi odlikami nejevoljo preganja. Pelinov čaj je zelo dober za izpiranje oči. Sok iz svežega stol-čenega pelina pomešaj z-medom in namazi prek oči; s tem se izboljša vid. Sopara pelinovega zavrel-ka dobro de gnojnemu ušesu in olajša bolečino, če boli zob. V octu prevret pelin je pr- LETALSKI MITING Ansambel Duran Duran ima novega kitarista. Ime mu je Steve Stevens in je uvelje-vljen v .glasbenem svetu. Igral je za Billvja Idola, še prej pa za Thompson Twins. Star je 27 let, črnih las, mandljevih oči, visok 165 centimetrov. DeKletom je všeč, pravijo, to pa je poleg dobre glasbe že od nekdaj značilnost Duranov; da so »fest« fantje, namreč. Bruce Springsteen bo konec jeseni izdal zbirko s petimi LP, na katerih bo štirideset pesmi, posnetih na petih turnejah, in sicer v letih 1975, 1978, 1980-81 in 1984-85. V kompletu bo tudi 36 listov z besedili pesmi in s fotografijami. Žal poslastica najbrž ne bo prišla tudi k nam. V PETEM RAZREDU V ponedeljek smo po dolgem času spet prišli v šolo. Sla sem Z rahlim strahom, ker sem vedela, da je peti razred prelomnica v osnovnošolski izobrazbi. Do četrtega razreda nas je vse predmete poučevala tovarišica razredničarka, sadaj pa poučuje vsak predmet drug učitefj. Sedaj, ko je pouk že tretji teden, vidim, da je bil moj strah neumeteljen. Res, da se je treba malo*več učiti in biti bolj skrben, je pa zato pouk bolj pester in zanimiv. Kljub temu da je pouk daljši, mi hitro mine. Rada hodim v šolo in se že naprej veselim pouka. Mojca Purgar, 5. ar. OŠ heroja Grajzerja Tržič Sašu so bila letala tako všeč, da je eno narisal tudi za nas. fH6 V soboto sem šel gledat letalski miting na letališče Brnik. Ko sem prišel tja, sem si ogledal razstavo letal. Videl sem jadralna letala, vojaško letalo gazelo, jastreba, vojaške topove, tanke in rakete. Bilo je veliko otrok in ljudi, ki so prišli iz vse Slovenije. Vsi smo nestrpno čakali na pričetek. Ob 14. uri se je začela predstava. Poletelo je devet letal, takoj za njimi so nastopila jadralna letala. Pokazali so le- po vajo. Trije helikopterji so izpustili 48 padalcev, ki so nam prikazali svoje veščine. Kmalu so nastopila vojaška letala: gazela, jastreb, galeb, orel, mig in akrobatska skupina. Prikazali so izredne veščine. Najbolj všeč mi je bilo letalo mig. Vsi skupaj so nam prikazali veliko lepih vaj. Po končanem programu sem se vrnil srečen domov. Sašo Tomič, 3. b r. OS Petra Kavčiča Škofja Loka va pomoč pri zastrupil* ™\ bami. Pri zastrupitvi ij šnjakom ali trobeliko ali* nim zobnikom pij velikorj na, kuhanega v vinu ali v* Ta pijača pomaga tudi prl strupitvi zjnesom. . Pri dolgotrajni vročim ramo piti pelinov čaj - &% namakamo precej PeUl1 žganju,, s tem žganjem^ traj prepojimo ruto in denemo na trebuh otrok* preženemo gliste. Obld9 je treba večkrat ponovit*; Za prvo pomoč pri ki^ mo zelo gorko in suho vr# s pelinom ali gorek, zeloj povrelek z vinom na °° mesto. .g\ Dobrodejno vtiralo za^ čne bolečine in krče in leče izpahovanje je Pe'!nl/ močen v žganju; po vtir** damo na želodec toplo fY Bolečine, tiščanje in k-fj želodcu odpravimo z ob% kom. Napravimo ga ta*y pelin kuhamo v vinska^ tu, v tem zavrelku naffl0^ ruto, jo nalahno ožmertjs damo še toplo na želod^j takim obkladkom se po^ vimo tudi takrat, ko na« radi prehlada boli glava, i DOŽIVLJAJ v 0 V NARAVI Danes je zadnji dan šoL\ naravi. Zadnjič sedimo %j dilnici in se učimo. JuW> bomo odpeljali domov vjf vo šolo. Dobili smo lepe priko^ naučili smo se plavati ( vsak smo šli na plažo. rice so skakale po našihE kolicah in po drevesih.JB bolj pa mi je bil všeč tabj ogenj, ki so ga zakurili J čer ob obali. Ob njem C peli lepe pesmi. Bili smo tudi v Pulju, vij smo areno. Bili smo pod^i ljo in na vrhu arene. Uc*^ so nam ocenjevali večeri^ šino in jutranjo urej«jS prikolice. Opoldne smo l^jj jest. Pri plavanju sem i"Ji tovarišico Natašo. Pri med dvema NA MORJU Na Stenjaku je bilo imenitno. Zvečer nismo mogli zaspati, pa smo se pogovarjali, smejali in zbijali šale. Seveda, zunaj pred vrati so bile straže. Enkrat je prilomastil noter tovariš, mi pa smo se pokrili pod odeje. Ko je tovariš odšel, smo se naglas smejali. Tako so minevali dnevi. Bil sem vesel, ker sem se naučil plavati. Se bolj sem bil vesei, ko sem se vrnil domov. Doi.ia me je komaj čakal brat Tomaž, seveda tudi ati in ma. u. Domaje bilo vse po starerr. • ranci Liberšar, 4. b r. s Lucijana Seljaka H ranj ZANIMIVO POLDNE Včeraj je bil pri nas semenj. Iz raznih krajev so prišli ljudje na obisk in z njimi tudi otroci. Najprej smo pokosili in nato šli na breg valit buče. Brat Jure je bil na dnu brega, jaz sem stal za njim, Metod in Tone pa sta z brega začela valiti velike buče. Jure je ni ujel in tudi meni je ušla. Velika rumena buča se je razbila. Rekli smo: »Pojdimo po drugo, saj jih je še dosti!« Sli smo jo iskat, odkrili kar dve buči, jih zavalili in z bratom sva ju ulovila. Bil je lep nedeljski dan. Marko Oman, 4.r. podr. šole Bukovica ognjema učenci iz Voklega premij 3. a in 3. b iz Šenčurja. dan je bilo| tekmovanje V . boj ki za de'klice in v nog<^j tu za dečke. V kozarcih jjj naredili akvarij. Aleš je j\| ribice, imeli smo mo^ zvezdo, morskega ježa, ^ sko klobaso in vetrnico.-' Alja Vehovec, 3. r. ^ -podr. šole v j _—A VAŠKE NOVICE Sosedi sta sloneli ob naši ograji, krilili z. rokami in se nenehno prestopali. Starejša od njiju je v eni roki vihtela plasti čno vedro, z drugo pa si je živčno popravljala ruto, ki ji je lezla na obraz, ves čas pa neprestano govorila. Zdaj potiho in skrivnostno, zdaj spet naglas in privoščljivo. Kdaj je vmes utegnila zajeti sapo in dihati, mi ni bilo jasno. Druga, mlajša ženska, je uprla roki v bok, nastavljala zdaj eno zdaj drugo uho, grbančila čelo, zadrževala dih in širila oči; bal sem se da, ji bodo skočile iz jamic. Bil sem radoveden, kaj se je takega zgodilo. V četrt ure sem zvedel, da so presneti Česenčkovi mulci poteptali ves Mlinarčkov zelnik, pa tako se je stari mučil z njim, ta mladi mu itak nič ne pomagajo, v disko hodijo in v kino, za delo je pa sam. Česenčkova se pa tudi samo šminka in maže, v službo hodi le zaradi lepšega, cigarete kadi in dolgčas preganja, otroci so pa prepuščeni cesti. Joj, joj, kakšni so IJ dje! Pa tisti Trnčkov stari, ta je šele tič! Plešast je že, gluh 1, napol slep, pa se ženi pri Gvažkovi Johanci. Pacek nemaf,1„ Ampak Johanca ga ne bo vzela, ni neumna, da bo staremu k j zlu stregla. Ja, ja, tako je to! Pa Smrčkova mama so vč^r« umrli, saj so bili že zelo stari, sitni pa tudi in skopuški. Bo P ta mladi zdaj vajeti v roke vzel. Fant se bo moral oženiti, r*8 Mačkovo Julo naj vzame, bosta dobro vozila. ..Q Murnčkova Jera je pa sploh trapasta: pustila je kmetu in šla v službo. Murnček se pa vsak dan po gostilnah vlači- * teršiljčkov Nac je pa nov avto kupil, takega s štirimi vrati. K marke. Denar je gotovo prigoljufal, saj ga pošteno hi moj? toliko zaslužiti. Pa tudi italijansko žago ima in traktor, le * ko more! Košati se kot pav, na britofu imajo pa grob ves P' velen in nagrobnik iz lesa. L Končno sta se ženski utegnili posloviti. Mlajša^e nasta , la roki na usta kot trobljo in zavpila za starejšo, da imajo P Šuštarčku umazane šipe i n da jim na štriku visi zapacka1* pL "'° Peter Šolar, 5. c. r. OŠ prof. dr. J. Pljemljaj!^ NA ŠPORTNEM DNEVU Včeraj jc bil športni dan, saj ta res ni vsak dan. Zmeraj se ga veselim, ko z nahrbtnikom v breg hi tim. I a dan pojemo in se srnejimo Sokove pijemo in bombone žvečimo. Športni dan je bil res lep, kot iz škatlice vzet. Sihila Lebar, 3. b r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka BIL JE SONČEN PRVI JESENSKI DAN. PREHODlV SMO DOLGO POT. ŠLI SMO DO SPOMENIKA POD M9 JANCO. BRALI SMO PARTIZANSKA IMENA. NAD lM^ JE ŽARELA RDEČA ZVEZDA. BILI SMO VESELI. Učenci l.b OŠ Josipa Bro/.a Tita Predoslje s STJK. 3. OKTOBRA 1986 TELEVIZIJA, RADIO, KINO 7. STRAN (MMS^EnGLAS SOBOTA 4oktob,. 805 Klovn piše »Cicibanu« °-20 Slovenske ljudske B Pravljice: O štirih bratih J. Ribičič: Miškolin - Mišja šola 8-45 čirule-čarule: Čarobne »cn ?krjynosti *« K. Capek: Potepuška Pravljica, oddaja TV Zagreb J-JJ5 Čarobni kovček 10 iS 6aŠa Desem " Maribor 86 15 Ščepec širnega sveta: Poper, ponovitev angleškega 10 An 'zo^raževalnega niza u-*0 Afrika, ponovitev 5. dela angleške dokumentarne ikac seri'e ,0°5 Veliko pričakovanje, 17 nn an9,eški f''m ,un Ljubitelji narave, I. del Poljudnoznanstvene 17 *\ 8n9'eške serije "JO Split:Vaterpolo-Mornar: Dinamo (Bukarešta), 18*» prenos °o0 Na zvezi, oddaja za stike z 19 m 8'edalci io'2! Danes: Še nekaj zašel 22 dnevnik «SVreme 20 ic Zrca,°tedna 22 i! Patton, ameriški film f*w> Propagandna oddaja S* TV dnevnik ^•'5 Videogodba ,Pjdajniki II. TV mreže *45 Bele rožice za Katarino icKc Krasno, češkoslovaški film 16 x Kako biti skuPaJ 1fian ^'t! 'n ,e9ende Q*0 Pesnik mojega ljudstva, n ma otroška predstava "«0 Kože, 4. del TV 19 nn nadaljevanke ibS Narodna glasba 20nS "^dnevnik 3i Jazz ročk maraton 2 ' £oročila 21 *e sP°rtna sobota <,4& |P v judu - ekipno (M in 25 .c Z)> reportaža '5 Glasbeni večer TV SPORED 8.30 9.30 20.00 S55 22.10 JV Zagreb I. program TV v šoli: Iz arhiva šolska TV Sedem TV dni »Vickazivanja« - ljudski humor Filmi A. Hitchcocka. Tajni agent, ameriški film TV koledar Vaterpolo: Mornar : Dinamo (Bukarešta) Oddaja iz kulture TV dnevnik Srebrna mrzlica, angleški film TV dnevnik Za konec tedna JEDELJA ,ok,ob,. 8.35Ziv žav: Risanke, Smrkci Flipper, 22. del ameriške «. nanizanke a!>5 Utripanje (Oktet slepih 10 in Louis Brail,e) 11 "*X Kmetijska oddaja W A. Berkesi: Pragovi, 5. del i*«-! madžarske nadaljevanke 12$ Risanka U'rtK Radost Evr°Pe. prenos °5 Svetovni pokal v gimnastiki 86, posnetek iz 19.30 TV dnevnik 19.53 Vreme 20.00 Talal Hadi: Internat -Mladost, I. del TV nadaljevanke 21.00 Slovenci v zamejstvu 21.35 Reportaža z nogometne tekme Vardar: Velež 22.05 Športni pregled Oddajniki M. TV mreže 9.05 Oddaje za JLA in Hitler iz naše ulice, jugoslovanski film 12.10 Oddaja vizualne glasbe 12.55 Praznik ob meji - oddaja TV U in ORF - posnetek z Janževega vrha in Radkersburga 14.25 Prometni krog 14.45 Poezija 15.15 Ljudsko gradbeništvo v črni gori 15.55 Ljubljana: DP v rokometu (m) - Dinos Slovan : CZ 17.25 Vaterpolo - Kotor : Monjouique, prenos 18.25 Košarka - Zadar: Cibona 20.00 Bemus, prenos otvoritve 21.45 Malu, 11. del brazilske nadaljevanke 22.30 Afrika, 3. del dokumentarne serije TV Zagreb I. program 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 14.00 Mali koncert 14.15 Doktor Who,l. del ameriške nadaljevanke 15.05 Nedeljsko popoldne 17.15 Filmi J-Forda: Nosila je rumeni trak, ameriški film 19.30 TV dnevnik 20.00 M. Krleža - J. Štivičić: Potovanje v Vučjak, 2. del nadaljevanke 20.55 Egejski genocid, reportaža 21.35 Reportaža z nogometne tekme - Vardar: Velež 22.05 Športni pregled 22.50 TV dnevnik 23.10 EP v judu, reportaža PONEDELJEK 6. oktobra 9.00 Zrcalo tedna 9.20 V parku, dokumentarna oddaja 16.30 TV mozaik - ponovitev 17.20 Poročila 17.25 Moji konji 17.40 Modro poletje, 23. del španske nadaljevanke 18.15 Jugoslovanske zborovske slovesnosti v Nišu, 2. oddaja 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Podravski obzornik 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.58 Propagandna oddaja F Jaeger: Dedov teleskop, švedska drama 21.05 Propagandna oddaja 21.10 Aktualno: Svet telekomunikacij in mi 22.10 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže ,5°o Bar, aftna mrzlica, ameriški 17.00 .fi.lm<čb> V nedeljo popoldne iz Kopra Danes: Potrošniška porota 19.00 -°pra 17.30 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Indirekt, oddaja o športu 19.30 TV dnevnik 20.00 Znanost 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.05 En avtor - en film - P. Krelja: Tretja izmena 21.20 Propagandna oddaja 21.25 Pesem ptic trnovk, 3. del avstralske nadaljevanke 22.20 Zabavnoglasbena oddaja TV Zagreb I. program 8.15 Videostrani kah ncosk' ®aza deklet na stranpotju pripoveduje o i nJrareiu v neki afriški deželi. Dekleta v njem se pokupljena ali kradena z vseh strani sveta. V trpljenju se zbližajo, pripove v |6{° svoje zgodbe. Njihov skupni cilj je, uiti iz te preklete ja-• hiše. Eni od deklet uspe in obvesti Interpol. Začne se kr-V8v' obračun. . . Dediščina je domači film* nekakšna kronika v treh delih, ki do io*ezu'e na rdece revirje in je postavljena v leta od 1914 ga v* Prva tretjina obravnava zlom stare Avstrije, druga or-p ^'ranje komunistov in skojevcev, ki doseže svoj vrh v spo bod'i 2 ^rjuno, zadnja tretjina se odvija v času narodnoosvo-s . ne borbe. Vsa tri obdobja pa po človeški plati povezuje ki ri'6*-^08 z9OQ,oa družine Vrhunc, premožnih posestnikov, da i? iai° v času postopnega prebujanja slovenskega naro ^_sv°bodi tipično usodo družine, ki doživlja v času postop laroda k svobodi, tipično uso družbenopolitični premiki lomijo in "»mjajo. Igra vrsta odličnih slovenskih igralcev, med nji -j'" Milena Zupančič. Radko Polič, Polde Bibič, Majda Potokar tudi Kranjčanka Bernarda Oman. ; **°tton club je ameriška filmska drama. Istoimenski klub oil jazzovski lokal v Harlemu, v katerega so hodili bogati jj s^e',9angsterji in druge osebnosti podzemlja, stregli so flla h ' .8'u*aDn'ki OD glasbi tedaj najbolj poznanih jazzovskih teh |°nikov (9ra Rtchard Gere. Film je posnet v dolby stereo d oh prebujanja slovenskega nt ° družine, ki jo veliki družbei sPremi 8.25 8.30 9.00 10.35 12.35 14.10 16.00 17.25 17.45 18.15 18.45 18.55 19.30 20.00 21.25 21.40 22.10 22.40 23.00 Poročila Biserna vrtnica, otroška oddaja TV v šoli: Pozdravi, Antični Rim, Za učitelje, Kaj je film, Poročila TV v šoli: Tednik, Vnuki, Risanka, Razmetana abeceda. Risanka, Književnost, Zadnje minute Poročila (do 12.40) Prezrli ste, poglejte! Dober dan, šport Kronika občine Bjelovar in Varaždin Biserna vrtnica, otroška oddaja Pokaži mi, kako, izobraževalna oddaja TV koledar Številke in črke - kviz TV dnevnik D. Trifunovič - N. Lorencin: Malo gospodarstvo, drama NS Mini portret Literatura Svet danes, zunanjepolitična oddaja TV dnevnik Šahovski komentar TOREK 7. oktobra 9.00 Vesolje: Obale vesoljskega oceana 16.25 Tv mozaik - ponovitev 17.25 Poročila 17.30 MPZ-Zagorje '86, 2. oddaja 18.00 Miti in legende - Nova zaveza: O Kristusu in krščanstvu, I. del poučnega niza TV Beograd 18.15 Poskušaj migati dvakrat 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Posavski obzornik 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.58 Propagandna oddaja 20.05 Željko Kozinc: Z bolečino v srcu, TV drama 21.20 Propagandna oddaja 21.25 Mednarodna obzorja: Dan vOECD-ju 21.55 TV dnevnik Oddajniki H. TV mreže 17.10 Test 17.45 TV dnevnik 17.45 Srečanje otrok sveta 18.15 Muzej živih lutk, izobraževalna oddaja *18.45 Zabavnoglasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Super pokal v košarki (m) Cibona : Barcelona (slov. kom), v odmoru žrebanje lota 21.30 Včeraj, danes, jutri 21.45 Narodna glasba 22.30 Revolucija, ki traja, dokumentarna oddaja TV Zagreb I. program 8.15 Videostrani 8.25 Poročila 8.30 Srečanje otrok sveta 9.00 TV v šoli: Plovnost naših rek, Mezopotamija, Od Supetne do Bola, Poročila 10.35 TV v šoli: Koledar narave. Risanka, Angleščina, Risanka, Glasbena vzgoja, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute 12.30 Poročila Prezrli ste, poglejte 13.20 Ročk oko, oddaja TV Sarajevo 13.50 Istra - feljton 14.35 Risanka 15.20 TV v šoli: Mezopotamija, Od Supetne do Bola 16.00 Dober dan, kontaktna oddaja 17.25 Kronika občine Osijek 17.45 Srečanje otrok sveta 18.15 Na prvi pogled, izobraževalna oddaja 18.45 TV koledar 18.55 številke in črke - kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Dialogi, notranjepolitična oddaja 21.05 Ciklus avstralskega filma: četrta želja 22.55 TV dnevnik 18.15 Pred pisanim svetom poklicev, izobraževalna oddaja 18.45 Koncert Živana Milica, glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Bemus 86, prenos - J. Jeftič: Koncert za klavir in orkester 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.00 Portreti: Kri in življenje za svobodo 21.45 Dobro jutro jazzarji 22.30 Šahovski komentar TV Zagreb L program SREDA 8. oktobra 9.00 Matjaž Kmecl: Friderik z Veroniko ali Danes grof celjski in nikoli več, predstava SNG Maribor 15.55 TV mozaik - ponovitev 17.25 Poročila 17.30 Slovenske ljudske pravijce III. Pastirček pri kralju Matjažu 17.45 Modro poletje, 24. del španske nadaljevanke 18.20 Ladje na Jadranu: Neptun med veslom in jadrom, 3. del izobraževalne serije TV Zagreb 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Celjski obzornik 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.58 Propagandna oddaja 20.05 Shakespeare na TV: Kakor vam drago, angleška priredba 22.35 Propagandna oddaja 22.40 TV dnevnik Oddajniki H. TV mreže 16.25 Test 16.40 DP v rdkometu (ž) - Radnički lokomotiva (Zg), prenos 18.00 Kratki film 8.15 Videostrani 8.25 Poročila 8.30 Burleske 9.00 TVvšoli: Poštni nabiralnik. Madžarščina, Iz sveta znanosti. Izobraževalna oddaja. Poročila 10.35 TV v šoli: Kocka, kockica. Risanka, Knjige, Mihajlo Petrov, Risanka, Oklahoma, TV izbor. Zadnje minute 12.30 Poročila (do 12.35) 13.35 Prezrli ste, poglejte! 14.55 TVvšoli: Življenje v kapljici vode. Za učitelje. Kaj je film 16.00 Dober dan, kontaktna oddaja 17.25 Kronika Karlovca, Siska in Gospića 17.45 Burleske 18.15 Pred pisanim svetom poklicev, izobraževalna oddaja 18.45 TV koledar 18.55 Številke in črke - kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 Gibljive slike: Lovci na skalpe, ameriški film 22.40 TV dnevnik 23.00 Šahovski komentar 9. oktobra 9.00 16.05 17.25 17.30 17.40 17.45 18.15 18.45 18.55 19.00 19.30 19.55 19.58 20.05 21.05 21.10 21.20 Iz cikla jugoslovanskih filmov TV mozaik - ponovitev Poročila J. Ribičič: Miškolin -Visoka šola, lutkovna oddaja Čirule-čarule- Čarobna pravljica Modro poletje, 25. del španske nadaljevanke Obramba in samozaščita Risanka Propagandna oddaja Danes: Severnoprimorski obzornik TV dnevnik Vreme Propagandna oddaja Tednik Besediloslovni utrinki Kuharski nasveti K. Mann: Srečanje v neskončnosti, 3 - zadnji del zahodnonemške nadaljevanke 22.05 TV dnevnik 22.20 Retrospektiva jugoslovanskega filma: Pet minut raja (čb) Oddajniki II. TV mreže 17.10 Test 17.25 TV dnevnik 17.45 Mali upornik, 3. del otroške serije 18.15 Znanost: Živo srebro 18.45 Iz sveta operete 19.30 TV dnevnik 20.00 Otroci sveta, I. del sovjetske nadaljevanke 20.55 Poročila 21.00 Umetniški večer: Studenica - zgodovina in kultura naroda TV Zagreb I. program 8.15 Videostrani 8.25 Poročila 8.30 Mali upornik, 3. del otroške serije 9.00 TV v šoli: Pogovor s H. Hitrecom, Celinski in zimzeleni gozd, Atomi in molekule, Vaš vrt. Znanost, Poročila 10.35 TVvšoli: Izobraževalna reportaža. Risanka, Boj za obstanek. Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute 12.30 Poročila, Prezrli ste, poglejte! 13.20 Dobro jutro, jazzarji 14.05 Portret: Kri in življenje za svobodo 14.50 TV v šoli: Pogovor s H. Hitrecom, Atom in molekula. Vaš vrt. Znanost 16.00 Dober dan, kontaktna oddaja 17.25 Kronika občine Split 17.45 Mali upornik, 3. del otroške serije 18.15 Znanost: Živo srebro 18.45 TV koledar 18.55 Številke in črke - kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 ZlP-politični magazin 21.00 Izbrani trenutek 21.15 Pot v središče znanja - 22.15 TVdnevnik 50-letnici španske državljanske vojne 18.55 Risanka 19.00 Danes: Obzornik ljubljanskega območja 19.30 TVdnevnik 19.55 Vreme 19.58 Propagandna oddaja 20.05 Afrika: Ta veličastna afriška potica, 6. del angleške dokumentarne serije 21.05 Propagandna oddaja 21.10 Derrick, nemška nanizanka 22.10 TVdnevnik 22.25 Propagandna oddaja 22.30 Tat zločinov, francoski film Oddajniki II. TV mreže PETEK 10. oktobra 9.00 Tednik 10.10 Glasba starega Jadrana: Split 15.35 TV mozaik - ponovitev 17.05 Poročila 17.10 Moj sadovnjak spomladi, otroška oddaja TV Zagreb 17.25 Modro poletje, 26. del ■ španske nadaljevanke 17.55 No pasaran - neposredni prenos iz Doma španskih borcev v Ljubljani ob 17.10 Test 17.25 TVdnevnik 17.45 Začetek brez konca, otroška oddaja 18.15 Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja 18.45 »Frka«, humoristična serija 19.30 TVdnevrik 20.00 Večer z Ivom Pogoreličem 20.55 Premor 21.05 Včeraj, danes, jutri 21.25 Nočni kino: Aretacija, ameriški film 22.50 Kronika Bemusa TV Zagreb I. program 8.10 Videostrani 8.20 Poročila 8.25 Začetek brez konca, otroška oddaja 8.55 TV v šoli: Govedo, Živimo z glasbo. Francoščina, M. Držič: Skopuh, Poročila 10.35 TV v šoli: Po Donavi skozi Jugoslavijo, Risanka, Zgodovina, Risanka, Mali program. Zadnje minute 12.30 Poročila 12.40 Iz sveta operete 13.05 Koraki, oddaja za mlade 13.35 Umetniški večer TV Beograd 15.00 TVvšoli: Francoščina, M. Držič: Skopuh 16.00 Dober dan, kontaktna oddaja 17.25 Kronika občine Reka 17.45 Začetek brez konca, otroška oddaja 18.15 Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja 18.45 TV koledar 18.55 Številke in črke - kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 Pustolovščine Sherloka Holmesa, 12. del angleške nanizanke 21.00 Pustolovščina, zabavnoglasbena oddaja 21.45 TVdnevnik 22.00 Kultura srca 23.30 Poročila ......i.—_ RADIO PETEK, 3. oktobra Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Glasbena pravljica - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 S .pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Vedri zvoki -12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije Jugoslovan skih narodov in narodnosti -13.00 Danes do 13.00 —ih - Iz naših krajev - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba — 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Popularne strani iz opusa Igorja Stravinskega in Arama Hačaturjana - 14 30 Človek in zdravje - 14.40-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 - ih - 18.00 Glasba starih mojstrov - 18.15 Gremo v kino - 19.45 Pojemo in godemo -20.00 To imamo radi - 21.05 Oddaja o morju in -pomorščakih - 22 15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.30 - 24 00 Iz glasbene skrinje 00.05-4.30 Nočni program -glasba SOBOTA, 4. oktobra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -8.05 Pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9 35 Napotki za naše goste iz tujine -10.05 Dopoldne ob lahki glasbi - 11.05 S poti po Jugoslaviji -12.10 —14.00 Naši poslušalci če stitajo in pozdravljajo - 14.05 Kulturna panorama — 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak in EP - 16.40 Lojtrca domačih - 17.00 Studio ob 17.00 —ih - 18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -20.00-23.00 Slovencem po svetu - 23.00-5.00 Nočni program - glasba NEDELJA, 5. oktobra Prvi program 5.00 - 8.00 Jutranji program -8.07 Radijska igra za otroke -9.05 Še pomnite tovariši - 10.05 Nedeljska matineja -11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba -13.20 Za naše kmetovalce -14.14 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15 00 Nedeljska reportaža — 16.05 Humoreska tega tedna - 16.30 Melodije za vse - 17.50 Zabavna radijska igra - Glasbena medigra -20.00 - 22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-23.00 Glasba za prijeten konec tedna - 23.00-4.30 Nočni program - glasba PONEDELJEK, 6. oktobra Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.40 Naučimo se pesmico - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00-ih Iz naših krajev - 13.30 Od melodije do melodije - 13.50 Ponedeljkov kri-žemkraž - 14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 20.00 Kulturni globus - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.50 Literarni nokturno — Tomaž Šalamun: Jelen - 23.05 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni prograrrf- glasba TOREK, 7. oktobra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 13.00 Danes do 13.00-ih Iz naših krajev - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Odrasli tako, kako pa mi? - 14.35 Iz mladih grl - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 — ih - 18.00 Sotočja -19.45 Minute s klaviaturistom Miho Kraljem - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 23.00 -4.30 Nočni program - glasba SREDA, 8. oktobra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje - 8.30 Zabavni zvoki - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine — 10.05 Rezervirano za - 11.05 Znano in priljubljeno — 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.40 Pojemo in godemo — 12.10 Veliki zabavni orkestri - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo -16.00 Vrtiljak želja in EP - 20.00 Koncert za besedo - 'Prva pesem - 21.05 Antonin Dvorak: odlomki iz opere Rusalka — 22.30 Zimzelene melodije -23.00 Jazz za vse - 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba ČETRTEK, 9. oktobra Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Rezervirano za - 11.05 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.40 Od vasi do vasi - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.30 Od melodije do melodije - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 Nas gost -15.10—15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17-ih - 18.30 Flavta in čembalo (flavtistko Ireno Grafenauer spremlja pri čembalu Brigitte Engelmardt) -20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.45 Lepe melodije - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica - 23.00-4.30 Nočni program -glasba KRANJ CENTER 3. oktobra: 11. mednarodni fe stival športnih in turističnih filmov ob 16. in 20. uri, franc. ka-nad. erot. film JOY - RADOST ŽIVLJENJA ob 18. uri, 4. okto brb. 11. mednarodni festival športnih in turističnih filmov ob 16. in 20. uri, franc. kanad. erot. film JOY - RADOST ŽIVLJENJA ob 18. uri, premiera amer. krim. COTTON CLUB ob 22. uri, 5. oktobra: amer. pust. film TARZAN IN NJEGOVA PRIJATELJICA ob 10. uri, amer. pust. film MOŽ Z ZVEZDE ob 15. uri, franc kanad. erot. film JOY — RADOST ŽIVLJENJA ob 17. in 19 uri, premiera slov. filma DEDI .SČINA ob 21. uri, 6. oktobra: 'franc. erot. film OAZA DEKLET NA STRANPOTJU ob 16., 18. in 20. uri, 7. in 8. oktobra: franc. erot. film OAZA DEKLET NA STRANPOTJU ob 16. in 18. uri, slov. film DEDIŠČINA ob 20. uri, 9. oktobra: amer film RAMBO ob 16., 18 in 20. uri KRANJ STORŽIČ 3. oktobra: amer. akcij, film ROCKY II ob 16., 18. in 20. uri, 4. oktobra: amer. film TELEFON ob 16., 18 in 20 uri, 5. oktobra: amer. film VOJNE IGRE ob 14. in 18. uri, franc. erot. film BILITIS ob 16. uri, premiera franc. ljub. fclflaa SVVANOVA LJUBEZEN ob 20. uri6. in 7. oktobra: franc. ljub. film SVVANOVA LJUBEZEN ob 16., 18 in 20. uri, 8. oktobra: amer. film VOJNE IGRE ob 16., 18. in 20. uri, 9. oktobra: franc. erot. film BILITIS ob 16., 18. in 20. uri KAMNIK 4. oktobra: amer. pust. film OC-TOPUSSY ob 15.30, 17.45 in 20. uri, premiera amer. filma NI MALIH UUBZENI ob 22.15, 5. okot-bra: amer. pust. film OCTOPUS SY ob 15., 17.15 in 19.30, amer. krim. film COTTON CLUB ob 21.30, 6. in 7. oktobra: amer. krim. film COTTON CLUB ob 18. in 20. uri, 9. oktobra: amer. krim. film TELEFON ob 18. in 20. uri _TRŽIČ_ 4. oktobra: amer. fant. film MOŽ Z ZVEZDE ob 16. uri, amer. ko medija POLJUBI ME V SLOVO ob 18. in 20. uri, premiera amer. komedije MICKI IN MOUDE ob 22. uri, 5. oktobra: amer. akcij, film ROCKY II ob 15. uri, amer. komedija POLJUBI ME V SLOVO ob 17 in 19. uri, premiera amer. filma SMItT V OČEH ob 21 uri, 6. oktobra: amer. akcij, film OAZA - DOLINA SMRTI ob 17. in 19. uri, 7. oktobra: amer. film TELEFON ob 17. in 19. uri, 8. oktobra: amer. film RAMBO ob 17. uri, amer. zabavni film RDEČI ob 19. uri, 9. oktobra: amer. film SMRT V OČEH ob 17. in 19. uri _ DUPLICA 4. oktobra: slov. film DEDIŠČI-NA ob 20. uri, 5. oktobra: amer. fant. film BOJEVNIKI IZGUBLJENEGA SVETA ob 15. uri, amer. krim. film COTTON CLUB ob 17. in 19. uri, 8. oktobra: amer film DIPLOMIRANEC ob 20. uri, 9. oktobra: franc. erot. komedija OAZA DEKLET NA STRANPOTJU ob 20. uri JESENICE ŽELEZAR 3. oktobra: amer. film SMRT V OČEH ob 17. in 19. uri, premiera franc. erot. filma OAZA DEKLET NA STRANPOTJU ob 21. uri, 4. oktobra: franc. erot. film OAZA DEKLET NA STRANPOTJU ob 17. in 19. uri, premiera franc. filma NEVARNOST V ZRAKU ob 21. uri, 5. oktobra: amer. risani film ZAJČEK DOLGOUHI - NA MAH DVE MUHI ob 10. uri, hongk. film GROMOVITI TIGER ob 15. uri, franc. erot film OAZA DEKLET NA STRANPOTJU ob 17. in 19. uri, 6. oktobra: franc srhljivka NEVARNOST V ZRAKU ob 17. in 19. uri, 7. oktobra: amer. film VOJNE IGRE ob 17. in 19. uri, 8. in 9. oktobra: franc. erot. film JOY — RADOST ŽIVLJENJA ob 17. in 19. uri JESENICE PLAVŽ 3. oktobra: amer. film MOŽ Z ZVEZDE ob 18. in 20. uri, 4. oktobra: amer. film SMRT V OČEH ob 18. in 20. uri, 5. oktobra: franc srhljivka NEVARNOST V ZRAKU ob 16. in 18. uri, 6. oktobra: franc. film BILITIS ob 18. in 20. uri, 7. oktobra: češka komedija SESTRE ob 18. in 20. uri, 9. oktobra: amer. film VOJNE IGRE ob 18. in 20. uri DOVJE 5. oktobra: amer. komedija MICKI IN MOUDE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA 3. oktobra: amer. komedija POLICAJ IZ BEVERLY HILLA ob 18. in 20. uri, 4. in 5. oktobra: amer. spektakl ŽENSKA - SOKOL ob 18. in 20. uri _ŽELEZNIKI 3. oktobra: amer. film ŽENSKA - SOKOL ob 18. in 20. uri, 4. oktobra: amer. drama STAR 80 ob 20. uri, 5. oktobra: amer. komedija POLICAJ IZ BEVERLY HILLA ob 18. in 20. uri POUANE 3. oktobra: amer. drama STAR 80 ob 20. uri, 5. oktobra: franc. —-:-H krimin. film NOČNA PATROLA ob 18. uri RADOVUICA 3. in 6. oktobra: avstral. film CO CA COLA KID ob 20. uri, 4. oktobra: avstral. film COCA COLA KID ob 18. uri, amer. film TERMINATOR ob 20. uri, 5. oktobra: amer. film TERMINATOR ob 18. uri, amer. film NEKONTROLIRANA MOČ ob 20. uri, 7. in 8. oktobra: amer. film NEKONTROLIRANA MOČ ob 20. uri, 9. oktobra: amer. film LOV NA ZELENI DIAMANT ob 20. uri _BLED_ 3. oktobra: franc. film UGROŽE-NA SRCA ob 20. uri, 4. oktobra: amer. film POLICIJSKA AKADEMIJA ob 18. uri, amer. grozljivka SANJSKI PRIVIDI ob 20. uri, 6. -oktobra: amer. grozljivka SANJSKI PRIVIDI ob 18. uri, amer. film FRANCOSKI LJUBIMEC ob 20. uri, 6. in 8. oktobra: amer. film TERMINATOR ob 20. uri, 7. in 9. oktobra: avstral. film COCA COLA KID ob 20. uri BOHINJ 4. oktobra: amer. film DOVOLJENJE ZA VIKEND ob 20. uri, 5. oktobra: amer. grozljivka MORA V ULICI BRESTOV op 18. in 20. uri, 9. oktobra: amer. film NEKONTROLIRANA MOČ ob 20. GLAS 8. STRAN REPORTAŽA PETEK, 3. OKTOBRA 19 R V RUŽV poročali o poskusni proizvodnji POGAČA IZ ZIRGVŠKEGA VRHA JE DRAGA Todraž, 26. septembra — »Radiološko onesnaževanje, ki ga povzroča rudnik, je vedno pod mejnimi vrednostmi,« je bistvo informacije, ki so jo predstavniki Rudnika urana Žirovski vrh dali na četrtkovi časnikarski konferenci. Povedali so, da ima obrat za predelavo uranove rude že dovoljenje za redno obratovanje, jamski obrat pa ga bo z dograditvijo čistilne naprave dobil konec leta. Pogovor se je dlje ustavil tudi ob ceni rumene pogače, ki je precej višja od svetovne, vendar je bila napovedana. Radiološko onesnaževanje je pod mejnimi vrednostmi »Meritve so potrdile, da je radiološko onesnaževanje okolja, ki ga povzroča obratovanje Rudnika urana Žirovski vrh, vedno pod mejnimi vrednostmi. Vplivi RUŽV na okolje, ki občasno presegajo mejne vrednosti, so bili ugotovljeni edino pri onesnaževanju Brebovščice s susprendirani-mi delci iz jamske vode in pri hrupu ventilatorjev, ki v razmerah občasno za 10 odstotkov presegajo mejno vrednost. S pospešeno gradnjo čistilne naprave za čiščenje oziroma bistrenje jamske vode in z izboljšavami na ventilatorjih bodo omenjene pomanjkljivosti odpravljene do konca letošnjega leta.« Takšen je dobeseden povzetek poročila o vplivih rudnika urana Žirovski vrh na okolje v času poskusnega obratovanja. Dobesedno smo ga zapisali zavoljo dveh razlogov. Prvi je ta, da je takšna ocena pač stvar strokovnjakov in njihove odgovornosti. Drugi pa tiči v besedah predstavnikov rudnika, ki so na časnikarski konferenci dejali, da jim časnikarji niso naklonjeni, da o rudniku pišejo le slabo in ker se ne spoznajo na kopanje in predela- Obrat za predelavo usanove rude redno obratuje ze vo uranove rude tudi napačno ter tako povzročajo zmedo v javnosti. Takšno žuga-nje s prstom seveda ni naletelo na molk. Sledilo je vprašanje, če si v rudniku neprijetnih vprašanj ne tolmačijo kot provokativna, česar pa predstavniki rudnika »niso razumeli«. Uporabno dovoljenje za obrat predelave so dobili 18. avgusta letos. Za nekatere objekte in odkopno metodo ga bodo predvidoma dobili oktobra, za celotni jamski obrat pa z dograditvijo čistil' ne naprave konec leta. Pri začetku redne proizvodnje so torej ubrali pot od konca k začetku proizvodnega procesa, tega seveda, ker bo čistilna naprava za jamsko vodo zgrajena šele decembra. Zanjo se namreč niso odločili že na začetku gradnje, temveč kasneje, in lokacijsko dovoljenje zanjo (kot zadnje) dobili maja lani. S poskusnim odkopava-njem rude so začeli septembra leta 1982 in do konca leta 1983 izkopali 36.542 ton rude. Po letu 1983 pa so do konca avgusta letos skupaj izkopali okoli 150 tisoč ton rude. V času poskusne proizvodnje obrata za predelavo od konca leta 1984 do sredine 1986. leta so proizvedli 85 ton uranovega koncentrata ustrezne kakovosti; lani 35 ton, letos do septembra 50 ton, do konca leta pa še 20 ton. Polna zmogljivost obrata za predelavo uranove rude pa je 120 ton na leto, kar naj bi dosegli v dveh letih. V času poskusne proizvodnje so odpravili več tehnično-tehno-loških pomanjkljivosti, ki so bile posledica pomanjkljivega projektiranja ameriške inženirske firme Flour in slabe kakovosti nekatere domače opreme (črpalka). Po odpravi teh pomanjkljivosti so dobili uporabno dovoljenje. Sto dolarjev za libro rumene pogače »Cena uranovega koncentrata je takšna, kot smo leta 1977 napovedali,« je dejal direktor RUŽV Dušan Pensa ter dodal, da se je izražena v dolarjih pač spreminjala glede na tečaj dinarja. Tako so leta 1977 predvidevali 101 dolar za libro rumene pogače (450 gramov), kar je skoraj natančno toliko, kolikor velja letos, lani pa je bil cenejši. Predračunska vrednost uranovega koncentrata po ovrednoteni elektroenergetski bilanci za letošnje leto je 107.986 dinarjev za kilogram. 5 prehodom na redno, polno proizvodnjo pa bo v primerjavi z letošnjo 20 odstotkov nižja. Primerjava s svetovnimi cenami uranovega koncentrata pove, da je rumena pogača z Žirovskega v*ha zelo draga. Pri dolgoročnih pogodbah se cena libre uranovega koncentrata suče od 30 do 35 dolarjev, ker je toliko kot leta 1977. Cene na prostem trgu pa so padle s 45 dolarjev v letu 1977 na letošnjih 15 do 16 dolarjev za libro. Vendar pa so jedrske elektrarne po svetu na prostem trgu leta 1983 kupile le 6 odstotkov uranovega koncentrata, v glavnem imajo sklenjene dolgoročne pogodbe. Na prosti trg pridejo le viški, tam le uravnavajo nakupe. Na vprašanje, ali je tako draga proizvodnja smotrna, če v Jugoslaviji v prihodnjih letih ne bi gradili novih jedrskih elektrarn, so predstavniki rudnika odgovorili, da je za Slovenijo strateškega pomena in da zdaj ugotavljajo, da je treba vključiti tudi Hrvaško, ki sicer svojega deleža naložbe v rudnik še ni poravnala, poravnava pa ga že prek jedrske elektrarne v Krškem. Gre torej za izkoriščanje domače surovine, ki je sicer dražja kot uvožena. Kakor so pojasnili, odgovora, ali je takšna proizvodnja smotrna ali ne, ne morejo dati oni, temveč gre za širše vprašanje in odločitve. Odlagališča jedrskih odpadkov v Žirov-skem vrhu ne bo___ V Sloveniji poteka zd« strokovno preverjanje mo bitnih lokacij za odlagaj nizko—in srednjeradioaK« nih odpadkov. Predstaviu* rudnika so povedali, d*.zk0 ne pridejo v poštev niti začasna rešitev, saj bi s postali jedrski objekt, ^ zdaj niso. Lokacija odlaga, ča bo znana do konca prvai njega leta, poleg prime"V^j terena bo eno od meril <■ bližina jedrske elektrarn^ Industrijske in medicin^, jedrske odpadke pa naLg. začasno shranjevali v Po°» rici. 90 odstotkov delavcev je domačinov V Poljanski dolini, poscKj v Gorenji vasi, so se Pre pirja in goved skupne t* so tone. Dobro so oprem^ stroji za spravilo kromP 2 krme, nekaj jih imajo sk^J drugimi kmeti. Družinami vilčna, sedemčlanska:*^! da« Janko in Jana, trije « ter Jankova starša $° \ Francka. Žontarjevi so ravnal',. kot dela večina go Najbolj pridni zbiralci starega papirju z Jesenic: Mojca Voh, Andreja Thaler, Miran Kosmač, Robert Klančnik, Sergej IVI urnik. Jure Ravnik in Nina Jamar. — Foto: I). Sedej i kmetov. Najprej so p°*\| za živino in stroje. Zgr9. nov hlev za 50 glav ž'v'^i rega pa so preuredili v *L za kmetijske stroje i*1 / dukcijski material ter * j dišče za krompir. Zdajh prišli na vrsto tudi ljudJ^l opeke ob gospodarske ^ slopju že kažejo, da se P j vljajo na gradnjo nov»j Lokacija je že določena, pa se tudi počasi nabira-^ Kmetija se lahko P0^ rezultati, ki se jih ne bi s^ ^ vali tudi v kmetijsko f*^j ših deželah. Hlevsko P° Sili-OKTOBRA 1986 REPORTAŽA .9. stran @®gysiM©isscaAS Pta zprav o blejski cestni obvoznici še ni konec Kcu1^ ni več" RazPrava 0 biega : m Predlogu srednjero- ^voia n ,do^or°čnega načrta a d0^,raf °vljiške občine je bi-iala ie N demokratična. Prevla-Jačno n^iZna obvoznica. Za družna !tev bi bila zdaJ P° Rik rari ~Y"J v,ulcman» preasea-NanffVljiškeSa komiteja za fokolja Dr°stora in varstva iejai a sprememba planov,« je bik rari i6"' ^olčman, predseduj ani1;iiškega komiteja za Okolja Pr°stora in varstva Ijen^Pki za pridobitev dovodiže 1° napreJ' na Bledu bi Svetov^ obvoznico še pred stvoru k"!, veslaškim prven-kz tri It na BleJskem jezeru fcvnih t ^ele8ati zbora kra-^Upščf Vpnosti so na zadnjem ' SpreiH Kem zasedanj u ze ' ^skern °SI?utek odloka o loka-^ico) nacrUi (Za južno obvoz-'e>id združenega dela pa Na in-V°" umaknil z dnevnega i Hi 0br -I0 bo skupaj s pripomba-■ V raHVnava^ na naslednji seji. ; 1em ^ovljiški občini še o nobe-zirali t °ue^u doslej mso organi-kot nra široke javne razprave tiici J*v.° blejski cestni obvoznih k01^ so razgrnili v pro-in v avl aievne skupnosti Bled pravil; obcinske skupščine, pri-Blecj ^° javno predstavitev na l^^'jdejni projekt so obrav- navali člani sveta krajevne skupnosti Bled, delegati Bleda in blejskih delovnih organizacij, krajani Mlinega, člani radovlj-škega društva za varstvo okolja in drugi. Čeprav je bil glavni namen razprave zbrati pripombe na izvedbo južne obvoznice, so ponekod ponovno začeli z vprašanjem, kje graditi obvoznico: na severu ali na jugu Bleda. Na javni predstavitvi idejnega i projekta na Bledu je vsa razprava izzvenela kot nasprotovanje južni obvoznici in v zahtevi po izdelavi podobnih načrtov za severno obvoznico. Člani sveta krajevne skupnosti Bled in blejski delegati so poudarili, da je treba izdelati celovito študijo o prometni ureditvi Bleda (poti za pešce, kolesarske steze, parkirišča, avtobusna postajališča. ..), hkrati z gradnjo obvoznice obnoviti koritensko in riben-ško cesto, urediti postajališče na Mlinem in koritensko cesto ustezneje povezati z BledoKi. Na Mlinem, kjer se je zbralo 32 krajanov, je bila večina proti južni obvoznici; sicer pa je bilo največ besede o tem, da je treba cesto zaradi varovanja kmetijskih zemljišč čim bolj prisloniti na Kozarco. Razlogi, ki jih na Bledu navajajo v prid južni obvoznici: izloča tranzitni promet z obale Blejskega jezera in iz središča Bleda in se dobro navezuje na ceste v največja blejska stanovanjska naselja (Jarše, Dindol, Mlino). V primerjavi s severno, ki bi med drugim potekala v več kot sedemsto metrov dolgem predoru in bi se v Zaki preveč približala kampu in jezeru, je krajša in cenejša. Izračuni, narejeni že pred leti, kažejo, da bi bila severna obvoznica za dve tretjini dražja od južne. Nobena od cest, ne severna in ne južna, se ne more povsem ogniti kmetijskim zemljiščem. Južna je celo manj »pohlepna«: uničila bo pet hektarov obdelovalnih površin in poldrugi hektar gozda. Od 17 kmetov bi dva izgubila 0,8 hektara zemlje, ' vsi drugi manj. Med pisnimi pripombami občanov na lokacijski načrt je le malo takih, ki zadevajo izvedbo južne obvoznice; več je (zapoznelih) razprav o tem, kakšno obvoznico potrebuje Bled. Med drugim navajajo, da bi Bled zdaj bolj potreboval cesto med Seli-ško in Rečiško cesto, ki naj bi že pri bencinski črpalki na Ljubljanski cesti razbremenila promet proti severnemu delu, kjer so železniška postaja, velik del blejske industrije, smučišča na Zatrniku in Pokljuku ter niz vasi in zaselkov. Dr. Zdravko Am-brožič je, na primer, zapisal, da gre po tej cesti med 5.30 in 22.30 vsakih 20 sekund motorno vozilo in da je tu promet precej večji kot na bohinjski cesti. Navaja, da bi s severno obvoznico ubili dve muhi na mah: rešili bi promet proti Gorjam in Pokljuki ter hkrati tudi proti Bohinju. Pripombe bo na eni prihod njih sej obravnaval izvršni svet C. Zaplotnik buhi /tov V*Aia se z rezultati lahko primerja z našimi družbenimi I PSklmi kmetijami ŽIVINA. POTEM HISA IN LJUDJE leto, ter6 5500 litrov mleka na ^nia lCe dobivajo visoka pri-■ ^ Por kU razstavah, na hek-l toojii N0 dve toni umetnih ' J° tudi lne Pridelke dosega-. S*Pri krompirju. ■ I ^ n jevo kmetijo si je Hov0 v efavnim ogledalo tudi *e na Jostvo škofjeloške obči- forn Albreht *^upanorn" J°ze~ ršnfi ~",ltum in predsednico sveta Ido Filipič-Pe- čelin. Gostje so se sprehodili skozi hlev in se ustavili tudi ob velikem kupu krompirja, v katerega so Žontarjevi vložili veliko dela in denarja: posadili so kakovostno seme, ki je bilo petkrat dražje od jedilnega, porabili dve toni gnojila na hektar, sedemkrat škropili. . . Gospodarja je zanimalo, kako je z ukrepi o omejevanju porabe gnojil in škropiv, o katerih se že govori, da bi z njimi za varovali podtalnico na Sorskem polju. »To bi bila velika škoda za kmetijstvo,« je dejal Janko; predsednik zadružnega sveta Ivan Oman iz Zminca pa je ob tem pripomnil, da se Slovenija dolgoročno ne bi smela odreči Sorskemu polju — že zato ne, ker je v bližini dovolj drugih vodnih virov. C. Zaplotnik so nekateri otroci stalno pri zdravniku DEČKI BOLJ ZAŽELENI KOT DEKLICE? bo); Kl(|e 2* ok*obra — Analiza je pokazala, da otroci naj- JI ba ^ oUihajo v tistem letu, ko mati oddide v službo — Sla- j| steiT ana in neustrezno okolje — Dečki dvakrat pogo- 1; ,e PH zdravniku kot deklice °Pa? i otroški zdravniki Ha Jes ,da so nekateri otroci So opazil 1 Jese; :raftjski Kr»"?S.enicah, v Žirovnici lr spanzerj' Si°ri P°8ostcje v di So bolou ot drugi, čeprav ni leznirrČ *- 7a kroničnimi u bo- V amr/'i ekateri so prihajali do šesekiic S£okrat v diapanzerju. Preeua', J° je v šestih letih l29-W zdravniki kar irnela n-Lm bila *rizična« in ni 2tli. lkakršne posebne bole- Odločiii n° r»alo S° Se za raziskovalca. i„g0, ki jo je sofinancira-Sk^Pno^n^ka raziskovalna lel 53c ; Aestni vzorec je za-leta lODn ,?k- ki sb bili rojeni seničuj • Motovili so, da so je-v disr,».Predš°lski otroci prišli tih ^Panzer 31-krat v šestih le-lHrat ki*v Kranjski gori Otroci J Zirovr»ici 23-krat. ždravnii, S° bih 40"krat pri 25-odstntu' P»;ed«tavljajo kar ambulSiti V kurativni VecPr^!*kovah* smq. du bomo z pregledi bi»o tat". Stevi,° obiskov, a ni darjev» ,P,ravi dr Jelka Bru- ?tvii- nrnn80tovHI smo več ,eto a£ob'emat«čno Je drugo S,užbo 1"St,> ko «" ™" v « otroci so bili po ne- kaj ur sami zaradi izmenskega dela staršev, uživali so večinoma suho hrano — še po nekaj letih so nekatere hranili po steklenički. Starši so imeli stanovanjske probleme, 80 odstotkov staršev pa živi na Jesenicah manj kot 15 let. Kronične bolezni otrok zato niso nujno vzrok za pogoste obiske pri zdravniku in na pogostnost ne vpliva število preventivnih pregledov. Prihajanje v dispanzer tudi ni odvisno od, denimo, nižje porodne teže, očitno pa je, da matere mulo časa dojijo, veliko jih tudi kadi. Splošna zdravstvena vzgoja je pičla, starši se vse premalo zavedajo, kaj vse vpliva na otrokovo zdravje. Otrok, ki se rodi v neustreznem okolju, večkrat čuti hude zdravstvene posledice. Starši bi morali bolj skrbeti za zdravje otrok. Presenetljivo je, da so nekateri starši, ki so v šestih letih kar 60-krat pripeljali malčka v dispanzer, odgovarjali, da se jim zdi njihov otrok »še kar zdrav«. Četrtina jeseniških, otr'>k, ki jih je obravnavala analiza — njim so bele halj« domala že vsakdanjost — ima matere in očete le z osnovnošolsko izobrazbo in ne žive dolgo na Je- Dr. Jelka Brudar senicah. Nemara se zdi še najbolj presenetljiv podatek — za mnoge nerazložljiva uganka — da so dečki kar dvakrat pogosteje pri zdravniku kot deklice, čeprav je bilo leta 1980 rojenih le 15 odstotkov več deklic. Upajmo vsaj, da bo podobna naslednja raziskava kasneje rojenih pokazala spodbudnej-šo sliko: da so otroci vsaj bolje hranjeni in da jim v petem letu starosti ne potiskajo več v roke stekleničk! In da ne bo več vzroka za sum, da dečke pogosteje vodijo k zdravniku zato, ker so v družini pač bolj zaželeni kot deklice. D. Sedej PETKOV PORTRET Le kdo, ki se količkaj zanima za smučanje, je ne pozna? Je med največjimi imeni svetovnega ženskega alpskega smučanja, edina, ki se je uspela enakovredno kosati s slavno kraljico belih strmin, Avstrijko Moser — Prollovo. Zmagovala je na tekmah svetovnega pokala, osvajala olimpijska odličja, v Sapporu kar dve zlati, v smuku in veleslalomu, bila svetovna prvakinja, skratka, Marie-Theres je bila smučarka najvišje kakovosti. Zato ni presenečenj , da je bila izbrana v žirijo 11. mednarodnega festivala športnih in turističnih filmov, ki se bo jutri končal v Kranju. Brez pomislekov je bila simpatična Švicarka pripravljena govoriti za Gorenjski MARIE-THERES NADIG šele od 15. leta dalje, čeprav je bila že z devetimi leti v selekciji najboljših mladih švicarskih smučark. »S petnajstimi, šestnajstimi leti, ko so bili za menoj že prvi uspehi, sem se začela zavedati, da znam dobro smučati. Ko sem bila stara 17 let, sem bila švicarska državna prvakinja in ta uspeh mi veliko pomeni. Zmagovala sem na tekmah svetovnega pokala, na olimpijskih igrah in na svetovnih prvenstvih. Takrat Anamarie Moser Prtili še ni bila na višku moči. Ko pa se je uveljavila, je bila izredno močna in sem lahko zmagala le, če sem jo premagala.« Marie-Theres Nadig meni, da se smučarska tehnika zadnja leta ni mnogo spremenila. Veliko pa so se spremenile stvari okrog športa. Pred leti je bila pomembna samo športna, tekmovalna plat, samo rezultat, danes pa spremlja tekmovalca veliko drugih ljudi in stvari. Njihov' interes je uspeh tekmovalca, nič manjši pa ni njihov interes za zaslužek ob dosežku tekmovalca. V šport, posebno pa v smučarijo, se vlaga veliko več denarja. S tem se je panoga še bolj profesionalizirala. »Poznam mnoge smučarje, tudi jugoslovanske, vendar je vedno težje govoriti o kakovosti enega ali drugega. Eno sezono je na vrhu eden, drugo pa spet drugi,« odgovarja na vprašanje o naši smučariji Marie-Theres Nadig. »Samo dobri so poznani povsod, samo najboljše vabijo na tekme in s tem postajajo ti tekmovalci še bolj znani, še bolj cenjeni. Na jugoslovanska smučišča me vežejo lepi spomini, še posebej pa na Kranjsko goro, Pohorje in Sarajevo, kjer sem tekmovala.« j. Košnjek glas, pri čemer je s prevajanjem iz francoščine, ki jo Marie-Theres najraje uporablja, pomagal direktor kranjskega festivala Tone Frelih. »Živim v Flumsu, v znanem švicarskem zimsko-športnem središču, blizu meje z Liechtensteinom. Vodim smučarko šolo za mlade obetavne smučarje iz Švice in tudi drugih držav. Od smučanje se zato nisem poslovila. Začnemo že konec julija ali v začetku avgusta,in to za najmlajše navdušence smučanje. Sola, ki jo vodim, je izključno praktična, usmerjena predvsem k veleslalomu in slalomu.« Do svoje tekmovalne kariere je kritična. Med aktivne tekmovalke se Nadigo-va, rojena leta 1954, uvršča Peskarjeva mama je 27 poletij pasla na planini Javornik GRMENJA IN SLABEGA CLOV SE JE TREBA BATI Prejšnjo soboto so se vsi zgrnili na planino Javornik: od pašene skupnosti, iz športnega društva, planinci, skratka vsi Lomljani, pa še Tržičani povrhu. Kar je lezlo in šlo, je prišlo na goro. Kaj bi tudi ne, obetal se je prelep dan, vsi pa so tudi vedeli, da bosta Orešnikova Micka in Brdarjev Blaž v kotlu kuhala jelenov golaž, Peskarjeva mama bo pa »sukala« masovnek. Kuhinja je bila ves čas polna. Ta je hotel pijačo, oni jedačo, drugi spet kavico. Te presnete kavice! Ko bi je človek vsaj lahko ves lonec skuhal, potem pa delil. Tako pa za vsakih par »kofetkov« odkriva rinke na štedilniku in poriva džezve v ogenj, da je hitreje. Plin bo treba, mama, plin, pa bo veliko lažje, ji prigovarja učiteljica Mira, a Peskarjeva mama noče zanj niti slišati. Kot bi hotela reči: dokler bom jaz tu, ne bo plina. Kdo bi še na to pazil. No, vidiš, že vre... Marija in Franc Meglic, Peskarjeva s Potarjev, sta pasla na planini Javornik 27 let. Prva leta s presledki, zadnjih dvaindvajset let pa skupaj. Prejšnja leta v stari Žerovčovi bajti, zadnja štiri leta pa v novi. Peskarjeva mama je vesela in zadovoljna. Tudi zanjo je praznik. Kako drugače je kot v stari bajti! 76 jih bo oktobra in, kot kaže, je je samo zdravje. Delati je treba, delo te samo ohranja pri zdravju in močeh, pravi. Utrdilo jo je življenje. Tri leta ji je bilo, ko je ata umrl v svetovni vojni, šest let, ko je mama hudo zbolela. K Špan v Lom so jo vzeli. Tu se je naučila vsega kmečkega dela, peči, kuhati, gospodinjiti. Španova mama Micka jo je imela kot za svojo in Peskarjevi mami se še vedno zdi, kot bi bila pri Španu doma. Poročila se je na bajto. Štiri otroke sta imela in lani sta že praznovala zlato poroko. Zdaj se ji zdi najlepše, ko sta z atom sama. Malo naduhe ima, a za kravami še vedno pridno stopi. Ona pa vse naredi po hiši. Letos je molzla šest krav in vse mleko je kar v planini predelala v sir. Planince je postre- Marija in Franc Meglic, Peska jeva s Potarjev gla s kislim mlekom. Vsako leto zredi v planini po dva prašiča. Letos je imela okrog 70 glav živine, prav toliko ovac in deset konj. Ste jih videli tamle, za robom? Kajne, kako so lepi. Kar svetijo se, se sveti tudi v njenih očeh. Tudi letos so imeli srečo. Nobeni živini se ni nič zgodilo. Pa je spet poletje okrog, še danes in jutri bodo tu ljudje, potem bo pa »basnga« v dolino. Vnukinja Katja in njen Jože ji bosta tudi tokrat pomagala, da bo šlo lažje. Bo, še bo prišla v planino, če bo le zdravje držalo. Pa ata tudi. Brez njega bi si planine res ne mogla zamisliti. Saj ne, da bi jo bilo brez njega v planini strah, toda, kaj veš, grmenja in slabega Človeka se je le treba bati. D. Dolenc GLAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 3. OKTOBRA 1986 Srečanje s Frančkom Knezom, velikim mojstrom jugoslovanskega alpinizma, osvajalcem neštetih vrhov Z alpinizmom se igra narava Logarska dolina, septembra — Mrzel in deževen dan si je izbral za svoj že 1771. vzpon enaintridesetletni alpinist Franček Knez iz Rimskih Toplic, organizator viličarjev v DO EMO Celje. V Mrtvaškem pajku je v navezi z Bojanom Šrotom prosto preplezal smer v Klemenčevi peči v Logarski dolini. Na ta način je proslavil 530 prvenstvenih smeri v trinajstletni plezalski aktivnosti. »Z alpinizmom se igra narava. Tu človek nikoli ne bo svoboden. Še več. Vedno manj je svoboden. Mladostne zagnanosti sicer nimam več. Imam pa dovolj izkušenj. Zanašam se na svobodno gibanje in če bo to vprašanje, bo to v tem smislu, da bom našel primerno torišče za svoje dejavnosti in svojo svobodno plezarijo,« pravi Franček Knez. Pri plezanju gotovo nista nasprotnika človek in čas, kakor pri drugih športih. Prav zato je tudi alpinizem vrhunski šport. Preplezati strme stene, premagovati v njih težka mesta in v tem uživati, to je posebna strast, ki jo težko razume, kdor je sam ni doživel. Plezato se pravi živeti v divjini, osamljen v naravi, v samoti in tihoti. In prijatelji. Vse to in še kaj prebuja v človeku nepoznana čustva. Težko jih je izraziti z besedo, težko zapisati. Ostanejo v človekovi duši in ga spremljajo na vsakdanjih poteh. Tudi plezanje je šport, lep in nevaren, le množici slabo poznan. Le tistim, ki se mu posvetijo z vsem srcem in dušo, omogoči, da do potankosti spoznajo svoje sposobnosti. Stene Matterhorna, Eigerja in Grandes Jorasses so se plezalcem zaradi veličine, višine in teže najdlje upirale, zato so dobile zveneče ime »zadnji problem Alp.« Zastavil sem si cilj, da bi v vseh treh ostenjih začrtal svoje smeri. To mi je uspelo. Uspelo mi je še več: po podatkih, ki jih imam na voljo, sem v celoti edini na svetu, ki mu je to uspelo.« Prav težko ga je bilo gledati, ko je v dežju v Klemenčičevi peči v ostenju v Logarski dolini, ki je pravi plezalski El Dorado, plezal po 150 do 350 metrov visoki, čvrsti in navpični steni. Dal nam je vedeti, da to zanj ni težko. Najhitrejši je bil v svoji trinajstletni karieri v Bonattijevem stebru v Mont Blancu. Teža-vno^OO metrov visoko steno je sam preplezal v dveh urah in pol. Ob koncu poletne plezalne sezone so s tem našim najuspešnejšim alpinistom in svetovnim rekorderjem za njegovo pststoto preplezano prvenstveno smer pripravili srečanji uredništvo Delavske enotnosti in HP Pivovarna Laško. V bogati alpinistični karieri, je sodeloval v desetih naših odpravah v ostenjih Himalaje, Andov, Yosemitov in Patagonije, sedaj pa mu je najljubše prosto plezanje. Patagonija Francka Kneza najbolj vleče. Že dvakrat je bil tam. »Hribi so tako lepi, da jih gledam kot uročen. Še jih bom. Skupaj z Matjažem Pečovni-kom načrtujeva, da bi letošnjo zimo odšla tja in bi obiskala najmarkantnejša vrhova Fitz Roy in Cerro Tore. Stene imajo zame isti pomen kot takrat ko sem jih prvič videl. Ostajajo mogočne in vzišene in če jih ne spoštuješ, pomeni, da ne ceniš svojega dela.« Še vedno mu je v najlepšem spominu petstoti vzpon z Andrejo Hrastnik. Z njo in s tem jubilejem se mu je izpolnila velika želja. Vzpon ima oceno VII, poteka pa v steni Križevnika v Logarski dolini. Rekordni dosežki ga ne zanimajo več. V Sloveniji so še plezalski izzivi. Življenje teče naprej in vedno se najde kaj novega ... D. Humer Končalo se je tekmovanje v balinarskih ligah Gorenjci ostajajo na svojih mestih Kranj, 28. septembra — Nobeno od gorenjskih moštev, ki so nastopala v medrepubliški in republiški ligi, se ni uvrstilo v višje tekmovanje, nobeno tudi ni izpadlo iz lige. Za najprijetnejše presenečenje je poskrbelo moštvo Radovljice. Čeprav so mu mnogi kot novinci v ligi obetali boj za obstanek v medrepubliški ligi—sever, je bilo na koncu drugo (med enajstimi ekipami) s sedmimi zmagami in tremi porazi, takoj za novim prvoligašem Slogo iz Ljubljane. V republiški ligi—sever so balinarji kranjskega Borca le za točko zaostali za novim članom medrepubliške lige, moštvom Slavlje iz Ljubljane. Trata je bila peta, športno združenje 5. avgust iz Tržiča šesto, Lesce pa devete. (cz) Kranj, 1. oktobra — Jugoslavija : Gorenjska 13:7. Jugoslovanska balinarska reprezentanca se pripravlja na letošnje svetovno prvenstvo, ki bo od 9. do 11. oktobra v Monacu; prijateljsko srečanje z reprezentanco Gorenjske je pripravila na balinišču na Primskovem. Izredno zanimiv je bil dvoboj parov med Rožičem in Križajem ter reprezentantoma Jugoslavije Požarjem, Guštinom. Reprezentančni par je tekmo izgubil, Čeprav je po-vedel z 6:0. Za reprezentanco Gorenjske so igrali Fende, Križaj, Jerman, Mravlje, Rebec in Rožič, za Jugoslavijo pa Guštin, Požar, Olič, Beakovič, Popit, Kozeza, Rojnica in Švara. (-dh) — Foto: F. Perdan Nogomet_______ Jutri Planika : Adidas Kranj, 1. oktobra — Med Planiko Kranj in Adidasom je že dolgoletno sodelovanje. V soboto bodo adidasovci gostje Planike. Srečali se bodo tudi na nogometnem igrišču na stadionu Stanka Mlakarja. Prijateljska nogometna tekma med Planiko in Adidasom bo jutri ob 14. uri na stadionu Stanka Mlakarja. Sodil bo mednarodni sodnik Rauš iz Varaždina. MERKUR kranj Jeseničani so napeli vse sile, da bi premagali Beograjčane, a so bili premalo spretni. # Hokej na ledu Jeseničani »prekratki« za dva gola Jesenice, 1. oktobra — Dvorana pod Mežakljo, Jesenice : Partizan 2:3 (0:2, 1:1, 1:0), gledalcev 4000, sodniki Priboj (Subotica), Dremelj in J. Vister (oba Jesenice). Strelci — 0:1 B. Lomovšek (7), 0:2 Kavec (16), 0:3 Nekola (30), 1:3 Hafner (31), 2:3 Razpet (42). Kazenske minute: Jesenice 6, Partizan 10. Jeseničani so v svoji dvorani Podme-žaklja izgubili prvi veliki derbi letošnjega državnega prvenstva v hokeju na ledu. Igralci Partizana iz Beograda so bili boljši za en gol in so zasluženo odnesli dve dragoceni točki. Lanski državni prvak Partizan, ki ga trenira Pavle Kavčič, je Jeseničanom spet dal pravo lekcijo, kako se igra hokej. Čeprav so »Železarji« poskušali vse, da bi Partizanovce premagali jim ni uspelo. Strelci so bili premalo učinkoviti, da bi premagali gostujočega vratarja. Že v prvi tretjini se je poznalo, da v jeseniškem moštvu škriplje. V napadu in tudi v obrambi so bili prišibki, da bi ugnali dobre igralce iz Beograda. Le-ti so vedeli, da morajo doseči gol iz hitrih protinapadov. To jim je tudi uspelo, saj so že po drugi četrtini povedli s 3:0. Jeseničani so poskusili vse, kar se je še dalo, toda ni jim uspelo. Njihov trener Pavle Kavčič je na koncu dejal: »Na Jesenice smo prišli po točko. Toda iztržili smo več kot smo načrtovali. Jeseničani so pokazali več, kot smo mislili, in ne vem, kako so lahko izgubili v Ljubljani s Kompas Olimpijo. Ta rezultat nas ne sme zanesti, saj bo prvenstvo še dolgo.« Bolje je v tem kolu igrala Kranjska gora Gorenjka, saj je v Novem Sadu Tek na Brdu odpovedan Kranj, 1. oktobra — Organizacijski in častni odbor teka štafet na 88 kilometrov, ki bi moral biti v soboto, 4. oktobra, na Brdu, sporočata, da teka ne bo. Za tekmovanje se je v določenem roku prijavilo samo 16 ekip, naknadnih prijav pa ni mogoče sprejemati, ker bi bila prireditev za tako skromno udeležbo neracionalna in ne bi dosegla namena, je odpoved prireditve opravičljiva. Organizatorji se prijavljenim ekipam opravičujejo. -jk Vratar Jeseničanov Cveto Pretnar je imel veliko dela z napadalci Partizana. dobila srečanje z Vojvodino. Izid: Vojvodina : Kranjska gora Gorenjska 2:6 (0:4, 1:1, 1:1). V soboto ob 18. uri Kranjska gora Gorenjka na Jesenicah igra z Bosno, Jeseničani pa gostujejo v Zagrebu pri Medveščaku. -dh Foto: F. Perdan Obvestili planincem Kranj, 1. oktobra — Planinsko društvo Kranj prireja v soboto, 4. oktobra, izlet na Mirno goro. Izlet je skupen s planinsko sekcijo Iskre. Odhod je s kranjske železniške postaje ob 5.43 do Semiča, od koder bo dobri dve uri hoda. Izlet bosta vodila Igor Kloar in Alojz Zelnik. Planinsko društvo Kranj organizira skupaj z meddruštvenim odborom gorenjskih planinskih društev v okviru izobraževanja vodnikov tečaj za planinske vodnike. Na tečaju lahko sodelujejo planinci, stari nad 21 let, fizično in psihično zdravi, z najmanj petimi leti planinskih izkušenj in opravljenim 20-urnim tečajem iz prve pomoči. Prijavnice so na voljo v pisarni PD Kranj. Zadnji rok za prijave je 18. oktober. -jk Vabila, obvestila, prireditve V sredo tržiški kros — V sredo, 8. oktobra, ob pol štirih popoldne bo na travniku za osnovno šolo v Križah tržiško občinsko prvenstvo v krosu. Tekmovalci bodo razdeljeni v 21 kategorij, kros pa bo tudi izbirna tekma za sestavo reprezentance Tržiča na krosu Dela v Kranju. Prijave sprejema TKS do srede do 12. ure in še pol ure pred začetkom tekmovanja. (J. Kikel) V nedeljo tekmovanje traktoristov — AMD Cerklje prireja v nedeljo ob 8. uri v počastitev krajevnega praznika tradicionalno tekmovanje traktoristov v spretnostni vožnji. Tekmovanje bo na dvorišču Zadružnega doma v Cerkljah. (J. Kuhar) Nogometni spored — V slovenski nogometni ligi bo kranjski Triglav v nedeljo ob 15. uri igral doma z moštvom Ljubljana, Naklo pa gostuje pri moštvu Stola na Duplici pri Kamniku. V kranjskih ligah bodo igrali člani v soboto ob 15.30. Igrali bodo Britof : Mavčiče, Zarica : Šenčur, Visoko : Prim-skovo, Sava : Bitnje, Podgorje : Hrastje, Podbrezje : Velesovo, Grintavec : Kokrica in Trboje : Preddvor. Kadeti igrajo v soboto ob 10. uri in sicer Primskovo : Sava, Jesenice : Naklo in Britof : Triglav. Pionirji igrajo v soboto ob 14.15. Pari so Naklo : Britof, Zarica : Triglav, Visoko : Primskovo, Sava : Bitnje, Kokrica : Preddvor in Podbrezje : Šenčur. Mladinci igrajo v nedeljo ob 9.30. Pari so Britof : Kokrica, Bitnje : Mavčiče, Zarica : Primskovo, Šenčur : Visoko in Podbrezje : Naklo. Jošt) Košarkarsko pionirsko finale v škofji Loki — Košarkarski klub Loka-invest Odeja iz Škofje Loke prireja v soboto, 4. oktobra, od pol devetih dalje finalno klubsko košarkarsko prvenstvo pionirk. Igrali bodo Odeja, Slovan, ID Jezica in Maribor. Rokometni spored — Jutri in v nedeljo bo v republiških rokometnih ligah na sporedu 4. kolo. Derbi kola bo jutri ob 19. uri v športni dvorani Po-den v Škofji Loki, kjer bosta v prvi ženski ligi igrala Alples in ekipa Kranj Duplje. Peko gostuje pri Inlesu. V drugi moški rokometni ligi igrajo v nedeljo ob 10.15 Besnica : Škofljica in ob 11. uri Preddvor : Donit. Termopol gostuje. V ženski arugi ligi pa DO jutri ob 18. uri tekma Preddvor — Kranj : Krim. Mladinci center igrajo jutri ob 17.30 Termopol II : Preddvor, ob 18. uri Kamnik : Termopol I in v nedeljo ob 9. uri Besnica : Križe. Mladinke center igrajo jutri ob 17. uri Kamnik : Duplje, v nedeljo ob 10. uri pa Preddvor : Ratitovec in Krim : Alples. V občinski rokometni ligi so danes na sporedu srečanja 3. kola in sicer ob 18. uri Sava : Britof, ob 19. uri Duplje : Gumar in ob 20. uri Peko : Krvavec. V B skupini pa bodo igrali ob 16,30 Žabnica : Veterani Duplje in veterani Kranja in Preddvora. (J. Kuhar) Od tekme do tekme VVeisseisnu pokal Sebenj — Na članskem teniškem turnirju za pokal Sebenj je med 30 igralci zmagal Žiga Weisseisen z Golnika. Drugi je bil Milan Nadišar, tretji Dušan Jazbec in Četrti Štefan Jakšič. (J. Kikel) Jeseničani zmagovalci turnirja »Tri meje« — Nogometaši Kellaga iz Beljaka, Bele peči, Trbiža in Jesenic se ze več let srečujejo na turnirju Tri meje-Letošnji je bil na Jesenicah. Zmagali so gostitelji, ki so v finalu z 9:0 premagali Belo peč. Najučinkovitejši strelec je bil Labebrgar, najboljši igralec P1* hler in najboljši vratar Tokič. (J. R*" bič) Prvi Blue race rs — Nogometni klub Tržič je po nekajletnem premoru spet pripravil občinsko rekreacijsko lig°-Sodelovalo je devet moštev. Zmagali so Blue racers s 13 točkami pred Gaso 12. Imos Jedinstvom 12, Loko 9, BPT », Kamelami 7, Kiss 86 6, Veterani 5 in Zlitom brez točke. (J. Kikel) Nogometni izidi — V petem kolu kranjske članske lige so bili doseženi naslednji rezultati: Šenčur : Mavčiče 2:2, Britof : Primskovo 3:4, Zarica : Bitnje 0:2, Visoko : Sava 1:8. Vodita Sava in Primskovo z devetimi točkami pred Bitnjami s šestimi. V članski B ligi Je na prvem mestu Velesovo, pri kadetih Britof, pri pionirjih Primskovo, pri mladincih pa Britof in Naklo. V gorenj; ski članski ligi so doslej odigrali štiri kola. Izidi, 2. kolo: Kondor : Lesce 1:4. Tržič : Alpina 1:2, Polet: LTH 1:1, Jesenice : Bohinj 2:1, Reteče : Alples 12; 3. kolo: Bohinj : Kondor 2:2, Alpina ! Polet 2:2, Lesce : Reteče 4:0; 4. kolo: Kondor : Reteče 1:1, Jesenice : Alpina 5:1, Polet: Alples 1:1, Bohinj : LTH 3:0. Vodijo Jesenice pred Lescami in LTH-(D. Jošt, P. Novak) Prve tekme na novem igrišču -"" Športno društvo Brezje pri Tržiču je pred kratkim slavnostno predalo namenu novo nogometno igrišče Na je' žah. Ob tej priložnosti so se domaČi pionirji pomerili z vrstniki iz Leš in iz-gubili, na članskem turnirju pa so bile prve Visoče pred Lešami in Brezjami-(J. Kikel) Sava in Primskovo izenačena — V 6. kolu občinske nogometne lige Kranja so Bitnje premagale Visoko, Primskovo Zarico, Britof Šenčur, Trboje Podgorje, Preddvor Grintavec, Kokrica Podbrezje in Hrastje Velesovo. Z enakim številom točk vodita Sava in Primskovo. Pri mladincih vodita Britof in Naklo, pri kadetih Britof in pri pionirjih Primskovo. (D. Jošt) Uspel jeklarski maraton — Na Jesenicah so izvedli prvi jeklarski maraton. Sodelovalo je 78 tekmovalcev in tekmovalk iz različnih slovenskih krajev. V posameznih kategorijah so zmagali Aleš Torkar, Miro Lebar, Tone Djuri-čič, Janez Sitar, Franc Hrovat, Albin Gaser, Marjeta Vencelj, Veronika Bohinc, Heda Bevc in Marija Kolmanko. (J. Rabič) Drugo mesto Triglavu — Judoisti Triglava so že na začetku sezone dosegli dva uspeha. Drugi so bili v ekipnem pokalnem prvenstvu Slovenije, kjer so v finalu klonili proti Olimpiji iz Ljubljane. Uspeh je še večji, ker je bilo moštvo pomlajeno. Kranjčani so sodelovali tudi na turnirju Alpe Jadran. Zmagala je Olimpija, Triglav pa je bi) drugi. (D. Papler) Uspešni Gorenjci — V Dobu pri Domžalah je bila za republiško prvenstvo v motokrosu za kategorijo do 125 ccm. Davorin Urevc z Bleda je bil tretji, Marko Pernuš in Robert Hribar izt Tržiča sta bila 5. in 12., solidno pa so vozili tudi Mirko Urevc, Lado Leš in Marjan Šivic. Ekipno je bil Bled četrti in Tržič peti. Janez Pintar pa je dirkal v Budimpešti. V Kategoriji do 125 ccm je bil drugi, v razredu do 80 ccm pa mu je zablokiral motor. To sta bili Janezovi zadnji letošnji dirki v nadvse uspešni sezoni. (M. Jenkole) Novice iz moto športa Stern in Pintar državna prvaka Grobnik — Na zadnji letošnji cestno-hitrostni dirki motoristov za državno prvenstvo na Grobniku pri Reki so se ponovno izkazali gorenjski tekmovalci-Albin Stern (AMC Kranj) si je v kategoriji do 50 ccm že z drugim mestom privozil naslov državnega prvaka; njegov klubski prijatelj Milan Špendal pa je v zadnji preskušnji imel nekaj smole, saj se mu je že takoj po startu strgala pogonska veriga. Janezu Pintarju (AMD Domžale) je drugo mesto na zadnji dirki prineslo zmago v skupni razvrstitvi in s tem tudi naslov državnega prvaka v kategoriji do 80 ccm. manj sreče pa je imel v dirki motorjev prostornine do 125 kubikov. Prvo mesto na Grobniku bi mu še prineslo skupno zmago, vendar je v osmem krogu padel, močno poškodoval motor in prste na roki. V kategoriji TT-1 je sodeloval član AMD Kamnik Božo Janež, ki je z odlično vožnjo zasedel drugo mesto. Božo je pred mesecem preživel operacijo kolenskih vezi, zato so ga morali prijatelji po končani dirki odnesti s steze, ker ga noga zaradi preutrujenosti ni več držala. JttEK' 3. OKTOBRA 1986 OBVESTILA, OGLASI 11. STRAN KOM PAS JUGOSLAVIJA • — SMUČANJE •SONCE• ZABAVA IZŠEL JE KATALOG »KOMPASOVA ZIMA 86-87« prek 100 objektov na 33 smučiščih v Jugoslaviji 35 objektov na 15 smučiščih v tujini NOVO: KOMPAS Klub na snegu - ZIMSKE POČITNICE S POSEBNIM PROGRAMOM AKTIVNOSTI Kompas klub BOVEC Kompas klub MALLNITZ SMUČANJE V ANDORI — program z letalom KMEČKI TURIZEM POD ROGLO SMUKA V ČSSR — JESEN • ZIMA • POMLAD ob morju, v zdraviliščih in v notranjosti naše domovine bogata ponudba ugodne cene PRIPOROČAMO: — Za soncem na Lošinj (avtobusni prevoz) — Dubrovnik/h. Kompas (letalski prevoz) — Otok Vis/h. Biševo, h. Issa (posezonsko znižanje, organiziran prevoz; tedenski in vikend programi) — SV. ŠTEFAN - UTRIP POLETJA V JESENI, 8 DNI; ODHOD: 7. 10. — IZLETI — Veliko križarjenje s hidrokrilnimi ladjami in trgatev grozdja na Visu, 3 dni, 10. 10. — Sarajevo in Sirogojno vabita, vsak petek v oktobru, 2 dni — Dolina Une, 3 dni, vsak vikend v oktobru — šumadija, 3 dni, vsak vikend v oktobru — S hidrogliserjem k sosedom (Rimini - San Marino), 2 dni, vsak vikend v oktobru — Z letalom v Pulj in Brioni - 6. 10. — Vojvodina — gurmanska tura — odhod vsak vikend v oktobru, novembru in decembru — Z letalom v Mostar in Dubrovnik, 7. 11., 14. 11., 28. 11. — 3 dežele, 3 Makedonije, 16. 10. Od Baščaršije do Straduna - odhodi v novembru — Dolenjska zidanica — Trška gora — 18. 10. — Martinovanje na Dolenjskem, 8.11. PROGRAMI ENODNEVNIH IZLETOV PO SLOVENIJI! INFORMACIJE PO TELEFONU: 061/327-761 IN 326-453 (Miklošičeva 11, Ljubljana) 061/222 - 340, 222 - 345 in 331 - 342 (Titova 12, Ljubljana) OBIŠČITE KOMPASOVO POSLOVALNICO V VELEBLAGOVNICI NAME PRI POŠTI V LJUBLJANI (pritličje) tel. 221-878 in v ŽALCU, tel. 063/714 -155 PRODAJA DOMAČIH IN MEDNARODNIH ŽELEZNIŠKIH VOZOVNIC! HARMONIKARJI, KLARINETISTI, VIOLINISTI, KONTRABASISTI, PLESALKE IN PLESALO! PRIDRUŽITE SE NAM Skupina je do danes uvrstila v svoj program GORENJSKE, BELOKRANJSKE, REZIJANSKE, PREKMURSKE, PRIMORSKE, DOLENJSKE, BARANJSKE, BUNJEVAČKE in ŠUMADIJSKE plese. S tem programom smo nastopali širom naše ožje in širše domovine ter v vseh državah Evrope. Vsako leto skupino izpopolnjujemo z mladimi člani in to bi radi storili tudi letos. VPISOVANJE NOVIH ČLANOV BO: v ponedeljek in torek 6. in 7. oktobra 1986, od 20. do 21.30 v avli osnovne šoli Lucijan Seljak v Stražišču. PRIDITE IN POSTANITE NAŠI ČLANI! t3(fp vrt 6" k*j Te dni vam je v veleblagovnici Nama Škofja Loka na voljo strokovnjak za ročno brušenje stekla. • Tudi stara steklenica, ki jo prinesete s seboj, se lahko spremeni v praktično vazo ali pepelnik. • Lepo popravi poškodovan kristalni kozarec. • Na steklene izdelke vam izdela napis po vaši želji. HIŠA DOBREGA NAKUPA! !*BIMlI SO Zk VAS -JJ TOZD TRGOVSKA MREŽA UVOZ IZ ITALIJE ITALIJANSKA NAPA 39.610 din TANJA JURCA V ceni je vračunan 16,5 % prometni davek. v MERKURJEVI prodajalni SUPERMARKET UNION na Jesenicah, M. Tita 22, imajo dobro izbiro 9ospodinjskih aparatov, bele tehnike, akustike, raznega električnega orodja, motornih žag, ke-r&rnike, posode, raznih peči na trda goriva, plinske, termoakumulacijske in radiatorje za centralno ogrevanje, sobne radiatorje PANEL, infra peči za kopalnice in tudi druge. Kot posebnost smo ugotovili, da imajo dobro izbiro raznih svetilk - stenskih, stropnih, samostojećih, namiznih, reflektorskih in drugih. MERCATOR - ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK OZIMNICA V VSEH DOBRO ZALOŽENIH TRGOVINAH od konec septembra dalje VELIKA OZIMNICA 12 kozarcev a 720 ml Kumarice 2 kom Paprika paradajz 2 kom Paprika fileti 1 kom Mešana solata 2 kom MALA OZIMNICA 6 kozarcev a 720 ml - Kumarice 1 kom Paprika paradajz 1 kom Paprika fileti 1 kom 4.100-din Rdeča pesa Kislo zelje Ajvar Gorčica 370 ml 2 kom 1 kom 1 kom 1 kom 2.050,- din Mešana solata Rdeča pesa Kislo zelje 1 kom 1 kom 1 kom PAKETI 6 kozarcev a 720 ml PAPRIKA -fileti 3 kom - 2.100,- din paradajz 3 kom RDEČA PESA 6 kom - 1.700 - din MEŠANA SOLATA 6 kom - 1.890 - din KOMPOTI - slivov 2 kom - 2.100 - din breskov 1 kom hruškov 1 kom višnjev 2 kom PO VAŠEM OKUSU V STEKLENIH KOZARCIH PASTERIZIRANO TRAJNOST ZAJAMČENA @®ISIlSSoJJ©ISSGLAS 12. STRAN OGLASI, OBVESTILA PETEK, 3. OKTOBRAjj?! alples industrija pohištva Železniki, tel. 064/67 -121 sistem ŽELITE SODOBNO IN LEPO POHIŠTVO? ŽELITE SESTAVLJIVO POHIŠTVO ZA OPREMO VSEH BIVALNIH PROSTOROV? WM sistem TRIGLAV in KOSOVNI PROGRAM vam nudimo v SALONU POHIŠTVA v Železnikih POD UGODNIMI POGOJI: — 4 - mesečni brezobrestni kredit za nakup v oktobru — nasvete arhitekta — brezplačna dostava in montaža na domu — že ob nakupu se dogovorimo za točen datum dostave in montaže MESEC OKTOBER - MESEC VARČEVANJA VARČUJETE Z NAKUPOM V ALPLESU JESENSKA LOTERIJA Sodelujte v JESENSKI LOTERIJI saj vas čaka 23 premij in 130.926 dobitkov. Glavna premija 10,000.000 din. Žrebanje 7.10.1986. Srečo je treba deliti Loterija Slovenije KMETIJSKA ZADRUGA p. o. ŠKOFJA LOKA objavlja prosta dela in naloge: 1. POMOČNIKA VODJE KOMERCIALE 2. KNJIGOVODJE KOOPERACIJE IN REALIZACIJE Delo objavljamo za določen čas, 15 mesecev, in sicer od 1. decembra 1986 do 29. februarja 1988 — nadomeščanje porodniških dopustov. Pogoji: pod 1. — višja ali srednja izobrazba (VI. ali V.) komercialne, ekonomske ali organizacijske usmeritve in dve leti delovnih izkušenj na komercialnih poslih pod 2. — srednja izobrazba (V.) ekonomske usmeritve in eno leto delovnih izkušenj v finančno-računovodskih poslih Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi z opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema sekretariat KZ Škofja I/)ka, 8 dni po objavi. OSNOVNA ŠOLA STANETA ŽAGARJA KRANJ Svet osnovne šole razpu prosta dela in naloge SNAŽILKE s polnim časom za nedol< čas Pogoji: - končana os* vna šola, aei" popoldanskem času. Poskusno traja en f Nastop dela koj. Prijave naj kandidati P°^£ jo v 8 dneh po objavi na ^ slov: Osnovna šola Star» Žagarja Kranj. Cesta L &*> 10/a. O izbiri bodo obveščeni v dneh po poteku razpisa- li^«*- DEŽURNI VETERINARJI od 3. 10. do 10. 10. I za občini Kranj in Od 6. do 22. ure Živinoreji veterinarski zavod Gof ske tel.:'25-779 ali 22-781, od 22. do 6. ure pa ' 42-175 za občino Škofja Lok* JANKO HABJAN. dipl- v*1* tel.: 69-280, Žiri, Polje 1 , MARKO OBLAK, dipl- v«. Škofja Loka, Novi svet tel.: 60 - 577 ali 44 - 518 za občini Radovljica Jesenice FRANC PAVLIC, dipl- A Zasip, Stegne 24, tel.: 77-^ I-I1J KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ, n. sol. o., Ulica Mirka Vadnova 1 TOZD Komunala b. o. objavlja prosta dela in naloge VODENJE INVESTICIJ Pogoj: — diplomirani inženir gradbeništva s strokovnim izpitom ali inženir gradbeništva s strokovnim izpitom in tri leta delovnih izkušenj Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo vloge na naslov KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja TOZD Komunala, Ulica Mirka Vadnova 1, Kranj ali se zglasijo v kadrovskem oddelku. Rok za prijavo je 8 dni po objavi. |= zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj, n. sol. O. t KRANJ. Oldhamska 2 Odbor za medsebojna delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: SKLEPANJE PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ, ZBIRANJE PONUDB ZA SKLENITEV ŽIVLJENSKIH ZAVAROVANJ IN INKASIRANJE PREMIJ V ZASTOPIH — 2 delovni mesti - JESENICE - PLAN'NA - KRANJ - HRASTJE Za opravljanje navedenih del in nalog mora delavec poleg splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da ima srednjo strokovno izobrazbo o/.iroma končano poklicno šolo neopredeljene smeri, da ima 2 leti delovnih izkušenj, starost najmanj 18 let, odslužen vojaški rok (moški), da ima posebno veselje za delo na terenu in za delo z ljudmi Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas, s poskusnim delom do 60 dni. Kandidati za opravljanje objavljenih prostih del in nalog naj lastnoročno napisane prošnje pošljejo na naslov Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, Old hamska 2, Kranj. K prošnji je treba predložiti zadnji šolsko spričevalo, kratek življenjepis s točno navedbo dosedanje za poslitve. Rok za oddajo prošenj poteče 8. dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku objavnega roka. SAVSKE ELEKTRARNE IJUBIJANA TOZD Elektrarna Moste, Žirovnica objavljajo prosta dela in naloge SNAŽILKE POSLOVNIH PROSTOROV Pogoji: — NK delavka brez delovnih izkušenj, vsaj 4 razrede osnovne šole, trimesečno poskusno delo, ustrezna psihofizična sposobnost Nastop dela je možen takoj. Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Stanovanja ni na razpolago. Pisne prijave naj kandidatke vložijo v 8 dneh po objavi na naslov Savske elektrarne Ljubljana, TOZD Elektrarna Moste — Žirovnica, komisija za delovna razmerja. Kandidatke bomo obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. Obrtno podjetje za popravilo tehtnic TEHTNICA KRANJ Benedikova 1 razpisuje na podlagi sklepa komisije za medsebojna delovfl8 razmerja prosta dela in naloge: VODJE DELAVNICE /.a opravljanje objavljenih prostih del in nalog zahtevamo: srednjo strokovno izobrazbo strojne smeri, 5 let delovnih & kušenj pri vodenju skupine Delo združujemo za nedoločen čas. Nastop dela takoj ali P° dogovoru. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati p ljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov Tehtnica Kranj, W nedikova 1, Kranj. Razpis velja do zasedbe. ATELJE ZA PROSTORSKO PROJEKTIRANJE JESENICE Pod Gozdom 2, Jesenice Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA — ni reelekcija Kandidat mora poleg pogojev i/. 511. člena Zakona o združe-« nem delu in drugih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati š«> naslednje: — da ima visokošolsko izobrabo gradbene, arhitektonske, ekonomske, organizacijske ali pravne smeri; da ima pri opravljanju nalog s posebnimi pooblastili najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj; da je moralnopohtično primeren; da predloži program dela in razvoja delovne organizu cije za štiriletni mandat Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov delovne organizacije v zaprtih ovojnicah I o/nako »za razpisno komisijo« v 15 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili na|kasneje v 30 dneh po končanem razpisu. OOntNJSKA nMi U.CNICAJ GORENJSKA PREDILNICA SKOPJA LOKA Kidričeva 75, n. sol. o. razpisuje dela in naloge v DSSS 1. VODJE TEHNIČNE SLUŽBE 2. VODJE TEHNIČNE KONTROLE led' Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še nas nje pogoje: pod 1. — visoka ali višja strokovna izobrazba tekstilne usm^ ritve in 4 oziroma 5 let delovnih izkušenj, aktivn" znanje enega svetovnega jezika, potrebne poslov^ in organizacijske sposobnosti in izpolnjevanje pog0^ jev družbenega dogovora o uresničevanju kadrov' ske politike v občini Škofja Loka Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. pod 2. - visoka ali višja strokovna izobrazba tekstilne a druge ustrezne smeri, 2 do 3 leta delovnih izkuše™ na področju tekstilne tehnologije Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s trimesečni*11 poskusnim delom. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev i* opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo 8 dneh po objavi na naslov: Gorenjska predilnica škofja I>oK Kidričeva 75. Ktmdidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejetju sk'r na o imenovanju oziroma namestitvi. OKTOBRA 1986 OBVESTILA, OGLASI 13. STRAN (g@m3SSjoJJ©3SS' ZCP CESTNO PODJETJE KRANJ Odbor za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje in varstvo cest objavlja prosta dela in naloge: *• VZDRŽEVANJF CESTE "- za enoto Škofja Loka na relaciji Poljane — Log 1 delavec na relaciji Trebija — Gorenja vas 1 delavec ~"" za enoto Jesenice 1 delavec pogoji: — priučen delavec — cestar z internim izpitom oziroma strokovnim tečajem, 1 leto delovnih izkušenj, starejši od 18 let, trimesečno poskusno delo 2- OPRAVLJANJE ZAHTEVNIH AVTOMEHANSKIH DEL Pogoji; - KV avtomehanik, 3 leta delovnih izkušenj, starejši od 18 let, trimesečno poskusno delo J: VZDRŽEVANJE STROJNIH NAPRAV V KAMNOLOMU KAMNA GORICA P°goji: — strojni ključavničar, 2 leti delovnih izkušenj, starejši od 18 let, trimesečno poskusno delo 7* objavljena dela in naloge bodo delavci združili delo za nedoločen čas, razen pod točko 1. za enoto Jesenice, /.a določen Jf- s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: *£P Cestno podjetje Kranj, Jezerska cesta 20. *?bira bo opravljena v zakonitem roku. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa. LIMOS ŠKOFJA LOKA Kidričeva 51 0DJavlja prosta dela in naloge Saldakontista p °goji: _ v. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske usmer-tive, najmanj 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, poskusno delo 2 meseca dok°Vn0 razmerJe bomo sklenili za nedoločen čas. Prijave z q, . žili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh od dneva Ojave na naslov DO Limos Škofja Loka, Kidričeva cesta 51. K\n5A DRUŽBENEGA Pod 0V0DSTVA v SKS ^"^»znica 51500 Kranj Pod°* j-avi 2 dne 30- 9 1986 Je w ^ko 4. in 5. za jSJSJJE EKSPOZITURE LOka CE oziroma SkofJA Pod D p wgoji je nastala napaka. -S0 se glasi: Vn» d i°mist ali vižJ' uPra" elavec ali pravnik ali or- n»h ri^0r dl>la' 4 leta ustrezno ° Vnih »skušenj, akti !u n&nje slovenskega jezi-sl^jjprenehanje pravnih po- sdk: 1)0 176' členu zakona ° ^a r> tujer^^3'0 napako se opravi- Osnovna šola HELENE PUHAR KRANJ Kidričeva 51 Komisija za delovna razmer ja objavlja prosta dela in naloge SPECIALNEGA PEDAGOGA Delo združujemo za določen čas s polnim delovnim časom. Prijave pošljite z dokazili o izbiri v 8 dneh po objavi na gornji naslov. JSjTRGOVINA ŠPECERIJA BLED, n. sol. o. ^sobn^-i svet delovne organizacije razpisuje dela in naloge s «mi pooblastili in odgovornostjo: JE GOSPODARSKO-RACUNSKEGA SEKTORJA Polerazpi sanu dela in naloge se lahko prijavijo kandidati, ki sltj n ?P °šnih, z zakonom in družbenim dogovorom o kadrov-je. Politiki določenih pogojev izpolnjujejo še naslednje pogo- rt j l.muJo višješolsko izobrazbo ekonomske smeri in da dehj° * 'Gta de'ovnm ''kušenj na enakem ali podobnem *ila ln naloge razpisujemo za štiri leta. S°goi P°šlJejo pisne prijave z dokazili o izpolnjovan ju Spe0p-V 1>r> dneh po objavi razpisa na naslov Veletrgovina r&?r.; riJa Bled, Kajuhova 3, v zaprti ovojnici in z oznako »za *2P'*no komisijo« j>a lr» bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po sprejemu skle Lfch LTH ŠKOFJA LOKA TOZD Orodjarna objavlja javno licitacijo za odprodajo naslednjega osnovnega sredstva: — vodoravno vrtalno frezalni stroj tip CWCa - 80 (poljske izdelave), delovna miza 900 x 1100 mm, leto izdelave 1966. Izklicna cena 3.000.000 din. Stroj je še v obratovanju. Licitacija bo v torek, 7. oktobra 1986, ob 12. uri v prostorih TOZD Orodjarna, obrat Vincarje y, Škofji Loki. Licitacija bo pismena. Vsi interesenti morajo v času ogleda, to je 7. oktobra 1986, od 10. do 12. ure plačati kavcijo v višini 1 odstotka od izklicne cene. Kupec plača za zlicitirano ceno še prometni davek v višini 30,90 odstotka, družbeni sektor pa mora dostaviti izjavo za oproštitevprometnega davka. ALPETOUR SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA TOZD Potniški promet Kranj 'objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge 2 ORGANIZATORJEV POSLOVNEGA IN INFORMACIJSKEGA SISTEMA AOP Pogoji: — visoka oziroma višja izobrazba tehnične, organiza-' cijske ali ekonomske smeri in 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti na področju AOP ali v prometni dejavnosti. Poskusno delo traja tri mesece. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška cesta 5. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 60 dneh po izteku prijavnega roka. OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE TOZD Zdravstveni dom Kranj, Gosposvetska 10 razpisuje po sklepu delavskega sveta licitacijo za odprodajo osebnih avtomobilov: 1. specialno reševalno vozilo citroen CX 2000, letnik 1984, izklicna cena 650.000 din 2. osebni avto zastava 101, letnik 1981, izklicna cena 560.000 din Interesenti si lahko vozilo ogledajo v prostorih reševalne postaje Kranj, Gosposvetska 10. V izklicni ceni ni upoštevan prometni davek, ki ga plača kupec. Interesenti naj ponudbi' /a nakup vozila pošljejo v zaprtih ovojnicah na naslov Zdravstveni dom Kranj, Gosposvetska 10, z oznako »za licitacijo« Ponudbe sprejemamo 8 dni po objavi. izolirka LJUBLJANA IZOLIRKA, TOZD IJUBIJANA. proizvodnja izolacijskega materiala n. sub. o., Ljubljana, Ob železnici 18 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge V DELOVNI ENOTI PROTIPOŽARNI INŽENIRIG V RADOVI JIC1 L I/DEIAVA PROTIPOŽARNIH EIABOKATOV Pogoji: — VIL stopnja strokovne izobrazbe, diplomirani inženir tehnične smeri, 3 leta delovnih izkušenj, znanje tujega jezika, trimesečno poskusno delo 2. RAZVOJ NAPRAV Pogoji: — VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe, diplomirani inženir strojništva ali inženir strojništva, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, znanje tujega jezika, trimesečno poskusno delo 3. TAJNICE DIREKTORJA DE /.a nadomešcanje delavke, ki je na porodniškem dopustu Pogoji: — V. stopnja strokovne izobrazbe - ekonomski ali administrativni tehnik, 2 leti delovnih izkušenj pri podobnih dolih, dvomesečno poskusno delo Če se ne bo prijavilo dovolj kandidatk, ki izpolnjujejo pogoje, bomo upoštevali tudi vloge kandidatk, ki bi želele opravljati pripravništvo. Delo in naloge pod točkama 1 in 2 objavljamo za nedoločen čas, delo pod točko 3 pa za določen čas. Zainteresirane kandidate vljudno vabimo, da pošljejo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi kadrovski službi DO na gornji naslov. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. ŽITO LJUBLJANA TOZD Triglav — Gorenjka, Lesce, Rožna dolina 8 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. VODJE VZDRŽEVANJA Pogoji: — strojni inženir ali strojni tehnik — delovodja in 3 leta delovnih izkušenj 2. VZDRŽEVALCA II - KLJUČAVNIČARJA Pogoji: — poklicna šola za ključavničarja in eno leto delovnih izkušenj 3. STROJNIKA KOTLA Pogoji: — poklicna šola za ključavničarja — električarja ali izpit za visokotlačne kotle in eno leto delovnih izkušenj 4. VZDRŽEVALCA ZELENIC Pogoji: — končana osnovna šola, 1 leto delovnih izkušenj Za objavljena dela in naloge zahtevamo trimesečno poskusno delo. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi Žito Ljubljana, TOZD Triglav — Gorenjka Lesce. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. ran Mercator MERCATOR - ROŽNIK n. sub. o. TOZD Preskrba n. sub. o. TRŽlC Trg svobode 27 Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge: POSLOVODJE ZA POSLOVALNICO 7 TRŽlC VEC PRODAJALCEV ZA PRODAJALNE NA OBMOČJU TRŽIČA Pogoji za sprejem: — šola za prodajalce ali končan vzgojno-izobraževalni program za trgovinsko dejavnost oziroma z delom pridobljena delovna zmožnost Kandidati za dela v prodajalni z živili morajo imeti opravljen tečaj iz higienskega minimuma. Osebni dohodek po pravilniku tozda. Nastop dela je možen takoj. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in potrdilom o stanovanju, oddajte v 8 dneh po objavi razpisa v kadrovsko splošni službi TOZD, kjer boste dobili tudi vsa druga pojasnila. KULTURNA SKUPNOST KRANJ Svet za razvoj objavlja razpis za velike in male Prešernove plakete, ki jih podeljujejo kulturnim skupinam in kulturnim delavcem na področju ljubiteljske dejavnosti za posebne zasluge pri razvoju ljubiteljske kulture v občini Kranj ter za izredne ustvarjalne, poustvarjalne in organizacijske dosežke na kultrunem področju. Kandidate za Prešernovo plaketo lahko predlagajo Občinska konferenca SZDL, umetniška in kulturna društva, Zveza kulturnih organizacij Kranj ter organizacije združenega dela, ki na območju Kranja opravljajo kulturno dejavnost. Predlogi (s splošnimi podatki o kandidatu in s kratko utemeljitvijo predloga) z obrazložitvijo morajo prispeti na Svet za razvoj pri Kulturni skupnosti Kranj najkasneje do 31. oktobra 1986 na naslov: Kulturna skupnost Kranj, Poštna 3, Kranj. Po sklepu Sveta za razvoj.objavlja Kulturna skupnost Kranj RAZPIS za individualne kulturne programe Kulturni ustvarjalci, ki želijo s svojim programom obogatiti kulturno ponudbo Kranja, naj svoje programe (na kratko predstavljene in finančno ovrednotene) oddajo do 31. oktobra 1980 Kulturni skupnosti Kranj, Poštna 3, kjer lahko dobijo tudi vse informacije o razpisu. Predsednica Sveta za razvoj . Daniela Bida — Šprajc ISKRA KIBERNETIKA Industrija za merilno - regulacijsko in stikalno tehniko Kranj, n. sol. o., TOZD Tovarna merilnih instrumentov Otoče, n. sol. o. Pri objavi z dne 30. 9. 86 (torek) se spremeni datum prijave od 1. oktobra (nepravilno) na 8 dni po objavi oglasa, to je od 30. 9. 1986 dalje. DEIAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ Pri objavi z dne 30. 9. je pri objavi javne dražbe nastala napaka. Pravilno se glasi: Javna dražba bo v ponedeljek. 6 oktobra 1986, ob 9. uri v prostorih Delavske univerze. GLAS 14. STRAN. MALI OGLASI, OBVESTILA , OGLASI PETEK, 3. 0KT0BRAJ9 MALI OGLASI tel.:27-960 apatatl.rttojl čevljarski levoročni in industrijski ravni ŠIVALNI STROJ prodam. Tel.: (064) 25-500_16486 Prodam- sitotisk, polavtomatski stroj, B2, z opremo ali brez. Tel.: (064) 62-656_16487 Prodam silažni KOMBAJN pottinger mex II, v dobrem stanju. Franc Krč, Jezerska c. 92/a, Kranj_16123 Prodam STROJ za oblačenje gumbov in zaponk z vsemi dodatki. Tel.: (064) 26-632, od 7. do 16. ure 16158 Prodam SESALEC iskra, za 2 SM. Tel: 27-145_16416 Prodam 3 leta star črno-beli TELEVIZOR. Ogled popoldne, Sr. Bela 35. _16417 Prodam TRAKTOR štore 402 super s kabino in kompresorjem, dobro ohra-njen. Cesta 26 julija 52, Naklo 16418 TRAKTOR Zetor 4712 z bočno KOSILNICO prodam. Franci Strle, Iška 11, Ig pri Ljubljani_ 16419 Prodam VSE za izdelavo ČB FOTO-GRAFIJE in UNIMETER 31. Tel.: 34-813_16420 Prodam PIONEER HI-FI STOLP sony betamovie videokamera z vgrajenim rekorderjem BMC 100 F, videoigre vi-deopac G 7400. Tel.: 25-739 ^6421 Prodam 4 leta star enoosni TRAKTOR diesel 14 KM, s KOSILNICO, OBRAČALNIKOM, PLUGOM in PRIKOLICO. Pogačnik, Kamna gorica 75, tel.: 79-416_16422 Ugodno prodam MINIKOMPONEN-TO bennvtone, 2 x 25 W. Tel.: 22-072 _16423 Prodam ČB TV v okvari. Tel.: 28-918 _16424 Prodam STOLP AKY 2 x 40 W, cena 22 SM. Jančar, Trg Prešernove briga-de 1, Planina III, Kranj_• 16425 Prodam industrijski PLETILNI STROJ (na kartice). Tel.: 24-813 16426 ČRPALKO za manjši vodovod, itali-jansko, na tri bate, prodam in komplet rezervnih delov za generalno za trak tor holder AG 3. Tel.: (061) 872-042, po 14. uri_16427 Sharp RT 150 kasetar prodam. Tel : 26-708_16428 HI-FI reciver iskra 2x50 W, HI-FI ZVOČNIKE iskra 2 x 50 W, HI-FI GRAMOFON elak turendot Ogled možen vsak dan Potočnik Samo, Racovnik 20, Železniki_,_16429 gradbeni mat." Prodam 28 m2 dvakrat žganih plo-ščic. Pogačar Jana, Breznica 5, tel 80-500_ Ugodno prodam 30 vreč PESKA za fasado zreče, nov KIPERSBUŠ in 16 mJ lamelnega PARKETA. Hrastje 142, tel.: 23-006_16554 Ugodno prodam nova OKNA 120 x 140, 140 x 140 in balkonska VRA TA, 80x120, Jelovica Jelobor. Božo Bohinc, Nadižarjeva 11, Kranj, tel.: 28 071_16555 Prodam 2 m' smrekovih PLOHOV. Peter Ferjan, Olševek 36/a, Preddvor .__16556 Prodam OPAŽ za zunanjo uporabo. Tel.: 70-087_16557 Rabljene SALONITKE, 100 kosov, in SLEMENA z žlebovi, kljukami in vijaki, nove VIJAKE kompletne za salonitke 11 cm, 1000 kosov, ceneje prodam. Nunar, Pristava 31/a, tel.: 51 455 16558 Prodam rabljeno strešno OPEKO, model 272 kikinda. Tel: 23-006 16559 Prodam nove plastične ROLETE, brez zabojev, lesene barve Hudobiv nik. Zasavska 52, Kranj_16560 Novo panoramsko steno termoton 220 x 180, prodam po polovični ceni in OKNO 180x140. Tel.: 25-822 16561 Prodam 1 m3 smrekovih DESK cola-ric. Voglje 52/a'_16467 Prodam 10 notranjih in dve vhodni VRATNI KRILI, modularni BLOK, fasadno MREŽO in originalno prikolico za moped Horvat Andrej, Bavdkova 6, Kranj, Stražišče_16468 Prodam več vrat tanganjika, tel 42-093_ 16469 Prodam dobro ohranjene SALONIT-KE, 60x40 cm, Tel.: 47-124_16470 Prodam 3 tridelna OKNA z roleto, 120 x 140. Senično 17_16471 Prodam suhe smrekove PLOHE in COLARICE ter 100 m2 borovega OPAŽA, Hribar, Cesta 26. julija 9, Naklo _16472 Ugodno prodam novo OKNO ter-mopan, 140 x 140, z roleto ali brez. Ru-pa št. 21, Kranj_16473 Prodam KORITA za streho in dvoriščna VRATA 3.70 m z dvojno zaporo. Naslov v oglasnem oddelku. 16474 Prodam nov barvni TV nordmende, ekran 38. Smledniška 6, Čirče, Kranj _16430 Prodam starejši servisiran PRALNI STROJ. Cesta 1. maja 65, stan. 23, tel.: 26-107_16431 Prodam skoraj nov GLASBENI CENTER z dvojnim kasetofonom. Informacije tel.: (064) 51-547 od 14. do 16. ure ____16432 Prodam motorno ŽAGO stihi 0.48. Hlebce 10 Lesce_16433 Prodam dvoredni IZKOPALNIK krompirja majevica, nov. Janez Poko-ren, Vešter 19, Šk. Loka_16434 Prenosni črno-beli iskrin TV, star eno leto, prodam. Šimunac, Lojzeta Hrovata 10, Kranj_16435 Prodam enofazni VRTALNI STROJ, namizni, 5 brzin, Srednja vas 3, 64228 Šenčur_16436 Prodam mehanski PISALNI STROJ olivetti. Srednja vas 3, Šenčur 16437 Prodam barvni TV gorenje, akvama rin, 6 let, ekran 67 cm. Vsak dan od 18. do 22. ure. Tel: 44-042_16438 Prodam barvni TV gorenje, letnik 77. Informacije po tel.: 75-138_16163 razno prodam " Prodam HRUŠKE moštarce na drevesu, Zg. Duplje 52_16337 GOBELIN »PASTORIALE« izdelane v tri niti (pavola), prodam, Zg. Duplje 20_16338 Prodam 150 SADIK ligustra. Tel.: 62 060 od 14. do 16 ure_16339 Ugodno prodam leseno BARAKO 6,5x4,5 m, izolirano, z manjšo preureditvijo primerna za vikend Tel.: 46-075 ____16340 Prodam SADIKE jagode humelove in dekorativne ter več vrst ROŽ trajnic. Tel: 40-590_16341 Prodam nove AŽ PANJE na 10 sa tev, po ugodni ceni Tupaliče 59 (prva hiša)_16342 Prodam vsakovrstna neškropljena JABOLKA in HRUŠKE. Gole, Višelnica 15 nad Zg. Gorjami_16343 Prodam nik 65 ilažno KORUZO. Sp Br 16344 Prodam neškropljena JABOLKA jo natan, kanada, voščenka, rdeči deli -šes, antarija, renata, zlata pramena, rjavčki, cena od 100 do 110 din Peter Mohorič, Žiganja vas 59_16345 Prodam JABOLKA na drevju, po niz-ki ceni, več vrst. Mlaka 16 16346 Ugodno prodam drobni in debeli KROMPIR igor. Olševek 3, Preddvor, tel : 45 538__16347 Prodam globok otroški VOZIČEK znamke peg. Lojze Sajovic, Predoslje 66/a, Kranj_16348 Prodam 100-litrski KOTEL za žganje kuho Markič, Partizanska 14, Kranj _16349 Prodam večjo količino BUKOVIH DRVA, možna tudi dostava na dom. VEZANI DINARSKI DEPOZITI OBČANOV Varčevalce obveščamo, da so v Ljubljanski banki s 1. oktobrom razširili ponudbo pri vezanih dinarskih depozitih občanov. Poleg že znanih možnostih vezave nad 3, 6, 12, 24 in 36 mesecev nova obdelava omogoča vezavo kratkoročnih depozitov tudi na 4, 5, 7, 8, 9, 10 in 11 mesecev. Sedaj veljajo za vezane depozite naslednje LETNE OBRESTNE MERE: za vloge, vezane nad 3, 4, 5 mesecev 42 % za vloge) vezane nad 6, 7, 8, 9, 10, 11 mesecev za vloge, vezane nad 12 mesecev za vloge, vezane nad 24 mesecev za vloge, vezane nad 36 mesecev 48 % 56 % 59 % 61 % Za depozite vezane nad 3—11 mesecev se obračun obresti vrši po konformni obrestni meri (nekoliko nižja od letne), ker varčevalec dobi obresti takoj po preteku vezave. /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske 64000 Kranj, Staneta Žagarja 58 c 064/24-563 Cenjene stranke obveščam, da bomo imeli od 1. oktobra 1986 dalje nov DELOVNI ČAS: od 7. do 15. ure, sobota od 7. do 12. ure. V REDNO ZAPOSLITEV VABIM VEČ DELAVCEV. lahko razžagam poljubno. Ludvik Pavlin, Šenturska gora 23, telefon 42-550 /__16350 Prodam obrana neškropljena zimska JABOLKA. Jože Križnal, Okro- glo 14, Naklo_16351 Prodam zimska JABOLKA, 90 din za kg. Marija Šušteršič, Mlakarjeva 75, Šenčur (Planjava), tel.: 41 -026 16332 LADO 1200, spredaj karambolirano, letnik 71, stroj 73, ter hrastove in kostanjeve DESKE 3—5 cm, prodam. Tel: 45-291_16353 Prodam drobni KROMPIR za krmo in JABOLKA za ozimnico. Jerala, Pod- brezje 111_16354 Prodam večjo količino hrastovih DRV in večjo količino semenskega in drobnega KROMPIRJA igor. Janez Bašar, Zg. Bitnje 18, Žabnica 16355 Ugodno prodam brezhiben PRALNI STROJ gorenje PS 664 bio S in KRITI NO za nadstrešje, novo valovito barvno PLASTIKO, uvoz, dimenzije 2,5 m x 20 m, poljubno za razrez. Ste vo Krfogec, M. Pijade 17, Kranj. Tel. vsak dan 25-626_16356 Prodam drobni KROMPIR za krmlje nje. Sr Bitnje 18_16357 Prodam večjo količino raznovrstnih zimskih lepih JABOLK. Franc Kozjek, Zg Besnica 51_16358 Prodam KROMPIR igor za seme in obrana JABOLKA Grogova 2, Naklo _16359 Ugodno prodam PREMOG zagorje, oreh, 2 toni. Tel.: 25-705. Kranj od 9. -i . 1 o ___~ do 18. ure 16360 Od 3. oktobra dalje ugodno prodam domača neškropljena JABOLKA sort: jonatan, zlati delišes, zlata pramena, voščenka, čebular ali primorka. Lahaj-nar. Hlebce 7, Lesce_16570 Ugodno prodam GUME 825 R 20, nove. Nikolič, Stara cesta 27 16571 Prodam HRUŠKE za mošt in JA-BOLKA za žganje in ozimnico. Tel.: 21-777_16572 Prodam otroško POSTELJICO z jogijem. Tel.: 25-004__16573 Prodam deske COLARICE, 8 m3, II. kvalitete, in PREŠO za prešanje mo-šta, 200 I. Tel: 70-384_16379 Ugodno prodam ŠOTOR'Bled za 5 oseb, prenosni kamp HLADILNIK in prikolico za čoln. Tel: 83-943 16380 Prodam novo športno KOLO belotto in športno KOLO andor. Tel.: 80-303 _16381 Prodam jedilni KROMPIR po 40 din. Vida Rozman, Poljšica 4, Podnart. Tel.: 70-164_16382 Prodam JABOLKA na drevesu, 40 din. Informacije dopoldne: 77-000 16383 Prodam jedilni KROMPIR igor, semenski in drobni. Zg. Brnik 44, Cerklje _16361 Prodam jedilni KROMPIR igor in ZE LJE v glavah. Zalog 5, Cerklje 16362 Prodam velikega samskega KOZLA, starega dve leti.in manjšo KOSILNICO agraria. Podhom št. 7, Bled. tel: 77 045__16363 Prodam krzneno JAKNO (volk), modno krojeno, po ugodni ceni Tel.: (061)52-108 _16364 Prodam zamrzovalno OMARO, 2401, še v garanciji, in kombiniran otroški VOZIČEK tribuna Križaj, Tuga Vidmarja 12, Kranj_16365 Prodam KAVČ, MIZICO, pony KOLO in gumi DERCO (voziček) Tel : 74-078 ___16366 Prodam otroško KOLO in 48 basno klavirsko HARMONIKO. T*l : 39 333 _16367 Prodam «uha kostanjeva DRVA. Tel : 79 952, Pangerc, Sp. Otok 1 16368 Prodam JABOLKA vseh vrst Tršič, Vrbnje 14, Radovljica_16369 Prodam silažno KORUZO in rotacij sko KOSILNICO, Zg Brnik 69 16370 Ugodno prodam 200 W pevsko OZ VOČENJE allsound s tremi mikrofoni, za 350.000 din, tel.: (064)-42 678 popoldne_16371 CISTERNO za olje, 3 000 I, prodam, tel.: 89 125_16372 Prodam karambolirano Z 750 in ne škropljen KROMPIR igor Matjaž Kše la, Jegriše 20, Vodice_16373 Prodam mešana DRVA Alojz Roz man, Peračica 7, Brezje_16374 Prodam smrekove DESKE in PRIZME. Pesjak, Kovor24, tel.: 50 345, do poldne__16375 Prodam otroško Ž~IB~ELKO in POSTELJICO s posteljnino, čebulj, M. Pija-de 15, tel : 27 628_16376 Prodam 10 prm suhih bukovih DRV. Knape 11, Selca_16377 Prodam suha bukova DRVA. Zg. Besnica 48_16378 Prodam konjsko SEJALNICO za žito, predelano za traktor Novak, Jezer-ska c 61, Kranj_16394 Prodam nov žetezni gumi VOZ z ro čicami za les, KLJUKO za nakladanje s pripravo za vleko lesa, priključek za prenašanje materiala in varilni APA RAT rade končar 250 A, nov Sp Bit nje 34_16395 Prodam SEDEŽNO GARNITURO. Vajs, Vrba 11,•-tel.: 80-171 popoldne _._16562 Ugodno prodam rabljeno kombim rano PEČ za centralno kurjavo, KAVČ, vrtno MIZ© in kvalitetne dvoletne S A DIKE rdečega ribeza. Cegelnica 36, Naklo_16563 Lepa zimska JABOLKA na drevju prodam, cena 70 din. Globočnik, Vo glje 85_16564 Vinski SOD, 223 I, prodam ali zame njam za drva. Razgledna 17, Bled, tel 78_09J_16565 Poceni prodam LADO 1200, letnik 75, in starejšo SPALNICO. Poženik 51, Cerklje_16566 Ugodno prodam dolgo poročno OBLEKO bez barve, številka 42 Tel : 61 215__16567 JABOLKA in HRUŠKE za ozimnico prodam Jošt, Pokopališka pot 7, Na klo_16568 CISTERNO za kurilno olje, 165001. izvedba gorica, prodam Tel : 22 669 _ 16569 Prodam hrastova 75-423, popoldne DRVA. Tel.: 16384 Trajnožarečo PEČ KAMIN, trajnoža-reč ŠTEDILNIK, oljno PEČ, dimni .RADIATOR, nerjaveče dvojno POMIVALNO KORITO z desnim odcejalnikom, otroško POSTELJICO z jogijem in posteljnino, vlečno KLJUKO za Z 750 in SKLOPKO za fiat 126 poceni prodam. Zupan, Šutna 96, p. Žabnica 16385 Ugodno prodam otroški smučarski KOMPLET (hlače, bunda 3 leta) in podložen otroški BREZROKAVNIK. Tel.: 21-793, od 15.30 do 16.30 16386 Ugodno prodam AVTOPLAŠČE 165, 13 — dva zimska, dva letna, tel.: 36-440_16387 Prodam KOTEL za kuhanje žganja. Tel.: 62-143_16388 Poceni prodam JABOLKA na drevesu Pevno 5, Šk. Loka _16389 Poceni športni VOZIČEK za dvojčka chicco Miloš Kecojevič, Partizanska 43, Šk. Loka, tel.: (064) 60-279 16390 Prodam silažno KORUZO ali me-njam za seno Orehovlje 4, Kranj 16391 Prodam suha mešana DRVA in JA BOLKA na drevesu. Niko Jelovčan, Pe- vno 6, Šk. Loka_16392 Prodam ZASTAVO 101, letnik 81. Ugodno poceni prodam KOMBI Z-750, letnik 77 ter PLINSKO NAPELJAVO za avto. Boštjan Jelovčan, Pevno 6, Šk. Loka_. _16393 JABOLKA in HRUŠKE prodajamo vsak dan od 8 do 20. ure, Kranj, Cesta 1 maja 4. Tel. 21-582_15820 Prodam večjo količino drobnega KROMPIRJA. Anton Oranič, Križe 17 _15971 Prodam PROJEKT individualne stanovanjske hiše po izbiri za 10% cene- je. Tel.: 83-850_15972 Ugodno prodam oblazinjeno uvoženo PREVIJALNO MIZO s predali in otroško POSTELJICO z jogijem. Šifra: Ugodno_15983 Prodam lep jedilni KROMPIR in tudi droben krompir za krmo. Lipice 4, Šk. Loka, po 16. uri_16051 JABOLKA , voščenke za obiranje, prodam Jurij Stanonik, Log 9, Šk. Loka_16151 vvvvv M - KŽK GORENJSKE TOZD Komercialni servis Kranj V našem SKLADIŠČU PRED ŽELEZNIŠKO POSTAJO V KRANJU vam nudimo po ugodnih cenah: krmila za nesnice, krmila za piščance, druga krmila, koruzo, oves, jedilno olje in sveža jajca. Posebna ponudba za ozimnico: jabolka po 166 din za kg in jedilni krompir po 63 din za kg (pakiran v vrečah po 30 kg). Skladišče je odprto vsak dan od 7. do 14. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. Informacije po tel.: 21-652. JESENIČANI! KAVA BAR 13 obratuje od 6. ure do 22.30. V vedrem razpoloženju vas bomo postregli z osvežilnimi pijačami, toplimi sendviči, palačinkami s šunko ... Vabljeni! Bojan Klemenčič Prodam dobro ohranjen POMIVAL-Nl STROJ iskra. Tel.: 37-001 16461 Prodam skoraj nov JEDILNI KOT, 30% ceneje. Tel: 60-448_16462 Prodam vzidljiv KAMIN — kavč. Ivanka Kuralt, Sv. Duh 115, Šk. Loka _16463 KUHINJSKE ELEMENTE in dvojno KORITO ugodno prodam Tel : 25-409 _16464 Prodam trajnožarečo PEČ gorenje. Srednja vas 3, 64208 Šenčur 16465 Prodam štiridelno OMARO, klubsko MIZO, KAVČ, 2 FOTELJA in POSTELJO za 25 SM. Potkonjak, Pot na Jošta 29, Kranj_ 16466 * * * GOSPODINJE! Skrinja pušča vodo? Pokličite »IZOLACIJE SERVIS« KMETEC — ROPRET, Hotemaže 47/b, Preddvor, tel.: (064) 45 - 352 od 12. do 16. ure. Popravilo opravimo na vašem domu. Prodam kombiniran ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika). Šorlijeva 29, Kranj, stan. 16__16439 Prodam rabljeno PEČ za centralno ogrevanje gustavsberg, 35000 ccal, s kotlom za vodo. Marjan Zaplotnik, Kri že 59, Tržič_ 16440 Prodam trajnožarečo PEČ, ŠTEDIL NIK na drva, GAŠPERČEK, dvodelno OMARO, POSTELJO, pisalno MIZO; STOLE. Cerar Jani, Kopališka 4, Radovljica, tel.: 75-218_ 16441 Prodam star PRALNI STROJ in ŠTE-DILNIK, zelo nizka cena. Tilka Brodar, Vrečkova 2, Kranj_16442 Prodam kuhinjski JEDILNI KOT. Tel : 37-584, popoldne_16443 Prodam nov HLADILNIK, še v embalaži. Tel: 47-369_16444 Prodam belo kopalno KAD 170 cnrv rabljeno, in termoakumulacijsko PEČ AEG 4.5 KVV, rabljeno, ter PEČ 2 kW rabljeno. V nedeljo dopoldne — Mrak, Seljakovo naselje 52, Kranj_16445 AEG PEČ 3.5 kW ugodno prodam. Ječnik, St. Rozmana 9, Kranj 16446 Ugodno prodam HLADILNIK. Tel.: 25-530_16447 Prodam starejšo ohranjeno DNE VNO SOBO (dva kavča, 3 fotelje, omara, knjižna omara, komoda za posteljnino, miza) in BARVNI TV gorenje, tel.: (064)45-145 16448 Prodam JOGI 185x85 in HAVBO gorenje. Tel.: 75-392_16449 Prodam 28 m2 borove OBLOGE Tel.: 60-309_16475 10 m3 TERVOLA prodam. Tel.: 60-077 Škofja Loka_16476 Prodam zidno in strešno OPEKO. Vi-da Ropret, Hrastje 6_ 16477 Prodam LES za ostrešje Tel : 37-060 _16478 Prodam PPR KABEL 2x2.5 mm in 3 x 1.5 mm in betonsko MREŽO 5 mm. Partizanska 38, Kranj, tel.: 22-119 po 16. uri_16479 APNO, gašeno, prodam. Tel.: (061) 831 888 popoldne_16480 8 OKEN, 100 x 140 cm, zasteklena, z montiranimi žaluzijami KLI Logatec prodam. Kuralt, Stara Loka 4, Šk. Loka _16481 Prodam 10.000 kosov rabljene stre šne OPEKE špičak za polovično ceno Jože Jereb, Gozdna pot 6, Jesenice __16482 Prodam leseno ogrodje za fasadni ODER, zaključne betonske STREŠNI KE in plinsko napravo za avto Tel.: 45-745_16483 Ugodno prodam rabljeno salonitno KRITINO (malo) in pocinkane ŽLEBO VE. Tel.: (064) 61 443_16484 Heraklit PLOŠČE, 5 cm, in 5 ravnih salonitnih PLOŠČ 125x256 cm, prodam Tel. (064) 62 656_16485 ilan.opicma živali " POMIVALNI STROJ iskra in globok otroški VOZIČEK peg, prodam. Tel.: (064)22 612 _16450 Ugodno prodam termoakumulacij sko PEČ 6 kW AEG A. Vavkna 5, Cer-klje, tel: 42 305 _16451 Prodam KAVČ in 2 FOTELJA, dobro ohranjena, za 11 SM. Premk Vida, Par tizanska 46, Šk Loka_16452 Prodam OMARO za dnevno sobo. Ogled vsak dan od 18. ure dalje, tel.: 37 453_ 16453 Prodam nov HLADILNIK, še v montaži Tel: 47 369_16454 Prodam 3 kW termoakumulacijsko PEČ Begelj, Smledniška 27, Čirče 16455 Prodam dobro ohranjen "Štedilnik (2 plin, 2 elektrika). Tel.: 70-353 16456 Prodam MIZO, 3 STOLE in otroško POSTELJO Tel : 37-261 16457 Prodam raztegljiv KAVČ s foteljem, tel. 25 215 18458 Prodam KAVČ in 2 FOTELJA. Kme tec. Cesta na Belo 20. Kokrica 16459 Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika) Planina 10, Kranj, tel 28 330_______J 6460 Prodam 45, 60 do 150 kg težke PRA šlČKE in rjave PISKE nesnice Posa vec 123, Podnart, tel: 70 379 15120 Prodam 12 tednov stare, rjave JAR KICE Jurij Stanonik. Log 9, škofja Loka _16134 Prodam 20 do 130 težke PRAŠIČE. Jurij Stanonik Log 9, Šk. Loka 16135 Prodam PIŠČANCE brojlerje za za-kol, krmljeni z domačo krmo Veleso vo 43, Marjan Petek_16185 Prodam BIKCA, starega 7 tednov Demšar, Martinj vrh 32, Železniki _16396 Vzamem v rejo 2 BIKCA simentalca po 200 kg. Pevno 5, Šk. Loka 16397 Dobrim ljudem oddamo dva MUCKA Pintar, Gorenjesavska 13. Kranj __16398 Prodam mlado jalovo KRAVO ali zamenjam za visoko brejo. Krakovo 3, Naklo_16399 Prodam KRAVO s teličkom ali po iz bih Voglje 57. Šenčur_16400 Prodam KRAVO frizijko, dobro mle karico. ki bo drugič teletila. Jerala, Podbrezje 111__16401^ Prodam PRAŠIČKE^e 7 tednov, in TELICO, brejo 6 mesecev an njam za klavno, ter KOSILNi^^ 135. Sp. Brnik 15--^jTrTO^ Prodam 10 dni starega Bl*^ ^ še 21, Podnart J—-jč Prodam KRAVO s teličkom, s'-^ nje 18__.___—rTlT^ _ KRAVO po izbiri prodam. D0>^ Sori, Medvode Prodam 6 mesecev staro simentalko. Voglje 73___"~rrfkovo nas. 174, Škofja Loka >1qT-- _16303 % 17 'Prodam, letnik 78. Kozon, Sav-■ Mojstrana. Tel.: 82-861 int. 80 P^j-___16304 SCar'n^ MERCEDES 508 kason A30 cerado, vozen z B kategori-- Petek popoldan, sobota ves °«e Jordan, Ziganja vas 75, Du-16305 Jo£darn i letnik 77, spredaj ob- ^ta6"^ 9?'ed petek, nedelja in so- nP°Poldan. Miro Dežman, .oc.V Orde 19, Škofja Ribno 16306 etnik 76. Drago Pre-Loka. Tel.: inU^dopoldan' 16307 ^ Te| K letnik 68, za 16308 Pr--^L_62 628 H 7gar" 2 101. 'etnik 77, in Z 750. le-Jan t , 9'ed petek in sobota popol->5_16309 *al2l*Y letnik 83. 26.000 km, prodam bM-Tel : 74-773, dopoldan 16310 MpKi ,m VRATA, STEKLA, Iv I-^ALNIK F 850. Cena je u *^90 MOTOR godna. 16311 %ira '• 'etnik 72, prenovljeno, regi 5ifj p,°do maja 87, prodam. Ivan Kav So^gjnska 17, Lesce. T te^am z 16312 - 101, letnik december 81, 5!lLTel.: 061/841 -080 16313 RlS^am dobro ohranjen MINI MO pS^il>-604, po 18. uri 16314 9ist°garn§KODO, starejši letnik, re-januarja 87 Tomaž Maje- P^*113, Bled _16315 ^nij^m dobro ohranjeno Z 101. h^gyjJ4, Radovljica 16316 prodam ohranjenega GOL- ., registriranega do julija pr-^ilJM, zvečer 16317 !?daT~ ,'oWm FIAT I26 "o I?norn E z avtoradio ka-rjL. star eno leto, registriran ^stB,bra 87, cena 1,2 M. Damjan P^lgjjlejska Dobrava 81 16318 {S &i m 0PEL KADET, 1.6 diesel, le-*a 420 SM. Krajnik, Koširjeva P^lloka. Tel.: 60-249 16319 Sata, dam GOLF diesel, letnik 84. Bo ft^Žr^vas 87, Šenčur_16320 ^BrjiS"? GOLF J, letnik 77, prevože-ft^gPjjm. Tel : 83-977 16321 D0bra»arn R 4, letnik 79. Tone Eniko, Pevska 23, Žiri. Tel.: 69-758 ft^T---- _16322 nov8"1 2 101- letnik december 79, 5orie_5 registriran, cena 65 SM. Zg. Pr^r5—16323 letnik 79. Avsec, 16324 de- I.: 16325 5 *8 2 7? MENJALNIK in rabljene d $:11q 50 Partizanska 38, Kranj, te P^fiaJAuri 163: Solf m nova zaščitena BLATNIKA r- starejši letnik. Tel.: 60-343 i^OTp--_l6*26- h °00 ^ 'etnik 81, prevoženih »iti t_J'.". zelo dobro ohranjen, prosta' Alenko Semič, hotel Svoboda. . Pr^j----__16327 Sh n^motor TOMOS 14 M, prevo Sto _ 'km, registriran do septem-^7^50 553 16328 ^rCa o ' ,etnil< 78, prodam Zupan. Je- Kr^^l^-592 _16329 lU*?*^ VW pasat, letnik 76. Tel. 16330 T«i ? dobro ohranjen R 12, letnik ^34-196 16331 ^7dam FIAT"750. letnik 79. Tel.: Lj^SEoldn«_16332 ^L'8°tn,0 Prodam R 18. letnik 84. Gol- fy^iig-483 _16333 t^istri ik 77- prevoženih 77.000 km. _n ŠI! do septembra 87, prodam. /f^7-?!__16334 ?,kAa^Ma 2J5° dva sprednja BLA- ln MASKO, vse novo. Zg Bes- FJAV---___16335 _? OroH 28 p- 'etnik 81, 38 000 km, nuj-f' D_iTarn za 61 SM Tel.: 061/612 918 n Tehovnik. Zg. Senica 22/b, Prodam Z 750 SC, letnik 80. Pfajfar, Podlubnik 155, tel.: 60-360 od 20. ure dalje___16337 Prodam DIANO 6, letnik 79, registrirano do julija 87. Tel.: 81-596, dopoldan_16338 Prodam R 18, letnik 83. Sp. Brnik 91, Cerklje_ 16536 Ugodno prodam skoraj nov MOPED avtomatik. Križnarjeva pot 1/a, Stra-žišče, Kranj_16537 Prodam Z 101 konfort, letnik 79. Sajovic, Vrečkova 11, tel.: 28-286 dopol-dne, 37-668 popoldne_16538 SIMCO 1100 LS, letnik 79, odlično ohranjeno, malo voženo, prodam. Tel.: 25-822_ 16539 Ugodno prodam športno ŠKODO, letnik 74, prevoženih 90.000 km. Franc Bobnar, Godešič 33/a, Škofja Loka _16540 Prodam R 4, letnik 78, z rezervnimi deli, registriran do aprila 87. Januš Mi-klavčič, Grenc 1, Škofja Loka, ogled zvečer_16541 Prodam CITROEN GS pallas, letnik 76, prva registracija 77, registriran do 8. 8. 87, cena 80 SM. Igor Zevnik, Po-Ijane 66, Poljane_16542 Prodam VW 1200 J, letnik 75. Tel.: 39-604_16543 Prodam R 4 po delih. Nejc Ajdovec, Pipanova 24, Šenčur_16544 Za Z 101 prodam zunanje in notranje BLATNIKE. Tel.: 22-907_16545 Prodam Z 101, letnik 81, prevoženih 36.000 km. Žnidaršič, Milje 18/a, Šen-čur _16546 Prodam registrirano Z 101, letnik 76, za 40 SM. Suljanovič, Planina 63 16547 Ugodno prodam APN 6, star 6 me secev, v garanciji. Matjaž Špiler, 4. ju-Iij55, Tržič, tel.: 50-855_16548 Prodam JUGO 55, letnik 84, cena 150 SM. Tel.: 061/611-168_16549 Prodam R 11 GTL, kovinske barve, april 86, prevoženih 6.000 km. tel.: 61 -783 _16550 Z 750 Le, letnik 82, 30.000 km, poce-ni prodam. Tel: 36-189_16551 Ugodno prodam R 4 TL, letnik 78. Voglje 110/a, Šenčur_16552 Prodam 126 P, letnik 80, ogled torek in sredo od 14. do 18. ure. Stružnik, Begunjska 8, Kranj, tel.: 22-718 16574 Prodam LADO NIVA, stara 2 leti, in prikolico za avtovleko, stara 10 mesecev. Bojan Robljek, Kranj, Golniška 48 Telefon: 061-27-036_ Prodam R4 TL, star dve leti. Duplan-čič. Tuga Vidmarja 8, Kranj, telefon 38-517, popoldne. kupim Kupim pol avtomat (levorverca), starejši letnik. Tel.: 23-860_ Kupim snežni PLUG za unimog, po možnosti dvostranski. Vinko Bučar, Tesovnikova 72, Ljubljana_16488 Kupim TEHTNICO za 10 ali 5 kg. Vinko Bučar, Tesovnikova 72, Ljubljana __16489 Kupim otroško KOLO in JOGI vzme tnice. Tel.: 42-575__16490 Kupim FIČOTA, starega do 3 let. Tel : (064) 77-547 _16491 Kupim BIKCA simentalca, starega 6 do 8 tednov, za nadaljnjo rejo. Tel.: 83-337__16492 Kupim 3 do 4 m3 borovih PLOHOV. Tel.: 66-521_16493 Kupim GAJBICE za jabolka. Tel.: 70-202_16494 Večjo količino bukovih DRV kupim. Pibernik, Ljubljanska c. 40, Bled. Tel.: 77-886 po 20. uri_16495 Prodam dve OVCI za zakol ali nadaljnjo rejo.' Jože Kosmač, Krnica 37/a, Zg. Gorje_ 16413 Mladiča nemškega OVČARJA z rodovnikom prodam. Tel: 27-841 16414 Prodam TELE 7 dni staro, Poljče 7, Begunje___16415 Takoj zaposlim čistilko za čiščenje gostinskega lokala. Vse ostalo po dogovoru. Oman Joži, Gorice 9, Golnik. Telefon 46-030______ Honorarno zaposlim mlajšega upokojenca v čevljarski stroki. Tel.: 37-452 __15690 Redno zaposlimo kvalificirano ŠIVI UO ali KROJAČA s prakso. Delo je enoizmensko, sobote proste, zaslužek dober Tel : 28-520__16274 Zaposlim KV ključavničarja. Tel.: 62 052, dopoldne_16522 Ključavničar varilec sprejme kakršnokoli delo na dom. Naslov v oglas nem oddelku__16523 Takoj sprejmem starejšo žensko za gospodinjo. Pogoji ugodni: 6 ur dela, nedelja prosto, dobra plača in hrana. Drago Šiling, Levstikova 2, Kranj, Zlato polje_16524 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE .15. STRAN DEŽURNE PRODAJALNE V soboto, 4. oktobra, bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA SP Pri Peterčku, Kranj, SP Vodovodni stolp, Kranj, SP Zlato polje, Kranj, PC Planina II , SP Planina - center, Kranj, PC Britof, SP Labore, SP Preddvor, PC Klanec, Kranj, SP Kočna, Jezersko, SP Storžič, Kokrica od 7. do 18. ure; SP Šenčur in SP Cerklje od 7. do 17. ure, Diskont Naklo od 8. do 12. ure, SP Klemenček, Duplje od 7. do 16. ure ŠKOFJA LOKA SP Mestni trg in mesnica Mestni trg JESENICE Emona market, Prešernova l/a in Delikatesa, posl. 5, Tomšičeva 70 TRŽlC Mercator — SP Deteljica, Živila — Jelka, Tržič in Mercator, Pristava Iščem žensko za pomoč v gospodinjstvu. Plačilo in stanovanje po dogovoru. Jerala, Praše 50, tel.: 40-240, zvečer__ 16525 Redno zaposlim ČISTILKO. OD oko-li 160.000 din. Igor Šimenc, Češnjevk 10, tel.: (064)25-457 _16526 Sprejmem serijsko delo na štanci 35 in 451. Tel.: 45-144 po 15. uri 16527 Zaposlim delavko za delo v elektrotehnični delavnici. Interesentke naj se oglasijo v soboto od 9 do 11. ure. Elektrotehnika Jamnik, Oprešnikova 62, Kranj_ 16528 Takoj zaposlim ZANESLJIVO MLAJŠO DELAVKO za izdelavo drobnih kovinskih predmetov. Plačilo po učinku od 100.000 do 150.000 din. Naslov v oglasnem oddelku_ 16529 Mesarski pomočnik takoj dobi službo. Ostalo po dogovoru. Jože Mlinaric, Železniška 1, Lesce. Tel.: 74-218 _16530 Za popoldansko čiščenje poslovnih prostorov iščemo čistilko. DO Astra Engineering, Kranj, Šuceva ul. 23, tel.: 24-181_16531 stanovanja Mamica z otrokom išče enosobno STANOVANJE ali garsonjero v Kranju. Šifra: Nujno_16266 S hčerko iščeva STANOVANJE. Nu-dim pomoč, šifra: Nujno_16271 Prodam enosobno STANOVANJE v Kranju. Šifra: Vseljivo maja 87 16496 Mlada gorenjska tričlanska družina išče STANOVANJE v Kranju ali okoli-ci. Tel.: (061) 612-842_16497 Mamica s triletno hčerko išče GARSONJERO v Kranju. Šifra: Nujno __16498 Mlada uslužbenka išče SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Šifra: Poštena _16499 Dipl. inž. najame GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Šk. Loki ali Kranju. Možno delno predplačilo, ši-fra: Oktober_16500 Z dekletom iščeva SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Šifra: Jesen 16501 Fant in dekle nujno iščeta STANO VANJE v Kranju ali bližnji okolici, cena ni važna. Djula Tahirovič, Voglarjeva 4, Naklo _16502 V Kranju ali na relaciji Kranj —Ljubljana vzamem v najem enosobno STANOVANJE s kopalnico. Nudim predplačilo. Šifra: 30 SM_16503 Oddam SOBO ženski srednjih let za pomoč v gospodinjstvu. Tel.: 22-072 _16504 Enosobno družbeno STANOVANJE menjam za večje. Tel.: 37-921 16505 Študent ob delu išče SOBO ali GARSONJERO v Kranju ali bližini. Tel.: 44-041__16506 Menjam enosobno družbeno STANOVANJE s centralno na Planini za dvosobno ali večje s centralno. Tel.: 33-617_ 16507 Dve SOBI oddam v Žirovnici naj-boljbemu ponudniku. Tel.: 80-024 _16508 Zamenjam enosobno družbeno STANOVANJE, 33 m2, na Zlatem polju, za večje na istem območju (ni pogoj). Šifra: Soglasje 16509 Zaposleno dekle nujno išče STANOVANJE v Kranju ali Šk. Loki. Nudim 4 M mesečno. Tel.: (061) 721-760 _16535 Izgubljeno Papagaj, svetlo moder, se je izgubil na Planini. Najditelja prosim, naj pokliče: 21-664 16516 opoldne 16336 ZAHVALA Ob boleči izgubi dobrega moža, očeta, brata, strica, starega očeta in dedka JOŽETA VRHOVNIKA p. d. Bognarjcv ata se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Iskre Kibernetike, tozd Stikala in tozd TSD, gasilcem iz Mavčič, posebno govorniku Jožetu Stenovcu za poslovilne besede, gasilcem iz drugih društev, pevcem za zapete žalostinke, gospodu župniku iz Ma/čič in škofu, dr. Janezu Jenku, za lep pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI / Jama, Drulovka posesti Kupim zazidljivo PARCELO na relaciji Kranj—Britof—Visoko. Sem dober plačnik, tudi v DM. Tel.: 22-993, po 20. uri_ '_16511 Kupjm staro HIŠO, gospodarsko po-slopje ali zazidljivo parcelo kjerkoli v Šk. Loki ali bližnji okolici. Šifra: Pla-čam takoj_16512 Prodam predvidoma zazidljivo vikend parcelo, 430 m1, nad Trstenikom (Orle) pri Kranju. Tel.: 22-665 16513 Prodam leseno montažno izolirano VIKEND HIŠICO 7 x 3.5 m, lahko tudi z opremo. Tel: 26-345_16514 Kupim eno- ali dvosobno STANOVANJE v Šk. Loki ali okolici. Šifra: Ce-na ugodna_16515 PMPipim Na Kokrici je ples vsako nedeljo od 17. do 22. ure. Igra ansambel Sibila. Vljudno vabljeni! DISKO PLESI vsak petek in MLA-DINSKI PLESI vsako soboto ob 20. uri v Delavskem domu Kranj. Vabi vas plesni klubi_16518 HOTEL TRANSTURIST in Gobarska družina Škofja Loka prirejata GOBARSKI VEČER. Zabaval vas bo ansambel OBVEZNA SMER. VABUENI! 16519 V soboto, 4. oktobra, ob 20. uri bo ponovno odprt DISCO STRAŽIŠČE. Vljudno vabljeni!_16520 Jeseničani, vabljeni ste v PLESNE TEČAJE na Jesenice v telovadnico stare gimnazije. Vaje bodo vsako sredo, pričetek 8. oktobra 86 ob 18.30 začetni tečaj za mladino, ob 20. začetni tečaj za starejše. Vpis eno uro pred pričetkom tečaja v gimnaziji. 16521 OBVE1II1A TV MEHANIKA PORENTA, Breg ob Savi 75, obveščam, da vam v najhitrejšem času popravimo vaš aparat. Kličite novo tel. št. 40-347. SE PRIPOROČAM_15855 IZDELAVA in popravilo avtocerad, popravilo šotorov in baldahinov. AV-TOTAPETNIŠTVO, Rautar, Rožna doli-na 12, Lesce, tel.:74-972_16121 ŠKOFJELOČANI IN OKOLIČANI, POZOR! Prešam sadje vsak delavnik po 14. uri ter soboto in nedeljo ves danvZmincu9 16517 Prostor za lokal v centru Kranja vza-mem v najem. Tel.: 37-921 16510 G1IAI.O___ HARMONIKAR igra na porokah in prireja zabavne igre. Tel.: 23-755 int. 57 po 19. uri_16280 Oddam travnike v najem. Cesta na Belo 6, Kokrica, Kranj_ 16532 Uspešno instruiram angleščino za vse stopnje v Škofji Loki in okolici. Tel: 61-856 zvečer 16533 ZAHVAHE Septembra 1986 ob 17. uri sem se vozila na progi Medvode—Kranj in izgubila denarnico z dokumenti. Najlepše se zahvaljujem poštenemu najditelju in vozniku, ki je omenjene stvari oddal prometniku na avtobusni postaji. Se enkrat prisrčna hvala. Ivanka Trobec, Šorlijeva 11, Kranj 16534 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša sodelavka v pokoju iz tozda Velopnevmatika JOŽICA KRAUPTNER rojena 1912 Od nje smo se poslovili v ponedeljek, 29. septembra 1986, ob 15. uri izpred mrliške vežice v Kranju, kjer je ležala do dneva pogreba. SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustila naša draga teta in svakinja IVANA ERŽEN p. d. Križnarjeva Zahvaljujemo se sosedom, vaščanom, sorodnikom in prijateljem za izraze sožalja ter darovano cvetje. Iskrena hvala dr. Stenšakovi in osebju Nevrološke klinike UKC Ljubljana za skrb in nego v času njene bolezni. Lepa hvala gospodu župniku-in kaplanu za pogrebni obred, cerkvenim pevcem za lepo petje žalostink, zvonarjem in vsem, ki ste pokojnico v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Vsem iskrena hvala. ŽALUJOČI: nečak in nečakinje z družinami ter svakinja Jo- hanca Bitnje, Luže, 19. septembra 1986 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega JANKA SICHERLA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, ustanovam in društvom, prijateljem, sodelavcem, stanovalcem Sorlijeve 4, njegovim sošolcem in učencem ter znancem za darovano cvetje, izražena sožalja in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala govornikom ter pevcem za ganljivo slovo. S hvaležnostjo v srcu se spominjamo vseh, ki so mu pomagali med njegovo boleznijo, še posebej zdravnikov in medicinskega osebja, ter vseh, ki so sočustvovali z nami. Se enkrat vsem iskrena hvala! Hčerka Jožica in sin Pavle z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi dobrega moža, očeta in dedka ANTONA STARETA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter kolektivoma IBI in Planika za lepo cvetje in izrečena sožalja, častiti duhovščini za lep pogrebni obred, gasilcem za spremstvo in lep govor ob odprtem grobu ter pevcem za žalostinke ob zadnjem slovesu. Prisrčna hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI: žena in vsi njegovi Primskovo, 22. septembra 1986 ZAHVALA Ob smrti mojega dragega moža LOVRA HRIBARJA iz Krnice 23 se iskreno zahvaljujem sorodnikom, prijateljem in znancem za pisna in ustna sožalja, za darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala srčno dobrim sosedom, ki so pomagali v najtežjem trenutku. Posebno zahvalo izrekam Srečku in Jani Toman za nesebično pomoč, družinama Ferjan in Oman iz Krnice, Mari Vraničar, godbi na pihala >.z Gorij za svojevrstno izraženo sožalje, organizacijama ZB Gorje in Virmaše-Sv. Duh, govornikoma Matevžu Bizjak in Jožetu Košenina za izrečeno poslovilne besede, DO LIK Ljubljana, praporščakom, pevskemu zboru Gorje za zapete žalostinke, Klemenu Ažman in Toniju Kirin za zaigrano poslovilno skladbo. Hvala vsem, ki ste imeli pokojnika radi, ste ga spoštovali in pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. ŽALUJOČA: žena Mara in vsi njegovi Krnica, 12. septembra 1986 Osnutek zazidalnega načrta je pripravljen Poseg v središče Grorenjevasi Škofja Loka, 30. septembra — Izvršni svet je na današnji seji menil, da je osnutek zazidalnega načrta za središče Gorenje vasi zrel za javno obravnavo. Komunalna ureditev novega jedra Gorenje vasi bo zahtevna in draga, razen tega bo treba porušiti tudi šest stavb, iz njih preseliti sedanje stanovalce in trgovine. Zaradi vsega tega osnutek zazidalnega načrta predvideva gradnjo v etapah, za katere pa še ni napisanega časovnega zaporedja. Gre za štiri hektare zemlje, ki ni kmetijska, meji pa na severu na zdajšnjo regionalno cesto, na jugu gre meja po levem bregu Sore, na vzhodu sega do mostu, na zahodu pa do brvi čez Soro. Ožje območje, ki bo pozidano z objekti, meri približno hektar. V novem središču Gorenje vasi bo postopno zraslo šest stanovanjskih blokov z okrog 66 stanovanji ter s poslovnimi, trgovskimi in storitvenimi dejavnostmi. Te bodo v pritličju treh blokov, v pritličju in kleti dveh blokčv ter v kleti enega bloka. Blagovnica bo imela živilski in neživil-ski del, skladišča in upravne prostore. Z gradnjo pošte in dodatnih telefonskih priključkov je povezana tudi nova avtomatska telefonska centrala. Gostinski lokal bo imel tudi prenočišča. Razen zunanjih parkirišč bodo za avtomobile namenjene še površine v drugi kleti stanovanjskih blokov. Zgrajena bo centralna ploščad za pešce z vhodi v javne objekte, peš poti, avtobusna postaja in podhod pod novo regionalno cesto ter zelenice z drevesi in otroška igrišča. Novo središče bo ogrevano iz skupne kotlovnice. Predvideno je kurjenje na trda goriva, kje bo najprimernejša lokacija za kotlovnico oziroma kakšen dimnik bo potreben, pa bo še povedala študija Hidrometeorološkega zavoda. J V sklopu kanalizacijskega omrežja je predvidena tudi začasna čistilna naprava pod Gorenj o vasjo z zmogljivostjo 1000 do 1500 enot. Osnutek zazidalnega območja za središče Gorenje vasi se s svojimi rešitvami vklaplja v dolgoročno prostorsko ureditev tega dela Poljanske doline. H. Jelovčan Jutri na izlet v Metliko Drage bralke, dragi bralci, obljubili smo vam, da vam bomo danes še enkrat zapisali, kako nas bo jutri, v soboto, 4. oktobra, »pobiral« vlak od Jesenic do Ljubljane. Z Jesenic bo odpeljal ob 6.00, iz Lesc ob 6.13, iz Podnarta ob 6.26, iz Kranja ob 6.38, iz Škofje Loke ob 6.47, iz Medvod ob 6.54 in iz Ljubljane ob 7.20. V Metliko bomo prispeli nekaj minut čez 10. uro. Potem pa bo šlo po programu: najprej obisk vinske kleti, kjer boste dobra metliška vina lahko kupili tudi za domov, potem obisk trgovine Beti, nato ogled belokranjskega muzeja. Kosilo bo v hotelu Bela krajina, po njem pa veselo rajanje. Na vlaku bomo spet ob 17.30, v Ljubljano bomo prispeli ob 20.10, na Jesenice pa ob 21.26. Za vse bo poskrbljeno. Nič drugega vam ni treba vzeti s seboj kot dobro voljo. To bo vesel dan! D. D. MERKUR kranj Obnova Čopove domačije Zganilo se je... Žirovnica, 26. septembra — V žirovniški krajevni skupnosti so ustanovili iniciativni odbor za obnovo Čopove domačije — Sodeluje naj vsa slovenska kulturna javnost Domačija Matije Čopa, velikega žirovniškega jezikoslovca, žalostno propada. Po njem se imenuje le žirovni-ška knjižnica, knjižničarji so po njem poimenovali svoje diplome za zasluge — to pa je že kar vse. Matija Čopa smo pač pozabili. Ko so žirovniški kulturni delavci začeli počasi in vztrajno omenjati Matijo Čopa, češ da želijo obnoviti njegovo domačijo, so se zganili tudi drugi. Društvo knjižničarjev iz Kranja je zagotovilo, da se bo zavzemalo za obnovo in aktivno — poleg vseh drugih — sodelovalo pri zbiranju denarja za ohranitev Čopovine. Zdaj je še v zasebni lasti, odkupiti jo je treba in popraviti, v njej pa naj bi bila knjižnica in večnamenski prostor. Znano je, da jeseniška kulturna skupnost nima denarja, knjižničarji tudi ne, Zavod za spomeniško varstvo še manj. Ne bo šlo drugače, kot da se poslej zgane tudi vsa druga slovenska kulturna javnost, saj je Čop slovenski literarni zgodovini dal veliko, bil je izjemno cenjen v kulturi tedanje Evrope. Prvi koraki so za odkup že narejeni: zavod za spomeniško varstvo je dal oceniti Čopovino. Ko je sodni cenilec Debevc iz Kranja pisal poročilo, je čisto na koncu zapisal: honorarju za ocenitev Čopove rojstne hiše se odrekam v korist sklada za zbiranje denarja za obnovo Čopove hiše . . . Verjamemo, da bo tudi pri drugih toliko kulturne zavesti in zgodovinskega spomina, da bomo Čopa uspeli iztrgati iz sramotne pozabe. D. Sedej Glasov ■ w jez Tovariši, vi vozite po levi Na sestanku v Tržiču, ko so vozniki ustavili avtobuse zaradi prenizkih osebnih dohodkov, je bilo rečeno: »Naj bo v Tržiču voznik avtobusa vsaj toliko vreden, kot tisti dela vec, ki danes čisti tržiško avtobusno postajo, pa je bolje nagrajen kot mi. . . Pravite, naj varčujemo in čimbolje poslujemo. Pa vendarle ni prav, da je vseeno, če uslužbenka, ko se zmoti pri tipkanju, mirno odvrže list papirja, če šofer pelje tri kilometre na uro prehitro, ali ima v avtobusu potnika preveč, plača 1500 dinarjev iz svojega žepa . .. Tovariši, vi nas prepričujete, da se ne da. Jaz pa pravim, da vozite po levi. Če pa voziš po levi, pride do karambola .. .« Kjer je denarja preveč Petrol ima po Sloveniji veliko črpalk in največkrat zraven tudi re stavracije. Enim in drugim gre dobro. Gostinci so pripravili lepvpro-spekt, in zraven vključili tudi črpalke. A kaj, ko je »bencinarje« tiščal lasten denar za propagando, in odločili so se — zakaj pa ne — za svoj prospekt. Dan je zagledal s samimi črpalkami, lepo počiščenimi, praznimi in, seveda, kot jajce jajcu podobnimi. Kot da bi tujci ne vedeli, kako iz gleda črpalka! Pa še to! Petrol DO Trgovina se mirno lahko poteguje za najbolj pust prospekt, kar jih je kdaj izšlo. ČIGAVO SMOLDNO? Nič več težav s Cooperjevim testom Vse kaže, da v Šolskem centru Iskra v Kranju profesorji telovadbe ne bodo imeli več težav s Cooperjevim testom. Na oddelku biologije je namreč ušla belouška. Prva je letošnji Cooper-jev test naredila — či-stilka. Ob prisilni izselitvi na Šmarjet-ni gori so bili navzoči tudi predstavniki Centra za socialno delo, da bi, če bi bilo potrebno, poskrbeli za začasno nastanitev družine. Ko so se potem vsi skupaj vračali v dolino, so se nekdanji in novi lastniki Šmarjetne odpeljali v dragih avtomobilih, socialni delavci pa v navadnem fičku. t Če bi bil zloben, bi dejal, da bi morali socialni delavci poskrbeti zase. Bistriški dr-dr-dr-dr Da je ne bi nikdar pozabili, da ni smo bogati in da vsako leto komajda »zaflikamo« cestne luknje, naši cestarji iz tekočih obnov redno iz-puščajo nekaj metrov dolg magi stralni odsek na mostu Bistrice pri Podbrezjah. Vozniki se zdaj vozijo po še kar znosni asfaltni prevleki Kranja do Jesenic, le nad Bistrico jih preluk njani asfalt z ropotajočim dr-dr-dr-pošteno zdrami in opozori, da ce starji po obnovah vztrajno puščajo tudi kakšen nepozaben spominek Vas Smoldno v loški občini s svojimi tremi hišami sicer sodi v krajevno skupnost Log, življenjsko pa je povezana s krajevno skupnostjo Poljane. Zato vaščani ti 1i uradno želijo k Poljanam. Na tiho povedano tudi zato, k>.»r bi jih tedaj, ko gre za kakšen prispevek,radi za svoje obe krajevni skupnosti, kadar sami kaj želijo, pa se jih obe otepi *a. Na uradno preselitev, ki je baje precej zapleten postopek, bodo počakali do naslednjih volitev. Do tedaj bodo medsebojne pravice in obveznosti reševali s samouprav nim sporazumom.__.__ Neinformirani Plavžarji V jeseniških trafikah na Plavžu lahko kupite časopise in revije le do 18. ure zvečer, potem se okenca zapro. Veliko stanovanjsko naselje na Plavžu vedno tudi nima časa, da bi pohitelo do trafik prav do šeste ure. Najbrž pa bi moralo biti Tobaku kar največ do tega da proda veliko v vseh trafikah. Čeravno jim lahko verjamemo, da prodaja bolj cveti ob ranih jutrih kot ob mrkih jesenskih večerih. Maratonci v jeklarskem mestu Koordinacijski svet Zveze socialistične mladine Slovenije Železarne Jesenice je v soboto, 27. septembra, pripravil prvi jeklarski maraton po jeseniških ulicah. Proga je bila razgibana, potekala pa je od Koroške Bele preko Kresa po Tomšičevi cesti in poti po Ukovi na pobočja Mežakle. Dolga je bila 20 kilometrov in je pomenila ponovno preizkušnjo številnih gorenjskih in slovenskih rekreativcev, ki jim je maraton všeč. Lahko jim je le v zabavo, potrditev* lastnih sposobnosti ali odlična sprostitev po naporih vsakdanjega dne. Na startu na Koroški Beli pred novo valjamo so se zbrali z vseh vetrov, prišli so s Štajerske in Primorske, Dolenjske in Ljubljane ter seveda Gorenjske. Srečo Mesaric, 63 let, iz Kranja: »Rad tečem na vseh slovenskih maratonih. Tako sem bil letos v Radencih, na Kokrici, v Bovcu. S tekom sem se začel ukvarjati dokaj pozno, vendar me je navdušil, tako da tečem vsak dan. Občutek imam, da se pri teku sprostiš, vsekakor pa dobiš fizično kondicijo, ki je zdrava. Vsaj meni, tako mislim, pomaga pri ohranjanju zdravja prav tek.« Olga Grm iz Lesc, zaposlena pri skupnosti pokojninskega zavarovanja v Kranju: »Ko začneš na maratonih in ko začneš tudi sam teči za trening, te tako pritegne, da enosta-Sodelovala sem na • bili številnih slovenskih maratonih u> mi je všeč. Privlači nas družba, V° u mo se med seboj. Rezultati doma» niso pomembni, čeprav je razuinuJ1^ da vsak hoče doseči največ in se s ^ sam sebi dokazati. Meni osebno s« najbolj pomembno to, da se p*1, ^ sprostim in da je veliko olajšanje r vsakdanjem delu.« SUne na: Klel vozi Kti «lektr vno ne odnehaš. kar nekaj ^ predvsem ker hocen-Jj seči kartoT Pri vsake«* ^ ratonskem f iT XseseV str« be, zato !*^r ll« kar najbolj potrudil tudi na P* * škem jeklarskem maratonu. Kak°!j zanj zvedel? Veste, maratonci se, seboj poznamo in brž izvemo, kr ganizirajo maratonski tek.« Majda pler, 29 let poslena v *\ ni na Jeseni »Maraton^, tekov se ^ že nekaj * udeležuje«1^ la sem «* krici, kjer 9-. j svoji skup"V : 35 let doseg" mesto. Rezultati so še kar, tečei^ zaradi veselja. Vseskozi se ukvarj^. športom: pozimi smučam, pole*1 ^ sem na maratonskih tekih. Prav #j zdi, da so to obliko rekreacije ^ tudi na Jesenicah. In upam, da njo nadaljevali.« . ; D. Se#' Srednji vrh pije klorirano vodo Srednji vrh nad Gozdom Martuljkom, 2. oktobra — Popotnik, ki ga pot zanese na idilični Srednji vrh nad Gozdom Martuljkom in si tam žejen z* želi požirek mrzle visokogorske studenčnice, sploh ne ve, da ima SredflJ vrh bakteriološko najbolj oporečno vodo v vsej jeseniški občini. Po vsake»» večjem nalivu morajo vodo klorirati. • Vodovod bi morali že zdavnaj obnoviti, saj je kloriranje le začase ukrep. Na drenažah nimajo zaščitene plasti zemlje in zato vse odteka v V0" do. Zajetje bi morali zgraditi nekoliko višje, saj ob sedanjem ni mogoča** nitarna zaščita. Voda se mora klorirati tudi na vodovodnem odseku & Martuljka. Več kot žalostno je, da se sicer odlična voda alpskega območja gornja savske doline, vse do Podkorena, mora klorirati... D. Sedej " NESREČE Požar v kontejnerju Eksplozija v kurišču Železniki, 29. septembra — Zjutraj malo po šesti uri je nastala eksplozija v kurišču vročevodnega kotla v Alple-su. Pri menjavi dovoda kurjave iz silosa s suhim žaganjem v silos s svežim se je v cevi drugega silosa najbral lesni prah, ki je ob stiku s toplim zrakom povzročil eksplozijo. Škode je za okrog 250.000 dinarjev. __* Jesenice, 1. oktobra — Zaradi kega stika v električni napeljavi jj u ske luči je nastal požar v kontej0 jJ — priročnem skladišču Klemosa narta, ki dela v Železarni na Jav0 j ku. Škode je za 600.000 dinarjev-J Smrt v križišču i Motorista padla Kranj, 1. oktobra — Stanislav žar, 1940, iz Begunj je z avtom pripf^j z Delavskega mostu v križišče in 1 jal levo proti centru mesta. Pri tej izsilil prednost vozniku kombija ** jw, Zg. Gorje 30. septembra — Pri padcu z motorja, ki ga je vozil Aleksander Prešeren, 1969, se je hudo ranil sopotnik Urban Legat, 1969, iz Lesc. Prešeren je vozil z Bleda proti Pokljuki. V Zg. Gorjah se je umikal avtomobilu, ki je izsilil prednost, pri tem pa sta motorista padla. Viličar stisnil čistilko_ Jesenice, 1. oktobra — Čistilko Vahi-do Ališič, 1932, z Jesenic, je v tozdu Elektrode v Železarni stisnil viličar in jo huje ranil. Viličar je prehitro vozil Nusred Smailovič, 1960. peljal Loki. iz smeri Šenčurja proti tu Pejiču, 1952, iz Ljubljane, ki j^J Pejič kljub zaviranju ni preprečiti nesreče in je s čelnim delj kombija trčil v desni bok Kejžarje^ avta. Na kraju nesreče je umrl Kej*j; jev sopotnik Franc Pretnar, 192'' Radovljice. SEJEM stanovanjske opreme 17-23.10. Zaradi suma goljufij v Upravi notranje zadeve obravnavajo *• sto Grubar z Blejske Dobrave, ki J* od začetka leta 1986 naprej zvabU* la denar od občanov z lažnimi vori. Predstavljala se je za socia'^ delavko, za delavko stanovanjski^ gospodarstva z Jesenic in podob^ ter prosila, da ji posodijo zneske " 10.000 dinarjev, češ da denar mu-j, rabi, ker ima bolne otroke aH st* še, da so ji starši umrli in nima a narja za venec in podobno. * Po dosedanjih ugotovitvah je !j\ območju jeseniške občine ogoljuIy la na tak način devet občanov- ^ UNZ predvidevajo, da jih je še v*\ vendar tega niso prijavili, zato p^jjj sijo vse, ki so »neznanki« poso« j, denar, da se zglasijo na postaji Jj* lice na Jesenicah in podajo ovadb0'