SLOVENIJA- "SPECA LEPOTICA" stran 2 UR!ZEM • ČASOPIS ZA MENEDŽMENT IN TRŽENJE V TURIZMU• LETNI!< IX/85 • Ol~::-~::_ ~..:.-. · ~:;:....,, - - - - . - - Slika 4: Sekundarna in primarna publiciteta4 100% 80% 60% 40% 20% 0% - deležobjav sekundarna publiciteta primarna publiciteta 10 8 4 -2 -4 -6 -8 -10 4 Grafikon prikazuje delež objav primarne in sekundarne publicitete. Slika 5: Sekundarna in primarna publiciteta po državah > "' :g >N "' :g o 30 -~ ,t;:; 20 10 • primarna publiciteta 10 -4 -6 -8 -10 Slika 7: Pojavljanje tem o slovenskem turizmu v obdobju od 1. januarja do 30. junija 2005 320 - število objav --e-- ocena naklonjenosti 10 280 240 > 200 "' ., :g o 160 :~ 120 ·2 o 1 "' -2 ~ -4 80 -6 40 -8 -l-'"--i....---.....--1-'"--i---...+---+ -1 O se nahaja neposredno ob termalnem izviru,« piše italijanski Guliver. »Otočec ima pravljično lokacijo na otoku sredi Krke,« je navdušen The Herald in nadaljuje, da ga je slovenska vlada razglasila za kulturni spomenik. The Herald prav tako zapiše, da je Otočec priljubljeno mesto za poroke, saj »nje- gova zgodovinska okolica nudi romantično vzdušje, ki ga ni moč kupiti z denarjem«. 1.8 Savinjske Alpe V pomenskem sklopu Savinjske Alpe je bilo največ objav o Celju in Termah Laško (17). Sledita Rogaška Slatina in Terme Olimia s po sedmimi objavami. Pojavljanje Celja v nemških medijih je bilo povezano z gostovanjem nemške nogomet- ne reprezentance, ki je s Slovenijo odigra- la prijateljsko tekmo v Celju. Pravi navijači svoje ekipe namreč spremljajo vsepovsod. Leipziger Volkszeitung je zapisal, da je »Celje znano predvsem po stropu v viteški dvora- ni starega dvorca. Poslikava še danes zbuja začudenje pri obiskovalcih, saj imaš občutek, da gledaš neposredno v nebesa.« Avstrijski Traveller je poročal, da so Terme Laško letos praznovale 150. obletnico svoje- ga obstoja. Leicester Mercury pravi, da imajo Terme Laško »dolgo zgodovino zdravljenja. Okrog 30 odstotkov gostov je prišlo zaradi zdravstvenih razlogov, ne pa zaradi lepote. Pred kratkim so se te terme ponovno uveljavi- le kot turistični center za tiste, ki želijo ohra- niti ali izboljšati svoje zdravje in kondicijo. « II Piccolo piše, da je »zdravilišče Rogaška Slatina znano po celem svetu, saj je gostilo že Franca Liszta«, Gioa pa dodaja, da je že cesar Franc Jožef rad počitnikoval v tem zdravil i šču . Reisemagazin iz Avstrije navaja, da so Terme Olimia po posodobitvi storitev postale eden vodiln ih wellness centrov v Sloveniji. II Piccoli pravi, da »v Termah Olimia med dru- gim ponujajo tudi kopeli v chardonnayju in čokoladi, imajo pa tudi enega najmodernej- ših in največjih centrov savn v Sloveniji«. Podobno navaja tudi Fitness Management lnternational iz Nemčije, ki pravi tudi, da se »Slovenija šele podaja na pot trženja we/1- ness storitev«. » Terme Olimia imajo več kot 30 let tradicije na področju rehabilitacije in zdravljenja, danes pa je to eden najboljših wellness centrov v Sloveniji. Idejo za veli- kanski kompleks je dala občina,« še dodaja nemška revija. 1.9 Pomurje V pomenskem sklopu Pomurje je bilo naj- več objav (20) o Radencih. Sledijo Moravske toplice s 17 ter Goričko z osmimi pojavlja- nji. Poročanje o Radencih in Moravskih topli- cah smo zasledili predvsem v objavah, ki so predstavljale oziroma omenjale vsa sloven- ska zdravilišča . Terme Radenci so po poroča ­ nju avstrijskega Eurocityja »vodilni rehabilita- cijski center za bolezni srca, ožilja in jeter«. Leipziger Volkszeitung je predstavil rezultate testa ustanove Stiftung Warentest o kakovo- sti term v Evropi. Terme Radenci so bile oce- njene kot ene izmed najlepših in najboljših term v Evropi ter najboljše v Sloveniji. Druge najboljše terme v Sloveniji so Terme 3000 v Moravskih Toplicah. Avstrijski Wien er Zeitung je že v naslovu pri- spevka o Goričkem zapisal, da je ta »pokraji- na eldorado za ljubitelje narave ter kolesarje in pohodnike«. Zaradi »neokrnjene narave in tradicionalnih kmetijskih struktur« je Goričko idiličen kraj. Slovenija, Avstrija in Madžarska so ustanovile Naravni park Goričko, da bi ohranile lepote te pokrajine. Avstrijski Kurier pa poroča, da so se Avstrijci začeli zanimati za stare kmečke hiše v Sloveniji, med drugim tudi na Goričkem. Gazzetta di Parma je v prispevku o Prekmurju zapisal, da je »Prekmurje zadnja drobtinica Slovenije - košček zemlje, ki veliko ponu- ja«. 1.10 Sejmi V sklop Sejmi je uvrščenih 12 medijskih objav. Nenaklonjenih objav o tem sklopu ni bilo. Devet objav je bilo naklonjenih, nev- tralne pa so bile tri. V glavnem so mediji poročali o sejmih, na katerih se je predstavljala tudi Slovenija (sejem 1TB). Našli smo tudi napovednik workshopa v Portorožu ter poročilo o pomla- danskem srečanju franšiznih centrov TUi, ki je prav tako potekalo v Portorožu. 1.11 Koroška in Haloze ' V pomenskem sklopu Koroška so bile tri objave, vse so bile nevtralne. · Objave smo zasledili v nemških in franco- skih časopisih (Alpenjournal in L'argus de Voyage). Alpenjournal je v svojem prispev- ku predstavil možnosti za kolesarjenje v Sloveniji. Tako je omenjena tudi »Mountain Bike Park« v Črni na Koroškem. Pot kolesarje vodi »ne na, temveč skozi Peco«. O pomenskem sklopu Haloze smo našli samo eno objavo. Objava v nemškem Touru »die schlafen- de Schone« je bila nevtralna. Novinarka Christiane Bertelsmann predstavlja kolesar- ske poti po Sloveniji. Haloze so »slikovita pokrajina z vinogradi in nasadi sadovnjakov, ki se nahaja na meji s Hrvaško« . 2. značilnosti objav V tem podpoglavju predstavljam glavne zna- čilnosti poročanja medijev: delež naklonje- nih, nenaklonjenih in nevtralnih objav ter odstotek načrtovanih objav o slovenskem turizmu v spremljanih tujih medijih. 2.1 (ne)naklonjenost objav Tuji mediji so o slovenskem turizmu v obdo- bju od 1. januarja do 30. junija v 831 objavah poročali naklonjeno (76 %), v 46 nenaklo- njeno (4 %) in v 214 nevtralno (20 %). Največ nenaklonjenih objav v analiziranem obdobju, dvanajst, je bilo objavljenih marca. Maja in junija je bilo takih objav deset, janu- arja osem, aprila pet. Ena nenaklonjena obja- va je bila objavljena februarja. Največji delež, 13 %, nenaklonjene publici- tete smo v analiziranem obdobju zasledili v hrvaških medijih. Nenaklonjene objave smo zasledili še v čeških medijih, kjer je njihov delež znašal 11 %, v irskih in madžarskih medijih je znašal 9 %, v nemških medijih 6 %, v švicarskih medijih je bila nenaklo- njenost s-odstotna, v avstrijskih medijih 3- odstotna, 1 % nenaklonjenih objav pa smo našli v britanskih in italijanskih medijih. Nenaklonjenih objav ni bilo v nizozemskih, francoskih, ameriških, bosanskih ter belgij- skih medijih. 2.2 osrednja tema objav Delež objav, v katerih je bil slovenski turizem osrednja tema poročanja, se ni bistveno raz- _ . -~ - _ TUJI MEDIJI O SLOVENIJI.TUR!ZEM•s - ~: ~- - -~~~,- ~ p Tips& 1ools ~ Cust0t'Ml'lffi1CH -_ FAO, tl. How tobuy ll How toHH .-rJI. lliitl ._ , ... -~ - -_ OXl.Hkly ,,. .. .., "'"'""" ...... , .. ,._, ·•""'""'"' ,_ ,., tv,tncwtu, , port, ... s eel'tcntv ci"HllsHch.a ... 1966 c1'1Q!an ... 4l. Forum 1.1.99 1.2.,s „ OXl tooll:w ~o -,,-N•-,-"'A-,-uct_Ion...,...s -,----------! 4', What'•ntW :::::::::~1!=;:,::::!;: e_ c~K)n• Vir: www.qxl.com Izzivi in možnosti za tradicionalne kanale distribucije in virtualne posrednike 'Outgoing' organizatorji potovanj na emitivne trge so naj- bolj ogroženi posredniki, ker so njihove aktivnosti naravno virtualne in so tako bolje izvajane preko interneta. Možnosti zanje postajajo spletne agencije, kot je npr. travelocity.com, ali skupni napori z drugim organizatorjem potovanj - partnerjem. Namreč, ker internet povečuje moč kupcev in ima tendenco zmanjšati moč podjetja, je za podjetje bolje, da vstopi v odnos sodelovanja, kot da tekmuje. Omenjeni trend nakazujejo zdru- žitve velikih TO-jevv Nemčiji in Veliki Britaniji (npr. ThomasCook je prevzel C&N and Touristic). Internet namreč predstavlja orod- je, s katerim lahko TO-ji komunicirajo neposredno s strankami in dosežejo specializirana in nišna tržišča~ Zato lahko TO-ji obidejo potovalne agente, prodajajo direk- tno potrošnikom in pomembno prihranijo pri provizijah (10-18 %), pa tudi zmanjšajo druge stroške, kot so študijska in bonusna potovanja. To lahko zmanjša ceno paketa za 20 %. Primer je švedski organizator potovanj Fritidsresor, ki je del podjetja World ofTUI. Njihova spletna stran www.fritidsresor. se predstavlja 6 % skupnega dobička na švedskem. Vendar so TO-ji ogroženi zaradi izrivanja posrednikov, saj daje inter- net možnosti končnim strankam in potrošnikom, da najdejo in pripravijo pakete po svoji meri. Glede na podana dejstva in razvoj v sedanji praksi bodo TO-ji vstopili v multinacionalne, velike integrirane organizacije in izkoristili priložnost ekonomij obsega, globalnega omrežja in distribucije ali pa se bodo spe- cializirali za določeno regijo, temo, nišni turistični proizvod ali dejavnost, na primer ekoturizem, opazovanje ptic itd. Tako so turistične agencije videti kot "najšibkejši člen" in so v najbolj ranljivem položaju zaradi možnosti, ki jih je ustvaril internet, in možnih aktivnosti TO-jev. Zato bodo morale izkoristiti svoje znanje o lokalnih trgih in se osredotočiti na svojo fizično vrednostno verigo. Razlikujejo se lahko s kakovostjo svojih stori- tev, ustvarjanjem odličnega doživetja za svoje stranke in osebnim stikom. Poleg tega je zelo verjetno, da bodo starejše generacije naprej kupovale turistične proizvode in storitve od tradicionalnih potovalnih agencij. Te generacije imajo znaten pro račun, vendar zanašanje le nanje verjetno ne bo zagotovilo preživetja potovalne agencije. Med drugim tudi zato, ker zadnje statistike kažejo na večanje uporabe interneta pri starejših generacijah. Nadalje bo konkurenčna pozicija turističnih agencij teme- ljila na njihovi sposobnosti dodajati vrednost procesu in končnemu proizvodu ali na iskanju dobičkonosnih trž- nih niš, na primer trgu istospolno usmerjenih, ustvarjanje osebnih izkušenj in pridobitev zvestobe stran k na podlagi odličnosti storitev. Powderbryne v Veliki Britaniji se na pri- mer osredotoča na vrhunske smučarske pakete za otroke in svojim strankam priskrbi izvrstne storitve. Poleg tega bodo morali znati uporabljati nove tehnologije v svojo korist, kar pa trenutno vedno ne drži. Končno bo naraščajoča konkurenca prisilila posrednike virtualnega turizma in tradicionalne distribucijske kanale k odkrivanju novih načinov ustvarjanja vrednosti za stran- ke in izkoriščanju priložnosti, ki jih odpira internet. Uspeh v potovalni in turistični industriji v prihodnjih letih bo lahko odvisen od sposobnosti podjetja, da se prilagodi ali spre- meni "stari" model poslovanja in sprejme prednosti raznih možnosti in novih okoliščin, predstavljenih v tem prispevku. Prav mogoče je, da bodo prisiljeni k razvoju novih odnosov, zavezništev, razvijanju novih programov in storitev ali k bolj ustvarjalnemu trženju. Slika 4: Spletna potovalna agencija www.expedia.com 'G.Expedla.com· home fH&htJ ! hoteti i eaTS : vacations f crulses i actlvftlH i deats & destlnaUons i maps f corpc,rate trlt'ffi WflC:om. .O:.ffR)' I ~ ~ c.'O ~ 0 ~ «)?~ Plnnyomu,p • ' .., H u. • . . . . . .. . . . . ~ Vir: www.expedia.com Holiday and Getaway Tr,1vol now and get SlSO off a trip ncx. t year C) Se-odotml<;, Viri • Barnett, M. in Standing, C. (2000): Repositioning travel agencies on the Internet. Journal of vacation marketing, 7 (2), 143-152. • Buha lis, D. (1999): Strategic use of information techno- logies in the tourism industry. Tourism Management, 19 (5), 409-421. • Buhalis, D. in Laws, E, eds. (2001): Tourism distribution channels: Practices, lssues and Transformation. London, Continuum. • Buhalis, D. in Licata, M.C. (2002): The future of eTou- rism intermediaries(on line). Tourism Management, 23, 207-220. • Buhalis, D. (2003): eTourism: lnformation techno/o- gy far strategic tourism management. Essex, Pearson Education Limited. • Chaffey,D., Mayer, R., Johnston,K. in Ellis-Chadwick, F. (2003): Internet marketing: Strategy, implementation and practice, 2nd ed. Harlow, Pearson Education. • Cooper, C. in Lewis, J. (2003): Transformation and trends in the tourism industry: implications for distribution channels. , • In: D. Buhalis in E. Laws (2001): Tourism distribution channels: Practices, lssues and Transform?Jtion. London, Continuum. • Garkavenko, V., Bremner, H. in Milne, S. (2003): Travel agents in the "information age": New Zealand experi- ences of disintermediation. In: A. Frew, M. Hitz in P. O'Connor (2003). lnformation and communication technologies in tourism 2003. Wien, Springer-Verlag Wien . ' • Harris, L. in Cohen, g. (2003): Marketing in the Internet age: what can we learn from the past?. Management Decision, 41 (9), 944-956. • Kotler, P., Jain, O.C. in Maesincee, S. (2002): Marketing moves: a new approach to profits, growth, and renewal. Boston, Harvard B~siness School. Law, R. in Chen, F. (2000): Internet in travel and tou- rism - Part II: Expedia. Journal ofTravel and Tourism Marketing, 9 (4), 83-88. • Law, R., Leung, K. in Wong, J. (2004): The impact of the Internet on travel agencies. lnternational Journal of Contemporary Hospitality Management, 16 (2), 100- 107. • Melewar, T.C. in Smith, N. (2003): The Internet revolu- tion: some global marketing implications . Marketing lntel/igence & Planning, 21 (6), 363-369. • O'Connor (1999): E/ectronic information distribution in tourism and hospitality. New York, CABI Publishing. • Palmer, A. in McCole, P. (1999): The virtual re-interme- diation of travel services: a conceptual framework and empirical investigation. Journal of Vacation Marketing, 6 (1), 33-47. • Palmer, A. in McCole, P. (2000): The role of electronic commerce in creatingvirtual tourism destination marke- ting organisations. Journal of Contemporary Hospitality Management, 12 (3), 198-204. • Pitt, L., Berthon, P. in Berthon, J.P. (1999): Changing channels: the impact of the Internet on distribution strategy. Business Horizons, March-April, 19-27. • Poon, A. (2001): The future of travel agents. Trave/ and Tourism Analyst, 2001 (3), 57-80. • Porter, M. (2001): Strategy and the Internet. Harvard Business Review, 79 (3), 63-78. • Timmers, P., ed. (2000): Electronic commerce: strategies and mode/s far business-to-busines trading. New York, John Wiley and Sons. • Wynne, C., Berthon, P., Leyland, P., Ewing, M. in Napoli, J. (2001): The impact of the Internet on the distributi- on value chain . lnternational Marketing review, 18 (4), 420-431. www1: http://www.opodo.com www2: http://www.priceline.com www3: http://www.ryanair.com • www4: http://www.qxl.com www5: http://www.expedia.com • www6: http://www.etcnewmedia.com Smučarska središča Slovenije - v smučarsko sezono 2005/2006 z novimi napravami in programi Slovenska zimskošportna središča bodo do začetka decembra, ko se bo začela smučarska sezona 2005/2006, bogatejša za tri nove žičnice in dva nastanitveno-gostinska objekta. Večja smučarska središča: Kranjska gora Najpomembnejša novost na gorenjskih smučiščih bo nedvomno v Kranjski gori. Podjetje RTC žičnice intenzivno nadaljuje z zamenjavo starejših žičniških naprav z novimi. Gradnja nove štirisedežnice Vitranc1 poteka po planu, nosil- ni stebri so bili postavljeni 15. novembra. S to napravo bodo povečali kapaciteto prevozov na 1.600 smučarjev na uro in posodobili dostop do smučišč v Podkorenu. Upravljalci zago- tavljajo, da bo nova naprava popeljala prve smučarje še pred koncem letošnjega leta. Kanin Druga strateško pomembna novost za Bovec bo na Kaninu - DUŠAN BOŽIČNIK, SEKRETAR ZDRUŽENJA SLOVENSKIH Ž I ČNIČARJEV - GIZ, DUSAN.BOZICNIK@SIOL.NET ce. Novost na smučarskih progah bo tudi nova proga Skripi III. Vse te novosti bodo povrnila smučarje na naše najvišje ležeče smučišče. Golte Za letošnjo sezono bo velika pridobitev dvosedežnica Ročka, ki je dolga 500 metrov in speljana od spodnje postaje Stari stani proti dolini. Tako se odpira še en dostop na Golte, iz smeri Ljubno do koče Stari stani. Na Golteh imajo sedaj na območju 50 ha na nadmorski višini od 1.200 do 1.576 metrov tudi novo urejeno težko črno progo na Medvednjaku in progo Beli zajec. Naprave lahko v eni uri prepeljejo pet tisoč smučarjev. Uredili so tudi parkirna mesta na spodnji postaji kabinske žičnice Žekovec in na Treh plotih za tiste iz Ljubnega. Smučišče na Golteh štirisedežnica na novi smučarski progi Prevala, od Sedla na Mariborsko in areško Pohorje Prevalo (spodnja postaja je v neposredni bližini mejne črte Povečali so sistem zasneževanja na smučarskih progah. V med Italijo in Slovenijo). Projekt je rezultat poslovne poveza- naselju Bolfenk na Pohorju trenutno poteka gradnja aparthote- nosti ATC Kanina, družbe Transmontagne Group, pomoči MG la, apartmajske hiše in zaprtega bazena. V hiši in hotelu, ki bo in sredstev evropskih strukturnih skladov. Dela na terenu namenjen predvsem športnikom in mlajšim gostom, bo skup- (na višini 2.284 metrov) so se začela pred dobrima dvema no 140 postelj. V prihodnje se na Pohorju obetajo tudi večje mesecema, zaključila pa se bodo še pred koncem letošnje- naložbe v žičniške naprave. Novost je tudi skupna smučarska ga leta. V teh dneh bodo postavljeni nosilni stebri sedežni- vozovnica Kranjska gora, Mariborsko Pohorje in Kope. Svetovni prvenstvi v zimskem športu, ki sta znani po vsakoletnem svetovnem pokalu v slalomu in veleslalomu. Pokal Vitranc v Kranjski gori bo 21. in 22. decembra 2005, pokal Zlata lisica pa bo na Pohorju 7- in 8. januarja 2006. SC Cerkno Največja naložba bo v smučarskem centru Cerkno, kjer bodo bogatejši za nov gostinsko-nastanitveni objekt z restavracijo (petsto notranjih in šeststo zunanjih sedežev), osmimi apart- maji, izposojevalnico, servisom in trgovino s smučarsko opre- mo ter varnim odlaganjem smučarske opreme. Manjši smučarski centri: GORENJSKA REGIJA Krpin pri Radovljici Po nekaj letih bo ponovno zaživelo priljubljeno manjše gorenjsko smučišče, ki ima eno vlečnico, dodatno zasne- ževanje, urejena parkirna mesta in gostinsko ponudbo. Pomembno je tudi, da ima razsvetljavo za nočno smuko, prav tako je zanimivo za dnevne goste bližnjih nastanitve- nih objektov in novega hotela v Lescah. Gozd Martuljek_ Prijetno manjše smučišče, ki je namenjeno družinam in začetnikom, dnevnim obiskovalcem in stacionarnim gostom bližnjega hotela Špik. Mojstrana Smučišče, ki je namenjeno malo bolj zahtevnim smučar­ jem in tudi rekreacije željnim smučarjem. Prijetna je večerna smuka in zabava po smučanju na bližnjem drsališču. Kraj se ponovno oživlja tudi na področju turizma, kar je pripomogla zimska ponudba. Soriška planina V letošnji sezoni bo ponudba popolnejša z novo dvose- dežnico Lajnar, ki bo smučarje popeljala s parkirišča na vrh Lajnarja. Posebna ponudba je pri urnih ter družinskih vozov- nicah. Veliko presenečenj pa pripravljajo za najmlajše bodo- če tekmovalce. Zelenica Pripravili so vse naprave za varno obratovanje in ugodno smuko na naravnem snegu. V dodatni ponudbi je nočno sankanje ob vikendih. V zadnjem času se tudi v ostalih centrih veliko vlaga v dodatno zasneževanje, kar pripomore k varni in udobni smuki, ter v razsvetljavo smučarskih prog za vse bolj aktual- no nočno smučanje. Prav tako upravljalci žičniških nap~av za naslednjo sezono intenzivno pripravljajo še pet projektov za nove žičnice, posodobitev izposojevalnic za smučarsko opre- mo, povečavo oz. novogradnje za nastanitvene kapacitete in nove vrtce na snegu. Glede na to, da so se smučarska središča med seboj poslov- no povezala, bodo smučarji s kupljenimi enotnimi vozov- nicami v predprodaji in redni prodaji smučali na Rogli in Krvavcu. Na Krvavcu bo zasnežena nova proga med enosedežnico Gospinco in dvosedežnico Vrh Krvavca. Priprave na zame- njavo dvosedežnice Vrh Krvavca z novo šestsedežnico so se že pričele, tako da bo v naslednji sezoni zagotovo obratovala. Na Rogli pa je tako kot vsako leto nekaj novega, v letošnji sezoni bo bogatejša tudi ponudba smučarske šole. Več informacij o slovenskih smučiščih najdete na www.slo- skiing.net, snežne razmere pa na www.snezni-telefon.si Obsežen zbornik posveta na temo razvoja turizma v Alpah prinaša vrsto zanimivih pogledov na turizem v tem občutljivem naravnem okolju. Urednika zbornika Turismus und Entwicklung im Alpenraum Andrea Leonardi in ·Hans Heiss sta prispevke avtorjev razdelila v pet vsebinskih sklo- pov. Prispevki so objavljeni v italijanskem ali nemškem jeziku s povzetki v angleškem jeziku. , • .. '1~ • } TOMI BREZOVEC, TOMI.BREZOVEC@TURISTICA.SI Prvi sklop prispevkov je namenjen obravnavi metodo- loških pristopov in pregledu zgodovine razvoja turizma. Avtorji razprav v tem delu ugotavljajo, da je kljub številnim raziskavam na področju turizma še vedno veliko neznank. Kdo investira v turizem, od kod prihaja kapital, kakšna je vloga javnega sektorja v turizmu, kakšne so povezave trans- portnih sistemov s turizmom, kakšni so življenjski in delovni pogoji v turizmu in kolikšna je življenjska doba turističnih krajev, so na primer vprašanja, ki še vedno ostajajo brez zadovoljivih odgovorov. Posebej je izpostavljena potreba po multidisciplinarnem proučevanju razvoja turizma, saj ta ni domena le ekonomskega sektorja. Prvi sklop prispevkov se zaključi s proučevanjem različnih modelov razvoja turizma, ki so se uveljavili v obdobju po drugi svetovni vojni. Španski model razvoja cenovno privlačnega turizma, financiranega pretežno s tujim kapitalom, francoski model, ki je ob skrb- nem prostorskem in gospodarskem načrtovanju poudarjal kakovost in diverzifikacijo ponudbe, ter model razvoja, ki se je uveljavil v Italiji in temelji na majhnih, domačih podjet- jih, kažejo, da lahko turizem razvijamo na različne načine. Neposredna medsebojna primerjava modelov pa je otežko- čena zaradi pomanjkanja ustreznih primerjalnih metod. Drugi sklop obravnava prispevek antropoloških, socioloških in geografskih ved k razumevanju razvo- ja turizma. Avtorji ugotavljajo, da je za nadaljnji razvoj turizma nujno potrebno dobro poznavanje vpliva spreminjanja motivov za potovanje ter osnovnih potreb turistov na njihovo vedenje. Umeščenost turizma v prostor izpostavlja pomen poznavanja vplivov različnih geografskih značilnosti na turistične tokove. Tretji vsebinski sklop prispevkov obra- vnava vlogo turizma v gospodarskem razvoju alpskega prostora. Že prvi turisti, ki so obiskovali področje Alp v 18. stoletju, so pomembno vplivali na gospodarski razvoj posameznih krajev. Razvoj gostinske ponudbe in prenočišč ob poteh, po katerih so potovali romarji in prvi obiskovalci, se je nadaljeval v 19. stoletju s pojavom prvih organiziranih potovanj v alpski svet. Turistični tokovi so se predvsem zaradi vojn in političnih ukrepov večkrat preusmerili in tako pov- zročali vzpone in padce različnih krajev, ki so v alpinizmu, pohodništvu ter kul- turnem in zdraviliškem turizmu videli možnost svojega razvoja. Statistični podatki kažejo tudi na strukturo gostov, ki se je v preteklih stoletjih zelo spre- minjala. Kot primer je podana Tirolska, kjer se je pretežno avstrijska oz. nem- ška struktura gostov, ki je prevladovala do prve svetovne vojne, pričela spremi- njati sredi 20. let prejšnjega stoletja, ko so Tirolsko „odkrili" Italijani in gostje iz drugih dežel. Poleg sprememb v struk- turi obiskovalcev je prišlo tudi do velikih sprememb v dolžini bivanja obiskovalcev. Podatki za Merano npr. kažejo, da so se gostje v desetletju pred prvo svetovno vojrio zadrževali v povprečju po ves mesec ali celo več, v obdobju po njej pa le dobrih deset dni. Razvoj podjetništva je prikazan v četrtem sklopu, ki podaja študije primerov razvoja posameznih hotelov. Zanimiva je tudi vloga hotelov med drugo svetovno vojno, ki so v nekaterih destinacijah uspešno poslovali, drugod pa so bili preurejeni v upravne prostore ali bolnišnice. Poudarjena je tudi vloga različnih promocijskih združenj, ki so pripomogla k uspešne- mu razvoju turizma. V tem sklopu je zajeti tudi predstavitev edinega muzeja turizma, kjer je možno spoznati pestro raz- vojno pot turizma v Alpah. V zadnjem, petem delu zbornika so zajeti prispevki, ki dodatno pojasnjujejo razvojno pot turizma v gorah. Posebej zanimiv je sestavek, ki govori o vplivu arhi- tekture na ustvarjanje podobe turističnih krajev. Zbornik podaja pregle~ razvoja turizma na področju, kate- rega del je tudi Slovenija. Značilnosti razvoja, primeri iz tujine in njihove izkušnje lahko služijo kot dobra osnova za proučevanje in razvoj tovrstnega turizma tudi na naših tleh. Zbornik priporočamo v branje turističnim delavcem, zgodovinarjem in ljubiteljem gora. TOURISMUS UND ENTWICKLU IM ALPENRAUM TURISMO E SVILUPPO IN AREA ALPINA » ... najprej je bila Beseda« Tri regionalne konference o mednarodnem turističnem komuniciranju, ki jih je letos organiziral komunikacijski oddelek Svetovne turistične organizacije (WTO), so pripravile toliko novega znanja, da ga bo težko stisniti v en članek. Materiala je namreč za tri zbornike, od katerih je eden tik pred izidom. A vendar lahko povzamemo nekaj bistvenih naukov, ki vsekakor veljajo tudi za slovenski turizem. Od tega je eden postal skorajda dogma: širok razpon turističnega komuniciranja - od odnosov z javnostmi prek kriznega komuniciranja in najbolj premišljenih trikov brandinga - je postal eden od stebrov turističnega razvoja, tako v destinaciji kot tudi v svetovnem merilu. Konference smo organizirali v naslednjem vrstnem redu: maja na Baliju (Indonezija) za Azijo in Pacifik, septembra v Amanu Oordanija) za Bližnji vzhod in Severno Afriko in oktobra v Rigi (Latvija) za Evropo. Za nekatere sem bil, kot pač direktor oddelka in predsedujoči teh konferenc, silno hraber, za druge silno nor, za nekatere pa kar oboje. Te dogodke bi namreč lahko z mnogo manj težavami pripravil v krajih, kjer so na področju organiziranja konferenc stari mački, ne pa v novih in neizkuše- nih destinacijah. A predrznost se je izplačala: kljub temu, da smo se dobro zavedali, da na Baliju lahko kadar koli spet poči (kar se je nato tudi zgodilo), smo dogodek pripravili tam in to manj kot pol leta po cunamiju, ki je pretresel celo Indonezijo, tako v ekonomskem kot tudi v mednarodnem političnem ter turističnem okviru. Riga je dokazala, da je čudovita potencialna destinacija za industrijo srečanj, vendar pa se morajo še mnogo (in še enkrat, mnogo) naučiti. Še najlažje je bilo v jordanskem Amanu, kjer pa je bil izziv organizacije konference predvsem v tistem, najbolj skritem - kulturnem in verskem značaju vsebine konferenc Tourcom. Navzoča je bila namreč celotna turistična srenja arabskih držav in le ena nerodno izrečena beseda kakš- nega zahodnjaškega speakerja bi lahko povzročila diplomatski škandal. A konec dober, vse dobro. Nauki Vse tri konference, ki verno sledijo izkušnjam prve sveto- vne konference o turističnem komuniciranju (Madrid, janu- ar 2004), so pokazale na nekaj skupnih imenovalcev: ROK V. KLANČNIK, RKLANCNIK@WORLD-TOURISM.ORG nerji destinacij, tako kot letalske družbe oziroma organiza- torji potovanj, in ne le njihovi opazovalci. Še več: turizem zlasti v tem obdobju izrazito dinamičnega razvoja potre- buje »pse čuvaje«, ki vtem procesu lahko in naj bi ključno sodelovali kot predstavniki širših javnosti, ki so zainteresi- rane za ohranjanje zdravega okolja, zaščito lokalnih kultur in nenehno dvigovanje življenjskega standarda. Novinarji naj bi torej delovali najprej kot korektorji in kritiki turizma, a hkrati advokati trajnostnega turističnega razvoja, če pa hkrati delujejo tudi kot promotorji, pa še toliko bolje. Ta lekcija je samo potrdila tezo, ki sem jo pred dvema letoma vrinil v otvoritveni govor generalnega sekretarja WTO, češ da bo turistični razvoj lahko dosegel svoj plemeniti namen le, če se bodo v obstoječo in želeno os sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem (PPP - public private partnership) vključili tudi mediji. A za to bodo morali kaj več storiti tudi mediji sami oziroma njihovi lastniki, še posebej v novih destinacijah, vključujoč Slovenijo: mednarodni turizem je ena treh največjih gospodarskih panog v svetu, svetovni turizem pa sploh in daleč daleč največja. To je dovolj tehten razlog, da mu mediji posvetijo posebno pozornost in spod- bujajo specializacijo novinarskih ekip na tem področju. • Krizno komuniciranje (ki je pravzaprav ogromna večina celotnega kriznega vodenja): hočeš nočeš, gre za eno od ključnih znanj v okviru turističnega komuniciranja in to velja za vsako vas, vse destinacije in vse svetovne regije. Medtem ko je bilo krizno vodenje sploh v osredju Tourcoma na Baliju, pa smo celotno dopoldne drugega dne konference posvetili temu izzivu tudi v Amanu in Rigi. V Rigi smo forum poimeno- vali »Se lahko zgodi tudi nam?« Žal je bil odgovor na dlani. Ne samo, da se krizni dogodek v tesnem odnosu s turizmom lahko pripeti tudi v Evropi, marveč kriza z BSA (nore krave) v Veliki Britaniji konec 90. let, zlasti teroristična napada v Madridu lani in letos v Londonu, pa ulični nemiri v banlie- ujih (predmestjih) Pariza dokazujejo, da se kriza v turizmu lahko pripeti kjer koli in kadar koli, prav tako kot so včasih rekli, da »ošpice napadejo tako bogate kot tudi revne«. indonezijska vlada objavila, da bo dodobra sprostila vizni režim za vstop v državo, kar je resornemu ministru Jeru Waciku predla- galo kar nekaj delegatov in govorcev. Jeseni se je zgodil nov tero- ristični napad na tem otoku in prvič se je zgodilo, da so zvezna vlada, balijske oblasti in lokalna turistična organizacija že dan po dogodku poslali v svet dokaj dobro napisano sporočilo za jav- nost. Teden dni po dogodku so svetovni mediji n~nj že pozabili, njegov učinek pa bo mnogo šibkejši kot po prvem napadu. Konferenca v Amanu je v ospredje postavila vprašanje ugle- da, pravzaprav turističnega imidža regije. Udeleženci so se strinjali, da ta ni dober, za kar pa so v mnogočem krivi tudi sami, saj čudovite arabske - muslimanske kulture ne znajo dobro »prodati« oziroma komunicirati zahodnemu svetu. »Turizem v arabskem svetu odločno odklanja terorizem,« so ponavljali govorci. Ti so podali kar nekaj zamisli, kako ta pro- blem če že ne rešiti, vsaj omiliti. Najbolj je ~il všečen jordanski primer, kjer imidž države neumorno dviguje kraljeva družina z Abdulahom drugim na čelu (zamislite si ga na harleyju, ko drvi skozi Wadi Rum in se njegova identiteta razodene šele na koncu promocijskega videospota). Udeleženci so se tudi stri- njali, da bi veljalo mnogo več pozornosti nameniti komunicira- nju z lokalnim prebivalstvom, kar je na predlog WTO (v mojem oddelku namreč vodim~ kampanjo Turizem bogati) izjemno uspešno storil sultanat Oman. Tam so domačini namreč tradi- cionalno turizem močno odklanjali, saj z njim v Oman prihaja alkohol in - škandal! - bikini. A Oman zdaj velja za eno najbolj perspektivnih bližnjevzhodnih turističnih destinacij. Evropska konferenca pa je pokazala, da zija na stari celini velik prepad med starimi oziroma etabliranimi destinacijami in novimi, ki se za svoj delež turistične pogače šele borijo. Kleč pa je v tem, da stare destinacije sicer znajo ali pa mislijo, da znajo komunicirati, vendar vse prepogosto to izpade v mul- timilijonskih oglaševalskih kampanjah. Iskreno vam povem, da ima španska turistična organizacija Turespana porazne odnose z javnostmi, a ogromno denarja za plačilo na stotine oglasov. Medtem pa vzhodnoevropske destinacije denarja nimajo, a vsako leto - čeprav na nižjo osnovo - beležijo nadpovprečne rezultate. Latvija, na primer, kar okrog 20 odstotkov, s čimer močno prehiteva Slovenijo. Kampanja »Poljski vodovodar«, ki mu je sledila še »Poljska medicinska sestra«, je dokazala, da lahko najbolj kreativne zamisli pridejo po čistem naključju, pa tudi to, da ni treba, da ima destinacija veliko denarja, če ima dobre PR-ovce in kreativce. Slovenijo je v okviru vodenja delav- nice o brandingu predstavil direktor agencije Mayer McCann Marko Majer, ki se mu na tem mestu iskreno zahvaljujem. Toliko o tem. Mimogrede: evropski Tourcom je v Rigi uradno odprla predsednica države Vaira Vike Freiberga, kar samo Svetovni turistični tokovi se selijo na vzhod in na jug, pre- buja se Afrika, Azija postaja vodilna svetovna sila, podobno pa se dogaja tudi znotraj Evrope. Vendar pa temu ~zvoju turistično komuniciranje ne sledi dovolj hitro. Nove desti- nacije oziroma njihovi uradni predstavniki dokaj pozno dojamejo, da morajo dogajanju slediti tudi v odnosih z mediji in nanj tudi dodobra, kadar je le mogoče, vplivati. Še vedno obstajajo turistična (ali ustrezna) ministrstva, ki sploh nimajo komunikacijskega oddelka, medtem ko je v nacionalnih turističnih organizacijah stanje nekoliko boljše. Tam sicer imajo direktorje (vodje, menedžerje) komunicira- nja ali vsaj odnosov z javnostmi, vendar pa to še ne pome- ni, da je njihovo znanje na visoki ravni, vsaj ne na vseh področjih (PR, oglaševanje, branding, krizno komuniciranje, korporativno ali institucionalno komuniciranje ipd.). Res je, da se ta know-how šele razvija, toda njihovi šefi imajo to odgovornost, da vsaj nastavijo dinamične in bistre osebe, ki bodo tudi zainteresirani pridobiti novo znanje. - potrjuje pomen teh konferenc. Druga lekcija Tourcoma je v tem, da so turistični novinarji (gre tako za poročevalce oz. novinarje poslovnih redakcij kot tudi potopisce - travel writers) povsem jasno strateški part- Prihodnje leto načrtujemo še Tourcom konference za Ameriko (Rosario, Argentina), Skupnost neodvisnih držav (bivša Toliko o skupnih sporočilih Sovjetska zveza), Iran (Tbilisi, Gruzija) in Afriko (Abuja, Tourcom konferenc. Kaj pa razlike? Nigerija). Glede na kraje, ki smo jih izbrali za gostitelje, bo treba biti še močno nor in hraber. Ali pa spet kar oboje. Kot rečeno, je bilo krizno komuniciranje na Baliju v ospredju pozornosti. Bali je oktobra 2002 utrpel krvavi teroristični napad, ki je zahteval 202 žrtvi in se prah po tem še ni polegel. Ko so se številke tujih turističnih prihodov zvišale skorajda na raven pred oktobrom 2002, se je (teden dni pred našo konferenco) zgodil škandal, ko so pri mladi avstralski turistki našli zajetno količino kokaina, s katerim bi si, menda nedolžna, prislužila dosmrtno kazen ali celo vislice. Konferenca je podala kar nekaj predlogov glede sodelovanja z mediji in že tri tedne po njej je 1 1 INTERVJU,!.T ~!ZEM•.11.- . . . . . . _,.. --. ~ : .---- " - ~-~- . Prepričajte me, da je Slovenija nekaj posebnega V Sloveniji si že dalj časa prizadevamo to lepo podalpsko državico na čim lepši in zanimiv način predstaviti tujcem. Želimo, da Slovenijo začnejo obiskovati ljudje, turisti, ki cenijo pristno, naravno, varno, lepo in razgibano. Že pred časom smo ugotovili, da smo za masovni turizem premajh- ni, pa tudi prenočitvenih kapacitet imamo premalo. Osredotočiti se moramo na manjšo skupino ljudi, saj želimo privabiti tisti segment turistov, od katerih lahko pričakujemo dobiček. Radi bi jim pokazali naša zdravilišča, SPA-centre, zidanice in druge kulinarične hiše, nastanili pa bi jih v manjših pristnih penzionih po vaseh. Tako smo se odpravili čez mejo preverit, kako svoje storitve v turističnih agencijah ponujajo Italijani. Ker smo se najprej osredotočili na trženje naših golfskih igrišč, smo se tudi v Italiji povezali z eno od agencij, ki pri naših sosedih trži golfske programe. Tudi zato, ker smo jim želeli ponuditi nekaj zanimivih programov iz Slovenije. Srečali smo se z Alessandrom Barbierijem, lastnikom agencije Hyde Park Travel (www.hydeparktra- vel.it). Njegova agencija se ukvarja s trženjem turističnih aranžmajev vseh vrst, v zadnjem letu pa kreira tudi nove programe, saj je danes potrebno biti drugačen, da te potrošniki opazi- jo. Pravi, da o Sloveniji ve bolj malo, v svoji turi- stični agenciji pa slovenske aranžmaje ponuja predvsem zato, ker po potovanjih v Slovenijo povprašujejo italijanski poslovneži. S čim se ukvarja vaša turistična agencija? Ukvarjamo se s komercialnim turizmom. Organiziramo potovanja za podjetja in posa- meznike. Prodajamo tudi letalske karte. V zadnjem času pa pripravljamo tudi nove pro- jekte, zato bi želel povedati, da nismo samo turistična agencija. Moram priznati, da sem se s turizmom začel ukvarjati slučajno, na pobudo prijatelja. Nadaljevanje pa ni bilo slučajno, ampak sem vse dobro preračunal. Torej, najprej te pova- bijo k sodelovanju, potem izračunaš, če se bo obneslo, ko pa začneš, hitro veš, ali boš nadaljeval ali ne. Imate v svojih programih tudi Slovenijo? Da, nekaj malega Slovenije in Hrvaške. Nam lahko izdate, katera destinacija oz. kraj iz Slovenije se najbolje prodaja? V bistvu ne, ker ne poznam Slovenije zelo dobro. Največ prodajamo v Umagu, Poreču, Opatiji in Reki. Vse, kar ste našteli, je Hrvaška. Zanima me Slovenija. Poglejva zemljevid (odpre katalog). Portorož. Portorož je v Sloveniji, ali ne? Moram reči, da je kar nekaj ljudi, ki povprašuje po Sloveniji. Na primer, na eno poletje prodam približno dvajset paketov. Za katero svetovno destinacijo pa je v Italiji povpraševanje najvišje? Rdeče morje in Tunizija. Tunizija predvsem zato, ker ima nizke cene. ostali se preživljajo iz meseca v mesec, torej si počitnice toliko težje privoščijo. Recimo, da je ca. 50 odstotkov Italijanov, ki na počitnice hodijo redno, druga polovica se na počitnice skorajda ne odpravi. Omenili ste, da vaša agencija pripravlja tudi nove projekte. Nam lahko kaj več izdate o tem? Gre za to, da smo se bolj začeli posvečati prodaji golfa. Prvi projekt so torej paketi, ki so posebej pripravljeni za kitajski trg in jih tam tudi nameravamo bolj promovirati. Gre za luksuzne pakete, ki povezujejo golf in t. i. cita d'arte (Ta mesta so Verona, Venezia, Firence, Bologna, Rim, Napoti, o. a.). Paket je prilagojen višjemu socialnemu razredu, ker vključuje izključno hotele s petimi zvez- dicami, golf igrišča in oglede kulturnih mest. Na Kitajskem pa je zelo veliko ljudi, torej tudi zelo veliko bogatašev. Omenjeni projekt bomo promovirali z golf turnirji, torej »business to business«, in ga ne bomo oglaševali v medi- jih. Kogar zanima tak paket, bo prišel na golf turnir. Imam že predstavnika na Kitajskem, ki dela na organizaciji teh turnirjev. Kaj pa drugi projekt? Drugi projekt pa mi je prišel na misel, ko sem bil na Kubi. Gre za spletni portal, kjer lahko od koderkoli po svetu opraviš rezervacijo na kateremkoli golf igrišču po svetu. Portal se imenuje www.greenfeeworld.com in sedaj deluje nekaj več kot tri mesece. Kolikšen je delež golf počitnic, ki jih pro- date? Zelo nizek, en odstotek. Malo je takih, ki v Italiji igrajo golf. Če primerjam z nogometom, nogomet igra tisoč ljudi, golf le ena oseba. Če pa pogledaš podatke o Nemčiji, ima skoraj pol milijona golfistov. Sicer pa moram reči, da tudi v Italiji povpraševanje za golf počitnice v zadnjem času narašča. Vendar vedno več Italijanov posluje z golfom. Golf je dober biznis. Ljudje, ki ga igrajo, imajo denar, zato so postali zanimiva ciljna skupina za poslovneže. Poleg tega interes za golf hitro narašča. Predvsem zato, ker ko golf začneš igrati, postaneš kar malo zasvojen z njim. Torej, kdor poskusi, je že naš. Kakšni turisti pa so Italijani? Je Slovenija po vašem mnenju zanimiva Italijani niso vsi enaki, zato tudi italijanski za italijanske golfiste? turisti ne. Na potovanje hodijo le tisti, ki spa- Bila bi zanimiva, če bi kaj več vedeli o njej in dajo v višji ali srednje višji socialni razred, o golf igriščih v Sloveniji. Poglejte, jaz igram golf že šest let, živim v severni Italiji, torej dovolj blizu Slovenije, pa vendar še nisem igral na enem izmed igrišč pri vas. Pravzaprav niti ne vem, ali imate kakšno golf igrišče. No, predvidevam, da ga imate, vendar koliko in kje, pa je že preveč. Nekaj morate vedeti: gol- fist potuje. Vendar potuje tja, kjer mu je vse servirano. Golfist se ne bo odločil, da bo letos počitnice preživel v Sloveniji, potem pa začel iskati golf igrišča v Sloveniji. On bo najprej poizvedel, kje je kakšno dobro golf igrišče, kjer še ni igral, in se na podlagi tega odločil za destinacijo. Po moje premalo promovira- te Slovenijo, kaj šele vaša golf igrišča. Niste daleč od Avstrije, vendar moram reči, da v Avstriji vem za veliko golf igrišč, v Sloveniji pa ne poznam niti enega. Kako to, da Avstrijo tako dobro pozna- te? Videl sem veliko avstrijskih katalogov, vem skoraj natančno, kateri hotel ima v bliži- ni golf igrišče, pa tudi bil sem že tam. Vem tudi, da ima Avstrija turistično predstavništvo v Milanu in kadar kaj potrebujem, se lahko vedno obrnem nanje. Tudi Slovenija ima predstavništvo v Milanu. Tega ne vem oziroma do sedaj nisem vedel. Ali ima Slovenija svojo stojnico na BIT-u? Ne vem, saj mogoče delate na tem, vendar do mene informacija o tem, kaj natančno Slovenija ponuja, še ni prišla. Ne vem, v čem ste posebni? Vaše glavno mesto, kaj lahko tam doživim? Ljubljana. Ja, Ljubljana, po čem je poznana. Za Verono npr. se ve, da je poznana po areni, po Romeu TINA NOVAK, TINA.NOVAK@PRISTOP.SI in Juliji, po čem pa je poznana Ljubljana? Saj mogoče so vaša mesta zelo lepa, prepričan sem, da imajo kaj zanimivega, verrdar če tega ljudem ne poveste, ne morejo vedeti. Potem pa je tu še nekaj. Mogoče je do Ljubljane težko priti, ne vem natančno niti, kako se do tja pride. Koliko je od Trsta do Ljubljane? Zmerne vožnje eno uro po avtocesti. Super, no jaz tega nisem vedel, nisem vedel, da je avtocesta, verjetno je niste promovirali, ko ste jo zgradili. Ni bistvo, da jo promovirate v Sloveniji sami, informacijo o novi avtocesti morate poslati ven iz države, narediti bro- šure, kako lahko je priti do Ljubljane. To je le en primer, ki se vam mogoče zdi banalen, vendar je veliko takih primerov in združeni sestavljajq turizem. Bi vas v primeru vzpostavitve letalske linije Rim-Ljubljana bolj zanimalo tržiti Slovenijo, Ljubljano? Ja, seveda, vendar pod pogojem, da me pre- pričate, da je v Ljubljani res nekaj vredno ogleda. Danes me sprašujejo po Sloveniji predvsem tisti, ki hodijo k vam poslovno. Zgleda, da jih Slovenija zanima kot poslov- na priložnost. Ste že razmišljali o kakšnem novem projektu, ki bi vseboval poslovna poto- vanja? Ne, do sedaj o tem nisem razmišljal, sicer pa se poslovna potovanja prodajajo sama po sebi. Nekdo, ki mora poslovno v neko drža- vo, pride in si rezervira let ali hotel. Ne bo pa kupil poslovnega paketa nekdo samo zato, ker bo to poslovni paket. Če ste me pa to vpra- šali zaradi Slovenije same, pa moram najprej bolje spoznati Slovenijo. Prepričajte me. KULTURNA DEDISC.INA.•TUR!ZEM •.1?. 0 .' .. ~--··· ~ · ;,·· Turizem in kulturna dediščina (1) V letu 2005 praznujemo 100 let Turistične zveze Slovenije in 10 let Slovenske turistične orga- nizacije. To je priložnost, da spoznamo zgodovino vključevanja kulturne dediščine oziroma materialne, socialne in duhovne kulture v turistično ponudbo na Slovenskem. Dediščina je bila v 20. stoletju pomembna sestavina turistične ponudbe, njeno vključevanje pa je biJo bolj ali manj strokovno sprejemljivo. Pomembno vlogo pri tem so imeli posamezni strokovnjaki in ljubitelji dediščine ter različne institucije. Dvajseta, trideseta in štirideseta leta 20. stoletja Prva vključevanja dediščine v turistično ponudbo na Slovenskem segajo v čas med obema svetovnima vojnama, ko se je kot značilna novoromantična sestavina pojavila težnja po oblikovanju t. i. »narodnega sloga«, ki se je kazala v obliko- vanosti nekaterih gostinskih turističnih objektov kot del priza- devanj takratnega meščanstva. To je bil tudi čas uveljavljanja folklornih festivalov. France Marolt je tako leta 1935 v Ljubljani organiziral Koroški dan, na katerem so uprizorili »ziljsko šteh- vanje s prvim rejem«, leto kasneje Belokranjski dan, na kate- rem so obiskovalci videli metliško obredje in črnomaljsko kolo ter Zelenega Jurija, leta 1939 pa je v Mariboru s festivalskim modelom postavil na oder koranta in Zelenega Jurija. Po 2. svetovni vojni je podobno pot ubral Niko Kuret s pisa- njem scenarijev za nekatere množične turistične prireditve v Ljubljani, ki so temeljile na interpretaciji dediščine (npr. Podkovani krap na Ljubljanici, Ljubljanski pustni karusel), ter s poskusi oživljanja cerkljanskih laufarjev in dobrepolj- skih mačkar. Omenjene prireditve v Ljubljani v poglavitnem niso bile uresničene ali pa so Kuretova izhodišča ljubiteljsko »uporabili«. DR. TADEJA PRIMOŽIČ, TADEJA.PRIMOZIC@GUEST.ARNES.SI Petdeseta leta 20. stoletja V tem času so že razmišljali o vključevanju muzejev v turi- stično ponudbo. France Planina je tedaj ugotavljal, da je o obiskovanju muzejev med posamezniki pri nas precej različ­ no mnenje in menil, da je potrebno analizirati njihov pomen za tedanjo in tudi prihodnjo turistično ponudbo. Prepričan je bil, da so muzeji nujna sestavina turistične ponudbe. Z njihovim ogledom lahko turisti brez posebnega truda in v kratkem času spoznajo bistvene značilnosti dežele in ljudi, ki si jih nato lahko ogledajo tudi na terenu. Niko Kuret je leto kasneje razmišljal o »domačnosti« v turizmu in bil prepričan, da ta zanima večino turistov. Med elemente »domačnosti« je uvrščal stavbarstvo, notranjo opre- mo, nošo in ljudsko pesem ter menil, da je dediščina osno- va našega turizma. Pri vključevanju »folklornih pojavov« v turistično ponudbo, kamor je uvrščal »običaje in igre, ki so navadno povezani s petjem in plesom«, se je zavzemal za sodelovanje turističnih delavcev in folkloristov, da bi tako zagotovili njeno strokovno sprejemljivo rabo. Ob tem pa je opozarjal še na gostišča, ceste, promet, kulturno postrežbo, znanje jezikov, točnost, red in snago. Leta 1955 je o stavbni dediščini v turizmu v Turističnem vestniku razmišljal Emilijan Cevc. Ugotavljal je, da »spome- niki« niso bili nikoli načrtno v turistični ponudbi in bil prepri- čan, da so prav ti »največja vaba za obiskovalce«. Opozarjal je še, da v preteklosti nismo imeli stalnih turističnih glasil. Menil je, da je odgovornost »turističnih forumov« do kultur- nih spomenikov velika, saj sodi skrb za ohranjanje spome- nikov med pomembne naloge turističnih društev, z njihovim propadom pa se občutno izgublja tudi turistična privlačnost kraja. Ugotavljal je, da v letih po 2. svetovni vojni kljub trudu na tem področju še ni bilo pravih uspehov. Razlog za to pa naj bi bilo dejstvo, da se turistična društva še vedno niso zaveda- la, da so tudi kulturni spomeniki lahko pomembna turistična ponudba, med nalogami društev pa je videl ozaveščanje ljudi o pomenu te sestavine dediščine. Med naloge »turistične pro- pagande« uvršča še spodbujanje državnih in krajevnih turi- stičnih institucij in oblasti ter seznanjanje domačih in tujih obiskovalcev o pomenu nepremične dediščine. Fran Vatovec je leta 1956 razmišljal o spominkih in njiho- vi problematiki ter ugotavljal, da sodijo spominki »med najbolj boleče točke našega turizma«. Nanizal je številne pomanjkljivosti, med drugim tudi premajhno kakovost in izvirnost, ter podal kar nekaj predlogov tudi s področja dediš- čine rokodelstva, npr. vezenine, vrči, pletarski izdelki, čipke, rezbarski izdelki itn. Za dvig kakovosti ponudbe je predlagal vključitev uveljavljenih obrtnih delavnic in razpis natečajev oz. nagradnih razpisov. Šestdeseta leta 20. stoletja Leta 1960 je bila pri Turistični zvezi Slovenije ustanovljena »komisija za spominke«, ki si je med naloge zadala med drugim oblikovati osrednji slovenski spominek ter pokrajin- ske in krajevne spominke ter poskrbeti za njihovo izdelavo, skrbeti za stalno kakovost in organizirati razstavo turističnih 1 1 1 11 " ' spominkov. Razstavo so pripravili tega leta in leto kasneje, na obeh pa so imeli vidno mesto »etnografski« spominki. Vendar pa je komisija kmalu prenehala z delom. · Pomembno vlogo pri vključevanju dediščine rokodelstva in tedanjega rokodelskega ustvarjanja v turistično ponudbo, zlasti na področju spominkarstva, je imel leta 1946 ustanov- ljeni Državni zavod za domačo in umetno obrt, ki se je kas- neje »reorganiziral« v trgovsko podjetje »Dom«. Leta 1962 se je Niko Kuret zavzemal za st~okovno nesporno vključevanje dediščine v turistično ponudbo. V Glasniku Slovenskega etnološkega društva je zapisal: »Turizem poteg- ne vse na dan in hoče, da postane teater, spektakel - pri- vlačnost za tujce in za domače goste/ ... /. Turizem potrebu- je folkloro, zato si jo vzame.« Nasprotoval je karnevalu na Ptuju v takšni obliki, da so maske iz drugih krajev potovale na karneval. Menil je, tda je to nedopustno, saj so maske tako postajale vir zaslužka, in se zavzemal za sodelovanje folkloristov s turističnimi organizacijami, da bi tako prepre- čili zlorabo dediščine. Leta 1963 je »teden muzejev« potekal pod geslom »muze- ji in turizem«. V ta namen so v Slovenskem etnografskem muzeju pripravili razstavi slovenskih ljudskih mask in slo- venskega ljudskega slikarstva (panjske končnice, slike na steklo, votivne podobe itn.), pripravili več dogodkov (pre- davanja, prikazovanje filmov, koncerti itn.) in prve muzejske spominke, načrtovali pa so tudi povezovanje s turističnimi institucijami. Tedanji direktor muzeja Boris Kuhar je ob tem ugotavljal, da v Sloveniji do tedaj še ni prišlo do sodelovanja med muzejskimi delavci in turističnimi organizacijami. Izjemi sta bila le muzeja v Murski Soboti in Škofji Loki. Turistično društvo Škofja Loka je v sodelovanju z Loškim muzejem Škofja Loka istega leta prvič izvedlo t. i. »kmeč­ ko južino« v Škoparjevi hiši na vrtu Loškega gradu, Loški muzej pa je organiziral posvet turističnih in gostinskih delav- cev, kako omenjeno ponudbo uspešno vključiti v turistično ponudbo. Vsebine »kmečke južine« (npr. krožniki z vžganim grbom Škofje Loke) je mogoče označiti kot primer romantično nostalgičnega odnosa in kot strokovno nesprejemljivo turi- stično ponudbo s sestavinami dediščine, ki pa je nazoren oris tedanjega razumevanja vloge dediščine v turizmu. Leta 1965 so se na posvetovanju, katerega glavna tema je bila problematika muzejev in »kulturnega turizma«, zbrali gorenjski muzealci ter medse povabili tudi turistične delavce z Gorenjske, ki pa se vabilu niso odzvali. Leta 1966 so muzejske spominke prodajali v Slovenskem etnografskem muzeju. To so bili: odlitki malih kruhkov po modelih iz 19. stoletja in lutke Kurentov. Sicer pa je bilo tedaj v prodajalnah po Ljubljani kot spominke mogoče kupiti loške kruhke, miniaturno suhorobarsko krošnjo, miniature kamni- ških majolik, glinene vrče iz Komende itn. Dve leti kasneje je Slovenski etnografski muzej pripravil razstavo Lončarstvo na Slovenskem, pred muzejem pa so pripravili lončarski sejem, ki naj bi od tedaj potekal vsako leto ob prireditvi Kmečka ohcet v Ljubljani. · '·· . ·- . _, . INOVACIJE. TUR!ZEM •13 - -~; ~,, -~ . ,_ . -~ . - , - ~:~ . '. ~_::,_•::--_';::f.,1':;,.· ' ( ';;". r,~- . . . . . ~ ,._. .. • , lb-:~. --: .. Inovativnost po špansko Obiskovalce diskotek na španskih Balearskih otokih čaka nova storitev. Iskanje informacij o predvajani pesmi in izvajalcu, anonimno flirtanje, naročanje koktajla ... bodo v vseh prostorih diskoteke omogočali številni zasloni, ki so občutljivi na dotik. To bi lahko bila še ena od 142 inovacij, ki jih je v petih letih uvedlo 20 španskih turističnih podjetij. študija inovativnosti med balearskimi turističnimi podjetji ugotavlja, kakšna je vloga podjetij v procesih inoviranja ter kakšni so cilji, vrste in vplivi izboljšav. Več v našem tokratnem jedilniku ... DEJAN KR1žAJ; DEJAN.KRIZAJ@TUR1sT1 cA.s1 .juhA V Tourism Economics je pet španskih avtorjev objavilo svoj pogled na (po njihovih besedah) pilotno raziskovanje inova- tivnosti v turizmu, ki ga je blagoslovila in občutno podprla tudi Evropska komisija. Balearski otoki so vsekakor dovolj pomembni in donosni, da je vseevropsko javnost zanimalo, kako so kaj inovativni v tem koncu naše skupne domovine. Na začetku avtorji potožijo, da je inovativnost na področju sto- ritvene dejavnosti težje meriti in da metodologija ni povsem primerljiva z metodologijo s klasičnega proizvodnega podro- čja. Trditev drži. Še več: s to trditvijo lahko razložimo še marsi- kateri drug problem, s katerim se turistična panoga srečuje pri tekmovanju s svojimi ostalimi, starejšimi in marsikdaj bolje nahranjenimi bratci. A o tem in o metodologiji raziskovanja inovativnosti več v enem od naslednjih kot(l)ičkov ... Španci so raziskali stanje v 20 balearskih podjetjih s po ca. 26 zaposlenimi, pri čemer je povprečni letni dohodek posa- meznega podjetja znašal slabe 3 milijarde evrov. Trd grižljaj? Popijte malo ... Podjetja so skupno zabeležila 142 inovacij - torej izboljšav ali sprememb, ki so jih izvedla v zadnjih petih letih. Na podjetje 7,1 inovacija v petih letih ali :1,4 inovacije vsako leto. Pozdravljeni! Pred vami je jedilnik, sveže skuhan v drugem Da ne pozabimo - inovacija je kakršnakoli novost v vašem Inovativnem kot(l)ičku. Za prvo servirano juho po uvodni zdra- podjetju, ki vzdržuje ali povečuje vašo konkurenčno pred- vici se seveda spodobi, da je v njej kaj krepčilnega. Tokratna nost. To so tudi nove tehnologije, ki jih kupite od drugih, in zakuha je tako sam presveti pojem inovacija. Slovar slaven- ne samo tiste, ki jih »z epruveto v roki odkrijete v domačem skega knjižnega jezika ga servira kot »nov pojav, novost«. laboratoriju«. študija inovativnosti med balearskimi turistič­ Za prvi okus ok, vendar za potešitev lakote ne bo zadosto- nimi podjetji je kljub temu pokazala, da podjetja večinoma vala ... www.wikipedia.org .juhi doda kalorije: »Inovacija je prevzemajo aktivno vlogo v načrtovanju novosti in da niso izvedba nove ali značilno izboljšane ideje, dobrine, storit- zgolj kupci novih tehnologij ali postopkov. Le v 20 % prime- ve, procesa ali prakse; in sicer tista izvedba, ki je koristna. rov so podjetja novost »po francosko« kupila in uvedla brez Stroka v splošnem razlikuje štiri tipe: proizvodna inovacija, kakršnihkoli prilagajanj lastnim zahtevam; celih 25 % pa jih procesna inovacija, organizacijska inovacija in tržna inova- je novost razvilo popolnoma v lastni režiji. cija.« Pomemben poper po kuharjevem mnenju doda http:// V .juhi smo solili pamet in vsiljevali inovacije. Sedaj vprašajmo www.trancreative.com/wordbook.aspx, ki meni, da »gre za na terenu. »Balearska podjetja, kaj ste želeli doseči z inovacija- udejanjanje (nove naprave ali procesa), ki je posledica pro- mi?« Po raziskavi sodeč, so bili cilji inovacijskih aktivnosti pred- učevanja in poskušanja«. vsem: izpolnjevati vse bolj številčne in raznolike potrebe današ- Brez razmišljanja in trdega dela namreč ne gre, kar na http:// njega turista (50 % vseh anketiranih podjetij), povečati lastni www.scotexchange.net/ podkrepijo še z besedami priznanega I tržni delež (45 %), konkurenčnost (45 %), dvig nivoja kakovosti strokovnjaka de Bona: ~ storitev (40 %) in povečan dobiček (30 %). 10 % podjetij je z 1 Stvari počnite prav (sledite pravilnim postopkom). inovativnimi aktivnostmi želelo izboljšati imidž podjetja. 2 Počnite prave stvari (postavite prioritete). Podrobnejše si bomo posamezne inovacije ogledovali v 3 Ne počnite stvari (nepomembnih, seveda). prihodnje. Na kratko povejmo, da so na Balearskih otokih 4 Počnite stvari bolje (razmišljajte, kako jih stalno izboljše- naštete cilje najpogosteje poskušali doseči z inovacijami s vati). področja informacijskih tehnologij, notranje reorganizacije 5 Počnite stvari, ki jih počnejo tudi drugi (dobre prakse). poslovanja, kulinarike, ravnanja z okoljem, transporta ... 6 Počnite stvari, ki jih ni počel še nihče. Pri tem seveda ne gre brez težav. Pomislite samo na nov pro- 7 Počnite stvari, ki se jih ne da početi. gramski paket, ki ga mora obvladati celotno podjetje. V 45 % De Bona je seveda ena najpomembnejših ikon na tem podro- primerov je bila tako najpomembnejša težava pomanjkanje čju in se lahko izraža takole svobodno; zgornji vir pa zade- ustreznega kadra za izvedbo in uporabo inovacij. Drugi naj- vo konkretizira s še zadnjo današnjo definicijo inovacije: pomembnejši kamen spotike je predstavljal v 30 % podjetij »Uspešna izvedba nove ideje. V hitro spreminjajočem oko- notranji odpor do sprememb. Sledi pomanjkanje virov finan- lju bodo preživela samo tista podjetja, ki bodo z inovacijami ciranja (20 %), težave s standardi (20 %), previsoki stroški sposobna vzdrževati ali povečevati svojo konkurenčno pred- inovacij (15 %). Le 10 % podjetij je menilo, da je uvajanje ino- nost.« Lahko vzamem krožnik? vacij potekalo brez resnih težav. Torej - pripravite se. .glavna jeD Teorije dovolj. Sedaj pa gostejše in še bolj kalorične jedi na mizo! Za danes smo vam pripravili kratek vpogled v študijo stanja turistične inovativnosti v Španiji. Ujeta je bila konec leta 2003 in je dovolj uležana, da vam za prvi resni obrok iz naše kuhinje ne bo predolgo obležala v želodcu. Najprej so cilji, potem učinki. Kakšni so bili dejanski učinki uvedenih inovacij, je bilo najpomembnejše vprašanje. Sejali smo - in kaj smo poželi? V 50 % vprašalnikov lahko najdemo odgovor, da se je z inovacijami izboljšal imidž podjetja. Prav tako pomembna ugotovljena učinka sta bila porast dobička in zadovoljstvo uporabnikov, ki sta bila razlog za dobro voljo v 45 % primerov uvedenih inovacij. Dokaj redko sta se poja- vila višja produktivnost (20 %) in povečanje tržnega deleža inovativnega podjetja (10 %). Če bi torej vi, bralec, imeli podjetje na Balearskih otokih (uf!) s 26 zaposlenimi in ca. tremi milijardami evrov prometa (uf! uf!), bi od inovacij najverjetneje pričakovali povečanje zado- voljstva strank, večji tržni delež ter dvig konkurenčnosti. Ko bi se prebili skozi težave (pretežno z zaposlenimi - premalo usposobljenimi ali premalo motiviranimi), pa bi ugotovili, da so vam inovacije prinesle boljši imidž, dobiček in zadovoljstvo med strankami. To je kratek - fast food - zaktjvček rezultatov španske študije. S počasnim - slow food - premlevanjem tega obroka pa se vam bo mogoče porodila še kakšna ideja za vaš · konkretni proizvod. Rezultati kažejo, da se splača. .sladicA In če potrebujete le še majhno iskrico, da se med vašimi nevroni pojavi nov osvežilen plamenče( vam za posladek pošiljamo še kratek inovativni namig. Raziskovalec in sveto- valec na področju kreativnosti Roger von Oech nas opomi- nja, da ima prav vsaka kultura svoj pogled na svet. Najboljše ideje lahko pogosto dobimo tako, da se potepamo po bliž- njicah med vrtički posameznih kultur in panog ter kukamo čez ograje. Na internetu neštetokrat citirani Robert Wieder pravi: »Vsakdo se lahkb o modi pouči v butiku ali o zgodovi- ni v muzeju. Ustvarjalni raziskovalec išče zgodovino v želez- nini in modo na letališču.« Tako so si med prvo svetovno vojno vojaški inženirji pomagali s Picassovimi kubističnimi umetninami, da so izdelali učinkovite kamuflažne vzorce za tanke. In kubizem ni bil izbran po naključju! To je namreč umetnostna smer v slikarstvu v začetku 20. stoletja, ki je upodabljala naravo tako, da jo je razstavljala na osnovne prostorske oblike ... Kam še lahko pokukate za nove ideje? Kaj koristnega najde- jo kranjski Janezi v Španiji? Čimveč pokurjenih inovativnih kalorij do naslednjič! Graf 1: Struktura turistov po starosti glede na državo prebivanja do 25 let • od 26 do 35 let • od 36 do 45 let • od 46 do 55 let • od 56 do 65 let Nemčija Anglija Avstrija Francija Italija ZDA O% 20% 40% 60% Odstotek Graf 2: Glavni razlogi za obisk Slovenije tranzit in izhodno letališče posel počitnice, sprostitev, razvedrilo obisk prijateljev/znancev/sorodnikov udeležba na konferencah in kongresih izobraževa lni razlogi enodnevn i izlet brez nočitve "incentive izlet" (nagrada, motivacija ipd.) zdravljenje 6,2 22,2 • nad 65 let 80% 30,6 29,8 100% 0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% Odstotek Graf 3: Glavni razlogi nemških ter angleških potnikov za obisk Slovenije posel 18,6 44,9 tranzit in izhodno l eta l išče 27,2 poč itnice, sprostitev, razvedrilo obisk prijateljev/znancev/sorodnikov 56,9 enodnevni izlet brez nočitve udeležba na konferencah in kongresih izobraževalni razlogi drugo 0% 11,4 10% - Angleži • Nemci 20% 30% 40% Odstotek 50% Graf 4: Najpomembnejše dejavnosti na počitnicah v Sloveniji 60% krožno potovanje po Slovenij i z ogledi znamenitosti 44,9 ogledimest(citybreak) skrbzazdravje/wellness (bivanje v zdravilišču) počitnice v gorah zabava počitn i ce ob morju počitn i ce na slovenskem podeželju rekreativne dejavnosti ogled kulturnih, zabavnih in športnih prireditev drugo 14,8 11 ,1 7,9 +----~--~--~--~-~ 0% 10% 20% 30% 40% Odstotek Graf 5: Načini organizacije bivanja v Sloveniji v organizaciji podjetja, kjer sem zaposlen neposredna rezervacija (tel,faks ... ) počitniški paket v organizaciji prijateljev, sorodnikov brez vnaprejšnje rezervacije s pomoč jo organizatorja dogodka,ki semsega udeležil agencija je organizirala prenočevanje v organizaciji kluba, sindikata, društva agencija je organizirala prevoz drugo 0% 12,0 9,2 10% 19,8 20% Odstotek 30% 50% 33,4 40% Raziskava med tujimi potniki na Aerodromu Ljubljana V času od julija 2004 do maja 2005 je bila na Aerodromu Ljubljana opravljena obširna raziskava med tujimi potniki. V vzorec je bilo vključenih 952 naključno izbranih tujih potnikov, ki so v tem času čakali na odhod svojega leta. Osnovni namen raziskave je bil podrobnejši vpogled v značilnosti potnikov na Aerodromu Ljubljana, ugotavljanje njihovega zadovoljstva s ponudbo na letališču ter mnenja o Sloveniji in njeni turistični ponudbi. V namene raziskave so anketiranci odgovarjali na različne sklope vprašanj. Zanimali so nas njihovi osnovni socialno- demografski podatki, podatki o letu, prihodu in bivanju v Sloveniji ter njihovi vtisi in zadovoljstvo s turistično ponudbo v Sloveniji na splošno in na letališču. Nekaj najpomembnej- ših rezultatov raziskave predstavljam v nadaljevanju. Na ljubljanskem letališču med tujimi potniki prevladuje- jo potniki iz Nemčije, sledijo Angleži, Avstrijci, Francozi ter Italijani. Največ potnikov je starih med 26 in 35 leti, povpre- čna starost vseh udeležencev v raziskavi je 39 let. Upokojenih je samo dobrih 5 % potnikov. Dvakrat toliko (10 %) je študentov ali dijakov, 82 % potnikov pa je zaposle- nih. Poklicni profil potn ikov ljubljanskega letališča je zelo raznovrsten, prevladujejo pa visoko izobraženi potniki, ki največkrat opravljajo delo visokih uradnikov ali menedžerjev ter raznih strokovnjakov. Najmanj je delavcev v industriji in raznih uradnikov. Bo% anketirancev pričakovano prebiva v mestih, ki štejejo več kot 200.000 prebivalcev. S podeželja prihaja 5 % potni - kov, ostali pa prebivajo v manjših mestih. Tuji potniki z ljubljanskega letališča najpogosteje potujejo v Frankfurt, London, Dunaj, Pariz ter MUnchen. S čarter­ ji potuje samo 4 % potnikov, ostali letijo na rednih linijah . Večina potnikov leti z Adrio Airways (74 %), po številu letov pa je na drugem mestu letalska družba easyJet, ki je ta hip edini nizkocenovni letalski prevoznik na Aerodromu Ljubljana in zajema slabih 10 % vseh tujih potnikov. Več kot polovica potnikov potuje sama, ostali so najpogoste- je na potovanju s svojim partnerjem. Povprečno število potni- kov, ki potujejo skupaj, je 1,8. Z enim otrokom (mlajšim od 15 let) ali več potuje samo slabih 5 % vseh tujih potnikov. Glavni razlogi tujih potnikov Aerodroma Ljubljana za obisk Slovenije so zelo različni. 30 % anketiranih potnikov je na letališču zaradi tranzita, približno toliko pa jih je Slovenijo obiskalo zaradi posla. 22 % potnikov je bilo v Sloveniji na počitnicah. Med nemškimi potniki je največ takšnih, ki so Slovenijo obiskali zaradi posla (45 %), v tranzitu je bilo 27 % nemških anketirancev, 11 % Nemcev pa je bilo v Sloveniji na počitni­ cah. Za razliko od vseh udeležencev v raziskavi je med Angleži zelo nizek odstotek tistih, ki so samo v tranzitu. Večina (57 %) anketiranih angleških potnikov je bila v Sloveniji na počitni­ cah, skoraj 19 % pa zaradi poslovnih namenov. Večina potnikov, ki so bili v Sloveniji na počitnicah, je krož- no potovala po Sloveniji in si ogledovala njene znamenitosti. Ostali so si ogledovali bodisi samo slovenska mesta (15 %), 11 % pa jih je bivalo v enem izmed slovenskih zdravilišč. Pri odločitvi za obisk Slovenije so na počitniške turiste najbolj vplivale njene naravne lepote ter možnosti za raz- vedrilo in zabavo ter na drugi strani možnosti za mir in počitek. Najmanj pa so na turiste vplivale možnosti za igre na srečo ter razne zdravstvene storitve, ki jih nudijo sloven- ska zdravilišča. Največ turistov je svoje bivanje v Sloveniji načrtovalo v času od enega do treh mesecev pred prihodom. Informacije so najpogosteje pridobivali preko interneta ter preko tu rističnih vodnikov ali pa so jim bivanje v Sloveniji priporočili sorodniki oziroma prijatelji. Predhodne izkušnje samih potnikov nanje niso imele večjega vpliva, saj je bilo skoraj 73 % potnikov na počitnicah v Sloveniji prvič. Ostali so po večini Slovenijo PETRA KUKOVEC, PETRA.KUKOVEC@ EPISCENTER.SI obiskali že prej, bodisi enkrat ali dvakrat. Če se tokrat ne bi odločili za počitnice v Sloveniji, bi večina anketiranih tujih turistov odšla na počitnice na Hrvaško, v Italijo, Avstrijo ali pa na Madžarsko. Večina potnikov Slovenijo zapušča z zelo dpbrimi vtisi. Skoraj dve tretjini potnikov sta se v prihodnjih dveh do treh letih pripravljeni v Slovenijo vrniti. Med temi je največ itali- janskih ter nemških potnikov. Vrniti pa se je' pripravljenih najmanj Američanov. Povprečno število nočitev za vse potnike je 5,9. Potniki, ki so bili v Sloveniji na počitnicah, so tukaj prenočili v povp rečju 8,4-krat, tisti, ki so bili v Sloveniji poslovno, pa 4,4-krat. Tretjina anketirancev si je svoje bivanje v Sloveniji orga- nizirala s pomočjo podjetja, v katerem sb zaposleni, 20 % potnikov pa si je bivanje organiziralo samo, z neposredno rezervacijo preko telefona ali faksa. Preko počitniškega pake- ta je v Sloveniji bivalo 12 % potnikov. Glavno prevozno sredstvo po Sloveniji večine anketirancev (74 %) je bil avto ali kombi. Z avtobusom pa se je prevažalo 21 % potnikov. ·. Največ potnikov je prentočevalo v raznih hotelih ali motelih (69 %), veči na ostalih pa je bivala v penzionih, apartmajih ali pri prijateljih, znancih ter v mladinskih prenočiščih. Anketirancem smo zastavili tudi vprašanje o njihovi izven- penzionski porabi denarja za dan pred anketiranjem. Na podlagi teh podatkov smo izračunali povprečno porabo denarja za dan pred anketiranjem za enega potnika, ki znaša 12-422 sit. Največ potnikov je prejšnji dan nakupovalo hrano ali pijačo v lokalih ali pa so denar porabili za druge nakupe brez hrane ali pijače. Najvišje zneske so plačevali tisti, ki so igrali igre na srečo. Stroški bivanja v Sloveniji se večini zdijo v mejah pričako­ vanega. Da je Slovenija dražja, kot so pričakovali, meni 10 % anketirancev. Na splošno so tuji potniki Aerodroma Ljubljana najbolj zadovoljni s kakovostjo okolja v Sloveniji, z osebno var- nostjo med bivanjem ter z možnostmi za mir in počitek. Potnike pa najbolj motijo premajhne možnosti za nakupo- vanje ter slaba dostopnost turističnih informacij. Slogan Slovenija poživlja je opazilo 20 % potnikov, ocenili pa so ga s povprečno oceno 3,4. 19 % anketiranih potnikov z letalom potuje enkrat letno, do petkrat letno pa 28 %. Anketirancev, ki z letalom potujejo en krat mesečno ali še pogosteje, je 29 %. Pri izbiri letališča je najbolj pomembna višina cene letal- ske karte in ponudba destinacij s tega letališča . Najman j pomembna pa je cena parkirnega prostora na leta l išču. Kadar potniki pri potovanju v ali iz Slovenije izberejo kakšno drugo letališče, je to največkrat zato, ker imajo tam bolj ugodne cene poletov. Večina potnikov na letališče prispe s taksijem (37 %) ali z avtobusom (21 %). Potniki so na Aerodromu Ljubljana najbolj zadovoljni s ponudbo različnih destinacij in ponudbo rednih poletov. Zadovoljni so tudi s prijaznostjo in usposobljenostjo zemelj- skih stevardes. Moti pa jih gostinska ponudba, želijo si bol j udobne in večje čakalnice, urejen prostor za kadilce ter mož- nost nakupa tujih časop i sov. Novembra izšlo V začetku novembra je Slovenska turistična organizacija izda- la več novih publikacij, ki jih predstavljamo v nadaljevanju: Priročnik za tuje turistične agencije 2006 Trave! agents' manual 2006 je izšel v angleškem jeziku v nakla- di 12.000 izvodov, formata 21 x 27 cm, na 40 straneh, z novo naslovnico in manjšimi oblikov- nimi spremembami. V kratkem bo izšel priročnik tudi v neka- terih ostalih jezikovnih različi­ cah (v nemškem, francoskem in italijanskem jeziku), in sicer v nakladi 13.000. Cenik zasebnih sob in apartmajev 2006 je izšel v nakladi 30.000 izvo- dov, na 56 straneh, formata 19 x 29-7 cm v ang/nem/ita/fra/ špan verziji. Publikacija ima novo naslovnico in letos prvič tudi španski jezik. Na ponud- bo za objavo v Ceniku, ki jo je poslala sekcija sobodajalcev pri Združenju za turizem in gostin- stvo pri GZS, se je odzvalo 270 večjih in manjših ponudnikov iz 90 slovenskih krajev (10 % več kot lani), ki so registrirani za oddajanje turističnih sob in apartmajev. Hotelski cenik 2006 je izšel v sodelovanju z GZS, Združenjem za turizem in gostin- stvo, na 64 straneh, v nakladi 40.000 izvodov, v ang/nem/ ita/fra/špan jezikovni verziji in formatu 19 x 29,7 cm. Ima novo naslovnico, novost pa je tudi dodan španski jezik. Cenik kampov 2006 Cenik je vložni list prospekta kampov, formata 18 x 29 cm. Izšel je v angleškem in nem- škem jeziku v nakladi 40.000 izvodov, v sodelovanju s sekcijo kampov pri Združenju za turizem in gostinstvo na GZS. Vse prospekte lahko naročite v distribucijskem centru STO pri Boži Šuljgič: boza.suljgic@slovenia.info. Slovenija v Berlinu ~,, _, A I 1 \ ~ y' 1 \ 1/a ,, mmm CAMPSITE PRICELIST 'iilSlonnlo Slovenska turistična organizacija je skupaj z Mestno obči­ no Ljubljana, Zavodom za turizem Ljubljana, Aerodromom Ljubljana in SPOT-om v okviru projekta »Slovenija v prestol- nicah EU« med 7. in 13. novembrom našo državo predstavila prebivalcem Berlina. Na večnamenskem razstavnem prostoru na prostem na Krancler Eck, ki se nahaja v samem središ- ču mesta, so se v dopoldanskem času zvrstile predstavitve več kot deset slovenskih turističnih ponudnikov iz različnih regij, med njimi zdravilišč, hotelirjev, smučišč in lokalnih turističnih organizacij. V popoldanskem času so na razstav- nem prostoru potekale predstavitve slovenskih vinarjev in ponudbe vinskih regij z degustacijami vin ter kulinaričnih dobrot. Dogajanje so dnevno spremljali nastopi slovenskih glasbenikov in glasbenih skupin. Namen tovrstnih predsta- vitev Slovenije Evropi je povečati prepoznavnost Slovenije IZ AKTIV.N~OSl:.I STO . TUR!Z~~ . JS - - .. :.. - -· ~ ' ·~··-- ~ ,. ~ _, -~' ~·,ipftt. ,_ ' . , • . - kot turistične destinacije na ključnih in perspektivnih trgih slovenskega turizma. študijsko potovanje ogleda Hotela Schindlerhof v Nemčiji Slovenska turistična organizacija je v okviru Akademije STO organizirala študijsko potovanje v NUrnberg, ki je potekalo od 22. do 23. novembra 2005. Študijsko potovanje je ena od stopenj v programu izobraževanja in usposabljanja na podro- čju poslovne odličnosti, ki ga Slovenska turistična organiza- cija izvaja v sodelovanju s Slovensko fundacijo za poslovno odličnost v okviru Akademije STO v letih 2005/2006 (več o tem najdete v septembrski številki Tur!zma). Na omenjenem študijskem potovanju so predstavniki sfovenskih turističnih podjetij spoznali primer t. i. dobre prakse iz tujine - model poslovanja hotela Schindlerhof, dobitnika evropske nagrade za kakovost in posebnega priznanja za dosežke na področju razvoja zaposlenih (European Quality Award - EQA). Slovenski turizem se predstavi v Zagrebu V Zagrebu je v hotelu The Regent Hotel Esplanade (Smaragdna dvorana) 23. novembra potekal workshop slovenskega turi- stičnega gospodarstva. Istega dne je v istem hotelu ob 19. uri potekalo tudi družabno srečanje poslovnih partnerjev in novinarjev ob pogostitvi in glasbenem programu Jureta Ivanušiča in Darje Švajger. Primer dobre promocijske ideje Na 21. konferenci EYCA (European youth card association), ETC redno prejemamo aktualne podatke iz oddaljenih emitivnih trgov (»Market Updates«), enkrat letno podatke o proračunih in druge osnovne podatke nacionalnih turističnih organizacij čla­ nic ETC (»ETC Benchmarking Survey on NTO Budgets«). Imamo tudi dostop do interne elektronske baze podatkov raziskav in analiz (»Research E-Library«). Trenutno se pripravlja razisko- valni projekt lmidž Evrope na kitajskem trgu. Najpomembnejša aktivnost ETC na splošno in v okviru skupine novi mediji je trenutno vzpostavitev novega evropskega turistič­ nega portala (spletni naslov je in bo ostal www.visiteurope.com), z namenom zagotavljanja dostopa do nacionalnih turističnih portalov članic ETC in ostalih relevantnih vsebin, preko eno- tne podobe, kar bo omogočilo večjo vidnost, hitrejše iskanje in dostop do informacij. To bo zagotovljeno preko skupnih stan- dardov in orodij, ki omogočajo medsebojno operativnost pri dostopu do vsebin iz različnih virov. Posledično višjo obiskanost spletnih strani in vsebin nacionalnih turističnih organizacij. STO aktivno sodeluje v delovni skupini novi mediji in raziska- ve. Več informacij najdete na www.etc-corporate.org Analiza vprašalnika o slovenskem workshopu v Utrechtu in Sruslju, 7. in 9. novembra 2005 V Utrechtu in Bruslju sta 7. oz. 9. novembra potekala works- hopa slovenskega turističnega gospodarstva. Da bi ugotovili, kako zadovoljni so bili z dogodkom predstavniki slovenskega turističnega gospodarstva, smo izvedli anketo. V nadaljeva- nju predstavljamo nekatere ugotovitve analize ankete. Na vprašanje, kako bi na splošno ocenilt celotno dogajanje, je več kot polovica anketiranih (56 odstotkov) odgovorila z dobro, kar 44 odstotkov pa jih je bilo z workshopom zelo zadovoljnih. akademije elektronskega poslovanja, ki je od 2. do 6. novem- Ocena celotnega borznega dogajanja bra 2005 potekala na Cipru in kjer so sodelovali udeleženci iz 38 evropskih držav, med drugim tudi predstavniki Slovenske turistične organizacije, je bil udeležencem na voljo letak, namenjen promociji Slovenije. Letak je nastal v okviru sode- lovanja med uradnim slovenskim turističnim informacijskim portalom www.slovenia.info in mladinsko kartico EUR0<26 v Sloveniji (gre za posebno kartico ugodnosti). Primer sodelo- vanja med obema institucijama in omenjeni letak je bil kot primer dobre promocijske ideje predstavljen tudi na srečanju članov Communication Group (srečanju skupine strokovnja- kov, ki v posameznih državah skrbijo za promocijske komu- nikacijske kanale EUR0<26). Udeleženci srečanja so bili nav- dušeni predvsem nad večjezičnostjo portala in številčnostjo obiska portala www.slovenia.info. STO aktivno sodeluje z ETC European Trave! Commission (ETC) je organizacija, zadolžena za promocijo Evrope kot turistične destinacije. V ETC je poleg Slovenije vključenih še 33 držav. Najpomembnejše aktivnosti ETC so odnosi z javnostmi in oglaševanje med strokovno ter splošno javnostjo. Poleg tega ETC redno izvaja tržne raziskave v podporo izbiri ustreznih orodij tržnega komuniciranja na najpomembnejših emitivnih trgih za Evropo (ZDA, Kanada, Latinska Amerika in novi perspektivni trgi Kitajska, Rusija in Indija) in kot pomoč svojim članicam pri načrtovanju lastnih trženjskih aktivno- sti. Raziskovalna skupina pripravi v začetku leta publikacijo z navedbo statističnih podatkov preteklega leta po posameznih državah članicah ETC s komentarjem (»ETCTourism lnsights«), enkrat letno izda v sodelovanju z WTO (www.world-tourism.org) priročnik za izvedbo trženjskih raziskav ali analiz (trenutno sta v pripravi Priročnik za napovedovanje in Priročnik za segmen- tacijo) in trikrat letno predstavi novosti s področja raziskav in analiz v turizmu »Research Highlights Newsletter«. Obenem občasno izda najrazličnejše strokovne publikacije (kot npr. »City Tourism & Culture: The European Experience«) in redno sodeluje pri razvoju spletne aplikacije za pregledovanje turi- stičnih statističnih podatkov po Evropi (www.tourmis.info). Vse navedeno je tudi dostopno na www.etc-corporate.org. Člani Kar 89 odstotkov vprašanih je workshopa ocenilo kot učin ­ kovita. Nekateri od vprašanih, ki so odgovorili, da sta bila workshopa učinkovita, so podali tudi utemeljitve. Naj navede- mo le nekatere: partnerji, ki so se borz udeležili, so pokazali resno zanimanje za sodelovanje; še posebej na workshopu v Utrechtu je bilo moč zaznati konkretno povpraševanje, skle- njeni so bili konkretni posli; vzpostavljeni so bili zanimivi kontakti; zadovoljiva je bila udeležba tujih agencij, število partnerjev je bilo večje kot na borzi leta 2004. Slovenski udeleženci borze so na obeh workshopih s strani tujega turističnega povpraševanja zaznali največ zanimanja za aktivne počitnice, ponudbo kampov, možnosti ponudbe jahanja, mestni turizem, kulturne prireditve, wellnes ponud- bo, kolesarjenje, pohodništvo, krožna potovanja in ponudbo na slovenski obali. Vsi vprašani so ocenili priprave in delo organizacijske ekipe WS za zelo dobro. FOTOREPORTAZI • TUR!ZEM • 16 Oddelek za študij ~·. Slo1',enska-predstaVitev na borzi London 1~. - 17. noye~ber 2005 · II 17936/2005 796 .5(497.4) -IIIIIII III III III IIIII III II II llll lllllll l 111111111111111 5000017603 , 85 COB I SS CD . ·:~._ ./ '<~.. --~.- - . / ~..,.. •.• . - .:. .. ·-- ,· SIW Kranjska Gora 2005 20. - 23. oktober 2005 ., .. ~ ~ • II 1 • Pojasnilo glavne urednice v zvezi s septembrsko številko Turizma Letnik IX/84 Zaradi enomesečnega obdobja urejanja posamezne šte- vilke Turizma prihaja do najave dogodkov in tudi že prvih vtisov o dogodkih v isti številki. Tako se je zgodilo tudi v septembrski številki Turizma, v kateri smo najprej objavili napoved za SIW Kranjska Gora 2005, kot tudi že prve vtise, za kar se bralcem iskreno opravičujemo. ~ ,.· :• .' · .. 1 .,.1\ l .. ·.J I ' ~ ·, ·, TURIZEM - Informativno glasilo Slovenske turistične organizaci je - Izdaja Slovenska turis ti čna organizacija, Dunajska 156, 1000 Ljubljana - Tei: 01/5891 840, E-mail: info@slovenia. info - Glavna in odgovorna urednica: Livija Kovač Kostantinovič - Oblikovanje in priprava za tisk: Divizija d.o.o. - Tisk: Delo tiskarna, Ljubljana. - Ministrstvo za ku lturo RS je izda lo od ločbo, da se glasilo Tur!zem vpiše v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1382 - Glasilo je brezplačno. - Naročila sprejemamo na STO, na urednistvo@slovenia.info - Člani Uredniškega sveta: Ministrstvo za gospodarstvo (mag. Mateja Temin Vučkovič) , Urad vlade za informiranje (Nada Serajnik), Gospodarska zbornica Sloven ije (mag. Cveto S ta nt i č) , Agencija RS za gospo- darsko promocijo in tuje investicije (Helena Schlamberger), Univerza v Ljubljani - Ekonomska fakluteta (dr. Tan ja Mihalič), Visoka šola za turizem turistika (mag. Aleksandra Brezovec), Višja šola za turizem Bled (Jana Špec), Višja šola za turizem in gostinstvo Maribor (mag. Helena Cvikl), strokovnjak s pod ročja tržnega komuniciranja (d r. Zlatko J a n čič) , predstavnika turist i čnega gospodarstva (Zdravko Počivalšek) , predstavniki Slovenske t uristične organizaci je. o 111 · ;a m C z L. :1) ,.. z L. n m r- L, m