68. šiev. Pošfnlna plačana 9 gotaaini. Oetje, sobota 18. junija 3927. Lefo XI. lzha}a v toreU, četrtek In soboto. Stane mesečno Din T — za inozenistvo Din 20'—. Posantezna žteviika B Ditt. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. IV.I I ¦¦ ^H IIII ^^A ^B Uredništvo In upravničivo ¦ Celje Strossmayerjeva ulica 1. pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. Stev. 65. Slovenskf someščani! Po sijajni zmagi slovenskega meščanstva pri celjskih občinskih volitvah v mesecu septembru 1924 se ie odtrgal del takrat priborjene slovenske večine radi vpliva raznih radikalnih in klerikalnih častiželjnežev ki izrabljajo na zvit način nemštvo v znane svoje namene. Preprečil je sprejetje v finančnem odseku pri- pravljenega ter soglasno odobrenega rednega obcinskega proračuna za leto 1927., dosegel razpust mestuega svetii ter povzročil sedanje občinske volitve v Celju. Res je, da je nage stališče sedaj težje kakor je bilo 1. 1924., kajti prejšnji naši slovenski tovariši in zavezniki sedaj nemštvu na ljubo iiprizarjajo proti nam brezprimerno obrekovalno borbo, _____________ pozabivši, da so imeli doslej pri ob- čini ne samo priliko za kriiiko, am- pak tudi možnost in dolžnost direkt- nega sodelovanja in soodločevanja. Ako so se temu namenoma odtegnili iz političnih in strankarskih ozirov, ako niso hoteli ali niso mogli delati, so vredni obsodbe oni, ne pa stranka, ki je nosila v tell razmerah vso težo dela pa tudi odgovornosti. Kljub temu pa v interesu lepega našega mesta, nam dragega domovja, ne omagamo, kervidimo, damoramo: 1. žal še naprej najodločnejše braniti slovenski značaj Celja in vseh naprav, ki so v zvezi z vplivom, pa tudi delom mestnega sveta; 2. skrbeti za gospodarski in kulturni napre- dek celjskega mesta, v kolikor je to le količkaj skrinjica niožno spričo težke gospodarske krize in splošne proobremenitve vseh stanov. — Naše ulice in ceste rabijo še razširjenje in obnovo. Potrebna je še re°'ii- lacija Savinje in nov most, potrebne so mestne stanovanjske stavbe in po- speševanje stanovanjskega gibanja v mestu sploh. Potrebne so reforme cele občinske uprave, da ne naäte- vamo še raznih kulturnih in socijal- nih institucij, ki so potrebne deloma izpopolnitve, deloma pa se morajo ustanoviti. Ako stopimo danes znova pred volilce, zatrjujemo, da bomo istotako resno, pošteno in v zavesti velike odgovornosti v okviru danih sredstev skrbeli za napredek mesta in blagor njega meščanov tudi za naprej ka- kor smo kot največja organizirana politična skupina delali doslej. Zavednost in odločnost našega sloven- skega volilstva, ki ga zastopamo brez omahovanja doslej, nam bo tudi v bodoče najboljša opora. Kandidat!: 1. Dr. Hrašovec Juro, odvetnik. 2. Rebek Ivan, fcTjučavničar. 3. Dr. Kalan Ernest, odvetnik. 4. Ravnikar Ivan, trgovec. 5. Mravljak Franc, profesor. 6. Dr. Božič Anton, odvetnik. 7. Bernardi Drago, hotelir. 8. Dr. Hočevar Drago, okrožni zdravnik. 9. Prekoršek Ivan, uipravitelj bol- nice. 10. Sirec Drago, trgovec. 11. Potrato Aleksander, železniški uradnik. 12. Voglar Franjo, šolski upravitelj. 1^. Golčer Jernej, sodar. ^- Cotič Josip, delavec. Xö. Loibner Karel, trgovec. Id. Dolžan Franjo, kleparski mojster. it. Mastiiat Martin, profesor. 18. Zidaric Otmar, invalid. 19. Drukar Avgust, notar. 20. Filipčič Joeip, gostilničar. 21. Cergol Janko, Poštni poduradnik. 22. Kroflic Alojz, mesar. 23. Gregoric Kare], posestnik. 24. Debenjak Viktor, trgovec. 25. Bizjak Joško, šolski upravitolj. 26. Vrenko Milia, mdzarski mojster. 27. Fortunat Ivan, železničar. 28. Raič Slavko, profesor. 29. Mirnik Anton, poštnd upravitelj \ pokoju. 30. Žagar Alojz, invalid. 31. Pertot Drago, kamnoseški mojster. 62. Steinbücthler Josip, železničar. 33. Gerne Pavel, kapetan v pokoju. 1- Robek Anton, gostUničar. 2. Arko Vojko, lekarnar. 3. Dr. Orozen Milan, odvetnik. 4- Gvahte Anton, davčni upravitelj. o. Bervar Adolf, kanclist. 6- Likar Jožef, invalid. 7. Lešničar Janko, ravnatelj. Namestsmiki: 8. Karnjovšek Ivan, slikar. 9. Medvešek Albert, zasebni uradnik. 10. Rapotec Ivan, železničar v pok. 11. Dr. Hrašovec Milko, odvetnik. 12. Meznaric Ivan, poštni podurad- nik. 13. Gaoeša Tomo, kamnosek. 14. Orožen Janko, profesor. 15. Zabukosek Pavel, knjigovodja. 16. Dr. Rus Davorin, drž. pravdnik. 17. Gabrovšek Josip, železničar. 18. Lavrenčič Vinko, kleparski po- močnik. 19. Riliteršič Ivan, nadučitelj v pok. 20. Steblovnik Jože, ključavničar. 21. Hlavač Afeksander, restavrater. 22. Dereani Pavel, knjigovodja. 23. Vidniar Franc, državni redar v pokoju. 24. Luznik Alojz, učitelj v pokoju. ; 25. Božič Janko, trgovec. ; 26. Jelen Florijan, sprevodnik. j 27. Pogačar Josip, sodni nadoficijal I v pokoju. I 28. Horvat Stefan, zasebni uradnik. j 29. Dr. Černej Ludvik, zdravnik. j 30. Rebek Anton, ključavničar. ! 31. Tajč Anton, dežnik. pomočnik. I 32. Kaube Franc, kletar. 33. Zorko Anton: pisarn. predstojnik. Res narodni Celjani bodo wolili s »sp Mrati sHo CN-.-C- ^ % "»7 •¦*> " v ^ r- z:- -«¦ r O «• ^.. r '> Dr. Anton Božič: Volitve in mestno gospodarstvo. Za volitve v mestni obcinski svet dne 19. tega meseca se je razvita vsaj nekolika živahnost in vse stranke se pripravljajo, da pxi teh volitvah po- kažejo svojo številčno in moral if* no mioč. — Narav.no je, da se pri tej agi- taciji marsikoga opravlja in marsikaj potvarja. — Ako se to godi od ne- vednih ljudi, ki o razmerah niso z&- dostno podučeni, se daio taka natolce- vamja vsaj na videz oprostiti. — Ni pa odpustljivo, aka zagrešijo taka na- tolcevanja in obrekovanja Ijudje, ki so o pravi vsebini stvari poduičeni, pa vkljub temu ne izpovodo pruvice in resnice. V zadnji dvakrat trilctni dobi je vladala na mestnem magistratu veci- na< obstojeea v prvem triletju iz sa- mostojne domokratske stranke in na- rodna-socijalne stranke, v drugem triletj.u pa večina, obstoječa iz sa mo- st ojne domokratske stranke, narodno- socijalne stranke in radikalne stran- ke, pa je od teh strank v zadnjem le- tu odpadla radikalna stranka, ki je potegnila na sebe nekoliko elanov na- rodno-socijalne slranko in SLS. Gospodarstvo v tern časn se je vo- dilo v zjnamienjm gospodarskega na- predka. — Vsi važni sklepi obcinskega sveta so bili sicer storjeni skoraj so- glasno, tako, da nosi za gospodarstvo v mestni obcini odgovornost celi ob- činski svet, to vse do tistega oasa, ko je opozicija preprccila sprejetje pro- racnna za Teto 1927 in povzročila po- stavitev gerenta namesto pronto izvo- Ijenega župana. Vkljub temu labiko prevzaime SDS, ki je bila ves ta čas v prercioci, popolno odgovornost za gospodarstvo v občini, ker je to, kar se je v tern easu v celjskem mestu ustvarilo, celjskemu meatu v napredek in SDS v pcnos. Ob nastopu novoizvoljenega. oli- cinskega sveta leta 1921. je bilo ob- cinsko gospodarstvo v precojšnjem ne- redu. — Aprovizacijski Tachmi iz V03- nega in povojnega časa niso bili ure- jeni, mesto je tičalo v dolgovih, za gospodarstvo ni bib proračunov, ki bi kolickaj odgovarjali deianskim raz- meram. Razna mestna poslopja, kate- rih ima celjsko mesto zelo veliko, ker je predvojna in miedvojna nemska ve- čina obcinskega sveta pokupila vsak objekt, ki je bil na prodaj, pa ga ni mogfa spraviti v roke kakenra Nem- eu, so bila v zelo slabem stanju, in popravil nuj.no potrebna. — Isto velja glede cost, mostov in potov, ki tu/li. niso bila v medvojni in povojni dobi popravljena. — Lepo in obširno gozd- no posestvo na Vipoti in v Pecovniku je bilo precej opustoaeno, ker so v medvojni dobi velikansko ploskve 1c- pega bukovega goxda posekali in za vojne namene prodali. V tern položaju je bilo treba na vseh straneh trdega dcta, da se spravi to, kar je bilo slabega. v dobor stan in da se ohrani mesto pred vecjo škodo. Obcinski svet je tekom svojega po- slovanja preuredil nwsina poslopja, posebno tudi rotovž, v zadnjem letu tudi grofijo, ki je po svoji zunanjosti in po svoji stari arhitekturi občudo- vanja vredna zgradba. — Notranjost te zgradbe casa se sicer &e ni popra- vila3 vendar je glede fasade, strehe, žlebov in ok en vse vsaj tolifco poprav- ljeno, da je daljno razpadanje stavbe prepreoeno. — V veliki dvorani gro- fije je bila dpagocena f;tropna slik?., katero je bilo treba vsled njene velike . vrednosti obraniti poznejšim rodo- vom, vsled čosar je občinski svet skle- nil*, da se restavracija te podobe izvr- ši po strokovTTJaku, kar bo sicer stalo po proračunu konzervatorja Sternen a okrogi 60.000 Din, s čemn«ir pa bode ohranjena vrodnast podobe — več sto- tisoč dinarjev. — Notranjost grofije naj bi se popravila še le pot em, ko se bo izselila iz tega poslopja okrožna sodnija; potem bi se naj v tern po- slopju namestil muzoj, k: spada edino V grofijo. Popravilo raznih cest je stalo precej denarja. Ta popravila pa so bila potrebna, ker no more mesto Ge- Ije izgledati kakor kaka slavonska vas. Obcinski svet je tudi poskrbol, da so se otvorile razne nove ceste tor da so ee na teh novih cestah položili kanali. ¦— Ouienjam le Kolenčevo ulico mimo palače Prve hrvatske štedionice, ki je sedaj v zelo lepem stanju, dalje oino- njam Tavcarjevo ulico in Vosnjakm*o ulico, potom podafjšano Kei'snikovo ulico ter v novejšem času regulacijo Levstikove uilice, kjer je mesto z ugod- nim odkupom starega Rakuschevega skladišča in odstranitvijo tegia poslop- ja to ulico razširilo in s tern omogo- ^ilo širok dohod in lep pogled do osnovne sole, — Potrebna bodo na.si- panja in kanalizacije onih novih ulic, ki bodo naistale okrog okoliške Tjudske solo, ki bodo sicer stale precej denar- ja, ki pa ne bo izvržen, ker bo v tistcm okolišu z zgradbo šol in z aidanjem raznih vil nastal najlepši del celjske- ga mesta'. — Potrebna bo tudi zveza med Levstikovo uil)i,co in Vošnakovo ulico, ker se v tej smeri že gradijo vi- le, ki bodo to cestno zvezo nujno po- trebovale. V zvezi s temi izvršeni,mi in pro- jektiranimi cestnimi deli je naprava poll ob fevem nabrezju Savinje med brvj,o in kapucinskim mostoni. — To- zadevni sklep je storil obcinski s^'ot že leta 1925., po dolgem odlaganja se bli- ža ta projekt svojemu uresničenju. — In najsi sc je čez ta projekt od raznih j strani zabavljalo, vidijo vendar sedaj vsi obcani, ki ima jo oči za to, da gle- dajo, da je ta pot ne samo potrebna. j ampak da je tudi za mesto Celje ko- muinikacija, katero v sedanji dob: celj- sko mosto ne more pogrešati. — Sto- letja je bil južni del' mesta ob Savinji zanemarjen in zapuščHn, sedaj ko ga ' nova pot odpre, bodo tam nastale lepo stavbe, vile in vrtovi ter bo tvorila ta pot najlepšo promenado 7-a Celjane in ljotovišcnike,, ki vsaiko leto v veejem številu posečajo naše mesto. — S te.m je otvorjen problem modernizacije jiiižnega dela našega mesta. Kapucinski most je bil ob prevra- tu! v nevarnosti, da se sesuje all da ga voda odnese. — Vsled pomanjkanja denarnih sredstev se ni mogto misliti na uresniconje projekt a, ki ga ju zsi- STiovala že projšnja vočina obcmakega sveta v predvojni dobi, to je na zgrad- bo betonskega ali železnega mo^ta čez Savinjo v smori čez kaplanijo. — Za- to ni preostalo drugega kakor popra- viti most vsaj toliko, da bo še nekaj lot vzdržal. To se je §• sredstvi mestne ob- čine coljske, okrarjnega zastopa in okoliške ol)čine izvrsilo. vendar so bo- de bodoci obcinski svet moral po*vr- ni,ti nazaj na prvotni projekt zgradbe železnega ali betonskega mosta. ker bodo tozadevne priprave zavzele mnp- go časa in dela in bo tudi gradnja mo- sta potrebovala sigurno 2 leti, ce ne več. — Sredstva za tak most se bodo morala najti, Prispovati bo morala k Btroskom tudi, država, dalje bodeta. morala prispevati okrajni zas-top in okoliška občina, ker nikakor ne grc, da bi morala izključno mestna obcina nasiti strovske za most, katerega potre- bujejo poleg mešeamov tudi država. okraj, ol^čani okoliške občiTie ter pre- bivalci iz la&kega okraj a, vsled cesar j naj bi tudi ti, odnosno njihovi zastopi k stroskorn primerno prispevali. Clez Voglajno se je zgradila nova in trpežna brv, katere gradbene stro- ške ste trpeli mestna in okoliška obci- na po dogovorjenem razmerju. sedaj 1 pa mora mestna obcina popraviti brv čez Savinjo, ker je ta brv v takem sta- nju, da obstoji nevarnost za pasante. — Popravil se je med tern casom, kav je deloval dosedanjl obcinski svet, že- lezni most čez Sušnico na Jurcicevi ufici ter so se napravili razni mali mosticki čez različne vodotoke. Očita se nam samostojnim demo- kratom, da smo bili pri uvedbi elek- tricne razsvetljave zelo razkošni ter (da se je za to napravo denar ra-zsi- pal. — Ta ocitek nikakor ni osnovan- Ako se hoce steti celjsko mesto med lopa, modern a mesta, potem potrebu- je dobro rsz.svotljavo, da se ne hodi po ulicaK v egiptovski temi. — Ulice se mora razsvetliti, ako se hoče imeti javno varnost in ako se hoče prepre- čiti latvine in poboje. — V katcrem- koli mestu se elektricna razsvotljava uivede, povsod se izvede v večji meri kakor je bila pred tako napeljiivo, kar ja samoposebi umevno, ker gro za na- predek in ne za nazadovanje. — On:, k; jim lepa razsvetljava eeljskega me- sta ni po godn, si naj no z(<];.|a mu^] > časov, ko so gorele na oglili ccljvkih. I ulic pelrolejke in ko potnik ni vidd % m od take luci sploh mi-., umpak je ! vjadala sicer po uNicaih tcMiia in vsled \ tega nesigurnost. — Ne smerno poza- biti, da je mesto Gelje važno križišče za razna letovišča in kopališca in da je mesto Gelje samo letoviško mesto; vsled česar mora biti diuigace uprav- ljano, kakor kako drugo provlncijalno mesto. Ocita se dosedanji vecini olx-in- skega sveta, da je preveč izdajala za mestno vrtnarstvo in nasade. — Tudi ta ocitek ne drLi. — Res je, da se je v zadnjih letih mestno vrtnarstvo zelo razvilo in da smo dobili ne samo v mestnem vrtu, ampak tudi pri raznih poslopjih kakor n. pr. pred Getjskiin domain, pred pošto, ob zeleznict. pri mešcamski soli in pri osnovni šoli lopo vrtove, polne rož in cvetja. — Povdn- riti pa je treba, da gre del zasluge za olepsanje mesta Olepševalnemu dru- st vu, ki s pvostovoljnimi prispevki ob- čanov mnogo pripomore, da se oblič- je eeljskega mesta olepša in da ima celjsko mesto sedaj zeTo prijazno lice. — Razcapanega človeka nikdo rad no vidi. — Ra\Tiotako ne more nojieden meščan trpeti, da bi bilo lice našega mesta mrko in razdrapano, ampak se mora vesellti vsakega napredka, ki so v tern oziru. zgodi. tudi ce je združeno to z nekolikimi stroski. — Tudi tukaj I velja. kar je omenjeno glede ulic in kanalov ter glede po4a ob levem na- brožju Savinje, da je namreč celjsko mesto žo od nekdaj mesto tojeev in Tetoviscarjev, ki vsled snažnosti in i prikupljivosti. mesta radi semkaj pri- hajaijo in tnkaj svoj denar trošijo. — Korist od tega imajo !e meščafti sami, ki bi se naj vodno tega dejstva zavedalT in ki bi naj vsako stremljenje po olep- ša.\n miesta izjdatno podpirali. kakor so to S'torili naši predniki., ko so s pro- st ovoljnimi vožnjami in prastovoljnim delom ustvarili mo.stni park, kjor so | bile poprej grape in mlake. V volilni agitaciji se očita dose- dan ji VGcini obcinskega sveta, da ni reaila stannvaujskena vprašanja. •— j Tudi ti oeitki niso utemoljon? in so dc- la mestni vocini krivica. ako se ;ii kaj takega očita. — Obcinski svet je dal izdelaiti za stavbeni prost or v "Razla- govi ulici, ki je mestna lest, stavbeni projekt za dvonadsiropno veliko sta- novanj'sko hišo, ki bi. po takratnih stavbenih razmerah stala najimanj 3,000.000 do 4.0(X).000 Din. — Ker ta- krat občinska sredstva za zgradbo ta- kega poslopja niso zadostovala in ker ni bilo pricakovati olirestovaaja in amortizacije od stavbe same, se je predlagalo nov stanovanjski davek, •katerega bi morala nosit; ravno on a večina eeljskega prebivalstva, ki je že itak z najemninami in najemninskimi dokladami preobtezeiux. — Ker takrat nismo mogti naložiti meščanom novih davkov, suno morali ta projekt oihi- sti.ti. — Pac pa se je v jeseni 1920 nu- dila prilika nakupiti objekt hotela pri »Kroni«, ki se da ob LTubLianski re.sti in ob Vrazovem trgu krasno_ izzidati v najmanj dvie dvonadstropni stano- vanjski hiši, pri čemur se laliko v iz- datni meri uporabi velika ninozina stavbenega materijala nekdanje pivo- varne, ki stoji na dvorisr-u te hiše. — Niti najvecji sovražnik ne more reel, da bi bil ta nakup neugoslen in da hi se ne dal ta objekt za razne namene primerno izigraditi, pri cemur bi na- stale v on em delu ^mesta harmonično urejene sknpine his, ki bi dale bodoči pravoslavni cerkvi, ki se ima zidati na prostoru nekdanje vojaške bolnico. najlepse ozadje. — Tudi prihodnji ob- cinski svet, najsibo sostavfjen kakor- koli. bo moral ta projekt, zasnovan z nakupom tega objekta, uresmčiti, tudi cc bi stalo to mestno občino precej denar ja, ker je sedaj mestna občina v tako urejenih razmerah, da premore sredstva za uresniceinje takego pro- jekta. Dosedanja vecTma obcinskoga sve- I ta se je mnogo bavila z regulßcijo Sa- vinje in pritokov. V proračun ™ 1oto 1927. je postavila priin-erne kredite-, da bi se to delo započelo. Poplave fea- vinjo in pritokov so napravile y me- stnom toritoriju zo na mili.ione skode. Po zadnji poplavi iz leta 1926. se Se dan os poznajo na mnogih hi sab slo» dovi te poplave, temefj-no zidoAJe v hi- šali, katere je poplava zadela, je osta- lo mokrotno, nastanila se je goba in ' razpada. — Veliko so tudi škode na aasadih in pridelkih. — V ocigled tern škodam je takrat, ko se je vršila po zaslugi večine občiiiskega sveta ob- širna anketa 0 regulaciji Savinje in pritokov. celo prebivalstvo mesta in okolice enoduušno zahtevalo, da se pricne takoj z r^gulacijo; treba bo pa, zdi se mi, novih popsav in še hujših in večjih- škod, da se bo opozicija omehčala in tudi to delo pripustila. — Prihodnji obtMnski svet se bo moral s tern vprasanjem temeljito baviti ter bo moral dovoliti potrebne kredite. da se regulacija izvede. — Velja to ne samo za Savinjo, ampak tudi za Voglajno, posebno pa za 'Koprivnico in Sušnico, da se že vendar enkrat prepreči po- plave v celem sovernem in sevsrno- zahodnem delu oeljskega mesta. — Ali bo šlo to potom zadruig aTi pa na- ravnost na stroške mesta. to vprasa.nje bo treba pretresti in rešiti, ker se delo ne da več odlagati. Mestni obcinski svet je skleuil, da se mestni svet na Joseforem hribn odproda v stavbene svrho in da se od- pre v zvezi s tern stavbeno gibanje z jamstvom za posojila stavl>enih za- drug pri mestni hranilnici. — Zazi- damje Jozefovega hriba je vezano na razne pogoje. — Mestni magistrat ima dolžnost skrbeti za to, da se ti po- goji izpolnjujojo, ni pa krivda dose- •danjoga obcinskega svfita, ako se pri izvedbi sklepov občinskega sveta ni povsem točno postopalo in dotičnili pogojev strogo izpolnilo. — Vsekakor je bil načrt občiniskega sveta gl'ede te zazidave zelo na most 11., kar se bo po- kazalo v polni meri šele takrat. ko bo- do novo nastale hisi.ee in vilo mnviinn,, in z zelenimi vrtovi obdam V tej a.gitaciji se očita vecini ob- cins'kega sveta, da njeno gospodarstvo ni v redu, ker ni znala preprečiti pri Mestni liranilnici izgube vsled poloma Slavenske banke. — Ta ocitek je zlo- ben. — Vecina obcinskega sveta in celi obcinski svet nima glede Mestne hra- nihiice nobene druge inference kakor samo ono, da z volitvijo na podlagi aklepa upraviieRa sveta Me-stne hra- nilnice ta upi'avni svet izpopolni. — Mc".sto se nima v notranjo raizinero Me- stne hranilnice prav nic Mnešavati ter nima upravnemu svetu Mestne hranilnice glede naložb in kreditov ni- česar zaukazovati. — To oni, ki izna- sajo tak ocitek, ravnotako dobro vedo, kakor vemo to mi, pa vkljub temu te oeitke iznašajo. — Da so ti očitki ne- osnovani. moraijo konecno pri.znati Rami, kakor so to storili na raznih sliodih Rvojih straruk, pa ostanejo le se pri napadih na mestno hranilnico zaradi naložbe pri Slavenski baiiki, čeravno tudi vedo, da ne zadene rav- nateljstva Mestne hranihiice nobena krivda. — Kakor pri vseh druigih ban- kali v Gelju, je nalagala Mostna hcra- nilnica tudipri Slavenski banki d. d. svoj odvi.šni denar, ne more pa za to, ako so se brez vednosti javnosti vršile v Slavpnski banki manipulacije, ki so doA'edlo do poloma tega zavoda. — V tej banki so imeli gl"avno beseda ne pristaši SDS, ampak Lünderbanka in Trboveljska premogokopna družba, ki odgovarjate za poslovanje Slavenske banke, nalagali pa so v tern: zaivodu svoje odvišnp denarje ne le saimo- stojni defmokratje,, ampak tudi pri- staši radikalno in ljudske stranke ter mnogi zavodi, ki pripadajo tern stran- kam ali so pa nestrankarski. — ltaz- ni zadružni zavodi, skoraj vse si oven- ske hranilnice in privatniki vseh strank rmajo intores na tern, da se po_ lorn Slavenske bamhe ne izrablja-y strankarske svrhe, vse stranke im^jo intores na tern, da se izgube kohkor mogoče preprečijo in s tern gospodar- stvo na splosno in .slovensko gospodar- stvo Se posebej obvaruje velikih izgub. — Mestna liranilnica je tako močen zavod, da se, kakor se je na vo-lilnem shodu SLS pravilno povdarjalo, vla- gateljem kake izgube ni tvoba ba.li. — Ravnateljstvo Mestne hranilnice, ki je vodilo zavod pred sedanjim. gerent- stvom, bi zavod spravilo broz skode iz to neprilike ravnotako, kakor ga }e spra^lo iz onih mepnitik, ki iilj •!(? imola liranilnica iz medvojne doho z vojnimi posojili, katerih je bilo okrog 7,000.000 kron. — Co se .so takrat d;i- lo izgube vsled vojnih .posojil KriU in vrhutega še spraviti skapaj precejsr.ii rezervni zaklad, ki znasa y celoti okrog 1.500.000 Din, potem bi se go- Stran 4. >NQVA DOBA« Stev. 08. Kopalno sezija! Kopalne obleke za dame in gospode v največji izbiri od Din 65 — naprej Kopalne obleke za otroke od Din 48'— naprej Kopalne hlače za dečke od Din 10 — naprej Angleške kopalne hlače od Din 20— naprej Modne kopalne čepice izgumija od Din 12— naprej pri tvrdki FR. KRICK, Celje Alekaandrova ul. I. ditolji dojansko že v klerikalnoin t:i- boru, kamor bodo morali prej all slo.i tudi forinelno preiti. Tiuli. kforikalna stranka je v tern, momentu, ko so iz- giubili radikali v Beogradu vso zaslom- bo, izguhila dosedanji poinon. Novi öasi prilwjajo. fa«' *v0~ bodne odločitve vsakeya posamesnika. Tudi nodeij.sko volitvo morajo poka- zati, da ni državni nanieščenec kuli toll strank. 1'oka/imo, da so nikakor ne slrinjamo z narodnim izdajstvoni radikalov in klerikalcev in pod pri in o 'pri nedeljskill volitvah edino si oven- sko narodno listo, listo Snniostojne de- miokratsko stranke! Jiwni namesčeupc. Volilni shod SDS. V sredo zvečer se je vršil v Gel'j- fckem donui izredno lop volilni shod pristašev SDS, ki je bil zelo povoljno •obiskan. Shod je nudil .sliko enotnosti in odinosti, ler je moral no obsodil do- lo in nakane zdruizeniJi nasprotn.ikov. Otvoril ga je predsednik organi- zaeije g. dr. E. Kalam, ki jei podal kra- tek obris zgodovine političnoga si ran- karstva in del'a v Celju tor pokaznl zaKaj je nastalo to nasprotstvo proti St>§ iii.zakaj nasprotniki — zaveda- jox5 se svoje slabosti — nastopajo skupno. Po govoru predsednika jo pov/fl besedo bivši znpan .g. dr. Juro Ura- soveo, ki je glode gospodarstva v ob- cini poudaril, da je bilo njegovo glav- no goslo viirčnost, da nvu. pa sodaj xho mogoče in nemogow1 ocitajo. Nazorno in obširno jo g.ovornik ra.zp-ravljal o iispešnem gospodarskem delu na ma- gistratu v smislu izvajanj svojega iz- črpnega članka, ki srnio ga bili obja- 'vili v zadnji stovilki. Posebno pa je šo (poudarii1, da je neuinina zloba ocitati peljskim, pristaisem krivdo za polom pri Slavenski banki, ko imajo vendar nasprotniki saini mod soboj volopod- -jclnika Westena, ki je l>il upravni svetuik banke, pa niti kot tak n; vodol, kako je z zavodom. Na koneu je so ozigosal z nnrodnega vidika to nemo- ralno zveizo. Sledeci govornik g. dr. Anton Bo- ži« je pokazal, kako zavoženo jo bilo gospodarstvo obeine, ko ga je prevze- la' napralna defogacijn. Govornik jo razclenil toeko za točko. Opozarjnuno iia njegov danasnji clanc-k, ki se krije z izvajanji na shod«. Gospod Ivan Prekoraek je nato podal sliko težkega življenja Sloven- cev nekdnj in pokazal vse svetle in H i» o 3 Popravila Dlsaltilh in ratHKskJh sirojev. Specif Ini mehaniK IVAN LEGAT, Maribor, VETRINJSlta UL. 30, rnnoge temne barve sedaj, ki ne nudijo prijotnega pogleda: Mi slovenski demokrati uživamo pred vsakimi voli.tvami to cast, da srno v besedah nasprotnikov povsem bruZ- poineriibnl in zreli, da se nas izbrise iz javnega življenja — istocasno pa so nas dela odgovorne za vse, kar se do- gaja donia in v državni politiki, dasi irnitimo samo dva poslanca. V avstrij- skih časih je nosil to odgovorna^t po- kojni dr. Tavčar, danes pa jo nosi dr. Žorjiav. Naši predniki narodni na- prednjaki so združevali v svojih vT- stah ves narodnomisleč in napreilen živelj, pod nasiin praporom koraka .danes v Sloveniji Vwse, kar nosi v sebi cut odgovornosti do naroda in cut globoke ljubezni do nilade države. Za- to je naravno, da nns do besnosti nir- zijo vse stare avstrijske figure, ki so si iz stralni za svojo prod- in modvojno pretoklosl poskrbole klorikalne ali ra- dikal no partijske JogUiinaoijü, ki. p0- nu^nijo v Sfovoniji. aninoslijo za vse. V tej iiiiselnosti in v taki brutalni politiki, ko se snie nekaznovano v svo- bodni Juigoslaviji niotati blato na naj- »vetejÄe sponiiju» našoga nacijonaliu»ga ti-pljenja, se je sklenila proti nam tu- di zveza slovenske srainole in izdaj- vstva. Za izdajalsko poinoč renegatom no slovenski radikali odstopili oblasl- ni maindat v obinejneni Mariboru nom- «kiMiLui nacijonalcu ter tako podprti afirmiacijo neiniske manjsine pred sve- toin. In v Celju poinagajo isli ljndjo v übcinski svet istirn nom.sk.iin nacijo- nalcein, ki se skrivajo pod pla.srcm neke »Cospodarsko slranke«. In za ta- ko zvezo nnoledujej'O v Golju pri SIo- venoih za gla.sove i klerikalci, v radi- kali in nasi stari znanci iz avstrijske slave, celjski neinskularji. Narodno Gelje.ima za seboj že ležkc boje in gr- de case. Kdor se imenuje iŠlovenca, kdor da kaj na narodno oast in pošlo- njo'srovenskega. iinena, ne bo pod pi nil le sramote i,n tudi no božal pi'oil bo- jeui! Taki naoijonalni junaki ne spa- dajo vec v nobeno narodno družbo. Kot zadnji govornik je g. Ivan Rebek posnes in združil izvajanja prodgovornikov ter je z resno in od- locino besedo označil naše stališče. Lepa udeležba, pozorno prisostvo- Leap udeložba, pozorno prisostvq- vanji1 in bunio pritrjovaiijo, ki je sprernljalo izvajanja vse,h govornikoy, Vise to jamci, da se izida toh volitev v toh razmorah dwTiokratoni no bo treba srarnovati. Dobire lastnost^ fanega cislila za čevl.e j^Jm^^O^\\ Čistilo je meliko in iy/ ,*1'1'1 ' ^tfk se ^°^ro razniaže ; \i?y '' ^ -V' ><^vi da^e ^evl'u ta! l\ || '^wl/ 'JsnJe ostane vedno S^^^^/flj^r In telastnosti ima Indian pasta. Že pri upi rabi prve doze se bo- dete o tern prepričali. Volilcem v promislek. Od paintivoka so nam bili Neini'i najbrezobzirnojŠL zatiralci. I'rusko, i'olabsko, cela Štajerska, Koroska itd., vse to je bilo naše in danos so nam od vsega tega ostali le žalostni spomi ¦ ni naše nezavednosti in mehkobe! Ko hi nas Slovencev ne bili Neinci ger- niatiizirali, bilo bi nas danes vsaj to- liko, kolikor je Uehov! Kako brutalno so morali Nomci rav.nati z na.šimi pnulniki, lut.m kažejo v jasni lur.i Prtnlvojni barbarski nastopi danas- »jih celjskih Nemcev. 1'ljuvali, bili in «treljali so na lias tako, da nisino bili varni svojega zivljonja. Lal'oslno je, da morauio ta dojstva ]>o o.svobojenju povdarjtili, a to ne toliko radi JNetn- cov, arnpak bolj radi svojih ljudi, Vi vslod svoje strankarske slepc strasti pozabljajo na vse lo — ter 80 v svoji hlaprevski omeienosti danos izdajal- sko vežejo proti svoji in lastn ini bra- loin z največjimi sramotilci in zatiral- ci našoga imena. Ta izdnjalski čin konstatiramo jasno — in vsaka stran- ka, ki se oniadežujo s takim greluwn, so gotovo ne zaveda dalekoseinosli ta- koga ponižujočega dejanja, ki nosi na sobi neizbrisno znamenje. Najžalosl- '»oj.so jnetl nami pa jo to, da imanio ljudi, ki .skusajo svojim zapofjancom PQ solislic'inh izvajanjih dokazovali, da tako početje ni izdajalsko. Pakt z Nemci, ki paktirajo le za svoje koristi na äkodo naSega naroda, je grd čin, ki ga ne opravic-L nikako še tako zvi- jacarsko opravičevanje in zagovar- janjo! In nad nasim, slovenskim Geljem, pJava crn in težak oblak takega ostud- nega izdajstva! Zato ne moreino dru- gaee kakor da apelirarno na svoje slo- venKtke soin^'ane ter jiih vpra\samo, da-li imajo prizadeti v sebi le troln- co slovensko in slovanske zavednosti —4n da-li imajo le betvico samoljub- ja, ponosa in spomiina na prejsnje divje, nemske strahovaiVe, brezobz'rne zatiralco ter krute, noclovasko prete- pače — in co si vrhu tega se vse nem- ško, nepopisno sovrastvo do co'lokup- nega Slovanstva tudi v najnepopolnej- si sliki predstavljajo? Vprašamo jiih, da-li in ore jo s eislitn in ponosnim sr- LH.Mii volili listo, ki je nastala. po sra- jnotnem paktiranju z Nem<:i? Na Koroskem so nasi nesre^ni bralje nemski suziijii, pri nas pa naj Nomci odlorujojo v slovonskom (leljul Xlooomo li zares za vodtio oslati uoza- vodni sužnji? Slovenei eel'jski volilci. sedaj gre za na.s narodni ponos, za cast no Sega lopoga Colja. Vsi, ki ste pravega (hih;i in srca, sprevidite, da jo demokrat^ka slranka zelo požrtvovalno, casino in polštono vršila na inagistratii svoje dolžnosti. Ticsiti pa, ki so ovirali blago- nos'iio dolovanjo na magistraln. so bili nasprotniki. Zato pa zarodni volilcti, n a dan volitvo pozabito vsp ma Ion- kostno v-Avoke in osebriastii! Nihce naj ne ostano d.oina, pač pa lKij prid<» volit deniokralsko stranko, ki wlina zatiTii- x\ polno zaupanjo. Kajli lo ona se od- lox-no in jasno zaveda, kaj jo cast in fcorist nasega leipetga «lovenskega ^elja. CESRESIT ° nedosegljivo sredstvo proti vlagi. Fran«: tuh, Celje, Prešernova ul. sr S. Kino. Mestni kino. Sobota 18. jutiija: »Kraljevska sv»tba«. Sija|on vel^film iz dvornüi krogov v 7 dejanjih. V glavn h vlog? h Greta N^sen, Norman Kerry, Oskar Beregi in Charles Puffi. — Nedelja 19. in torek 21. junija: »ZIgotto in 10 000 dolarjev«. Prvo- vrstna veseloigra v 6 dejanjih. V glavni vlogi neprekosljivt komik Zlgotto. - V pondetjek 20. junija ob y2l) uri : »Luč Orienta«. Kino Gaberje. Sobota 18. in ne delja 19. junija: »Luč Orienta«. Ne- popisno lep in razkošen orientalski f.lm v 6 dejanjih. V glavni vlogi prin ce.sa Seeta Devis, hči kažmirskega maharadže. — Pondeljek 20. junija ob V29 uri: »Zigotto in 10 000 dolarjev«. Šipom domovine. ^ Generali kot poslanski kan- didatl. «Novosti» objavljajo \z dobro informiranega vira vest, da bo večje Stevilo aktivnih generalov prevedeno v rezervo, da jih bo vlada pri teh vo litvah niogla kandidirati za poslance. š Prva promodia na ekonomako- komercljaini visoki Soll. Rektorat ekonomsko komercijalne visoke Sole v Zagrebu javlja, da se bo 30 t. m. vr5ila prva promoc.ija na tej visoki soli. Na cast doktorja ekonomsko komercijatnih znanosti bo prornoviran urednik «Ob- zora» g. Gjiiro Račič Promocija se bo izvršila na svečan n«iTin. 5 lzseljevanje v Kanado prepo- vedano. IzseljeniSki komisaiijat v Za Krebu sporoča, da je kanadska vlada nstavila za dalji^o dobo doseljevanje v Kanado. Parobrodska druStva so dobila nalog, da vrnejo posameznikom že vplaČar.a nap'acila. S Združitev z NemČijo. Novoiz voljeni koroški deželni ulavar dr. Artnr Lemisch je imel ob priliki svoje pri sege kratek nagovor, v katerem je med drugim izjavil, da mora doželni zbor kolikor je to v njegovem okviru mo Roče, delati na združitev z nemSko državo. Kljub temu pa se ne srne po- zabiti, da stanujeta na Korožkem dve Ijudski plemeni, ki sta si po plebiscitu podali roko in obljubili, da bosta v novih razmerah složno živeli med seboj. Narodnostna usoda koroSke dežele je po priznanih izidih ljudskega glaso- vanja za vedno zapečatena. Usern fotQ-amQterjEm! Plinskolučnt Bromide papir „AUTONA" originalni samotonujoči papir posebne angleSke kakovosti in znamke. Poskusite in gotovo se boste tudi Vi pridružili odusevljenim poznavalcem te znamke. Zahtevajte od Vaših fototrgovcev obširne broSure. ¦g VELESKJEM ~ POPOLNO- MA ZASKDKN. Kakor doznavanio, so vsi prastori na velesejinii že oddaui. To dej.stvo je za uspt(ja okrožneua aodišča, ako bi se ne dalo doseči, da zgradi nuvo po- ylopje za okrožuo sodišče država, ki je jastnica sedan je razvaline starega okroži.ega sodišča. S ee.stavo proračuiia za lelo 1927. je pokazala večina, da hiuče sicer u.stvarjali, da pa skusa doseci, da se znizajo bremena obuinom na cim ružjo mero. — Zato se je v teui pro- racunu znižalo najenininsko doklado in doklado ua obrlni davek ter doklade na vino in je bilo tudi zaniisljeno, da se vodarina primerno zniža. — Veči- na je imefa namen, da obcinska pod- jet ja scdfinji.ni potrebam primerno preuredi fer na ta nacin omogoci zni- žanje dajatov za električni tok in vodo. — Glede plinarne je imela večina na- nien, da to vprašanje likvidira in s li>ni odvzame obc'-mi breinena, ki so » tern podjetjem zdruzeiia. — Da tedi načrtov večina hi inogla izvršiti, ni njena krivda,, ker poznate dogodke, ki so privedli do tega, da je bil obcinski svot razpuščen in postavljen koinisar. Naša .slranka hooe tudi * bodo- eern obwnskean svetu zaslaviti vse svoje sile, da se pospeši gospodarski napre- dek Celja in Čeljanov. — Ako ne bo mogla doseči svoj ill ciljev v bodoč- nosti, pot em že danes lahiko odktanja vsako krivdo, ker ni bilo ravno trebu, da ae je fcJLS skupno z radikalno etranko združila z Nemci in ker se to ni zg'odilo iz potrebe, ampak iz same- ' ga sovrastva do najmočnejše nacijo- nalne in napredne stranke v našem luestu. ,— Voditelji SLS in narodiiv>- radikalne stranke niso našli pota do nnše stranke, niso niti poskusili z i»jo Jiakega koinproinisa in niso stavilL jtakih pogojev za «kupno delovanje vseh Slovencev v obcinskein svetu celjskein, ampak so se rajsi vezali z onimi zastopniki neiihške manjši.ne, ki ne more pozabiti, da je bila nekdaj v Cefju zapovedujoča večina. — Kriv- da na sedanjih raamerah pade torej na ti dve stranki in ne na SDS, ki jo bila pripravljena priti tema stranka- nia s sainozatajevanjem nasproti, ako M' se Uilo teina strankama /Jjii'bilo, stopiti z njo v zvezo. ymatraui, da je dolžnost v«akega poštenega in zavedneKu Slovene» i" Celja na, da v ocigled teui ra/.meram jaastopi pri volitvah z glasovanjem za našo škrinjico ter s tern pokaže svojo neomajeno željo, da mora ostati. Celjc slovensko, kakor ga je uslvaril prc- obrat. Celjslca kronika* c Opominjamo narodne volilce, da dne 10. t. m. zanesljivo izvr^ijo svojo volilno dolžnost in že ob dopol danskih urah oddajo svoj glas v prvo sknnjico. Na dan volitve boste po clovali za narodne volilce dve volilni pisarni in to za voliSče I. (v poslopju rne^čanske Sole) v Zveztii tiskarni in in za voliSČ« II. (na mestnem magi- stratu) v rdeči sobi Narodnoga doma. Po izvrSeni volitvi naj se vsak volilec zaradi evidence zglasi takoj v svoji volilni pisarni. c Kaj ni prav celjskim nemšku- tarjemV — Da smo imeli Slovenci v Avstriji celo enkrat ministra v vladi. Bil je to pvedsednik najvišjpga držav- nega sodišča dr. Žolger. Naj bodo po tolaženi celjski nemSki prijatelii in njihovi klerikalni zavezni>ii. Dr. Žolger je postal avstrijski minister tedaj, ko je Nemcem in Avstriji Že tekla voda v grlo ter so mogotci na Dunaju s takimi koncesijami skušali §e rešiti propadajočo avstrijsko monarhijo. Nam pa tedaj ni šlo več za take začasne [ drobtinice, nam je šlo za vse, četudi so nekateri «veliki voditelji» sloven- skega Ijudstva označevali to nacionalno stališče za meglene fantazije in hoteli tretirati «realno slovensko politiko». Hiter razvoj dogodkov je dal nacio- nalnim revolucionarjem prav, zrušila se je Avstrija in Ž njo vred tudi «hahs- burgovski okvir». In tako Avstrija ni prišla več v položaj, da nam s kon- cesijami «na smrtni postelji bri§e oč" \» c Celjskim nemškutarjem tudi nl prav, da smo imeli pred vojno v Celju dva narodna notarja, kojima baje nem§ki meSčan ni mogel zaupati svojih zasebnih zadev. Cast sporninu naših dveh celjskih narodnih notarjev ! Njih imenovanje se je izvršilo po volji če- Škega justičnega ministra dr. Pražaka,1 ki ni zaprosil za svoj ukrep celjskih renegatov. c To so lojalnl zaveznikl! Da bi v svoji oholosti do strani udarili svoje slovenske zaveznike, so nemSkutaiji v »Cillier Zeitung« tudi zapisali, da je svoj čas dobil slovenski namesinik de- želnegsl glavarja Stajerskega -- rajni dr. Josip Sernec — reki red, dočim ga takratni župan nemškega Celja ni dobil. S tern so hoteli povedati, da je Avstrija Slovence nežila, Nemce pa prezirala in zatirala. Oospodi», če že ne marate pu stiti v miru Ijudi, ki bi danes — kakor vse kaže — ne bili daleČ od vas, pa vsaj ne primerjaite zastopnika pol mi- lijona Slajerskih Slovencev z županom nemSkejta Celja, ki je deloma povzro čil, deloma pa omogočil, zagovarjal in in celo Ščitil vsa lopovstva, ki so jih njegovi nameSČenci in občinarji uga- njali nad Slovenci I c CllH, Cilli, C11I1 se čita kar na- prej vzadnjih izdanjih -Cillier Zeitung«. Dočim je pred mespci ta lisi naše kraje se dosledno imenoval s slovenskim inienom je začel pred tedni naztve me- šati. Na5a ljuba Stajerska de?.ela je po- stala zopet dvojezična tako, da je imel ta list pred par dnevi že malokako slovensko ime. In zadnja številka pozna že samo »Cilli« in druge »nemSke« kraje. c »Pfu! ! Abzug, wlndische Schweine !« Bilo je tisti čas (natančno letnico sem pozabil), ko je zborovala v Celju skupščina C. M. družbe. Pode- želski narodnjaki, nied katerimi je bilo veliko duhovščme in druge inteligence, smo se pripeljalt z vlakom. Na celjskem kolodvoru je bilo veliko prerekanje in konCno so nas spustili na cesto med celjsko fakinažo, pomnoženo s tujcl. Na desno in levo orožništvo, ki nas je »branilo« pred podivjanci. Malo pred celjskim Narodnim domom dvigne neki »rniren Nemec- težko palico in udari z njo po hrbtu naše slovenske mamice gospe Dimnikove. To se je zgodilo izza kordoiia žandarjev in policajev. Kar nas je bilo v sprevodu mlajSih smo skočili po tern nesramnem napadu nad napadalca, toda takoj so se nam pred prsmi zasvetili bajoneti in oni lopov se nam je široko smejal izza hrbtov žandarjev in klical". »Pfui ! Abzug, win- dische Schweine !« — Žalostna resnica, ki jo samo brezdomovinci pozabliajo c »Wlndischer Krüppel.« Včasi so na§i someSčani napadali Slovence s psovko »Windischer Hund«. To se je čulo kje Se tudi po prevratu. A da je surovost naših nemSkutarjev tolika, da bi vojnega invalida A. S., ki je jzgubil svojo levo r.ogo v boju za pemško-avstrijsko reč, v pozni nofni uri napadli z besedo »Windisch r Kiüppel«, to je nečuveno. In vendar se je to zgodilo te dni ob eni po polnoči na Glavnem trgu pred ravno sedaj obnovljeno starinsko hiSo. Ni jih bilo sram dejstva, da je to čul invalidov zdrav prijatelj in niso imdi 1 pomislekov, dasi je bila na lieu mesta jugoslovenska policija, katero so pa ti nepridipravi spravili v toliko zmoto. da se je raje bavila z napadenim, ka- kor da bi bila ugotovila one drzae suroveže. c »Windische Krüppel« so tisti ' nekdanji Slovenci, ki so pozabili na vso preteklost in so izgubili vaŽ-Mi del človeške osebnosti : narodno pi- §tenje in ponosno možatost. c Gostovanje ljubljanske opere v Celju. Kakor smo že poročali, sa dojanja. Konec radikulne slranke je tu. Vlfida in druyi merodajni krogi so od- loeno proti njej. Votitve dne 11. sep- ternbra jo bodo deciniirale in nikdar več we bo imela prilike naanjati na ; vladi svoje orgije. To dejstvo je za nas osvobojenje. Nobenega vzroka ni- mamo se nadalje podpirati voditeljt te stranke zlasti v Sloveniji, ker so ti vo- f- fvir, '¦ ^ üirant J. r Pupilarnovaren in javnokofisfen denarsni zavod celjskega mesta Celjska mestna hranilnica Ustanovlfena leta 1864. V lastni palači ]px»i kolodvopu. Vsl hranllnlcnt posit se f zvršufejo naJKuIantneJe, hllro in lot- no. Ugoduo obrestovanle. Pofasnlla in nasvetl brezplačno. Pod trajnlm dri. nadzorstvom. Za hranilne vloge jamči mesto Celje s celim svojirn premoženjem in z vso svojo davcno mocjc. Gpomofoni in plošče iz tovarne Edison Bell-Penkala Ltd. kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia«, katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Goricop I besbovseh, Celje knjigaspna in jveletrgovina rs papiriem, pisalnimi in risalnimi p^edmeti. Hotel Savinjo - Losho Vnedeljo^.tm.popoldne ww fconcerf Za mnogobrojni obisk se najto- pleje priporoca P. Trop. nm ziMovski, Irkovelisli in vsefi cirugili rudnikov dobaulja in dosfaulja na (on u inesfo in okolici Franco -lost, CeEje, ÄlelLsandrova ul. i »mum (Eiskasten) je po ugodni ceni na prodaj pri Juris Krušiču, Celje. Popravilo pli shjev hitro, eksaktno in poceni izvrSuje specijalni mehanik z dolgoletno prakso in koncesijo v Celju. — Prvovrstna dokazäla na razpolago. — Pi- sa I rJ siroji nowi in rabljeiti v zalogi» JOSIP PUKL, Celje KRALJA PETRA CESTA 4. Go podmje, pozor! Prlspell so kozarci za vkuhavanje sa- dja, zelonjave, mesa ltd. Že ime svetov- noznane znamke „rKX" Jamčl za največjo solidnost/trpežnost in>ztrajuost. Ogled in predvajauje broz- obvezno v vele- trgoYlnl stekla In porceJana I». Rauch, Celje, FreSernova ul. v Ztroanja naročila se iziršnjejo najkulantseje. üavna dražba. Dne 23. junija 1927 dopol- dne ob 11. uri se bo vršila pri okrajnem sodišču v Sošfanju javna dražba zcmljišča vlož. štev. 261 d. o. Rečica ob Paki, obstoječega med drugimi iz vile ter iz tovarne kemičnih predmetov. Celokupna cenilna vrcdnost znaša 586.306 Din, najmanjši ponudek 289.851 Din, vadij 56.831 Din. Natančna pojasnila se do- bijo pri okrajnem sodišču v Šoštanju ad E 342/26. Prodam gencralno prcnovljen motor tipa »Torpedo« s tremi prestavami. Poizve se pri Jošku Mataušu, strojniku, Konjice. _—_--------------__--------------------------------.------ i Proda se elekf romofor 9 HP, 120 voltov v zelo dobrem stanju. Naslov se izve v upravi pod »Motor«. Stanovanje obstoječe iz 3 sob, sobice, kuhinje, kopalnice s pritiklinami ter stanovanje, obstoječe iz 2 sob, sobice, kuhinje in pritiklin, se odda s 1. julijem t. I. Poizve se Kocenova ulica 2 (hiša Ja- dranske banke) 111. nadstr. pri Rupniku, ali pa v zalogi pohištva Glavni trg 12. Razprodaja Glasom sodnega edikta se vrši prodaj a raznega po- hiStva dne 21. junija 1927 ob 10. uri v Celju, Pre- šernova ul. 12, nakar se interesente opozarja. Blagajniiarho solidno in pošteno gospodično sprejme s 1. septembrotn I, L eventuelno tudi poprej, trgovina Valentin HLADIN TT Celju. Franjo Dolžan, Celje Ktralja Petra cesta Kieparstvo in naprava strelowodow. PokHvanje sireh in zvonikow. Vodovodne inštaiaoije, naprava m oder no« higijeničnih kopalnih sob, klosetov in zdravstv. naprai. Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po konku- renčni ceni. — Proračuni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. Pra piujtiB irtD Mm v Celju Cankarjeva ul. šl, 11 priporoca svoja izvrstna namizna set« odbrana sortimenina VINA vseh vrst v sodih in steklenicah po zmernih cenah. "-PQ| 0V^ Vzorci na razpolago ! Cene znatno zircizaroe ! NajDBčja zaloga In samoprodaja z\nLl najppipraunejših PUCH koles i« kcles znamke Mfaf f eni*ad" Vsa kolesa s torpedo-prostotekom in p o vratno-stopalno zavoro. Cena od Din 1600- naprej. 3 Največja zaloga delov koles in ši- valnih strojev po najnižjih cenah. Popravila tujih izdelkov strokov- 12 mesecev garancija. njaško, hitro, dobro in ceno. -«9 li ¦=¦ a CO *tsa Vsi stroji so za vezenje pripravni. P o u k v vezenju z a st on j. Najv^čja reparacij- ska delavnica. A. NEGER, €elje, Oosposka ulica St. 82. Elegantni svef zahteva samo „Solitaire" nedosegljivo angleško čistilno sredstvo za čiščenje in ble- skanje usnja vseh vrst in barv. Dobiva se w vseh boljših ti*govinah. Tedenski izhaz mestne klavnice o klanju in uvozu od 6. VI. do 12. VI. 1927. Zaklana živina UvOZeilO ineso V kfl lme t==Sllfsai| 1 i 8 8 1 Opomb* OT— Oi-OO'* > O O ^ca>MHhwO!«i y ^ H W O ^ i^ Dečman Ferdinand----------------------------------------— — — — — — Esih Matija ....-------2-------21----------125- - - -Friedrich Ivan . . .--------------1----------— — 56 — — — — — Gorenjak Josip ..------2 1- 2 6 — - _ 115 — 78 - — — Gunžer Fridrlk .. 3--------------------------_.__-___ Hole Martin ....------1----------1----------— 116 — - — — Hohnjec Viktor . .------1----------3---------69 — — — — Hohnjec Stefan ..-----------------22 —----------— — — — — Janžek Marija . .----------------------------—-------— — — — — Kroflič Alojz . . ..------1 1-----------------------140- - _ -Lapornik Ivan ...----------— 1 — 1 — — — — 60 — — _ — Leskošek Ivan . . .----------~~-------------— — 66 37 — — — — Lebič Fani.....----------------------------—-------— - - -Rebeuschegg Franc------4j*0 1 614-—-412 418— — — — Reicher ivan ....------2— -32-----39-_-Urbančič Adolf . .------lj~- 1 2 —-----------326 - — _ — Voisk Rozalija ...------3 — -21--------------___ _ Zany Viktor ....----------l------5-------------- 27 - - -Zavodnik Alojzija .------1 "~ — 4------—-------— — _ — — Gajšek Franc ...------1 ~ — 1 1 — —-------~ — — — — Pilih Karl . . . .------— —-------------------------— — - - — Plešivčnik Ana . .----------~-------------------------255- -- - — Reberšak Anton .----------—------1---------------__„. — _ Bernard! Drago . . —-------------------------------1 — 54 — — — — Robek Anton . .----------~-------------------------— — — — — Kus Miha.....----------—------------------------------ - — — — Skoberne Fric . , .----------—------1----------114 53 — — — — Mlakar (Šoštanj) .----------~--------------------— — — — — — Perc Karl . . . .-----------------------------------— — — — — — Skupno. . . || 3-19 13 3 23 41----------|J763 1653J144J--------| - [| Stran 61. »NOVA DOB A« Štev. 68. i / A —*""" /SAR » ,3oo-ooo-_ * » * 555o°r6 : -oooč^ ; : i 6°OooZ • » * 6 7 *7 : *^; • : "S0 ; /oX^; : ; s!z /°ooo-_ • '06.72? S °sUgih U.657 ..................... celih n » " SQ._ Kupno ceno za te srecke s up ^^----- 1 Prosim, da mi po vsakem ^_______...............-----......---------........... I lme in priimek: --------........ ".............___.................-------.................................. \ IWesto:........-----...............- ............... ................................................................................"2 Natančen naslov:.......... Cenjene interesente vljudno obveščamo, da smo prevzeli izključno zastopstvo in pnodajo za maribopsko oblast in Varaidin svetovnoznanih in najmoderneje opremljenih avtomobilov CHEVROLET in vseh znamk koncerna General Motors — Near East S. A. Alexandria. Poleg luksužnih dvo- do petsedežnih Touring in tovornih — 1 ter 1V2 tonskih — Truck imamo vse potrebne rezer«ne dele stalo v zalogi. Automobiles et motocykles Kenda & Co., d. z o; z., Maribor, Grajski trg 6. Delaj, nabiraj in hrani, varčevati se nc brani! Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri stavbeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pri Celju Varčuj v mladosti, da stradal nc boš v starosti! LASTIVI DOM Obrestuje hranllne ^^ O/A vloge po %>J /" Večje stalnc vloge po dogovoru «aju9°dneje. Tamstvo za vloge uad 2,000.000 Din* Alarljivost, treznost in varčnost so pred- pogoj nravnosti! Pri naložbi xneoka do SO Din se dobi nabiralnik na dorn. \z malega raste veliko! Pisarna v Celju, Prešernova ulica 6. 23 52 Švicarske ure, zlato, srebro, brillante, optiKa, očala Najvecja delavnlca za vse v to stroko spadajoča dela. Anton Lečntk urar, luvellr, öptlk CELJE» Glavnl trg 4 JP*»epi?ičajte se! Vljudno opozarjam p. n. občinstvo na svojo mesarijo in prodajalno vsakovrstnih mesnih izdelkov po nizkih cenah. Prodajam sveže volovsko meso, prekajene šunke in razno- vrstne sveže klobase. Oddajam na drobno in na debelo ! Specijaliteta blaga zajamčena ! Točim tudi več vrst domačih vin liter po 10 do 12 Din. Vljudno se priporoča JOSIP GORENJAK» mesar in klobasičar, CELJE, Kralja Petra cesta. Celjska posojilnica d. d. v Celju Stanje hranilnih vlog nad Din 65,000.000'—. Stanje glavnice in rezerv nad Din 4,000.000"-. If lasfni palači Narodni dom , Sprejema hranilne vloge. jzvrsuje vse denarne, kreditne in posojilne posle. — Kupuje in prodaia devize in valute. Podružnicii Maribor, Soštanj Tiska In Izdaja Zveina tlskarna. — Odgovorna sta: za Izdajatelja in tlskarno Milan Četina | za redakcljo Vlnko V. Gabero. — Oba v Celju.