524
jest — rzekt dumnie pan Skrzetuski): č. p u šn e stolz, pušniti se stolz sein (Babička 129, 231), prim. nadut in n. aufgeblasen. Stsl. duma Wort, prim. povedati erzahlen (wissen, lassen): vedeti wissen, n. erwahnen: wahnen, gedenken: denken, nsl. meniti meinen: meniti se sich unterreden P., gr./Leyco lese,   sammle, sage, Adyog   Sinn (Zusammenfassung,
podlagi teh sestav in primer bi zagovarjal besedo duma in njene izvode, ki so vdomačeni tudi v slovenskem jeziku, kot domačinke slovanskih narečji oziroma jezikov.
Dodajmo še dejstvo, da imenujejo Malorusi svoje pripovedne narodne pesni dume (dumy), kar odgovarja grškemu terminu ta hm\ = die epischen Ge-
PROKLHMUCIJH TURŠKE USTAVE V SOLUNU
avveaig): X6yog Wort. Iz dumu dumatt (dumušku dumajutt sie halten Rat, Rodnoje slovo 2. 34) se jasni pomen consilium Rat, Ratsversammlung, prim. nsl. svet Rat (svetovati raten), s. vije če, viječa Rat, Konferenz, č. veta (Wort, Aussage, Obraz Slo-vanstva II. 44, 46, 71), vece Volksversammlung, malor. viče, r. veče Volksversammlung, M. E. v e - 2. sagen, prim. gr. fiovfofi Rat, Ratsversammlung. — Na
dichte, prim. to sjtog das Wort. Velikorusi imajo b i -line (byliny), t. j. povesti o tem, kar je bilo (bylo, M. E. 26), prim. č. d e j i n y. Dume in b i 1 i n e si odgovarjajo med seboj glede izvirnega pomena, kakor n. pr. slov. povestnica:zgodovina, prva beseda znači povedanje, druga zgodbe; prim. dsl. duma Wort, slov. meniti se, mnenje:pomenek. Tako je umljiv tudi pomen pripovedne pesni v besedi duma.