Poštnina plačana v gotovini Cona Din Stav. 251. V Ljubljani, sobota 5. novembra 1938. Leto II Obisk angleškega min. preds. Chamberlaina in zunanjega ministra Halifaxa v Parizu naj pripravi pogofe za sklenitev sporazuma o omejitvi oboroževanfa in za zvezo štirih velesi London, S. nov. o. Uradno poročajo, da jjc irancoska vlada povabila predsednika angleške vlade Chamberlaina in zunanjega ministra Halifaxa, naj še ta mesec obiščeta Francijo. Angleški ministrski predsednik in zunanji minister sta povabilo sprejela in bosta odpotovala r Pariz 23. novembra. V Parizu bosta »stala tri dni ter imela s francoskimi politiki važne razgovore glede bodočega skupnega nastopa Anglije in Francije v svetovni politiki. Glavni del razgovorov bo veljal naslednjim vprašanjem: 1. Priprava mednarodnega sporazuma o počlovečenju letalsko vojne. 2. Priprava mednarodne pogodbe za omejitev oboroževanja. To pogodbo bi pripravili Anglija in Francija. sklenile pa bi jo štiri evropske velesile: Anglija, Francija, Italija in Nemčija. Glede pogodb« o omejitvi oboroževanja se je Anglija v načelu sporazumela tudi že z Nemčijo. Ta pogodba naj bi bila uvod v nov sestanek štirih velesil, na katerem bi rešili vprašanje kolonij, vprašanje o prcosnovi Zveze narodov in o vrnitvi Italije ter Nemčije v Zvezo. Obisk angleških ministrov v Parizu naj pokaže, da sta Francija in Anglija' složni in enakega mnenja glede poti in sredstev, s katerimi bodo štiri velesile preuredile in pomirile Evropo. Berlin, 5. nov. o. Vsi nemški listi prinašajo pod velikimi naslovi uradno vest o obisku angleškega ministrskega predsednika in zunanjega ministra v Parizu. Pravijo, da je ta obisk v zvezi z dunajskim razsojanjem, na katerem se je spet enkrat pokazala popolna sloga med Italijo in Nemčijo in da odgovarja Chamberlainov! želji, naj bi sc Francija in Anglija čimbolj zbližali z Italijo in Nemčijo. London, 5. nov. o. Londonski tisk poroča, da bosta Anglija in Italija naznanili uveljavitev sporazuma s posebno izjavo, katero bosta izdali takoj, ko bo angleški poslanik v Rimu lord Perth v imenu svojo vlade priznal italijanskega kralja za cesarja Abesinije. Takoj po tem bo italijanski zunanji minister Ciano obiskal London, kamor bo prišel v kratkem tudi nemški maršal Giiring. Njuno potovanje v Anglijo ima poleg drugega tudi namen pripraviti pogoje tu sporazum o omejitvi oboroževanja in o vrnitvi kolonij Nemčiji. London, 5. novembra. AA. Havas: Chamberlainov in Halifaxov obisk v Parizu dne 23. t. m. ima dvojni namen: da poudari moč tesnih vezi med obema državama in da francoskim ter angleškim državnikom omogoči določiti stališče, ki (Ja bodo V bodoče zavzemali. Chamberlain in Halifax sta tudi zadovoljna, da odhajata v Pariz prav tako zaradi tega, da bi odstranila nekatere rezerve, ki so bile izražene v Parizu glede angleške zunanje politike. Ob obisku v Parizu bodo francoski in angleški državniki ugotovili, da politika pomirjenja nasproti totalitarnim državam v ničemer ni bila škodljiva francoisko-angleškim vezem. To bodo ugotovili, ker so v Londonu prepričani, da bosta Irancoska in nemška vlada v kratkem dali izjavo, podobno tisti, ki sta jo dala prej Hitler in Chamberlain. V Parizu bodo, kakar se je zvedelo, razpravljali tudi o vprašanju bodočih etikov Francije in Velike Britanije z Nemčijo in o vprašanju Sredozemskega morja. Ko se angleški veleposlanik v Berlinu Neville Henderson vrne v Berlin, — to ba verjetno čez kakih 15 dni — bo dobil v zvezi s tem posebna navodila. Sam Chamberlain je izjavil pred nedavnim v parlamentu, da je treba nadaljevati z izvajanjem miinchenskega sporazuma in je pri tem verjetno mislil na omejitev oboroževanja, na gospodarske interese balkanskih držav in marda tudi na kolonialno vprašanje. O vsem tem bodo zdaj v Parizu tudi govorili. Kar se tiče španskega vprašanja, posebno onega dela Sredozemskega morja, ob španski obali, je 'to vprašanje z italijansko-anglc-škim sporazumom do neke mere olajšano, samo špansko vprašanje pa s tem še ni rešeno. Z načrtom o umiku prostovoljcev iz Španije še ne gre pavsem gladko. Velika Francova ofenziva ob Ebru uspela Salamanca, 5. nov. o. španske nacionalistične čete so imele včeraj večji uspeh na bojišču Ebro. Levi breg refke Ebro, ki teče vzhodno otl Gandeze med mestoma El Canalctas in Mira vet, je sedaj v nacionalističnih roka.li. Nacionalisti so na tem bojišču zavzeli vse mostove. Nacionalistično levo in sredn je krilo je včeraj napredovalo 8 km ter osvojilo vse važnejše postojanke in s teni pretrgajo republikanske zveze. Francove^ čete pritiskajo republikance proti Mori, ki je najvažnejša točka na vsej fronti. Boji na tem delu bojišča so trajali vso noč in se nadaljujejo danes zjutraj. Danes zjutraj so nacionalistične čete bile 12 k,m naprej od položajev, katere so zavzemale že mesec dni v ofenzivi ob Ebr* Poskus poleta na 13.800 km KairOi 5. novembra, o. Trije angleški letalci io se danes zjutraj ob 4.57 dvignili z letališča v Kairu in botdo poskusili premagati sedanji svetovni rekord v nepretrganem letu na daljavo, ki ga imajo ruski letalci. Angleži hočejo pod poveljstvom majorja Kelletta leteti iz Egipta v Port Darwin v Avstraliji, ali pa do južnega konca otoka Celebesa v Malajskem otočju. Razdalja od Kaira do Porta Darvvina znaša 13.862 lem. Letalo je trimotomi bombnik znamke Welles,ley Rat Vickers, kakršne uporablja angleško vojaško letalstvo. Po morjih, čez katera bo letelo Kellettoivo letalo, križarijo angleške vojne ladje, ki bodo nepretrgoma v zvezi z radijsko postajo na letalu, Pol|skl Ukrajinci demonstriralo proti razkosanju Karpatske Ukrajine livov, 5. nov. o. Ukrajinsko ljudstvo na Poljskem je zelo razburjeno zaradi dunajske razsodbe, s katero je bila razkosana karpatska Ukrajina, edina dežela, kjer so Ukrajinci imeli samostojnost. Razburjenje se obrača tudi proti Poljakom, ki so zahtevali tako rešitev. Zato je včeraj popoldne prišlo v Lvovu do spopada med poljskimi dijaki in ukrajinskim prebivalstvom. Po zborovanju, ki ga je priredila univerza, je krenil sprevod dijakov pred Ukrajinski hotel, kjer so dijaki razbili okna. V tem trenutku je bilo z oken hotela oddanih nekaj strelov, ki so ranili več dijakov. Dijaki so isto tako odgovorili s streljanjem. Policija je razgnala manifestante in blokirala hotel, da bi našla orožje. 15 Ukrajincev, med njimi tudi ena ženska, ki so imeli pri sebi samokrese, jo bilo aretiranih. Poljski dijaki so se ponovno zbrali v Ruski ulici v trgovskem središču ukrajinskega dela mesta, kjer so začeli uničevati ukrajinska skladišča in trgovine. Prebivalstvo je odgovorilo s tem, da je začelo metati kamenje. Policija je vpostavila red in je aretirala 30 dijakov in 50 Ukrajincev, 14 mrtvih pri letalski nesreči v Angliji London, 5. nov. o. Včeraj zjutraj je prišlo do strašne letalske nesreče v Angliji. Štirimotorno potniško letalo, ki vzdržuje zvezo med mestoma Jerseyem in Southamptonom jo takoj po odletu treščilo na tla. V letalu je bilo 11 potnikov ter dva pilota. Vsega je bilo pri nesreči ubitih 14 oseb, pri čemer so všteti tudi ljudje, ki so delali na polju. Ze nekaj sekund po vzletu z aerodroma v Jer-seyu se je letalo zrušilo v plamenih. Nastala je silna eksplozija, ki je potnike vrgla iz letala, tako da so vsi strašno razmesarjeni in jih je težko spoznati. Ta zračna nesreča je sploh prva, ki sc je zgodila na letališču v Jerseyu. Med žrtvami je tudi novorojenček in tri ženske. Noben potnik ni preživel te nesreče. Knez namestnik Pavle na uradnem obisku v Romuniji Bukarešta, 5. novembra. AA. Nocoj ob 18 je dospel z dvornim vlakom preko Žombolja v Bukarešto Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle. V njegovem spremstvu so prispeli tudi minister dvora Milan Antič in adjutant Nj. Vel. kralja polkovnik Durbešič. Na dvorni postaji Mogosaja so se pred prihodom dvornega vlaka nahajali predsednik romunske vlade Nj. svetost patriarh Miron, notranji minister Calinescu, zunanji minister Petrescu Com-nen, prometni minister Gelmediano, vojni minister general Cuperta, dvorni minister Urdareanu, maršal dvora Flondol, prvi adjutant Nj. Vel. kralja general Mihail, adjutant Nj. Vel. romunskega kralja polkovnik Filoti, državni podtajnik notranjega ministrstva in bukareški župan, general Marinescu in mnogi drugi odličniki. Nekoliko pred 18 je prispel na postajo Nj. Vel. kralj Karel ▼ družbi pre-stoloaslednika Mihaela. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je izstopil iz vagona v uniformi romunskega tretjega samostojnega obmejnega bataljona, katerega častni poveljnik je on. Najprej se je prisrčno pozdravil z Nj. Vel. kraljem Karlom in Nj. Vis. prestolonaslednikom Mihaelom, potem pa se je z vsemi prisotnimi člani vlade odpeljal z avtomobilom z romunskim kraljem in prestolnasledni-kom ▼ novi dvorec. Delo - edina rešitev in edina pot za okrnjeno ČSR Praga, 5. novembra. AA. ČTK: Češkoslovaški radio je objavil glede dunajske razsodbe sledeče sporočilo: Po rešitvi obmejnih vprašanj s Poljsko in po dunajski razsodbi, nam sedaj ostaja ozemlje, ki zanj jamčijo štiri evropske velesile. Čeprav je bilo na Dunaju sklenjeno, da moramo odstopiti naša ozemlja, vendar moramo priznati, da se je rešilo vse, kar se je sploh, rešiti dalo. Do popolnega razsula ni prišlo zato, ker je slovaški, češki in ukrajinski živelj pokazal trdno voljo, da živi pod skupno streho in dokazal, da zna s hrabrostjo sprejeti udarce usode m da so s tem ves vet utrdili v prepričanju, zlasti pa Nemčijo in Italijo, da je propaganda o neki boljševizaciji češkega in slovaškega življenja nesramna laž. Poti, po katerih smo korakali naprej, so nam sedaj zaprte. Pri vsem tem nam ostane edina pot in to je pot dela. ...... Radio je snoči objavil sledečo izjavo msgr. Vološina, predsednika vlade v Podkarpatski Rusiji: Ne klonimo, temveč lotimo se dela. Slovaški gospodarski minister je včeraj podpisal likaz, p« katerem je prepovedano izvažati vrednostne papirje in dragocenosti na ozemlja, katero morajo odstopiti Madžarski. Včerajšnje »Češke Slovo« prinaša sledeče podatke: ČSR je Nemčiji odstopila 28.200 km2 in 3.600.000 prebivalcev, Madžarski pa je odstopila 12.000 km3 e približno milijon prebivalci. Češkoslovaško ozemlje se je zmanjšalo od 140.000 km3 na približno 100.000 km3. Poprej je imela ČSR 15 milijonov 300.000 prebivalcev, sedaj pa jih ima okrog 10.150.000. Od tega je Čehov 6,150.000, Slovakov 2.250.000, Rusinov 550.000, Nemcev 470.000, a Madžarov okrog 200.000. 500 zabojev igrač in slaščic je poslal ameriški Rdeči križ češkim beguncem iz sudetskih krajev. Češko časopisje išče krivcev narodnega poraza: Dr. Beneš je izdal Češkoslovaško Praga, 5. nov. m. Včeraj se jc zbral odbor koaliranih čeških strank pod vodstvom predsednika agrarne stranke Rudolfa Berana. Na seji je bilo sklenjeno, da se skliče narodno predstavništvo za 10. november zaradi volitev novega predsednika republike. Do tega dne bodo namreč madžarske čete zasedle zadnja ozemlja, ki jih je dobila po dunajski razsodbi, s čimer bo tudi jasno, kateri češkoslovaški poslanci imajo še pravico voliti novega državnega poglavarja. V javnost je prišlo več imen kandidatov za predsednika republike, med katerimi se imenujejo največkrat imena predsednika vlade generala Sirovega, zunanjega ministra Chvalkovskega, za tema dvema pa imena bivšega predsednika vlado dr. Hodža, predsednika upravnega odbora Živnostenske banke dr. Preissa ter notranjega ministra Černega. Vse češko časopisje se je do sedaj vzdrževalo slehernih napadov na bivšega predsednika republike dr. Beneša, ki ga vse ljudstvo smatra za glavnega krivca tragedije češkoslovaške države. Ta molk je včeraj prekinil list agrarne stranke »Večer«, ki je začel z ostrimi napadi razkrinkavati temno izdajalsko vlogo dr. Beneša. List prinaša v senzacionalnih naslovih razna odkritja. Trdi, da je dr. Beneš sam zahteval od Anglije in Francije, naj pritisneta nanj in na vlado, da bo popustila Nemčiji. Prav tako pravi list, da je Beneš začel z divjo gonjo proti predsedniku agrarne stranke Rudolfu Beranu, ki je v svojem govoru 1. januarja letos zahteval popoln sporazum z Nemčijo mimo vseh ovir, ki so jih ustvarjali razni pakti. Beneš je znal to svojo podzemno akcijo razviti tako, da se je razvil na Češkem silen šovinizem. Izdal je krilatico: mi se nikdar ne sporazumevamo! Dr. Beneš je vzrok _ narodne nesreče. Njemu ni verovala nikdar večina Čehov, noben Slovak in noben Nemec. Zaradi izjave ravnatelja francoskega lista »La Republique«, da je Beneš zahteval od Anglije in Francije pritisk na praško vlado, naj izroči ozemlje Nemcem, zahteva list »Večer« javno razpravljanje. Angleži so Izumili ,ztd smrti' London, 5. novembra, c. Listi poročajo, da se jc angleškim inženirjem posrečila senzacionalna iznajdba, ki bi pomenila popolen preokret v voj-skavanju, če se bo izkazala za uporabljivo. Posrečilo se je namreč odkriti posebne žarke, ki jih je moči poljubno usmeriti na določeno črto, skozi katero ne more v času, ko padajo nanjo ti žarki, nobeno živo bitje, niti mrtva stvar. Žarki imajo listnost, da zamore takoj sleherno življenje, ustavijo stroje ter začno raztapljati kocinaste dele ter razkroje tudi pline. O iznadjbi so takoj obvestili obrambnega ministra Inskipa. Podrobnosti tega iz-jtma drjse X največji tajnosti. Poleg znanih »smrt- nih' žarkov«, ki so jih' tudi o.dkrili Angleži, Je ta »zid smrti« druga, nadvse pomembna vojno tehnična najdba. Skrivnostno podmornico so opazile angleške obalne straže blizu peščine Goodwin. Načrt za federativno ureditev Kitajske je I izdelal vodja japonskega vohunstva in propagande na Kitajskem, general Dohiara. Načrt je japonska vlada odobrila. »Dan slovenske žene« priredi jutri koroška Slovenska prosvetna zveza y. Šmihelu v Podjunski dolini Vesti 5. novembra Volivni položaj v Jugoslaviji je zelo ugoden za vlado dr. Stojadinoviča, ki ima ljudskim množicam veliko pokazati in lx> zaradi tega odnesla pri 1 volitvah. zmago. Tako piše romunski dnevnik »Timpul«. Glavni odbor francoske socialistične stranke ima danes sejo v Parizu. Ker se je o1!) zadnjih evropskih dogodkih pokazalo med francoskimi socialisti hudo nasprotje — desnica jc bila za to, da je treba z vsemi sredstvi ohraniti mir, levica pa je hotela vojno za vsako ceno — je treba pričakovati na tej seji hudih prepirov in morda , celo razcepu. Nevtralno zvezo nameravajo skleniti baltiške države na pobudo Poljakov, in se bodo v ta namen zunanji ministri teh dr/av kmalu sestali v Kovnu. Novi japonski poslanik1 v Moskvi, admiral Togo. je včeraj nastopil službo. V Romuniji so prijeli in zaprli kneza Can-tacuzenu, ki je bil eden prvih voditeljev razpuščene Železne garde, katera je s svojim političnim delom hotela rešiti Romunijo judovstva in korupcije. Knez je bil zaradi svojega političnega delovanja obsojen na devet let ječe. Ogromni gozdni požari divjajo v dvanajstih ameriških zveznih državah. Tisoči ljudi skušajo požar ustaviti, toda brez posebnega uspeha. Praški nadškof kardinal Kaspar bo prihodnji teden odpotoval v Vatikan, kjer se 1k> posvetoval o novi razmejitvi bivšiji češkoslovaških škofij, katerih ozemlje je zdaj delno pod Nemčijo ali pod Madžarsko. Dunajska razsodba glede Slovaške je zdaj končna in za vselej veljavna, pišejo nemški listi. Samo pod tem. pogojem sta Nemčija in Italija sprejeli razsojanje. Ta sodba je na-daljni korak k ustalitvi razmer v Srednji Evropi ... Angleški kralj Jurij VI. je včeraj sprejel novega japonskega poslanika v Londonu Šige-mica, ki mu je pri tej priliki izročil svoje poverilnice. Prvi predsednik avtonomne karpatsko-nkrajinske vlade Brody, ki je v preiskavi zaradi veleizdaje, je začel stradalno stavko, ker so mu zavrnili prošnjo, da bi ga sodilo sodišče v Užhorodu. Danes ob osmih zvečer jubilejna prosv. akademija grafičarjev v Delavski zbornici Hude demonstracije proti Jndom so bile včeraj v Bratislavi, kjer so demonstrant j e razbili precej judovskih trgovin, proden jiih je pregnala policija. Italijanski zunanji minister Ciano je včeraj priletel z Dunaja v Rim. Na letališče so ga prišli pozdravit zastopniki nemškega, češkoslovaškega in madžarskega poslaništva. Predsednik Združenih držav Roosevelt .bo imel nocoj po radiu govor, v katerem bo utemeljeval potrebo ameriškega oboroževanj^ in razložil svoje gospodarske načrte za bodoče. Vrhovnega poveljnika sovjetske vojske na Daljnem Vzhodu, maršala BlUeherja, so Bredi oktobra pripeljali v Moskvo in ga tam ustrelili. Tako poroča japonska uradna agencija Domen 1300 topov največjega kalibra bo poveljstvo nemške vojske poslalo z bivše češkoslova-ško-nemške meje na 1'rancosko-nemško mejo. Zaradi tega sklepa se francoski listi precej razburjajo. Južnoafriška republika bi v (kakem morebitnem evropskem oboroženem spopadu ostaila. nevtralna, tako izjavljajo njeni politični voditelji ob potovanju južnoafriškega obramb^ nega ministra Pirowa po Evropi. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je včeraj sprejel turškega poslanika na našem dvoru. Mussolini je včeraj govoril v Rimu 10.000 bivšimi 'bojevnikom iz svetovne vojne in dejal, da se italijanska zmaga v svetovni vojn.i začenja poznati v Evropi šele po 20 letih in da se po zaslugi fašizma na evropskem političnem nebu kaže vedno več vedrine in sinjine. Toda italijansko ljudstvo mora vseeno še vedno spati stoje in z glavo naslonjeno na puško. Prvi telefonski pogovor med Dansko in med kraji ob tečaju je bil včeraj, ko je neki danski jaziskovalec s severne Gronlandije klical nekega svojega tovariša v Kopenhagenn. Angleško blago so sklenili bojkotirati judovski trgovci v srednjeameriški državici Nica-ragui. 23.500 rojstev več kakor lani je imela Nemčija letos v prvem polletju. Zavod za kolonialne vede so zopet ustanovili na nemškem vseučilišču v Ilamburgn. Ustanovitev kaže, da se Nemci resno pripravljajo na to, da bodo spet postali gospodarji svoje nekdanje čezmorske posesti. Judje v Newyorku so imeli včeraj veliko zborovanje, na katerem je govoril župan La Guardia, ki je dejal, da mora Anglija dovoliti Judom, da se neomejeno priseljujejo v Palestino. Splošna stavka Arabcev v Palestini Se traja in prizadeva Angležem nove težave. Diplomatski zastopnik generala Franca v Londonu, vojvoda Alba, je z letalom odpotoval v Bruselj in bo skušal pridobiti belgijsko vlado za uradno priznanje nacionalistične španske države. Pogodbo devetih držav glede razmerja sil na Daljnem Vzhodu, ki so jo podpisali pred nekaj leti, smatrajo Japonci za neveljavno in pravijo, da jo bo nadomestila pogodba jn«-rl Japonsko, Mandžurijo in novo Kitajsko. I r M i mi 11 I, 11 'i I'1 "II Prvi dan razprave o razkuževalnem zavodu Obtoiencc krivdo odklanja - Bilc so tajnosti v zavodu Ljubljana, 5. novembra. Prvi dan razprave o nerednostih v mestnem razkuževalnem zavodu je bil določen branju obtožnice, zaslišanju obtoženega Franca Kovačiča in naposled zaslišanju nekaterih prič. V dvorani je vladal mir. V poslušakkih klopeh je sedela dobra dvanajstorica poslušalcev. Iz njih vrst so se včasih med branjem obtožnice, ki je trajala 2 uri, čuli vzdihi in pripombe ogorčenega začudenja. Razprava je splošno potekala monotono, le tu in. tam so izbruhnili momenti večje živahnosti in napetosti. Senatni predsednik je razpravo vodil 6tvarno in mimo. Obramba skuša predočiti senatu, da je treba razlikovati med »dezinfekcijo«, ki jo je mestna občina obvezana brezplačno izvrševati v primeru nalezljivih bolezni, in »desinsekcijo«, ko se stanovanja razkužujejo od mrčesa. Obramba skuša dalje dokazati, da je bil mestni razkuževalni zavod trgovsko podjetje mestne občine, kakor so pogrebni zavod, mestna elektrarna in plinarna. Zagovor obtoženca - S uri Omenimo naj, da je obtoženec končal 3 gimnazijske razrede in nato dovršil nekdanjo »Mahrovo trgovsko šolo«. Pri vojakih je služil v busarskem polku in nato pri trenu. V službi mestne občine je že 35 let in samo pri mestnem fizikatu od l, 1906. Obtoženec je zanikal vsako krivdo. Priznal je, da je bil šef zavoda fizik dr. Rus, on pa je vodil posle in knjige. Izven uradnih ur je izvrševal razkuževanje stanovanj, največ od 5 do 8 zjutraj. Bil je dostikrat od strupov ves omamljen in je tako bil v uradu zmeden. Pri delu je bil prezaposlen. Trdil je, da po naročilu dr. Rusa nikdo ni smel pogledati knjig zavoda. Vse je bilo tajno. Za poslovanje dolgo let ni vedelo niti mestno knjigovodstvo. Ni si za sebe pridržal niti »krajcarja«. Imel je tudi 6voje blago in ga strankam zaračunaval. Pojasnjeval je po svoje posamezne točke obtožbe glede kaznivih dejanj. Ker je bilo o njegovem zagovoru že objavljeno daljše poročilo v »Slovencu«, navajamo sedaj še samo nekatere druge zanimivosti. " Prodata balonov po 50 litrov Fran Kovačič je bil tudi obtožen, da je prodal na škodo zavoda 21 steklenic-balonov po 50 1, v katerih so bile razne strupene tekočine, inž. Bru-niskinu za 1000 din. Obtoženec je izjavil: »Baloni so bili vredni komaj 30 din, sploh pa niso imeli vrednosti«. Predsednik: »Vsak bi jih rad vzel!« ».^. Obtoženec: »Kdo neki, ker so bili v njih strupi. Bil sem vesel, da sem jih spravil proč. Za nje nisem dobil niti krajcarja.« Inž. Bruniskin, ki je bil zastopnik tovarne dr. Kanskega, je pozneje kot priča izjavil, da ni kupil ali prejel od obtoženca nobenih balonov. Tudi se ne spominja, da bi prejel obtoženec kako provizijo za dobavljene strupe. Razkuževalni zavod — trgovsko pod et|e? Zagovor obtoženca je dopoldne potekal mirno,|JCljub starosti, je obtoženec še trda korenina in se. zna braniti z vso žilavostjo in odločnostjo, Pač kakor pravi huzar! Ob 13.30 prekinjena obravnava se je nadaljevala popoldne ob 16.15. Zaslišanih je bilo 10 prič o raznih računih za razkuževanje in o drugih podrobnostih poslovanja zavoda. Značilni sta bili izpovedi bivšega župana dr. Dihka Puca in podžupana dr. Ravniharja. Dr. Dinko Puc kot priča je najprej podal kratko vzroke, kako je bil zavod ustanovljen. Ustanovitev je bila sklenjena na gremijalni 6eji. Fizikat mu je pozneje predložil tarifo za razkuževanje in je pripomnil: »Vem, da je predložil tarifo tudi Državni higienski zavod. Ugotovili smo, da je bila tarifa fizikata nižja od Higienskega zavoda, tudi nižja o,d Belgrada in Zagreba. Tarifo sem odobril. Določena ie bila nagrada 100 din za oseb je s pribitkom 20% za nadurno delo.« Na predsed nikovo vprašanje, če je bil tudi dr. Rus procentu-alno deležen te nagrade, je priča odvrnil: »Parti-cipiral je in mi je omenil, da svojo nagrado nalaga za zavod v hranilnici. Dopadlo mi je in sem ga še pohvalil.« Predsednik je nato pričo vprašal, kakšen zna čaj da je imel zavod. Priča: »Smatral sem zavod kot mestno trgovsko podjetje, slično mestnemu pogrebnemu zavodu in mestni elektrarni, kjer so nastavljeni mestni uslužbenci. Zavod je bil prijavljen kot samostojna obrt in je zavod dobil koncesije.« Branilec dr. Pegan: »Je zavod vodil samostojno knjigovodstvo z vašo vednostjo in voljo?« Priča dr. Puc: »Samostojno je zaračunaval. Mesto je dajalo 50.000 din prispevka za brezplačne desin-fekcije in dezinsekcije, kar pride od insekta.« Predsednik: »Smatrate, da je bilo podjetje do-bičkanosno?« Priča: »Ko bi zavod izkazal dobiček, bi pač šel v mestno blagajno. Drugače zavod ni bil špekulativen, ustanovljen je bil kot potrebna zdrav-stveno-socialna ustanova.« Priča dr. Ravnihar, ki je bil po dr. Pucu župan, je pripomnil, da je šla za povišanje honorarja za nadurno delo. Odobril je primerno povišanje. Na predsednikovo vprašanje priča: »Ne vem, da bi od zavoda nalagali denar v hranilnico. Tudi ne vem, kakšne dohodke je zavod imel in kako sa se nagrade delile.« Po zaslišanju še drugih prič je sledilo daljše čitanje raznih spisov, zapisnikov in izjav raznih 6tran,k. Ob 18.45 je bila snočna razprava prekinje-Današnja razprava se je nadaljevala ob 8.30. Na dnevnem redu je zaslišanje še okoli 30 prič. Razprava bo trajala še ves dan. Mati merilca Bervardija obsojena Maribor, 4. novembra. Pred okrožnim sodiščem se je zagovarjala mati zloglasnega morilca Ivana Bevardija, 40-letna Pavla Bevardi iz Sp. Radvanja. Na zatožno klop jo je spravila kriva prisega. Oškodovala je svojo teto, za katero je kasirala večje zneske za prodano posestvo, potem pa je pred sodiščem pod prisego izjavila, da ni ničesar dobila. Dokazali pa so ji sedaj ravno nasprotno, pa je bila obsojena na 8 mesecev strogega zapora ter na 3 leta izgube častnih pravic. Boj med J. Louisom in J. H. Levvisom. Dne 2. novembra je bil v Newyorku podpisan dogovor za boksarski dvoboj, ki bo imel značaj svetovnega prvenstva. Prvič v zgodovini boksa se bosta za ta naslov spoprijela dva črnca, in sicer J. Louis, ki je bil pred časom tako strahotno zmlatil nemškega Makolna, in J. H. Levvis, ki zadnje čase niza uspeh k uspehu. — Boj bo 27. januarja v Madison Square Gardenu. Za čistost naše govorice Slovenske Konjice, 4. novembra. »Sladka je naša materina govorica in mila mimo zemskih vseh glasov« — tako lahko rečemo z besedami slovenskega pesnika Antona Medveda, S ponosom lahko trdimo, da smo Slovenci narod, ki ima v veliki skupini slovanskih narodov tako lep jezik in tako lepo narodno pesem in petje vobče, da nas vsi občudujejo. Veliko vrednost in zmožnost našega jezika pa potrjujejo še druga dejstva, kot: visoko razvita književnost, velika množina časopisja od dnevnikov do zadnjega lističa, glasba itd. To vse nam daje pečat kulturno najbolj razvitega naroda na Balkanu, ki se lahko kosa z vsakim narodom na svetu. V očigled resničnosti navedenega pa se mnogi izmed nas tega ne zavedajo ali se celo nočejo zavedati. Ti so kot prvi tako imenovani »tvorci« neke čudne »jugoslovenščine«, ki ni ne slovenščina, ne hrvaščina in ne srbščina, ampak neka čudna zmes, ob kateri se mora sleherni, ki jo sliši, samo smejati. Dejstvo je namreč, da nobenega jezika ni mogoče ustvariti s pretiranim političnim prepričanjem, to je zagrizenostjo in pod monopolom strankarstva. Ce je kateri narod spremenil govorico, se je to zgodilo le deloma in še v izrednih okoliščinah v dolgi vrsti let — v stoletjih. Smešna zmes izrazov treh narodov Jugoslavije: slovenskega, hrvatskega in srbskega, ki so živeli stoletja popolnoma ločeno kulturno, gospodarsko in politično življenje, je dokaz kulturnega in političnega nazadnjaštva onih eksponentov, ki tako fatamorgansko nastopajo s svojimi novimi jeziko-tvornimi sposobnostmi. Bogati literarni proizvodi so dokaz prednosti in poslanstva slovenskega jezika, ki se mora v Jugoslaviji še bolj razviti. Tako-le se je med drugim v svojem predavanju v Ljubljani izrazil veliki slovenski pisatelj in oblikovalec svojega materinega jezika Ivan Cankar 1. 1913, torej pet let pred nastankom Jugoslavije, glede jugoslovanskega kulturnega in jezikovnega edinslva: »Jugoslovanski problem je izključno političen problem. Kakšno jugoslovansko vprašanje v kulturnem ali celo jezikovnem smislu zame sploh ne eksistira. Morda je kdaj eksistiralo; toda rešeno je bilo takrat, ko se je jugoslovansko pleme razcepilo v četvero narodov s četverim, čisto samostojnim kulturnim življenjem. S teh vidikov ostro obsojamo vse »tvorce« nekega posebnega »jugoslovanskega« jezika, ki omadežuje tako slovenski, kakor hrvatski in srbski jezik. Druga kulturna rana slovenstva je nemškutarstvo, ki posebno domuje po nekaterih krajih na Štajerskem. Nemškutarji so ljudje, ki nimajo toliko narodne zavesti, da bi se pošteno prištevali k naši narodni skupnosti, čeprav vsi žive na račun slovenskega človeka; prvi rod pred njimi (očetje in matere) še v mnogih primerih po nemško govoriti ni znal. Ugotavljamo, da je pri pravih Nemcih več spoštovanja do slovenskega jezika; le nauči se ga malokdo, čeprav že mogoče več let živi med našim ljudstvom, Nemškutarstvo smo že Slovenci davno proglasili za narodno sramoto in radovedni smo, kakšno upanje imajo te narodne srake, ki bi raje izgubile ne vemo kaj, kot pa‘pošteno spregovorile v slovenščini; to se dogaja samo še takrat, ko rad Slovenec nosi v žep, Za ta svoj narodni glreh bodo še pred klenim slovenskim narodom polagali račun, zakaj, dovolj je že smešenja lastnega naroua! Posebno nelep pojav je tudi navlaka tujih izrazov med kmečkim ljudstvom. To tem bolj, čim bliže je meja. Temu je vzrok v glavnem položaj v preteklosti, mnogo pa tudi svetovna vojna. Vse to velja največ za Štajersko, medtem ko v drugih pokrajinah Slovenije tega ni v večji meri opaziti. Tudi v tem oziru bomo morali prijeti za delo in temeljito odstraniti plevel z narodnih njiv. Utrjujmo narodno zavest in krepimo odpornost na mejak. Odstranjujmo tuje izraze in jih nadomeščajmo z domačimi ter se bojujmo proti nemškutarstvu in vsakemu pačenju slovenskega jezikal V vsem pa, mladi rod, na okope! Umorlena" Neža Verbovšek živi Oplotniški gasilci sl bodo zgraditi lasten dom Agilno prostovoljno gasilsko društvo v Oplotnici je pričelo delovati pred 26 leti, leta 1912. Lani, konec julija, je praznovalo četrtstoletni jubilej. Vsa vodstva so od pričetka sem vedno skrbela tako za izpopolnitev teoretičnega in praktičnega znanja društvenih članov, kakor tudi za čini popolnejšo gasilsko Opremo. Reči smemo, da je gasilno društvo v Oplotnici eno izmed tistih, ki se svojih dolžnosti in nalog najbolje zavedajo. Veliko delo ima sedanje vodstvo z g. Celcerjem kot načelnikom in g. Jurakom kot tajnikom v načrtu in pripravi: spomladi prihodnjega leta bo pričelo graditi lep, moderen gasilski doin, s čimer bo podalo najlepši dokaz neumornega dola. Ves čas se namreč nahaja orodje in gasilska opremn v občinski zgradbi, ki pa ne zadostuje zaradi pretesnega prostora, nekaj pa tudi zato ne, ker se delovanje v obče ne more tako razviti, kot se Ik> pozneje v lastnem domu lahko razvijalo. Za orodje in opremo 30 članov je sedanji prostor daleč pretesen in v primeru potrebe ni mogoče biti tako hitro vseh na mestu kot hi sicer. S prireditvami društvenega, kulturnega in zabavnega značaja pa je društvo moralo doslej gostovati drugje, kar je bilo vedno v zvezi z raznimi nevšečnostmi. Pod lastno streho in na lastni zemlji bodo vsi nc-dostatki in ovire odstranjene. Nujnost zgraditve gasilskega doma je uvidela tudi sedanja oplotniška občinska uprava, ki je kupila društvu stavbno parcelo v velikosti okrog 2600 kvadratnih metrov, kjer bo prostora še za vaje fn podobno. S tem je ze podan temelj bodočemu domu, ki se bo pričel graditi prihodnjo pomlad. Drugo leto bo stavba zgrajena v surovem stanju, 1. 1940 pa bo popolnoma dogotovljena, če bo šlo vso gladko. Imela bo obliko velike črke T. Glavna dvorana z odrom 1)0 15 m dolga, 9 m široka in 0 m visoka ter bodo v njej tudi shranjevali orodje in opremo. V obeh stranskih stavbah na vsaki strani dvorane bodo sobe za druge namene. Da gasilni dom za Oplotnico ne bo prevelik, potrjujejo Izkušnje iz drugih krajev. Kakor je razvidno iz načrtov, no l>o stavba samo ponos gasilskega društva, ampak vse Oplotnice. Za gradnjo gasilskega doma vstavlja občinska uprava v vsakoletni preračun posebno postavko. V kratkem se bo pričela tudi nabiralna akcija po okolišu. Čeprav društvo samo dobro gospodari, bo treba še podpore od strani oblasti. II Celje, 4. novembra. Celjski okraj ni doživel tako zagonetnega zverinskega umora kot se je odigral v ponedeljek ponoči ob Voglajni v Čretu pri Celju. Orožništvo se je na vse načine trudilo, da bi zvedelo, kdo je umorjenka, in tako dobilo možnost razjasniti ta umor. Storski orožniki so, kakor emo i>oročali te dni, tako se je vsaj zdelo, prve uspehe že dosegli, in prebivalstvo je napeto in z vso pozornostjo sledilo časnikarskim novicam. Danes dopoldne pa se je bliskovito razširila po Celju in okolici novica, da Verbovškova Neža živi in da so bile vse preiskave brezuspešne, da no se motili pazniki, ki so spoznali na sliki — umorjeno Verbovškovo —, da se je zmotil celo njen mož, ki je snoči, ko so mu orožniki pokazali sliko umorjenke, zatrdili, da je to njegova žena. Okoli pol 12 dopoldne je prišla v pisarno g. dr. Ernesta Kalana na Kralja Petra cesti žena, ki se je ustavila v predsobi. Ko jo je koncipient po vprašal, kdo da je in kaj želi, mu je žena mirno odgovorila, da je Neža Verbovškova iz Zibike, ki je prišla k odvetniku zaradi svojega moža, od katerega bo zahtevala polovico posestva. Lahko si mislimo, kako začudeno in prestrašeno je pogledal koncipient ženo, o kateri je že vsa Slovenija govorila in o kateri so poročali časopisi, da je postala žrtev zverinskega morilca. Po prvem presenečenju pa je moral ugotoviti, da to ni ni-kak duh iz drugega sveta, ampak prava in živa Neža Verbovškova z dušo in telesom. Omenjena se je zadnje dni mudila na svojem domu v Zibiki. Danes je prišla v Celje, ker je dobila poziv, naj se zglasi v neki zadevi. O vseh fantastičnih vesteh, ki so krožile o njej, ni vedela ničesar in niti slutila ni, da jo je vsn javnost, znanci in celo njen mož spoznal za mrtvo. Pokazali so ji časopise, pri čemer pa je ostala povsem mirna. Med Verbovškovo in nesrečno umerjenko Je res neka podobnost v močni in veliki jrostavi, le da je Verbovškova preprosto oblečena in ni nosila nikoli kostuma, kakršnega je imela na sebi umorjenka. Ker je bila umorjenka slikana ležeča in od strani, ■seveda potez obraza ni bilo mogoče točno razbrati. Postava je po velikosti odgovarjala, na obleko pa najbrž nobeden natančno ni pogledal. Zato se je zgodilo, da so pazniki, ki so Verbovškovo poznali še iz preiskovalnega zapora, ugotovili, da je umorjenka identična z Verbovškovo, in da je to potrdil celo njen mož, ki jo je pač dobro poznal. Orožništvo je bilo seveda o resničnosti teh trditev prepričano, posebno, ko je pritrdil snoči še njen mož, dočim je sedaj spet zgubilo vsako sled. Vest, da je za splošno mnenje mrtva Neža Verbovškova »vstala od mrtvih« in hodi po celjskih ulicah, je seveda precejšnja sen zacija, in v Celju in celjski okolici govore samo o tem. Tako je oblast zopet na istem položaju, kot je bila na dan umora. Na Teharje, kjer je ležala mrtva žrtev, je prišlo nad 5000 ljudi, ki je pa niso sjioznali. Po Celju in okolici se širijo vesti, da je morda morilec pripeljal žrtev od drugod iti jo pustil ob Voglajni. Na drugi strani pa so se začele javljati osebe, ki so slišale v ponedeljek okoli pol 8 zvečer od strani Voglajne kričanjo in klicanje na pomoč. 2e pred dnevi smo poročali, da so to klicanje slišali otroci v barakah za Westnovo tovarno in neka gospa, ki se je vračala iz me«ta domov. Po najnovejših vesteh sta slišala to klicanje dva delavca, ki sta bila v službi pri plinskem generatorju v Westnovj tovarni. Gospa nekega celjskega brivskega mojstra se je vračala pozno okoli pol 11 ponoči z nečakinjo mimo mosta, ki pelje čez Voglajno, in sta videli sloneti na mostu moško in zensko osebo. Brez vzroka ga |e zabodel Maribor, 4. novembra. Mlad, 23-letni Jant sedi danes pred sodnik! mariborskega okrožnega sodišča. Gabrijel Denii iz Zg. Korene se zagovarja zaradi uboja in te lesne poškodbe. Dne 26. julija letos je v Zgornj Koreni zabodel mladega Viljema Vičanskija tci ga na mestu usmrtil. Ta junak noža je bil orne njenega dno zaposlen pri pretakanju šmarnici pri posestniku Živku. Pri tem poslu je nekaj ko zarcev popil, vendar pa ni bil vinjen. Nenadom! E a se jo začulo z drugega brega kričanje »au iks«. Kričal je Vičanski, ki se je vračal vinjet domov. Jedva je Deniš začul te klice, že ga j' nekaj prijelo, pogrnbil gumijevo cev ter odbite za Vičanslrim. Kmalu ga je dohitel in zaslišali & se klici: »Ubij me, ubij me, tu je srce.« Klical j zopet Vičanski, katerega je Denič očividno pre tepal. Naenkrat pa so klici utihnili. Ko so prišl ljudje pozneje pogledat, so našli Vičanskega • krvi ležati. Bil je že mrtev. Deniš ga je trikra zabodel, in sicer v vrat, v levo roko ter v levi stran hrbta. Kana na vratu je bila smrtna, ke mu je sunek prerezal sapnik in žile ter ee ji zadušil v svoji krvi. Danes se zagovarja Deniš i silobranom, kar pa vse priče zavračajo. Vsi sli kajo pokojnega Vičanskega kot izredno mirnegs in pridnega fanta, ki je le zaradi vinjenosti postal nekoliko prešeren. Nasprotno pa velja Deni! v vsej okolici za divjaka ter se zelo rad pretepa Danes se zagovarja tudi zaradi telesne poškodbe ki jo je zada) dne 29. junija tega leta v Spodnji Koreni Alojzu Lovrenčiču. Zabodel ga je namrei v glavo in v levo nogo. Razprava ob času poročila Se traja. IIT. občestveni večer za župnijo Marijiaegi Oznanjenja bo v nedeljo 6. t. m. ob 8 zvečer i frančiškanski dvorani z izbranim sporedom Sodelujejo: ga. Mira Danilova, članica Narod; nega gledališča, dalje gojenci drž. konservatorija g. Jože Osana, grlena. Ljudmila Polajnarjeva, gdčna. Štefanija Pavlovčičeva iu g Janez Lipušček ter orkester -pod vodstvom g Jožeta Osanc. Igro »Velika stvar je ljubezen1 izvajajo člana dramske družine franč. prosveti M. O. v režiji Milana Skrbinška, režiserja Nar gle-d. Predprodaja vstopnic v pisarni Pnx e* bon mm. Sedeži od 20 din navzdol, stojišča 4 din dijaška 3 din. Čisti dobiček se bo razdelil me začasno postavljen pokopališki križ, lii bo_ka-sneje postavljen na pročelje kapele. Pred križem bo s peskom posut prostor, kjer bodo ob pogrebih molitve za rajue. Na prosloru med glavnim vhodom in križem pa bo z betonskim robom ograjen prostor, na katerem bo krog 300 grobov. Tu bo tako imenovano kolektivno pokopališče, kjer bodo imeli tudi vsi enake nagrobije spomenike, ki jih bo dalo napravili cerkveno predstojnišlvo. Vse to grobove bo oskrbovala pokopališka uprava. Pri novem pokopališču bo nastavljen grobar-vrtnar, ki bo ves prostor sam oskrboval. Kdor bo želel biti tukaj pokopan, bo moral imeti le tak spomenik kakor vsi drugi — nizek kamen z napisom. Na vsaki strani tega kolektivnega grobišča pa bo šla cesta proti kapeli oziroma proti prečni cesti. Na drugi strani ob kolektivnem grobišču bo prostor za družinska meščanska grobišča, kjer bo vsaka družina morala vzeti vsaj dva grobova. Od severo-zapadne do nasprotne strani pokopališča bo segal lak pas meščanskih grobišč. Na tako imenovanih »meščajskih« grobiščih si bo lahko izbral prostor vsakdo, grobovi pa bodo morali biti vedno lepo okrašeni. Za zidane grobnice je namenjen prostor ob steni obzidja na strani proti Cirčičam. Za izredno lepe grobnice, ki bi stale samostojno, bodo rezervirani posebni prostori na vogalih cest in v pokopališkem »parku«. Med obzidjem in meščanskimi grobišči bosta na vsaki strani ležali po dve veliki polji za po-srmezne grobove ali grobišča, kjer bodo ljudje postavljali spomenike poljudne velikosti. Kultura narodov se poina po pokopališčih Ljubljana, 5. novembra. V naših srcih še ni potihnil poslednji zvok melodije praznika, ko se spominjamo svojih dragih rajnkih, jim prižigamo lučke in v duhu stopamo v ono kraljestvo, kamor bomo vsi prišli in od katerega nas loči le plast zemlje. V kraljestvo, v katerem bo za vse prostora In ki je za človeka, utrujenega od pehanja ln tavanja po zemlji, kraj miru in počitka, kjer se sprosti človeški duh in splava neskončnim in večnim mejam nasproti. V takem razpoloženju je snoči povedal mon-signor V. Steska na prosvetnem večeru poslušalce po krajih, ki so zunanji odsev narodove srčne dobrote ali slabosti — po pokopališčih. Ze od nekdaj je človek težil za tem, da dft viden zunanji izraz za to, kar ga teži, kar je izgubil, Še tako primitiven človek je dal svoji notranji potrebi izraza v tem. da je onim, ki jih ni več, postavljal spomenike. To je bil kraj, ki je slehernemu veljal za svet. Sprva je bila to preprosta gomila, žara ali situla, kjer so počivali ostanki rajnkih. Narodi imajo različne načine, kako postavljajo spomenike. Egipčane občudujemo še danes zaradi njihovih ogromnih piramid in mumij, ki so še do danes, po tolikih^ tisočletjih, ohranjene. Na zunanjo stran so Egipčani slikali prizore iz posmrtne sodbe, kako bog pelje človeka k sodbi. Grki so pokopavali v sarkofagih^ in od teh ter Etruščanov so se tudi Rimljani učili, ki so pozneje ustvarili ogromne in veličastne spomenike kot Hadrianov spomenik itd. V gotski in renesančni dobi so na ploščo, kjer je rajnki počival, izklesali njegovo podobo. To so bili običajno grobovi plemstva, ljudstvo pa je na grobove poslavljalo lesene križe, ki so jih vremenske ne-prilike kmalu uničile. V dobi, ko kristjani svoje veroizpovedi niso smeli še javno izpovedovati, so svojce pokopavali v katakombah. Pozneje so katakombe pozabili in v 16. stol. so jih zopet odkrili. Preidemo v dobo, ko so začeli ljudje postavljati spomeniko kot smo jih navajeni. Vsak narod pač na svoj način skrbi in goji za lepoto pokopa-Jišč. Kakor rečeno, pa je pokopališče zunanji Izraz notranje lepote. Mi imamo na našem podeželju, zlasti po mestih, lepo urejene božje njive in spomenike, ki so nekateri lepe umetnine. Predavanje so pojasnjevale skioptične slike, ki so kazale najrazličnejše spomenike in pokopališča. In videli smo, da naše ni eno najzadnjih. V petek 11. novembra bo predaval prof. J. Mlakar: V kraljestvu Dolomitov. Še nekaj na račun občinstva: Želeti bi bilo, da ljudje prihajajo k predavanjem pravočasno, Kajti zelo mučno je za predavatelja kot za poslušalce, če morajo poslušati skrivnostno šumenje zamudnikov. Zrnca izpod Konjiške gore Za delavsko kuhinjo. Zima prihaja in z njo mraz, ki utegne meti drugim tudi zelo nagajati delavstvu usnjarske tovarne in »Alfe«. Natši delavci namreč nimajo kotička ne poleti ne pozimi, kjer bi pošteno obedovali in si oddahnili. Jedo kjerkoli je pač, stoje ali so(|c, kos kruha s klobaso ali slanino; redkim prinesejo svojci kosilo, malokateri se zatečejo v gostilno. Da je to silno nerodno in nezdravo, si sleherni lahko misli. Predlagamo vsem v premislek in izvedbo, naj se osnuje delavska kuhinja (menza), kjer bo delavstvo deležno poštene hrane in prostora za odmor. Prav je povedal. Prod nedavnim je prišel v neki lokal na področju slovenjekonjlške občine starejši kmečki očanec, ki mu bo že preko sedem križev (obe imeni zamolčimo). Ko mu je uslužbenec postregel, se je med njima razvil kratek, a zato jedrnat razgovor. Uslužbenec: »Oče, koga boste volili?« Očanec: »Nekoga bom žel« _ >Mačka volite, on bo dosti naredil!« — »Ne, Mačko pa nel Kaj sc on sploh med Slovence vtika? Kaj pa njega Slovenija briga? On se naj dol na Hrvaškem »m jemle!« Nestrpni opozicionalni agitator je spričo možatega nastopa in strumnih besed starega slovenskega zavednega očanca klavrno povesil pogled. Novo javno delo. Na področju naše občine se v kratkem prične novo javno delo: gradnja okoliškega vodovoda izpod starega gradu (od kmeta Zimcrla) do trškega zbirališča. Nova naprava lic bo važna samo za posestnike ob napeljavi, temveč tudi za ves trg. ker bo sedanji trški vodovod s tern ojačen. Občina pa s tem vnovič' dokumentira svojo veliko delavnost. Odpusti iz podjetja »Alfa«. Pred nedavnim je bilo iz tukajšnjega podjetja industrije čevljev »Alfu« odpuščenih nekaj desetin delavcev in delavk zaradi pomanjkanj« del«. Ukrep vodstva je samo začasen, S pokopališča. Marsikdo, ki ni bil še letos na pokopališču, se je na dan Vseli svetih čudil popolnoma drugačnemu licu, ki ga je dobilo pokopališčo z dosedanjo delno preureditvijo. Lepoto zuso tvori cesta od nad župnijske kapele dalje. Ko bodo vsa dela končana, pa bo naše pokopališču? res lep, miren dom pokojnih. Občinska hiralnica, ki se nahaja v nekoliko preurejenem poslopju prejšnjega Lam-prechiinuma. j« va*en za\od te vrste pri nas. Z ustanovitvijo je sedanja občinska morava iz-oričala na nazoren način svoje delo. Saj sta ji Deveto kolo ligaškega prvenstva V Belgradu: Bask s Ljubljana in Jugoslavija s Gradjanski (Skoplje). V Zagrebu: Hašk : Gradjanski (Zagreb). V Sarajevu: Slavija (Sarajevo) : Jedinstvo. V Splitu: Hajduk! BSK. V Varaždinu: Slavija (Varaždin) s Šparta. Ljubljančani smo torej tudi jutri brez ligaškega programa, za našo Ljubljano pa je to za Skopljem in Varaždinom že tretji zaporedni izlet na tuja igrišča, To poit gredo naši v Belgrad. Proti Basku jim ne moremo pripisovati mno.go izgledov na zmago. Bask je favorit ža naše reprezentativce, pa smo prepričani, da se bodo borili do zadnje minute in da bodo prinesli domov časten rezultat. Dosedaj 6mo dvakrat upali na uspeh, vendar drugi 6c* boljši in zato ne gre valiti še večje krivde na naše igralce, £eš, da eo za nič. Upajmo, da se bo še nam enkrat sreča nasmejala. Tekmo bo sodil mladi Novosadčan Nikola Popovič, ki bo prestal jutri ognjeni krst za presojo ligaških tekem. V drugi tekmi nastopi Jugoslavija proti Sko-pljancem. Po osmih golih, ki jih je prejinjo nedeljo dobil Gradjanski «d Haška, sodeč, računamo na gotovo zmago Jugoslavije, ki bo hotela e slično razliko v golih prehiteti Haška, s katerim ima isto število pik. Tekma utegne Jugoslavija vzeti prav resno in bo skušala zmagati z visokim rezultatom. Tekmo bo sodil naš sodnik Čamemik Anton. V Zagrebu imajo svoj derby. Srečata 6e Grad-jamski in njegov večni nasprotnik na igrišču in za zeleno mizo Hašk Gradjanski bo moral jutri nastopiti brez Brozoviča in Lešnika, ki ne moreta igrati radi poškodb, ki sta jih dobila v Sarajevu. Hašk pa se je močno razigral, kar je pokazal že prejinjo nedeljo proti Istoimenskemu klubu iz Skoplja. Bosrba bo vsekakor zelo ostra Jedinstvo gre na vroča sarajevska tla, kajti če je vse to res, kar pripovedujejo igralci in funkcionarji Gradjanskega, je v Šeher-gradu res pravi pekel. Najbrž vsa reč ni tako huda in jo Gradjanski gleda le bolj skozi prizmo svojega poraza. Jedinstvo je napravilo tri zaporedne podvige, ki so presenetili dosedaj vse. Če bo ta robustna in kondicijsko sijajno razpoložena enajstorica zmagala še Jutri, potem pride Jedinstvo naenkrat iz zadnjega dela tabele v gornjo hišo. Zelo zanimiv bo tudi rezultat tekme v Splitu, kajti če zmaga BSK, ga lahko smatramo skoraj za novega prvaka za leto 1938-39. BSK bi potem takem šel v drugi del prvenstva s 4 točkami prednosti in zraven tega ima še vse važne tekme doma. Hajduk kaže, da je letos 6labši, kot pa je bil druga leta, vendar ni izključeno, da bo prav proti BSK-u zaigral odlično, tako kot zadnjič proti Hašku. To važno srečanje bo 6odil sodnik Podupski. V Varaždinu se bosta spoprijela dva prccej enako močna kluba: domača Slavija in zemunska Šparta. Ob takih srečanjih imajo domačini prednost in zato lahko tudi pričakujemo zmago Varaždinske Slavije. Sodil bo pa Rakič Milan, Za jutri 6e toTej obetajo prav lepe borbe, prihodnjo nedeljo bomo pa že v Ljubljani lahko gledali zemunsko Šparto, Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Izza naših meja I£rai Barometer-sko stanje Tempe« ralur« » C' — K It S* 1 C !& Veter (smer, iakost) Pada- vine . ^ c n S a s vrsta Ljubljana 765-fc 11-5 8-0 83 9 ENE, _ — Maribor 763 1 13-6 6-0 80 5 0 — — Zagreb 769-2 140 •2-0 90 10 0 — — Uelgrad itn 160 2-C 93 5 0 — — Sarajevo 7634 15-0 o-c 90 0 0 — — Vis 769-0 13-0 8-0 90 4 NVVj — — Split 763-7 17-0 10*( 70 4 NEs — — Kurnboi 767 1 17-0 12-0 80 0 N, _ — Rab 7702 130 10-0 80 5 0 _ — OuaroBnu 7C6 S 19-0 5-0 7j 6 NE, — — Roparski napad pri Renčah. Na poti med Renčami in Gradiškulo je neznanec napadel 41-letuega Leopolda Vinklerja, ki so je vračal ponoči domov. Neznanec, ki je stal skrit ob cesti, je oddal na Vinklerja dva strela iz samokresa. En strel ga je zadel v trebuh, da se je Vinkler le s težavo privlekel do bližnje hiše. Od tu ga je odpeljal avto v goričko bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Poškodba ni prav težka. Zakaj je neznanec, ki je potem pobegnil, izvršil napad, ni znano. Stroga obsodba. Ker je prekoračil mejo brez uradnega dovoljenja, je bil obsojen pred goriškim sodiščem Ludvik Bedenk lz Idrije na 6 mesecev zapora in 3000 lir denarne kazni. Pri njem so baje našli tudi nekaj vtihotapljenega blaga. Smrtna nesreča pri delu. V Logu pri Podselu se je zgodila pretekli teden težka nesreča. Ob Soči grade namreč velike električne naprave, in ko je skupina delavcev kopala, se je nenadoma zrušila večja plast kamenja, ki je podrla več. delavcev, od katerih je Josip Fabrioij tz Vidma obležal mrtev z zlomljeno hrbtenico. Dva druga delavca sta pri tem dobila lažje poškodbe. Veliko darilo Trstu. Mussolini je poklonil od 1 milij. lir, ki mu ga je gal na razpolago vele-podjelnik in bivši finančni minister Volpi, Trstu 750.000 lir, in sicer predvsem raznim fašističnim organizacijam. Tržaški promet se dviga. Uvoz v tržaško luko kaže v primeru z lanskim letom v prvih 10 mesecih dvig za 1,<34)8.568 stotov. Ravno tako je naraste! za preko 1 milij. ton tržaški Izvozni promet, ln sicer po morju. Največji uvoz po morju je Izviral lz ostalih Italijanskih pristanišč. Po železnici Je Iz Inozemstva prišlo največ v prvem polletju 1088 iz Češkoslovaške, in sicer 1,(>64.070 stotov, kateri sledi Nemčija, dočim je v izvozu bilo ravno narobo. tako naretkovali skrb za reveže in velikost nove občine, v kateri so vsi občani po lotu dni ob-stoia ‘bili že deležni velike blasoduti. Vremenska napoved: Spremenljivo, deloma oblačno vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: lz noči do pol 10 je bila nizka in gosta, nato pa do 11.10 srednje gosta megla. Ob 11.40 je posijalo skozi meglo sonce, zjasnilo se je pa šele ob 12.30, ko se je megla dvignila. Ob 13.10 so se pojavili na več krajih lahki visoki oblaki, ki so se vedno bolj širili in spreminjali v srednje in nizke; ob 15.50 je bilo popolnoma oblačno, tako je ostalo dalje v noč. Od 14.30 dalje je pihal jugozapadni veter. Koledar Danes, sobota, 5. novembra: Zaharija. Nedelja, 6. novembra: Zahvalna. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Mestno zdravniško dežurno službo bo od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj vršil mestni zdravstveni svetnik dr. Franta Mie, Poljanska cesta št. 15-11, telefon št. 32-84. Zaradi obračuna vsesvetske akcij« so napro-šeni vsi, naj na stojnicah ali kjerkoli zbrane odkupnine prineso vsaj do ponedeljka opoldne v mestni socialni urad v pritličju Mahrove hiše ali pa v Mestni dom. Na koncertu v ponedeljek 14. t. m., ki ga bo izvajal Ljubljanski kvartet (Pfeifer, Stanič šu-šteršič in Mliller), se bo prvič javno izvajal v Ljubljani kvartet znanega violinista Riharda Zike, ki je bil po prevratu koncertni mojster našega opernega orkestra, pozneje primarij znanega Zi-kovega kvarteta. Zikov godalni kvartet ima tri ,5ta7^e ter je bil nagrajen na festivalu v Ženevi 1. 1930. I oleg Zike bo izvajal godalni kvartet na tem koncertu še Beethovnov kvartet op. 59 št. 2 v e-£>°lu to Verdijev kvartet v e-molu. Najpomembnejši koncert letošnje sezone bo ponedeljkov koncert Glasbene Matice ljubljanske, na katerem se bo izvajalo Škerjančevo delo »a soli, zbor in orkester Zedinjenje. Krstna izvedba tega dela bo na slavnostnem koncertu, ki spada v okvir prireditev mestne občine ljubljanske o!> <20 letnici našega osvobojenja in zedinjenja. Po-Beben poudarek koncertu daje tudi dejstvo, da Je . • MatIca obveščena od maršalata dvtira Nj. Vel. kralja, da je prevzel kralj Peter II. pokroviteljstvo tega koncerta. Izvaja se celo večerno simfonično delo, solistične vloge pojo filani naše opere gdč. Valerija Heybalova, ga. Mila Kogojeva, g. Svetozar Banovec ter ravnatelj Julij Betetto. Pevski part bo izvajal pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske, orkestralni pa orkester ljubljanske Filharmonije. Vodstvo koncerta bo v rokah zborovodje Matičnega pevskega zbora ravnatelja Mirka Poliča, ki je vodil vse skušnje od prve do poslednje za krstno Izvedbo tega najpomembnejšega dela novejše slovenske glasbene literature. Skladatelj Škrjanc je izredno plodovi! in je v poslednjih 2 letih komponiral poleg Zedinjenja še Prešernov sonetni venec za soli, moški zbor in orkester, ki pa še čaka koncertne in krstne izvedbe. Simfonična kantata Zedinjenje je izredno važno in pomembno delo naše literature in na krstno izvedbo v ponedeljek 7. t. m. ob 20 v veliki unionski dvorani ponovno opozarjamo. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice, ravno tam tudi sporedova knjižica, ki prinaša analizo dela. Okrožni urad za zavarovanje delavcev r Ljub ljani je izdal brošuro: »Pravice delavcev«, katero je priredil ravnatelj g. dr. Bohinjec. V brošuri so na 179. straneh na lahko umljfv način opisane posamezne določbe zakona o zavarovanju delavcev in drugih predpisov. Knjižica je važna za delavce, delodajalce, občine in dr., ki imajo opravka z delavskim zavarovanjem. Dobi se pri vseh urado-vih poslovalnicah za ceno 5 din. Začetek poljubno znanstvenih predavan} Prirodoslovnega društva. Prirodoslovno društvo otvo-ri svoja poljubno-znanstvena predavanja za letošnjo sezono s predvajanjem filma »Življenje v morju«, ki ga je naredil sin bivšega francoskega ministrskega predsednika g. Painleve. Predstava filma bo ob sodelovanju Francoskega instituta in Jadranske straže, in sicer v torek 8. novembra 1938 točno ob 18 v dvorani kina Sloge Ljubljansko gledališč* Drama. — Začetek ob 20.' Sobota, 5. novembra: Žene na Nkkavuoriju. Izven. Znižane cene. Nedelja, 6. novembra, ob 20: »Trideset sekund ljubezni.« Izven. Opera. — Začetek ob 20. Sobota, 5. novembra: »Traviata«. Gostuje Zla ta Gjungjenac-Gavella. Izven. Nedelja, 6. novembra, ob 15: »Mala Flora-my«. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. — Ob 20: »Grofica Marica«. Izven. Znižane cene. . Programi Radio Ljubllana Sobota, 5. novembra: 12 V pisani vrsti se nloM. vrtijo, zvoki poskoftnl i>o etrn hitijo - 1S.1S Poročilu — U Napovedi — 18.20 V pisani vrsti se ploS8e vrtijo, jvokl poskočni po etru hitijo - 14 Napovedi - 17 Otro 8ka ura: a) Helinn LasrorlOff: Kako je Nlels Holaarsen popotova e divjimi Bosml. Povest v nadaljevanjih: b> OaBperSek - 17.80 Preelod sporeda - 18 Za delopust dira Radijski orkester) - 18 40 dogovori s poslušalci — 19 Napovedi, poročila - 16.30 Nac. nra — 1J.S0 Be •odn k prazniku (sr. Fr. S. Flnlgar) - 20 O zunanji politik) (sr. Jirodnlk dr. AloJzlJ Knhar) _ 50.H0 Prenos akademije Iioalje koroSklh borcev lz Kazine S! Na povedi, pometla — 22.18 Za sabavo lu oddih (plošče). Drugi programi Robota, 5. novftmbra: Belgrad: 20 Skaderskl večer 22.15 Zabavni koncert. — Zagreb: 20 Opera. — Sofija: 20 Vokalni koncert, ‘22.H0 Bolgarska snltft. — Varšava: 19.15 aZbavni koncer, 21 Opereta, 23.15 Plesna irlasba. — Budimpešta: 19.25 Zbor, 20 Tir ra. Uprava in ravnateljstvo Kranjske industrijske družbe Boj za življenje in smrt med slonom in tigrom Angleški iskalec slonove kosti je na koncu svojega potovanja po Vzhodni Afriki bil priča bo,ju med mladim slonom in tigrom. Ta zgodba, oziroma boj nam kaže, da poznajo tudi živali razne »trike« in da tudi med živalmi ne velja samo »moč pesti«. Ta nabiralec je imel redko, skoraj edinstveno priliko: biti priča boju med mladim slonom in tigrom in ta od začetka do konca. Takole pripoveduje: Že dva dni smo zasledovali krdelo slonov, ne da bi se jim mogli približati na strel. Končno smo se jim tretji dan toliko približali, da bi lahko streljal. Ustavili so se na bregu reke in so bili nenavadno nemirni. Ze sem dvignil puško,, pomeril in sem hotel sprožiti. Kar sem zapazil, da se na moji desnici ne daleč od mene nekaj giblje. Nisem imel niti toliko časa, da bi dobro pogledal, že e nekaj rumenkastega skočilo čez grm in skočilo la hrbet mladega slona. Iznenadena žival je moč- no zarjovela V6led strahu, toda tiger je že krvoločno grebel po slonovem mesu, kakor da bi hotel priti do slonovega srca. Kakor hitro je slon hotel zagrabiti tigra z rilccm, da bi ga odtrgal raz sebe, je ta hitro rilec s šapo spretno odbil. Ko je slon spoznal, da si z rilcem ne more pomagti, se jc vrgel na tla in se začel valjati. Poda tiger se ni dal presenetiti. Odskočil je v stran in čakal, da je slon vstal in sc pognal zopet kakor 6trela na hrbet svojega nasprotnika. Proti koncu se je zdelo, da je slon začel pripravljati bojni načrt: z vsakim padcem se je bolj približal reki. Tako se je bil boj na bregu, dva metra od vode. Ko je slon dosegel, kar je nameraval, je čakal, da bi tiger zopet skočil naj. Ko se je tiger res zopet znašel na slonovem hrbtu, se je ta s tigrom vred prekobalil v vodo. Tiger ie šele sedaj spoznal slonovo zvijačo, pa je bilo že prepozno. Slon je strahovito zarjul, popadel z rilcem tigra, ga potisnil pod vodo in ga tiščal toliko časa, dokler ni čutil, da so krčeviti tigrovi gibljaji popolnoma prenehali in da je tudi voda nehala vreti na površje. Tedaj šele jc izpustil iz svojega objema sovražnika, ponosno odplaval na nasprotni breg ter izginil v gozdu. Deset bratov in njihova usoda Mnogo gorja je prinesla in zapustila svetovna vojna in mnogo njenih žrtev še danes životari, dokler jih ne bo odrešila smrt. Marsikdo, ki je v strelskih jarkih ušel mrzli svinčenki, je prinesel s seboj spomin, ki ga bo spremljal do smrti. Te dni je umrl v Rouenu 100 odst. invalid Avgust Ruelland, v starosti 61 let. Podlegel je posledicam, ki mu jih je zapustila svetovna vojna — bil je popolnoma hrom. Tudi njegov brat Ksaverij je umrl 1. 1931. za posledicami, dobljenimi v vojni. Bil je namreč zastrupljen od plinov in to ga je spravilo v grob. Poročnika A. Rfiellanda bodo pokopali v domačem kraju, v Parameju, kjer se ena izmed ulic imenuje Ulica šestih bratov Ruelland. Zukonca Ruelland sta imela osemnajst otrok Ko je izbruhnila svetovna vojna je bilo vpoklicanih deset bratov, od katerih jih jc ostalo šest v strelskih jarkih. Prvega, poročnika znavov, so ubili 1. 1915. v Arrasu; drugega, pešadijskega korporala leta 1915 v Champagni; tretjega, iopničarskega podčastnika 1. 1916 pri Verdunu; četrtega, očeta osmih otrok v starosti od 6 mesecev do 8 let, 1. 1916 in četrti, poročnik lovcev je padel 1. 1918 na gori Kenimel. Sesti, abbe Ruelland, jc opravljal svoj duhovniški poklic v Argentiniji. V vojsko je vstopil kot korporal, prestopil k lovcem in postal stotnik 23. polka ter vitez Častne legije in štirikratni častni meščan. Ta jc padel oktobra 1. 1918 v Somme-Py. Od desetih bratov Ruelland živita danes samo še dva: Stanislav, vitez Častne legije, ki je služil pri 247 polku in se sedaj nahaja v Združenih državah ter Karel, stotnik v svetovni vojni in vitez Častne legije. Od 1. 1918 do 1924. je bilo tudi poslanec za okraj Ille-et-Vilainc. Danes zvečer ob osmih bo v Delavski zbornici prosvetna akademija grafičarjev! »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. MeseSna naročnina 12 din, ca Inozemstvo 25 din. Hrednigtvo: Kopitarjeva ulica G/III. Telefon 4001 do 400S. Uprava: Kopitarjeva ulica G. Za Jugoslovanako tiskarno v Ljubljani: K. Čef. Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Jože Košiček. Izpolnjujoč bridko dolžnost sporočamo, da je gospod ravnatelj inž. LEO DOSTAL Hervey Allen: 117 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Le luči na nebu so se bliskale, te in nekaj ptičev, ki so obletavali adjo in jo spet zapustili. Morski volk je bil še vedno tu in večkrat idaril poln pričakovanja ob stranske stene ladje. Mornarji so prisegali na življenje in smrt, da čaka ta stvor na nekoga. Napol v šali so koekaii in vlekli srečke. Pripeka je dušeče pritiskala na iadjo. Nekoč je padel žreb petkrat po vrsti na dečka Polla. V slc-iečl noči je slišal mornarje v svoji bližini, kako so šepetali, nakar ie je splazil v temi iz prebivališča in zbežal nazaj k donu Ramonu. Antonio je jasno opazil: avtoriteta, ki si jo je bil pridobil ined 'iluirjem in v kratkem času zatem, je 7. nočjo vred zdrknila iz nje-'ovili rok. Ljudje so se spet oddelili v prebivališče ter se za po-elja z zgornjega krova niso niti najmanj zmenili. Dnevno so mogli a/,deliti le po pol pinte vode na moža — pa še to je moralo skromno alogo kmalu izčrpati. Sto milj za obzorjem je bila suha zemlja. Toda tega moštvo ni vedelo, sicer bi prav gotovo skočilo v čolne, rtorje je kazalo vedno isto nespremenjeno barvo, v zraku je migo-ala zadušna napetost, večno pričakovanje hudega, ki se nikoli ne >o zgodilo. K temu se je pridruževala še strahotna tišina in prežeči, liorski volk — moralo je priti do izbruha. Osmi dan je prišlo iz gornjega krova odposlanstvo, ki je z nrkim naglasom zahtevalo, naj brat Franfois prosi za veter. Ubogal e, toda izdalo ni nič. Deveti dan so deleže vode spet zmanjšali na lolovico. Da so se med ljudmi kovali neki tajni načrti, sklepi, se e Antoniu in podčastniku Sollerju zdelo jasno, ko sta obdana od Ui Bon ga in oboroženih njegovih ljudi razdeljevala vodo in rum. /se upanje je Antonio polagal na svoje mohamedance. Spadali so ; notranjeafriškemu plemenu Fullahov, ki so pogosto s svojim vod-likom v majhnih četah prihajali k obali in si v nekaj letih po-norske službe, večji del na ladjah za sužnje, zaslužili za ostanek svojega življenja potrebni košček denarja. Antonio jih je hotel za-irdno prikleniti nase: podaril jim je dva zaboja rdečega sukna in im obljubil, da jim bo po prihodu še več takega dal. Razen tega itn je odpustil eno leto njihove službe na ladji. Glede tega, kar ie je tedaj skrivnostno pripravljalo, pa niso bili na njegovi strani. l’o je vedel dobro. Tudi iz Ali Bonga ni veliko iztisnil zase. Kar bogovi naklonijo, je dejal orjak, to dobrega mohamedanca ne briga dosti — zadržal se bo mirno ter se ne bo vmešaval. Pozno ponoči je Antonio odvedel Juana, ki je imel stražo na palubi. Naslonil se je na jambor, da ga je pokrila senca. Pri krmilu ni bilo “nikogar. Mislil je sprva, da je sam na krovu ob krnu. Cul jc, kako je kapljala rosa od dremavih jader. Nenadoma je zagledal glavo in pleča dečka Polla: ležal je na blazini brala Franvoisa na krovu kapitanovega čolna, ki je bil pritrjen v svojih tirnicah na zgornji krov. Sprva je Antonio mislil, da deček spi, nato pa je videl, da so bile njegove oči odprte. Izraz na njegovem temnem obrazu je bil tak, da ga ni pozabil: gledal je tja proti zvezdam, a iz njegovega steklenega pogleda je govorilo neke vrste zamaknjenje. Še vedno je bil na zunaj lep, toda njegove poteze so bile nekako plitke in svojevrstno zavite, kakor če se odlomi vodna roža in se že nalahno suši ter jo pri teni brez nadaljnjega tira lok navzdol. Antonio je stal, kakor okamenel in. ko se je kar iznenada prikazala čez rob čolna kapitanova postava, ga je spreletel mraz. Kapitan še je ozrl okrog sebe in ko ni nikogar videl, je splezal iz čolna in se splazil tiho stran. Šele ko so je neposredno pred Antoniem vzravnal, je zapazil njega, kj je na jamboru slonel. Moral se je hudo prestrašiti, kajti glasen krik se je izvil iz njega. Kar je temu sledilo, ni bilo Antoniu nikdar popolnoma jasno. Morda so vsi tajno naokoli skriti ob rezkem kriku .mislili, da je njihov naklep odkrit, ter so zaradi tega zdfveli na krov ob krnil, ali pa je nenadni glas enostavno pretrgal neznosno desetdnevno napetost brezvetrja. V vsakem primeru je krik komaj da zdrknil raz usta dona Ramona, ko je že tropa deset ljudi padla po njem. Antonio je imel le še toliko časa, da se je spustil skozi luknjo kajute. V senci jambora ga niso videli. Napol viseč se je držal za stopnišče, potegnil svoj samokres in meril na štirikotnih nad svojo glavo, ki ga je osvetljeval mesec. Naj se zgodi karkoli, za vsako ceno je hotel držati kajuto. Toda nihče se ni pokazal v svetlem četverokotniku. Le na krovu se je razvil peklenski hrušč. Zaslišal je grgrajoči glas dona Ramona. Očiyidno so ga hoteli ubiti — na vsak način pa je čul, da je moledoval za milost. Antonio se je obotavljal, da bi takemu človeku priskočil na pomoč. Seveda njegov strah pred smrtjo je zadosti pristno zvenel — a naenkrat je Antonia znova spreletel mraz: don Ramon je cvilcče prosil, naj dečka ne vržejo čez krov. Antonio je zdvojen zavpil po Juanu in slekel po lestvi navzgor. Ko se je z glavo in rameni privlekel skozi luknjo, je čul tuljenje od strahu, kakor ga ni še nikoli slišal. Kar se je potem zgodilo, je minilo v hipu: nekdo je potegnil dečka iz čolna, na katerega se je obupan prižel, ga zgrabil čez pas in ga zavihtel visoko v zrak. ki jo moral zaradi Hudega obolenja pred kratkim izstopiti iz našega podjetja in iskati zdravja v Švici — tam nenadoma umrl, zadet od kapi. Pokojni ravnatelj je v času osemletnega sodelovanja posvetil vso svojo delavnost, svoje bogato znanje in svoje velike izkušnje na polju železarstva in plavžarstva koristim naše industrije. Njegove velike zasluge mu zagotavljajo, da mu bo med nami za vse čase ohranjen časten spomin! Jesenice, dne 4. novembra 1938. Kot plaz se je valila tolpa v prebivališče. Za trenutek je videl otroške ude, kako so kot cepec zabingljali proti svetlemu nebu, nato pa je slišal le ploskovit udarec. Antonio je hotel že skočiti tjakaj, pa je zašel v kopico, ki se je valila nazaj. Padel je Ija in se prekopicnil, a njegov samokres se je sprožil. Ko se je spet postavil na noge, je bila siva paluba, na kateri so se prej valili duhovi, popolnoma prazna. Stal je sam na luninem svitu. Zdelo se mu je, da je bilo vse strahoten sen — pravkar so je šele zbudil. Silno neprijeten smeli ga je prevzel. Pri tem je pa začutil, da so ga strahovito bolela prsa in rebra. Na uho mU je udaril cvileči, grgrajoči glas. Don Ramon je stegnil roke v zrak. >Zastonj,« je zakričal. »Prekasno!« Opotekal se je, a z ustnic se mu je cedila kri. Antonio je stekel na zgornji krov in pogledal ven. Dolge milje daleč se je razprostiralo morje, gladko in svetlikajoče se kot živo srebro. Nič se ni dogajalo na tej bliščeči se ploskvi. Morski pes je že odšel. Naslednjega jutra je zavel lahen veter in pognal »Ariostatico« naravnost proti Afriki. Ze do opoldneva je naredila precejšnjo pot. Proli večeru so zagledali ravno obalo ler so skozi vso noč prižigali plamenice, da bi priklicali pilota. Milje daleč je skakljal rdeči mrtvaško svečani blesk po črnem morju. Slednjič jo odgovoril s kopnega podobni plamen. SEDEMNAJSTO POGLAVJE. Posadka gro na kopno. Ponoči se je »Ariostatica« s počasno vožnjo vse bolj približevala kopnemu. Ob jutranji zarji so jo končno ustavili, da je vzdolž obale plula, da jo bilo premikanje komaj še opazili. Večkrat se je neprostovoljno dvignila, če jo črni hrib valov od zunaj udaril pod njo in smuknil proti obali. Nenadno so je dvignilo sonce iz nizkega duhtečega pragozda, ki se je, kakor daleč je neslo oko, razprostiral proti vzhodu. Zrak je postajal bolj vroč in prozoren, a istočasno so izpuhteli v to jutro neštevilni sivi stebri sopare in dima, kakor da bi vso naokoli ponoči ugasnili taborni ognji. Kakor z žejnim jezikom mačka je sonce polizalo vso vlago. V eni sami uri je poslal zrak modrikasto bel in migotajoč kakor v notranjščini plavža. Antonio je spoznal: bila je ploščata, zla in molčeča zemlja. Nobena vesela pesem se ni dvignila iz negibnega morja bambusovih vršičkov na vzhodu, kakor so ga na primer prijazni gozdovi kubanski zapeli soncu v pozdrav. Le glas Oceana se je čul. Na videz tih in nepremičen, je vendar drsel nepotrpežljivo tja čez robove otokov, ki so se v dolgi verigi vlekli prav do ravnega obzorja, kjer so nepregledne vrste enoličnih lagun zastirale pogled, , , ’ . . i;. .. ^