Leto LXIX Stev. F Ljubljani, v nedeljo, 27. aprila 1041 PoUnlna plolona * golot inl Cena 2 din Od L aoT. dalj* naročnina mesečno 80 din. za inozemstvo 60 din — nedeljska izdaja celoletno 00 din. za Inozemstvo 120 din. Uredništvo: Kopitarjeva nl.6/IIL TeL 40-01 do 40-05 SLOVENEC Izhaja vsak dan zfctrq) razen ponedeljka hi dneva po prazniku. Cek. rata Ljubljana &L 10.650 ta naročnino in štev. 10.849 ca inserate Uprava: Kopitarjeva ali ca 0 TeL 40-01 do 40-05 PodruLi Maribor, Celje, Ptuj. Jesenic«, Kranj, Novo mesto, Trbovlja Italijansko vojno poročilo Letalski napadi na Malto, Tobruk in Sollum .fekje v Italiji, 26. apr. Štefani, b. Uradno poročilo 325. glavnega štaba italijanskih vojnih sil pravi: V noči na 25. april so oddelki nemškega letalstva v zaporednih valovih bombardirali pomorska in letalska oporišča na Malti in povzročili požare in eksplozije v La Valetti. V vzhodnem delu Sredozemskega morja so naši mornariški oddelki napadli sovražni ladijski sprevod v kanalu Caso in so pogodili v polno parnik z 2000 tonami v zalivu Miloš. V Severni Afriki delovanje topništva na bojišču pri Tobruku. V dneh 24. in 25. apr. sta bili trdnjava in pomorsko oporišče v Tobruku stalno bombardirani od italijanskih letal, prav tako pa je bombardiralo tudi mnogo oddelkov nemških letal. Večkrat so bombe zadele pristaniške naprave in ladje, ki so bile zasidrane v pristanišču. Druga italijanska in nemška letala so napadla motorizirana sredstva in angleško topništvo pri Sollumu. V Vzhodni A f r i k i so vzhodno od Gambcle naše če»« z veličastnim poletom napadle in potolkle sovražne sile, ki so sc raz-mestile na ugodnih postojankah. Sovražnik je hitro pobegnil in jc pustil ia bojišču stotine mrtvih, orožje in veliko količino materiala. Albanija se zahvaljuje Duceju Rim, 26. aprila. Štefani, s. Predsednik albanske vlade Shevket Verlaci je poslal Duceju iz Tirane naslednjo brzojavko: Besede, ki ste jih naslovili name, so največja zahvala za naio zvestobo in za visokega duha in odločno voljo, ki je prevevala albanski narod ob strani svojih italijanskih sobratov v tej vojni, ka- tere zmagoviti zaključek pomeni končno zmagoslavje držav osi na Balkanu. Vaie besede pomenijo gotovost za vsako albansko srce, da bo zaradi miru v pravici in novem redu, določenem po vas, Duce, Albanija prUls do svojih pravic in do zajamčenega življenja v okviru svojih pravičnih meja in v okviru skupnosti rimskega cesarstva. V imenu albanske vlade Vam izrekam, Duce, hvaležno zahvalo z vročimi željami, ki hoče z neizpremenje-nim razpoloženjem sodelovati za največjo slavo in moč Rima. Ob grški kapitulaciji je bilo na grških tleh 6 italijanskih divizij Italijanski list »Piccolo« prinaša z bojišča tole sporočilo: Grško vojno sporočilo žt. 181 od 23. aprila ugotavlja, češ da je bila kapitulacija grške armade dovršena, ko so italijanske čete bile še na albanskem ozemlju. Tukaj pa naj bodo navedena imena tistih italijanskih divizij, ki so že bile na grškem ozemlju, ko je bila dovršena kapitulacija: Venezia, Tridentina, Bari, CasaU, Lupi di Toscana (Toskanski volkovi). Grško poveljstvo se je še enkrat zlagalo. Imamo pa vzrok biti prepričani, da je bila ta laž zadnja. Junaki iz Desieja se upirajo Angležem Carigrad, 24. aprila. Posebno Reuterjevo poročilo govori o italijanskih četah pri Desiju, kako so se hrabro in dolgo časa upirale z vsemi silami angleškim četam. Italijanski vojaki so bili utaborjeni po gorah in so odtod iAa-jali na vse kraje hraber odpor. Oblika ondot-nih pokrajin je jako ovirala napredovanje angleških čet. Mimo tega so ondi noči ledeno mrzle, a dnevi skrajno vroči. Neka bitka se je vojevala 2500 m visoko v gorah. Turški list »Bevoglu« iz Ankare razpravlja o italijanskih četah v Afriki, kako so večkrat v najhujših nevarnostih prodirale dalje, ne da bi se zmenili tudi za najhujše rane. Hrabrost teh čet je poroštvo za nadaljnje zmagovito prodiranje in je obenem dokaz, kako so italijanske čete tudi v daljnih pokrajinah prežete z ljubeznijo do svoje domovine, za katero se borijo. Nemško vojno poročilo nemške čete na Grškem zasedle Tebe ter otok Lemnos In Evbejo Berlin, 26. aprila. DNB. Vrhovno poveljstvo nemške vojske j»oroča: V Grčiji so planinske in oklepne čete v tesnem bojnem sodelovanju z italijanskimi četami nadaljevale z zasledovanjem potolče-nega sovražnika. Po zasedbi termopilske postojanke so bile angleške čete vzhodno od zgodovinske ožine pri Molosu premagane in pri tej prilik} je bilo več 100 Angležev zajetih, prav tako pa je bilo zaplenjenih tudi 30 to- Sov. Druge nemške čete so iz Tesalije napre-ovale na otok Evbejo in so čez Chalkido spet vdrle na »uho. Hitre čete so pri zasledovanju sovražnika prešle mesto T h e b e. Ko sta ie v sredini meseca aprila bila z nenadno potezo zasedena otoka Tarzos in Samotrake, so nemške čete v sodelovanju z vojno mornarico pristale na otoku Lemnos in so po zlomu sovražnega odpora zasedle vse točke na otoku. Letalstvo je v zadnjih. dveh dneh posebno uspešno napadalo sovražne ladje pri njihovi plovbi v grških vodah. Uničilo je, kakor je bilo že objavljeno s posebnimi objavami — skupno 50.000 ton in težko poškodovalo nad 17 ladij. Dne 25. aprila je bila potopljena še ena trgovska ladja s 3000 tonami, štiri velike ladje Iia so bile težko poškodovane, številne obrežne adje pa zažgane. V severni Afriki so nemške in italijanske čete odbile angleški obkroževalni napad, ki ga je podpiralo težko topništvo s tanki. Napad je veljal utrdbi C n p u z z o, zahodno od S o 11 n m a. Napad je bil uspešno odbit. Nemška in italijanska strmoglavska letala so v zaščiti italijanskih lovcev r.azbila zbiranja sovražnih čet, kolone motoriziranih vozil in številne sovražne tanke izločila iz borbe. Vzhodno od egiptske meje so lahka nemška letala dosegla zadetke v polno na angleške postojanke topništva in tudi zadela več taborišč za čete. Pri uspešnih napadih rušilcev in strmo-glavskih in lovskih oddelkov na pristaniške naprave v Tobruku je bila 24. aprila potopljena v pristanišču večja ladja in pri tem je bilo sestreljeno eno lovsko letalo vrste »Hurrcane«. Letala oboroženega izvidništva so včeraj zahodno od Farorskih otokov potopila eno trgovsko ladjo s približno 10.004 tonami. V pretekli noči so bombna letala z dobrim učinkom bombardirala vojaške cilje v mestu Sunderland na angleški vzhodni obali. Rušilne in zažigalne bombe so napravile precejšnjo škoda zlasti na napravah delavnic Deptford, kakor tudi na delavnicah Hudson. Sovražno letalstvo je v noči na 26. april letelo nad nemško severno obalo, pri tem pa je samo eno letalo prodrlo do nemškega pre-stolnega mesta. Letalo je vrglo le nekaj bomb in je nastala škoda samo na stanovanjih v stanovanjskih predelih, med drugim pa tudi na neki bolnišnici v Kielu. Hud letalski napadi na Tobruk Berlin, 26. aprila. Štefani. O včerajšnjem napadu italijanskih in nemških bombnikov na vojaške naprave v Tobruku so se izvedele še tele podrobnosti: Sovražno protiletalsko topništvo je bilo presenečeno zaradi hitrosti napada, ki so ga letala izvedla na ladje v pristanišču. To pa je omogočilo, da so letala dosegla važne uspehe in je bilo potopljenih f>et parnikov, razni drugi parniki so bili tako hudo r>oskodovani, da jih bodo lahko popravili šele po dolgem času. Ducejev razglas Ureditev deviznega in valutnega prometa Ai lettori! Sul territorio sloveno, occupato dalle Trnp-pe Italiane, si trovano, oltre ene un rilevante numero di soldati anehe molti funzionari e cittadini italiani. Perche anehe essi possano es-sere tempestivamente informati sugli avveni-menti italiani e mondiali, e su cjuelli locali, gli editori dei quotidiani di Lubiana, ottenuto il consenso del R. Commissario Civile, hanno de-ciso di pubhlicare le principali e le piu inte-ressanti informazioni anehe in lingua italiana. In base all'acordo raggiunto tali notizie veran-no regolarmente puhhlicate da un quotidiano del mattino e da nno della sera e precisamente in nn primo periodo dali »Jutro« e dallo »Slovenski dom«, in on secondo periodo dallo »Slovenec« e dallo »Slovenski narod«. II turno šara di 15 giorni o di nn mese per ogni coppia dei giornali sopra menzionati. Questa decisione degli editori dei piu im-portanti giornali cittadini sta a dimostrnre la volonta di collahorazione che anima Ia stampa Inbiancse verso le autorita e cittadini italiani e »ara un nnovo efficace mezzo per stabilire con essi sempre piu saldi vincoli culturali. čitaieljem! »Uradni list« (»Gazzetta Uiiiclale«) v Rimu objavlja razglas Duceja, Prvega Mariala Imperija, Poveljnika čet, ki operirajo na vseh irontah. Ta razglas vsebuje naredbe glede deviz in valut na področju bivše Kraljevine Jugoslavije, ki jih je zasedla Italijanska Armada. Razglas določa, da je obvezno na vsem področju bivše Kraljevine Jugoslavije, ki so ga zase,die italijanske čete, sprejemati v plačilo poleg tamošnje domače veljave (valute) italijanski in albanski denar. Razmerje je določeno takole: 30 lir je 100 dinarjev (333.33 din je 100 lir), 4.80 albanskega iranka je 100 dinarjev (2.083.33 dinarja je 100 albanskih frankov). Prepovedano je vsakržno trgovanje med temi navedenimi valutami razen po tečaju, ki je tu uradno določen. Trgovauje v kakršni koli obliki z valutami, ki niso italijanske, albanske in jugoslovanske, pa tudi f vrednostnimi papirji v drugi valuti kot v italijanski, je izključno pridržano Nacionalnemu institutu za izmenjavo z inozemstvom, ki to trgovanje izvaja. Po Italijanski Banki in Albanski Narodni banki in po kreditnih ustanovah, ki so v ta namen pooblaščene po Najvišjem Poveljstvu v sporazumu z Ministrstvom za izmenjavo in valute. Izvoz blaga in vseh drugih predmetov ▼ ozemlja, ki niso italijanska niti albanska, je dovoljen samo s predhodnim dovoljenjem pristojnega civilnega komisarja, ki odloča od primera do primera pogoje za dovoljenje, pa tudi glede načina in oblike plačila. Dovoljenje ne more biti dano, če gre za predmete umetniške, arheološke in zgodovinske vrednostL Prepovedano je razen v naslednjih primerih: 1. Uvoz iz katerega koli ozemlja razen iz Italije in Albanije državnih bankovcev in bankovcev italijanske, jugoslovanske in albanske emisijske banke. 2. Izvoz v ozemlja, ki niso v Italijanski državi ali v Albaniji, državnih bankovcev in bankc/cev emisijskih bank navedenih držav. Kdor koli iz zasedenih ozemelj, ki se poda v ozemlja izven Italije, lahko vzame s seboj italijanske valute do zneska 250 ital. lir. Prebivalci zasedenega ozemlja, ki zapuste zasedeno ozemlje, pa se nanj dokončno vrnejo, morejo nositi s seboj jugoslovanske valute do zneska 2000 dinarjev. Prepovedano je brez predhodnega dovoljenja pristojnega Kr. Civilnega Komisarja uvažati ali izvažati iz ncitalijanskega področja nakazila, valutne čeke in vsake vrste vrednostne papirje razen navedenih. Prepoved se nanaša na one osebe, ki so v posesti dokumenta, izdanega po pristojni italijanski carinski oblasti, ki dovoljuje uvoz na italijansko ozemlje in na ozemlje bivše Kraljevine Jugoslavije. Uvoz iz neitalijanskega področja državnih papirjev, obligacij in delnic vseh vrst, ki sc glase na katero koli valuto, je dovoljen samo po poJti na eno izmed bank ali kreditnih ustanov. Banke in kreditne ustanove, ki dobe po poiti z ncitalijanskega ozemlja te vrednostne papirje, jih dajo v depot pri sebi, po predhodnem dovoljenju pristojnega Kr. Civilnega Komisarja, če se more iz-vršiti depot v korist osebam, ki stanujejo na ozemlju Italijanske države ali zasedenega ozemlja ali brez dovoljenja. Izvoz v ozemlja izven Italije državnih papirjev, obligacij in delnic vseh vrst, ki se glase na katero koli valuto, se bo v bodoče lahko vršil samo na osnovi predhodnega dovoljenja pristojnega Civilnega Komisarja. Brez predhodnega dovoljenja Civilnega Komisarja je prepovedano: 1. Plačila na kakršni koli osnovi in na kakršen koli način v dinarjih, katerih protivrednost se more porabiti za neitalijansko ozemlje. 2. Plačila za osebe, ki stanujejo izven Italije in zasedenih ozemelj. Brez predhodnega dovoljenja pristojnega Kr. Civilnega Komisarja je prepovedano: 1. Vsaka dispozicija v korist oseb, ki stanujejo izven Italije in zasedenega ozemlja na državne papirje, obligacije in delnice, ki se glase na katero koli valuto, ki obstajajo na področju bivše Kraljevine Jugoslavije, ki so ga zasedle italijanske čete, ki so tukaj deponiranL 2. Vsaka dispozicija v korist osebam na pod-"'-lijanske države in zasedenega ozemlja od sob, ki bivajo izven Italije in zasedenega Kr. Civilni Komisarji imajo pravico s svojimi naredbnmi izdajati navodila za regulacijo malega lokalnega prometa z bližnjimi kraji. Nato slede ukrepi, ki določajo kazenske sankcije za one, ki bi prekršili to naredbo. Uradni razglasi Na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanskih četah, je naravno precejšnje število vojakov, pa tudi mnogo uradnikov in italijanskih državljanov. Da bi tudi ti bili pravočasno poučeni o italijanskih in svetovnih dogodkih in o krajevnih novicah, so se izdajatelji ljubljanskih dnevnikov po dobljenem dovoljenju Kr. Civ. Komisarja odločili objavljati najvažnejše in najbolj zanimive novice tudi v italijanskem jeziku. Na osnovi sporazuma bodo taka poročila redno objavljena v enem jutranjem in enem večernem listu, in sicer najprej v »Jutru« in »Slovenskem domu«, v drugi dobi pa v »Slovencu« in »Slovenskem narodu«. To razdobje bo trajalo 15 dni ali en mesec za vsak izvod omenjenih listov. Ta sklep izdajateljev najvažnejših ljubljanskih dnevnikov dokazuje razpoloženje ljubljanskega časopisja, ki hoče sodelovati z italijanskimi oblastmi in italijanskimi državljani ter bo {gotovo ta sklep uspešno pripomogel k povečanju in utrditvi medsebojnih kulturnih vezi, na kar se polaga velika važnost na obeh straneh. Vrnite takoj ves material ter vozove in živino jugoslovanske vojske Odredba Generala arntad-nega zbora Ugotovljeno je, da je mnogo materiala, živine in voz, ki so pripadali jugoslovanski vojski, še vedno v posesti prebivalstva, medtem ko je drug material skrit na krajih, ki jih je težko ugotoviti, ki pa so znani domačemu prebivalstvu. Zaradi tega odrejam: 1. Vsi državljani zasedenega ozemlja morajo nemudoma izročiti najbližjemu vojaškemu povelj-ništvu, ali kjer tega ni, županstvu, ves material kakršne koli vrste (orožje, municijo, bencin, material iz vojašnic, razni drugi material, vprege, sedla itd.) ter vozove in živino jugoslovanske vojske, ki jih še posedujejo. 2. Vsi državljini, ki so jim znani kraji, kjer je skrito orožje, municija ali drug vojaški material, so dolžni obvestiti o tem svoj občinski urad, ki bo o tem nadalje obvestil najbližje vojaško poveljstvo. Po objavi tega razglasa si pridržujem, da odredim z vsemi sredstvi, ki so mi na razpolago, vse potrebne ugotovitve, in se vsak državljan, ki bo zasačen v posesti zgoraj omenjenega materiala ali živine, takoj zapre in kaznuje po zakonu. General armadnega zbora: Poveljnik Mario Robotti 22. aprila 1941-XIX. E. F. Naredba o denarnih in valutnih zadevah Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje, na podlagi svojih odredb št. 1 in št. 6 z dne 20. oziroma 22. aprila 1941-XIX, objavljenih v Službenem listu Kr. Civ. komisariata št. 33 z dne 23. aprila 1941-XIX, odreja: Člen 1. Uporaba italijanske lire kot plačilnega sredstva na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski vojski, se ne sme smatrati kot ukrep za konvertiranje ali zamenjavo med obema valutama, temveč Ie kot obveznost za pravne osebe in zasebnike, da morajo sprejemati italijansko liro kot plačilo za nakupe in storitve v zvezi s stanjem, ustvarjenim z zasedbo, in to posebno od italijanske vojske in italijanskih oblastev in njih uslužbencev. Vsakdo more plačati nakupe in storitve le v italijanskih lirah ali dinarjih po že določenem razmerju. Člen 7. Prepovedano je uvažati dinarje v slovensko ozemlje, zasedeno po italijanski vojski, iz kraljevine Italije in iz drugih držav kakor tudi iz ozemlja bivše Jugoslavije, ki si zascdcao po italijanski vojski. Prav tako je prepovedano uvažati italijanske lire iz tujih držav in iz ozemlja bivše Jugoslavije, ki ni zasedeno po italijanski vojski. Člen 3. Prepovedano je izvažati iz slovenskega ozemlja, zasedenega po italijanski vojski, razen dinarja vsako drugo valuto, vštevši italijansko liro, in sicer ne le v ozemlje bivše Jugoslavije, ki ni zasedeno po italijanski vojski, temveč tudi v katero koli drugo državo. Dovoljeno je le izvažanje lire iz slovenskega ozemlja, zasedenega po italijanski vojski, v kraljevino Italijo. Člen 4. Ustanove, organi in uradi bivše Jugoslavije in bivše dravske banovine, druge javne in avtonomne ustanove, finančni in kreditni zavodi, trgovinske družbe, zasebne združbe, verske družbe, kakor tudi fizične osebe, ki posedujejo ali hranijo iz katerega koli naslova tuje valute ali plačilna sredstva sploh, kakor tudi javne ali zasebne vrednostne papirje: delnice, obveznice ali kreditne papirje v tuji valuti, jih morajo prijaviti v treh izvodih do vštevši 30. aprila 1941-XIX pri Hranilnici dravske banovine, četudi so ti vrednostni papirji zunaj slovenskega ozemlja, ki je zasedeno po italijanski vojski. Člen 5. Te ustanove, organi in osebe morajo poleg tega še posebej z obrazložitvijo prijaviti v roku in na način po prednjem čl. 4. vse terjatve in dolgove pri ustanovah in osebah katerega koli državljanstva, ki imajo svoj sedež ali svoje stalno bivališče v inozemstvu ali na ozemlju bivše Jugoslavije, ki ni zasedeno po italijanski vojski, ali ie so plačljivi v inozemstvu ali na ozemlju bivše Jugoslavije, ki ni zasedeno po italijanski vojski. Prijaviti morajo tudi dolgove in ferjatve pri ustanovah in osebah tujega državljanstva kjer koli imajo svoj sedež ali staino bivališče. Te prijave je treba vložiti ne glede na obveznost položbe po čl. 2. odredbe št. 6 Kr. Civilnega Komisarja z dne 22. aprila 1941-XIX. Člen 6. Za tujo valuto se smaira po prednjih členili 4. in 5. katera koli valuta razen lire in dinarja. Za tuje državljane se smatrajo ustanove ia osebe, ki imajo drugo državljanstvo kakor italijansko, ali tisti, ki so imeli doslej jugoslovansko državljanstvo in ki imajo svoj sedež ali stalno bivališče na ozemlju bivše Jugoslavije, ki ni zasedeno po italijanski vojski, kakor tudi osebe brez držav-Ijanstva. Člen 7. Kdor koli bi kršil te predpise, se takoj pripre in ovadi pristojnemu oblastvu, gotovina in vrednostni papirji, ki predstavljajo denar ali imovino, kakor vobče vse vrednostne listine, se zaplenijo. Člen 8. Ta odredba stopi takoj v veljavo. Ljubljana, dne 25. aprila 1941-XIX. Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemljes EMILIO GRAZIOLI ,1 (Nadaljevanje razglasov na str. 2.) ] e Nadaljnje pobiranje dosedanjih davkov in taka na zasedenem, slovenskem ozemlju Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko Ozemlje odreja: ' Vsi davki in takse, kakor: neposredni davki, poslovni davki, takse, trošarine, carine itd., se na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski vojski, pobirajo na enak način in po istib zakonih in zakonitih določbah kakor doalej. To velja tudi za doklade na te davke. Člen Z Ta odredba stopi takoj v veljavo. Ljubljana, 25. aprila 1941-XIX. Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje: EMILIO GRAZIOLI Postavitev družbe Shell Company of Jugoslavia (Anglo-jugoslovansko pet-rolejsko d. d.) pod upravo Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko Ozemlje , odloča; ' Vse in vsako poslovanje družbe SHELL Com-pany of Jugoslavia Ltd., prej Anglo Jugoslovensko Petrolejsko D. D., je poverjeno za zasedeno ozemlje Slovenije tvrdki AZIENDA GENERALE ITA-LIANA PETROLI (A. G. I. P.) s sedežem v Rimu, zanjo pa njenemu predsedniku Cons. Naz. Ind. Dott. JOSIPU COBOLI GIGLI, ki pooblašča za izvrševanje tega mandata Cav. EMILA TRAVAGLIA, pok. Antona, nameščenca tvrdke »A. G. I. P.« Poslovanje v napravah vseh vrst v Sloveniji in na zasedenem ozemlju vobče prevzame A. G. I. P. Ljubljana, dne 25. aprila 1941-XIX. Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje: EMILIO GRAZIOLI Cons. naz. Chiodelli v Ljubljani »Picfcolo« prinaša iz Ljubljane poročilo, kako Je Kr, Civilni Komisar zainteresiral Ministrstvo za ljudsko Iculturo, da je bila ljubljanska radijska oddajna postaja tako naglo popravljena in spet izročena prometu. Nato poroča, da se je v okviru ljubljanske rad. oddajne postaje začel tečaj italijanskega jezika, ki ga vodi docent italijanakega jezika prof. Stanko Leben. Potem pa poročilo navaja, da je dne 25. aprila obiskal ljubljansko oddajno postajo inženir coni. naz. Chiodelli, kateri vodi veliko organizacijo oddajnih postaj v Italiji (»EIAR«). Njegov obisk je imel ta namen, da bi pregledal, kako naj bi se uredilo delovanje ljubljanske postaje. G. Chiodelli bo obiskal tudi Split, kjer naj bi se tudi tamkajšnja oddajna postaja spet izročila prometu. Nastanek fašistične Italije Fašizem je osebna stvaritev Duceja. 2e pred svetovno vojno je videl Duce, kako propadata stari red in demokracija. Novembra leta 1914 je ustanovil prve fašije. Takrat je ustanovil tudi svoj dnevnik »Popolo dTtalia«. Dne 23. marca 1919, torej tik po končani svetovni vojni je sklical Duce svoje zveste sodelavce v neko dvorano na trgu San Se-polcro v Milanu. »Ni nas bilo mnogo, ko smo položili prve osnove naše idejne zgradbo: morda nas jo bilo 100«, tako pravi Duce sam v knjigi »Scritti o Discorsi«, Na tem zboru je bil ustanovljen prvi »Fascio italiano di combatiinento«, ki pomenja or-ganizatorni začetek fašizma. Prvotni fašizem je bil še brez izgrajenega narodno-političnega programa, ki sicer pri raznih gibanjih hodi pred temi gibanji in navadno tudi ostano v zgodovini kot edini spomin na taka gibanja. V fašizmu pa »je bilo dejstvo pred naukom« (že omenjeni »Scritti e Discorsi«, 6tr. 111.) Pozneje je Duce sam razložil, da je bil izražen prvi načelni načrt že v nazivu »Fasci italiani di combatimonti« »V tej besedi, trdi in železni, je bil ves program fašizma, tako kot sem ga sanjal, tako kot sem ga hotel jaz, tako kot sem ga napravil jaz.« (Ibidem, str. 297). Fašizem je začel svojo delavnost brez pisanega načrta. Znamenjo za to dejavnost so dali milanski fašisti, ki 60 15. aprila 1921 vdrli v prostora komunističnega lista »Avanti«. Ko je v Italiji v prvih letih jx> vojni izbruhnil stavlšovni val, so organizirale fašistične skupine protigibanje. Nn kongresu 7. novembra 1921, na katerem so bili že zbrani zastopniki okoli'300.000 članov fašističnih oddelkov, je bila ustanovljena Italijanska fašistična stranka. Leta 1921 je imel fašizem že trojni organizacijski sestav: »Fasci di combati menti« kot politične edinice, »Akcijske oddelke« kot borbeno organizacijo in »Narodne sindikate« kot sredstvo, s katerim je začel posegati v gospodarsko socialno področje V kolikor se fašizem ni izživljal z dejanj^ borbenih oddelkov, je ostal spočetka v okviru jjolitifi- no mlačne liberalne države. Ko se Je stavkovno gibanje vodno bolj nevarno širilo, zakonita oblast pa jo stala brez moči in neodločno ob strani, je izjavil Duce, da »sta država in fašizem določena, da morda že v kratkem postaneta eno« (Scritti e Discorsi, str. 296), Avgusta 1922 bi morala izbruhniti splošna stavka. Duce je dal vladi oseminštirideseturni ultimat, da to sociolistično-komunistično namero prepreči, sicer »se bo fašizem postavil na mesto vlade«. Fašistični oddelki so šli na delo in v mnogih mestih preprečili železničarsko stavko. Splošna stavka je spodletela. Tedaj se je rodla misel »Pohoda nn Rim«, kakor priča Ducejeva izjava: »V poletju leta 1922 sem se prepričal, da je potrebna revolucija. Država se je razkrajala. Parlament je bil vsak dan manj sposoben, da bi dal narodu močno vlado. Krize so se zavlačevale in se ponavljale ter s tem povzročale ljudski srd.« (Ibid. str. 65, 66.) V noči od 26. na 27. oktober 1922 je bila odrejena mobilizacija vseh članov Fašistične stranke, ki so v štirih kolonah korakali proti Rimu, toda z naročilom, da morajo opustiti kakršen koli spopad z vojaštvom in spoštovati monarhijo. Nj. Vel. Kralj je odklonil podpis na predloženem mu odloku o obsednem stanju proti fašističnemu pohodu. Pohod na Rim je bil izveden brez sile in ie imel snmo simboličen pomen. Dne 29. oktobra je Nj. Vel. Kralj poklical Duceja in mu j)overil mandat za sestavo nove vlade. Duce je sestavil koalicijsko vlado. Tako je bila končano triletna pripravljalna doba fašizma za prevzem državnega vodstva. Po umiku aventinske ojiozicije iz parlamenta dne 31. januarja 1925 je postal fašizem edini gospodar v državi in tedaj se je začela doba nove fašistične Italije. Fašizem se je teda j začel oblikovati, _ dopolnjevati in uresničevati svoj državno nacionalni, protiliberalni in protisocialistični program. na) Nemški listi o vojnih hujskačih v Ameriki ZIMO IZ LASTNE PREDILNICE KUPITE NAJCENEJE PRI ,*IM A»,JA OE R, 8 V. PET K A C. 17 Peščica ubežnih generalov na vzhodu Solun, 26. aprila. Radio Roma. s. Agencia Reuter je objavila, da so v neki kraj na vzhodu prišle jugoslovanske čete in jugoslovanska letala, da bi se priključila zavezniškim silam v njihovem boju proti osi. Toda agencija ne pojasnjuje, da te čete predstavljajo v celoti desetorico generalov in osem srbskih polkovnikov, ki so se iz Jugoslavije rešili na tistih treh letalih, ki so poprej že prepeljavala srbske generale in bivšega kralja Petra. Hacha odstavil prometnega ministra Berlin, 26. aprila. Štefani. Predsednik protek-forata dr. Hacha je odstavil prometnega ministra dr. Havelko, ki je obenem zapustil mesto načelnika predsedniške pisarne. V sporazumu s protektorjem von Neurathom je predsednik Hacha imenoval za prometnega ministra generalnega železniškega ravnatelja dr. Kamalichyja. Miinchen, 26. aprila. Štefani, s. »Munchener Neueste Nachrichten« podčrtavajo pomen bednega konca balkanske pustolovščine za Anglijo in Ameriko in pišejo, da bodo v Ameriki pristaši vojne še povečali svojo gonjo. Ker Roosevelt nima poguma govoriti osebno, je naročil vojnima hujskačema Hullu in Knoxu, da naj zabrišeta porazne vtise balkanskega neuspeha in da naj izvedeta brez omejitev načrt za jpomoč Angliji. Oba govora, ki sta jih včeraj Imela Hull in Knox, sta uvod v gonjo brez meja. »Volkischer Beobachter« piše, da način, kako sta obe sili sprejeli svoj jx>raz na Balkanu, dokazuje, kako mislijo židovsko-plutokratske države zakriti svoj poraz. Angleško in ameriško javno mnenje varajo angleški državniki, prav tako pa tudi državniki iz Bele hiše. Berlin. 28. aprila, i. Radio: Ameriški zunanji minister Hull in mornariški minister Knox sla prevzela nalogo, da bosta- ameriško javnost prepričala o nujnosti odločnega posega Združenih držav v evropsko vojno. Mornariški minister Knox ie imel precej oster govor, v katerem ie rekel, da ogrožata državi osi Združene države, ki morajo zato odločno stopiti na stran Velike Britanije. »Če smo že začeli, ne moremo nazni. temveč le odločno naprej. Mi ne smemo dopustiti, da bi nam Nemci potapljali vojni Pregled delovanja nad Srbifo od Berlin, 26. aprila, j. Nemški radio: Letalski general Quade j« včeraj v nemškem radiu razpravljal o sodelovanju letalstva pri operacijah nemške vojske v Srbiji od 6. do 18. aprila. Povedal je med drugim tudi sledeče: Potek letalskih napadov na srbske kraje je zelo podoben letalskim operacijam nemškega letalstva na Poljskem. V Srbiji so že prvi dan začeli z operaci|ami močnejši letalski oddelki, kakor pa leta 1939 na Poljskem. Srbsko ozemlje je hribovito in zato ugodnejše za obrambo, zato so bila uporabljena v prvi vrsti strmoglavska letala, ki so se odlično izkazala. Ta letala so s svojimi bombami drobila jeklo in beton iu podrla tudi moralo napadenega. »Stuka« so se odlikovali zlasti v pogorjih. Prav zaradi hribovitega srbskega ozemlja so mo- Novi pripomočki za učenje italijanščine KURET NI KO: ParSa italiano Najnujnejši italilanski razgovori ln kratek pregled italijanske slovnice. 48 stiani. Cena din 15'—. V tisku. Izide 3. maja 1941. LEBEN DR. STANKO: Italijanska vadnSca II. izdaia. 820 strani. Cena din 35"—, vezano din 45—. V tisku. Inide konee maja 1941. BAJEC DR. ANT. - KALAN PAVLE: E^aliiansko-sflovenski slovar 650 strani. Subskribcijska cena din 90'— za platno vezan slovar je plačljiva v naprej in velja do 15. maja 1.1. Zunan i naročniki naj dodaio pri nakazilu še din 3'— za poštnino (priporočeno din 8'—). Po zaključeni subskripciji bo cena slovarju znatno višja. Iride konee maja 1941. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Dežela lepega cvetja - Argentina V Buenos Airesu prodajo na dan za 750.000 dinarjev cvetja Buenos Aires, 24. aprila. Nedavno so v botaničnem vrtu v Buenos Airesu ustanovili poseben laboratorij za proučevanje rastlinske fiziologije. To je prvi tozadevni zavod v Argentini, ki je silno zanimiv, saj odkrivajo v njem marsikakšne skrivnosti iz življenja rastlin in razodevajo svetu nekakšen prerez »duševnega« življenja rastlin. Zanimivo je zvedeti, da nikjer na svetu nimajo cvetja lako radi ko v Argentini in še posebej v Buenos Aairesu. To mesto žrtvuje velikan--}.- vsote denarja ** nakup cvetic in tu je vse polno trgovin in veletrgovin z rožami. Predvsem kupčujejo z orhidejami — najdražjimi cveticami sveta — dalje z nageljni, dalijami itd. Povsod pa je mesto tudi okrašeno s temi rožami; vidiš jih povsod, tako na oknih, balkonih, vrtovih, parkih, krog spomenikov, vodnjakov itd. Vse to pestro cvetje daje mestu živahno lice in živobarvno podobo samih dehtečih lepot. Na tisoče in tisoče rož, kjer prevladujejo nageljni, pa prodajajo tudi na trgih, tako da jih prodajo na dan za 750.000 din! Zares lep izdatek za nekaj, kar je samo za oko. vendar hkrati tudi vedri dušol material,, ki ga pošiljamo mi v Veliko Britanijo.« Zunanji minister Hull ie napovedal nove ukrepe za pomoč Veliki Britaniji. Ponavljal je stnrc nbdolžitve, da ogrožata Italija in Nemčija ameriško celino in da ie zato edino pravilno, če Združene države podpro tistega, ki brani prehod čez morja do Amerike, to je Veliko Britanijo z vsemi sredstvi. V berlinskih političnih krogih smatrajo ta dva govora kot navadno ščuvanje vojnih hujskačev, ki varajo svoje liudi z dozdevno ogroženostjo Združenih držav, v res-niti pa bi radi pripravili tla za vstop Amerike v vojno. Nemčiji in Italiji vse te grožnje ne bodo vzele poguma in Amerika bo sama po nepotrebnem zagaziln v nesrečo. Berlin, 26. aprila, f. Angleški veleposlanik v Združenih ameriških državah, lord Halifax, je včeraj pred vso javnostjo priznal, da Nemčija ni imela namena začeti vojne na Balkanu. Med drugim je dejal: Vedeli smo, da Hitler hoče preprečiti, da bi potegniti Balkan v vojno. Nakane, ki jih jo imela Nemčija z Balkanom, so bile vzrok, da smo silili v vojno na tem področju. Lord Halifax, ta največji hinavec, kar jih je kdaj imela Anglija, je torej priznal, da je Velika Britanija hotela vojno na Balkanu. Zato zdaj torej ni treba več nobenega novega dokazovanja, nemškega letalstva 6. do 18. aprila rali že prvi dan nastopiti čim močnejši letalski oddelki. 6. aprila so nemška letala napadla srbska letališča. IZbila so pri tem ogromno srbskih letal. Že ti prvi uspehi so zadostovali, da je bilo sicer mlado, pa precej močno srbsko letalstva zelo oslabljeno. Istočasno so začela sodelovati tudi italijanska letala. Bombe z nemških letal so padale na obmejne utrdbe in druge vojaške cilje, trikrat pa tudi na prestolnico Belgrad. V glavnem so bili ti napadi namenjeni glavnemu kolodvoru, mostovom, vojašnicam iti vlakom. Izbruhnili so ogromni požari. Četrti napad na Belgrad je sledil takoj ponoči. Ti štirje veliki napadi so imeli ves svoj pričakovani hudi učinek. Bombe so treskale, sirene tulile, zidovi pa'ač so se rušili, požari besneli, gasilci begali po mestu in bili brez moči proti silnim požarom, ljudje so drveli na vse strani, nihče ni mogel reševati mrtvih in ranjenih, promet se je zavrl itd. Nad Belgradom je bilo več letalskih bitk in poškodovanih ter zbitih mnogo srbskih letal. Ni skoraj besedi, s katerimi bi mogli v celoti označiti silni moralni vtis teh napadov na srbsko prestol-nico. _____ Drugi dan so bile glavne naloge letalstva podpiranje prodirajoče vojske in napadi na prometne točke. Sovražnik ni imel več miru. Letala napadajo srednjo in južno Srbijo, italijanska letala pa zahodne dele države.. Po poročilih nemškega vrhovnega poveljstva se vidi, da je bilo ta dan zbitih v boiih 35 srbskih letal, 45 uničenih na tleh, 9 pa poškodovanih, medtem ko so Nemci izgubili 9 letal. Srbsko letalstvo je bilo sedaj že skoraj brez moči. Navzlic temu so srbska letala tretjena dne vojne napadla tri mesta na Madžarskem m so imela pri tem 9 izgub. S tem so Srbi dobili novega sovražnika v zraku, namreč madžarsko letalstvo. Ta, tretji dan je bilo 31 srbskih letal uničenih na tleh. 8. aprila so Nemci napadli Skoplje z letali. Skoplje je 9. aprila že padlo. 9. aprila podpirajo strmoglavska in ostala vojna letala nemško vojsko pri operacijah. Enako tudi 11. aprila. Od 10. do 12. aprila podpira nemško letalstvo nemško vojsko, ki je prodirala od Maribora skozi Haloze proti Zagrebu. 12. aprila pridro nemške oklepne enote iz Niša ob Moravi v Belgrad. Srbska vojska beži 13. aprila proti zahodu. Nemška letala jo stalno vznemirjajo m ob vseh koncih in krajih napadajo. Ti napadi so imeli porazne posledice. 13., 14. m 15. aprila so bili napadi na Sarajevo in sicer na vojaške objekte. Drugod napadajo letala vse te dni bežeče srbske čete. 16. aprila ie padlo Sarajevo. 17. aprila se je vdala II. armada s sedežem v Sarajevu, 18. aprila se je vdala vsa srbska vojska. Oeneral Quade je v svojem predavanju potem povedal, da se je že na Poljskem, v Franciji in v Belgiji videlo, aa je bilo letalstvo glavni pomagač za proboj sovražnikovih bojnih črt. Prav tako je letalstvo največ storilo, da je razdrlo moralo umikajočega se nasprotnika, posebno pa s stalnimi in neumornimi napadi na umikajoče se čete. Tako ie tudi v Srbiji nemško letalstvo največ pripomoglo do zmage nemškega orožja in do hitrega razkroja sovražnika. Mesec majnik bo posvečen molitvam za mir Papeževo pismo kardinalu Maglloneju Rim, 24. aprila. Papež Pij XII. je napisal pismo kardinalu državnemu tajniku Maglioni-ju, da naj bi po vseh deželah sveta bil posvečen prihodnji mesec maj prošnjam za mir v čast Materi božji in da bi se že skoraj prenehalo prelivanje krvi po bližnjih in daljnih zemljah. Slovenske žrtve vojske Lepo prosimo naše čitatelje in prijatelje za na-daljna obvestila o slovenskih žrtvah vojske. Prosimo pa samo za taka obvestila, kjer je nesporno ugotovljena smrt. 17. Adolf Jamnik, mestni pisarniški oficial, Ljubljana, padel dne 7. aprila kot žrtev eksplozije min v Fužinah nad Škofjo Loko. 18. Poročnik vojnega broda Mašera se je pognal v zrak na rušilcu »Zagreb« v Kotorju. 19. Franc J. Može, učitelj, Podblica p. Selca nad Škofjo Loko, ustreljen na veliki petek, 11. aprila v vasi Prelesje ter pokopan v Št. Ru-pertu na Dolenjskem. 20. Janez Skrbeč, 24 letni posestnikov sin na Bunarskem, je bil ustrel jen na vel. soboto, dne 12. aprila. Pokopan je na župnem pokopališču na Blokah. Pod št. 3 navedeni Motoh iz Ljubljane je Jože in ne Ivan, kakor nam je bilo prvotno sporočeno. Identiteta pod št. 5 omenjenega I. I., ki je bil ustreljen 11. aprila v vasi Zavrstnik, je ugotovljena. Nesrečni fant je Joško Ztilaj, posestnikov sin iz Št. Jerneja na Dolenjskem. General Gort — guverner v Gibraltarju Newyork, 25. aprila. Po sporočilih iz Londona je bil general Gort, ki mu je bilo poverjeno poveljstvo, da spravi angleško armado iz Francije čez Dunkerque v Anglijo, je postal guverner in poveljnik Gibraltarja. 400 industrijskih delavcev za Nemčijo Como, 25. aprila. Med pozdravi tukajšnje Zvezne postojanke in številnih množic meščanov je odpotovalo v Nemčijo 400 industrijskih delavcev. Najboljše orožje je notranja edinost in skupnost naroda Berlin, 26. aprila, f. V enem svojih zadnjih govorov je voditelj Nemčije med drugim dejal: »Važnejše kot vsako zunanje orožje je notranja edinost in skupnost naroda. Kdor tega nima, temu tudi drugo orožje ne more pomagati.« italiianšCine sc lahko naučite doma DOPISNA TRGOVSKA ŠOLA V LJUBLJANI Kongresni trg 16/11 otvori v začetku maja poseDni trimesečni dopisni letaj Ie italijanščine V tem tečaju si pridobite lahko s študijem doma tekom kratkih treh mesecev osnovno znanje italijanščine in zadostni besedni zaklad za vsakdanjo potrebo. — Pišite ali pridite takoj po podrobna pojasnila. Hrvatska politika in Srbi Milanski dnevnik »Corriere della Sera« od 25. aprila Je prinesel dolg članek o Ante Paveliču in novi Hrvatski, kjer razlaga vso zgodovino hrvatske politike iapred vojne do današnjega dne. Precejšen del članka je posvečen vstaškemu gibanju. Na koncu pa list naglaša: »Po smrti kralja Aleksandra se je notranji položaj začel počasi boljšati. Knez namestnik Pavle je bil sicer res Karadžordževič, toda Karadžordže-vič, ki je bil vzgojen v Oxfordu. Ni bil nasilen ter se ni posluževal umorov. Cvetkoviču se je posrečilo najti modus vivendi s Hrvati in dr. Maček je vstopil v vlado. Zdelo se je, da so Hrvati in Srbi našli način, kako bi najlažje med seboj živeli. Toda usoda je sklenila drugače. Državni udar, ki ga je bil naredil general Simovič, je vse vrgel na kocko. Kmalu je bilo jasno, da so Hrvati le skrajno neradi sledili Srbe. Edinost države je začela pokati. Naglo je nastal razkol. Izbruhnila je vojna. In peti dan vojne je Hrvatska oklicala svojo neodvisnost ter je iz izgnanstva poklicala Ante Paveliča, neukrotljivega vstaša in nepomirljivega sovražnika Srbov.c Kako bo urejena Hrvatska V svojem članku list »Corriere della Sera« navaja tudi, kako misli dr. Pavelič urediti Hrvatsko državo. Židovsko vprašan je se že ureja ter je ves židovski kapital že pod kontrolo. Kmalu bodo kovani tudi novi hrvatski denarji. Hrvatska država bo urejena na načelih kor-poracij ter je v ta namen bilo imenovano posebno korporacijsko ministrstvo, ki naj uredi vprašanje kapitala in industrije na Hrvatskem. ■B Kino Sloga, tel. 27-30 BB Danes premiera I Sinovi noči Estrelita Castro, Miguel Ligero. Zabavna špsn. glasbena romanca. Ob lO.bO, 14.30,16.30, 18.30 Zdravilno delovanje Rooašfce mineralne vode: Pri odrišni iclodčni kislini je treba štirikrat na dan piti po 100—200 g vrelca Styria. Voda se najprel ogreje, da izhlapi ogljikova kislina. Polabko piti I te novCca Koledar Nedelja, 27. aprila: 2. povelikonoSna; Peter Kanizij, cerkveni učenik; Cita, devica. Ponedeljek, 28. aprila: Pavel od Kriia, »poznavalec in ustanovitelj reda; Valerija, mučenica; Vital, mučenec. Novi grobovi + V Ljubljani je umrla ea. Marija Petkoviek, soproga kolarskega mojstra. Pogreb bo v nedeljo ob 4 popoldne z Žal, kapela sv. Petra, k Sv. Križu. Naj v miru počival Žalujočim naše iskreno sožaljel Osebno novice = Poročil se je v cerkvi sv. Petra v Ljubljani g. dr. Perušek Milan, zdravnik, z gdč. Dano Kutin, stud. Glasbene akademije iz Maribora. Mladima novoporočencema želimo na novi življenjski poti obilo sreče in božjega blagoslova. Puhlmonn-of faj ubiažuje ha$el| in razkrala sluz Dobiva se v vseh lekarnah. Orig. zavitek 126 g Din 37t ——— OgL Kg. br. 1603/1936 ————— — Aprilsko deževje. Kakor kaže, bo letošnji april napram drugim letom prav deževen. Od petka do včeraj je padlo do 40 mm dežja in celotno ta mesec že ao 120 mm. Vode naraščajo. Ljubljanica je pri Fužinah včeraj popoldne narasla za 45 cm. Tudi Sava narašča. Pri Tacnu je včeraj popoldne narasla za 50 cm. Nastopilo je prav hladno vreme. Po gorah je zapadel sneg. — Tečaji italijanščine. Na mnoga vprašanja objavljamo, da prične nov tečaj italijanskega jezika (dnevni in večerni) v četrtek, 1. maja. — Pojasnila daje in sprejema prijave: Trgovsko uli-lišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Telefon 43-82. — Gorjnp Mirko, rojen 7. avgusta 1915 v Trstu, sedaj šolski upravitelj v Zasipu pri Bledu, je služboval v Celju kot rezerv, peš. podporočnik pri 39. polku, III. četa. 6. aprila je šel polk baje proti Varaždinu. Kdor kaj o njem ve, naj blagovoli sporočiti proti povračila stroškov na naslov: Cerneha Marija, Lavričeva 15, Ljubljana. — Strojepisni tečaji — novi (dnevni in večerni) prično v četrtek, 1. maja. Prospekti na razpolago. — Prijave »prejema: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno piiete Radenske, ki deluje proti boleznim srca, ledvic, želodca, jeier, žolča, raznim katarom, normalizira notranje žleze in živce ter čisti kri in organizem raznib strupov. — Naprošam vsakogar, ki mn je kaj znano o dr. Žitniku Jožetu, rez. konjeniškemu poročniku, ki je služboval v Cakovcu pri 27. konjičkem divi-zijonu, da javi na naslov: dolar Rudi, Ljubljana, Povšetova c. 1. — Pogrešamo zdravnika dr. Borštnarja Marjana. Odšel je 31. marca v Glavno vojno bolnico, Belgrad, 10. t. m. pa baje v Valjevo. Vljudno prosimo poročila o njem. Stroške povrnem. Borštnar Franc, Ljubljana, Medvedov« ul. 27. Darujte za starološki »Dom slepih« zarod sa odrasle slepei Čekovni račun št. 14.672 - »Dom slepih«, Ljubljana — Kdor kaj ve o Alojziju Erjavcu, ki je služil kaderski rok v Vršcu pri 4. eskadronu 4. konjeniškega polka, naj sporoči Roži Zaje, Velike Kom-polje, p. Muljava, Dolenjsko. — Dereani Gabrijel, redov, se ni še vrnil domov. Konec marca se je javil iz Jakšiča pri Slavonski Požegi: Šola 5. baterije, I. art. polka. Kdor o njeni kaj ve, ga lepo prosim, da mi sporoči na naslov: Berta Dereani, Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Stroške povrnem. — Kdor kaj ve o usodi Maksa Slovnika, vpoklicanega v Zagreb, protdavionska mitraljeska četa, naj blagovoli sporočiti materi Franji Slovnik, Ljubljana, Celovška cesta 74. — Iščemo Vladimirja Sršena, ki se je nahajal še dne 1. aprila v Varaždinu, gardijska pionirska četa. Naproša so, kdor bi o njem vedel, kje »e nahaja ozir. je bil z njim skupaj, da javi takoj proti nagradi na: Ivan Sršen, stavbenik, Domžale. — Opozarja se ona znana oseba, ki si je »izposodila« v pasaži palače »Viktorija« na Aleksandrovi cesti dne 11. t. m. žensko kolo znamke »ELFA« št. 190226, da ga brez kakršnih koli po-slpdic takoj vrne tvrdki »Betocel«, Ljubljana, Tržaška cesta 69. (5303) Posebno pazite, kaj bolalk pQe) Pijača nI le ca sdraveg« davek« sel* raSna, temveč tudi aa bolnika mnogokrat vainejia *d hran« I Zato pijte VI In TaS bolnik Hm JeSče nafio nafbolfS* mineralno vodo, ki |e obrnem tadl »drirllas ono z rdečimi srdi Prospekte In vsa potrebna navodila sa domač* zdravljenje Vam pošlje gratis |B radevolj* Uprava zdravilnega kopali«!. SLATINA RADENCI P Pogreša se lin. nadsvetnik Stanko Brimiek, eš. poročnik, ki je odšel v Obrenovac-Zabrežje. rosim poročila na naslov: Roza Randl, Ljubljana, Rožna ulica 41, — Kdor ve, kje se nahaja rez. konjeniški ka-petan 2 razr. Jelko A. Rant — služil j* v St. Vidu nad Ljubljano in nato v Kozjem —, naj proti povračilu stroškov sporoči na naslov: dr. A. Rant, Ljubljana - Vič 180. — Pogrela se Viktor Prebil, ki i« služil v Skoplju, selo Sinzelic I./4 težka artiljerlja. Prosim, če je komu kaj znano, naj sporoči ženI Mici Prebil, Cesta 29, okt. 21 a, Ljubljana. Ljubljana Kr. Civilni Komisarijat je odredil graditev zafvornice na Ljubljanici Zadnje dni je Ljubljanica hitro narasla. Tudi ves dan v soboto je še naraščala in bo prav zaradi tega za delj časa prekinjeno vsako delo pri stari cukrarni, kjer gradijo zatvorni-co. Kraljevi Civilni Komisarijat je namreč glede na važnost zatvornice za ureditev mesta samega, kakor tudi glede na ogromni pomen, ki ga ima zatvornica za Barje, odredil, naj se gradbena dela na zatvornici nadaljujejo. Zatvornica bo namreč regulirala stanje vode na Barju. Vodno stanje na Barju pa v izredni meri vpliva na plodnost in donosnost burjanskega polja. Živahen sobotni trg Sobotni živilski trg v Ljubljani je navadno spomladi prav dobro založen. Hudo deževje, ki se je začelo v petek in ludi v soboto ni nehalo, pa je seveda bilo vzrok, da so okoličani pripeljali na trg mnogo manj zelenjave kakor navadno. Zato je uvožene glavnate salate že zgodaj zmanjkalo, motovileč, regrat, berivka in druge domače solate pa so šle hitro v denar po 16 din za kg. Prav pri solati se je pokazalo, da nekatere gospodinje same dražijo blago, kar gotovo ni prav. Tudi mesarske stojnice so bile že zgodaj zjutraj kar obdane od nakupovalk. Ker nekaj mesarskih stojnic sploh ni bilo odprtih, so bile druge že skoraj ob osmih razprodane. Še večje je bilo zanimanje za perutnino. Kmetje so pripeljali na trg razmeroma mnogo perutnine, ki pa je bila draga, saj so bile kokoši po 60 do 70 din, petelini pa še dražji. Znano je, da je prekupčevanje in kupovanje na debelo na živilskem trgu zabranjeno. Kljub temu pa se je našel gospod, ki po poklicu ni niti prekupčevalec z živili, niti nima svoje družine, a se je vendar v sedanjih časih lotil prekupčevanja. Okrog sedmih zjutraj je prišel na trg, pa je kar na široko zamahnil nad stojnicami, kjer so imeli kmetje perutnino in dejal: »Vse, kar je tukaj, kupim in plačam, cena je postranska stvar.« Tako je s kratko gesto in bahavim glasom prikrajšal vse druge Ljubljančane za nedeljsko kurjo pečenko. Kupci, ki so to videli, bi morali to sporočiti tržnemu nadzorstvu, ki bi gotovo preprečilo tako neosnovano prekupčevanje in draženje. Kmečkega masla je bilo na trgu izredno malo, dobili so ga tako rekoč od svojih prodajalcev le stalni odjemalci po 58 do 60 din BHBYI11IRII krema se uspešno uporablja zopet spuščaje, rane, praske, opekline, hraste, iišaje in vse nečistosti koie pri otrocih ln odraslih, Najelo suši od potn ali seči vneto in odirgnieno kožo. Dobiva sa v vseh lekarnah la tfragarljah pa canl tia 1*— u ttsMUo ščak v Bistri 500 din za občinske reveže v Borovnici. Za velikodušno darilo iskrena zahvala. — Občina Borovnica. I Sobotni krompirjev trg. Zaradi deževja je bil včeraj dovoz krompirja iz zaledja v mesto slabejši kakor v sredo, ko je bilo lepo vreme. Kmetje iz gorenjskih krajev so pripeljali na trg na Sv. Petra nasipu do 10 voz lepega in zdravega krompirja. Cene padajo. Včeraj je bil najlepši in prvovrstni krompir po 2 do 2.25 din kg, pozneje celo po t.75 do 2 din kg. Ves krompir je bil hitro prodan. I Kino Vič predvaja danes ob 19 tajinstveni velefihn »Vampir Pariza«. V glavni vlogi Peter Lorre. Za dodatek zvočni tednik. 1 Vitalium labor — zobotchuična delavnica, Ilirska ul. 18a. zopet rodno posluje. 1 Dr. Volovšek Vladimir, zobozdravnik, zopet redno ordinira. 1 V Ljubljani umrli od 18. aprila do 24. aprila 1941. — Bevc Marija, 62 let, šivilja, Vidovdanska cesta 9, Plevanič Vladimir, 8 let, sin zidarja, Pola-kova ul. 13, Zupane Martin, 63 let, tisk. sluga, Grudnovo nabr. 23, Kervina Marija, 76 let, zaseb-nica, Japljeva ulica 2, Florjančič Janko, 69 let, trgovski sotrudnik, Japljeva 2, Težak Katarina, sestra Dionizija, 58 let, bolniška sestra. Vidovdanska cesta 5, Martinak Mirko, 35 let, mestni delavec, Vidovdanska cesta 9, Jarc Frančiška, roj. Škafar, 82 let, posestnica, Karlovška c. 24, Zupančič Ivan, 65 let, trgovski zastopnik, Murnikova ul. 18a, Grum Marija roj. Jarc, 85 let, vdova železničarja, Katnno-gorska ul. 24, Korošič Maks, 67 let, stolarski pomočnik, Cesta dveh cesarjev 128. — V ljubljanski bolftišnici so umrli: Kraljič Vladimir, 27 let, abs. trg. akademije, Vodovodna c. 52, Zupančič Ivana, 4<) let, postrežnica, Napoleonov trg 7, Sušteršič Anton, 56 let, železniški kretnik v p., Povšetova ulica 81, Pevc Marija, roj. Triler, 56 let, žena dTŽ. uradnika, Skofja Loka. 1 Neusmiljena mati. Pred nedavnim je neka neznana ženska pustila za stavbeno barako pri Kemičnem institutu v Murnikovi ulici tri mesece starega dojenčka. Dojenček, drobno dekletce, je bila zavito v sivkasto llanelo in povito s povojem. Policija zasleduje neusmiljeno mater, po katere krivdi bi kmalu otrok umrl, če ga slučajno ne bi našli usmiljeni ljudje in se zavzeli zanj. Gledališče Drama. Začetek ob 17. Nedelja, 27. aprila: Ob 15. »Šesto nadstropje«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 28. aprila: Zaprto. Opera. Začetek ob 17. Nedelja, 27. aprila: Ob pol 11. dop. »Princeska in zmaj«. Mladinska predstava. Izven. — Ob 17 »Rusalka«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Ponedeljek, dne 28. aprila: Zaprto. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Dunajska cesta 43, mr. Trnkoczy ded., Mestni Irg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. Poizvedovanja Izgubila sem na trgu v soboto med 8 in 9 rjavo usnjato denarnico z manjšo vsoto denarja. Lepo prosim najditelja, da jo odda v uprav-ništvu »Slovenca« proti nagradi. Spop®*Eiičtfe u železniškem potniškem prometu Zveza s Trstom gre skozi Vrhniko, od tam do Postojne z avtobusi — naprej pa spet z vlakom Vsi potniški vlaki, ki so po dosedanjih objavah vozili samo od in do postaje Brežice in na dolenjski progi do in od postaje Metlika, vozijo s takojšnjo veljavnostjo do in od postaje Dobava, na dolenjski progi pa do in od postaje Karlovac. Potniški vlak, ki odhaja iz Ljubljane proti Karlovcu ob 18.50. vozi dnevno direktno do Splita in se vrača iz Splita v Ljubljano dnevno ob 8.36. Nadalje se vpostavi pričenši z dnem 26. aprila Ogl. reg. S. Br. 7006/3« Darmol, sredstvo za odvajanje se cesto potvarja. Radi tega pazite pri nakupu, da nosi vsaka tableta besedo Darmol in zarezo v obliki črke T. Zahtevajte samo originalni Darmol. za kg. Največ dela so imele seveda mestne prodajalne v novih tržnicah. Vsega skupaj streže tem ljudem 9 inoči, ki imajo od pol 6 zjutraj pa do 12 dela čez glavo, v resnici pa tudi prodajo toliko, da človek skoraj ne bi mogel verjeti, če ne bi videl ob 12 velikanskega kupa praznih zabojev in zabojev z denarjem. Tako so v soboto prodali 2200 kg masti in 21.600 jajc, kakor tudi za 3000 din krompirja in za 1500 din ješprenja in kaše. Dobro je le to, da so se pri mestnih prodajalnah ljudje navadili na red in da ne ovirajo več prodajalcev. * 1 P. n. občinstvo opozarjamo, da bodo igrali v Drami v nedeljo popoldne ob 15 Gehrije-vo igro »Šesto nadstropje«, v kateri je pokaza-na na prisrčen, mestoma vesel in zelo zabaven, mestoma čustven in resen način povezanost stanovalcev v šestem nadstropju nekega majhnega pariškega hotela. Osnovna misel igre je, pokazati na nepatetičen način človečnost in dobroto, ki vlada med preprostimi ljudmi in jim la jša življenje. V glavnih vlogah: Simčičeva, Jan, Lipah, Sever, Gabrijelčičeva i. dr. Režija je dr. Krefta. Kako je to delo pri občinstvu priljubljeno, dokazuje dejstvo, da je bilo v dobrih clveh mesecih 11 krat uprizorjeno, vedno pri razprodanih hišah. To je prva popoldanska uprizoritev, na kar naše gledališko občinstvo, ki obiskuje nedeljske popoldanske predstave, posebej opozarjamo. Veljajo znižane cene od 20 din navzdol. 1 Dvorakova »Rusalka« je izredno poetično operno delo, za katerega je napisal libreto znani češki pesnik Jaroslav Kvapil. Glasbeni okvir je zelo melodiozen, poln čustvene razgibanosti, v orkestralnem oziru mojstrski. V glavni in naslovni partiji bo nastopila Heybalova, v ostalih glavnih partijah: Franci, Lupša, Kogejeva, Laboševa, Barbičeva, Sladoljev, Rakovec, Vidalijeva, Ivančičeva in Polajnar jeva. Dirigent: N. Štritof. Režiser: C. Debevec. Za predstavo veljajo znižane cene od 30 din navzdol. 1 Vse prijatelje komorne glasbe opozarjamo na koncert tria: Ornikova, Šedlbauer, Lipovšek, ki bo v ponedeljek, 28. aprila ob 18 v mali filharmonični dvorani. Predprodaja v Matični knjigarni. 1 Koncert skladb za trio (violina, čelo, klavir) bo jutri, v ponedeljek, ob 18 v Mali filharmonični dvorani. Dela Corellija, Beethovna, Suka in Arniča bodo izvajali: violinistka Ornikova, čelist Šedlbauer in pianist Lipovšek. Vstopnice v Matični knjigarni. 1 Učni tečaji za italijanščino in nemščino. S 1. majem otvorimo tečaje za oba jezika. Tečaji so namenjeni nameščencem trgovin, gostiln in sličnih podjetij. Poučeval se bo vsak jezik trikrat na teden po eno uro. Honorar zelo nizek. Čas pouka po dogovoru. Vpis dnevno od 27. aprila dalje od 13.30 do 14.30. šmartin-ska cesta 10. 1 Namesto venca na grob Oalleta Antona, notarja v Ljubljani, je daroval g. Bruno Oalle, graj- možnost direktnega potovanja ii Ljubljane za Italijo in sicer z vlakom iz Ljubljane do Vrhnike ter iz Vrhnike do 1'osium'c z avtom. Iz Ljubljane odpelje mešani vlak št. 8034-a ob 10.08 ter prispe v Vrhniko trg ob 10.42, od koder odpelje avtobus ob 11 ter prispe v Postumio ob 12. 1/. Postumie nadaljujejo potniki vožnjo z vlakom 704 proti Tneste z odhodom ob 13.05 V obratni smeri imajo potniki, ki prispejo z vlakom 707 v Postumio ob 12 06, avtobusno zvezo iz Postumie ob 13.30 proti Vrhniki trgu, kamor dospejo oh 14.30. Iz Vrhnike trga nadaljujejo vožnjo z mešanim vlakom št. 8037-a z odhodom ob 15 ter prihodom v Ljubljano oh 15.35. Nadalje vozi z istim vlakom dnevno redno na progi Vrhnika trg—Ljubljana mešani vlak štev. 8033-a z odhodom iz Vrhnike trgi ob 9 ter prihodom v Ljubljano ob 9.35 ter izostane dnevno redno vlak št. 8037, ki je odhajal iz Vrhnike trga ob 17.05 in prihajal v Ljubljano ob 17.44. Vozne karte kupijo potniki na postaji Vrhnika trg za vožnjo do Po- tumie, kakor tudi v Ljubljani direktno do Postumie. obratno pa v Postu-mii do Vrhnike ali do Ljubljane Ročna in potniška prtljaga je omejena na razpoložljiv prostor v avtobusu. L j u b I j a na , dne 25 aprila 1941. Direktor: Inž. Kavčič. 1000 din nagrade dam onemu, ki mi pripelje konja: kobilo, malo fukso z imenom »/.arga«, svetlo, z veliko belo liso na čelu: št. 274, mere 140 in 170 cin, stara 10 let. Naslov: J. Jagodic, Ljubljana, Pred škofijo 4. Zlogovna križanka II a m O 1 2 3 4 i5 6 7 S 9 10 m 11 12 u 13 14 15 16 1? 18 m 19 m 2 a n 23 24 B II » 25 2i 21 24 24 30 31 32 33 a » 34 35 36 m 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 m m 47 48 49 50 Vstavi v vsak prostorček po en zlog (dve črki). Besedo pomenijo: Vodoravno: 1. Gora v Južni Bolgariji, pod katero je bil v strašni bitki premagan makedonski vladar Samuel. — 5. Jutranji nebesni pojav. — 7. Ena od obeh rok. — 9. Z zavestjo, vednostjo, hote. — 11. Vzsojevališče ndadine. — 13. Kraj v bližini Ljubljane. — 14. Kaj znancev že zasula je ... — 16. Srednjeveški slovanski vladar. — 18. Del stenske ure. — 19. »Jager pa ..., kaj mu pomaga« (manjkajoča beseda odgovarja besedi v križanki). — 20. Drama Miroslava Krleža. — 21. Del zgornjega človeškega telesa. — 22. Države v Srednji Ameriki. — 24. Medmet, vzklik, " vprašalno naslonilo. — 25. Zapisano z datumom. — 27. Upanje. — 28. Lepo južno drevo. — 30. Zabaven domislek, neresno mišljena stvar. — 32. Zelo, močno. — 34. Del drevesa. — 35. Velika časovna enota. — 36. Polotok v severovzhodni Rusiji. — 37. Žival plazil-ka. — 39. Hoče, izraža željo. — 41. Druga beseda za premenjavo. — 44. Del telesa. — 45. Skromna, preprosta hišica. — 46. Trata, odprt kraj v gozdu. — 47. Čeprav, četudi. — 49. Starorimska srednjeevropska provinca. Navpično: 1. Izraz, del stavka. — 2. Kraj in železniška postaja med Ljubljano in Zidanim mostom. — 3. Nasilno, po sili. — 4. Cunia. — 6. Veja človeškega plemena. — 8. Eksotična dišava tudi pri nas rabljena v mnogih stvareh. — 9. Zamašck pri sodu. — 10. Stvar, ki prinaša potrebna sredstva za življenje, — mora biti v čast | vsakomur. — 11. Domača ptica. — 12. Govoriti I neresnico. — 13. Del noge; pravokoten zavoj pri reki. — 15. Hrvaški graščak, znan iz kmečkih puntov. — 17. Žitno hranivo. — 21. Žensko krstno ime. — 22. Izraža mnenje, misli. — 23. Domača jed. — 25. Danes zjutraj. — 26. Brezpravno ljudstvo. — 27. Veznik. — 28. Ključavničarsko orodje. — 29. Domača oblika moškega krstnega imena. — 31. Govori neresnico. — 33. DomaČa žival mlekarica. — 34. Hodnik, aula. — 35. Preprosta domača jed. — 36. Poljedelsko orodje. — 38. Gorenjski izraz za kravo črne barve. — 40. Starodavno vaško drevo. — 42. Kot pri 22. navpično. — 43. Strupena tropska kača. Vedno manj prašičev v Evropi Dosedaj je prevladovalo mnenje, da redi Evropa od vseh zemeljskih celin največ svinj. Tako so govorile statistike s podatki o stanju svinjereje po svetu. Po najnovejših podatkih pa temu ni več tako. Število svinj v Evropi je padlo. Naša celina ne prednjači več po največjem številu prašičev; to mesto je zavzel Daljni vzhod, Kitajska in Koreja ter Filipini. V Evropi je prašičjereja najbolj razvita v Nemčiji. Po uradnih nemških podatkih ima Nemčija (brez priključenih pokrajin) 23 milijonov prašičev. Za Nemčijo prihaja z majhno razliko Sovjetska zveza, Poljska in Anglija. V Jugoslaviji je bilo kakih 5 milijonov krmljenih prašičev in je bila torej ta država na petem mestu v Evropi 5!rtn 4 #SLOVENEC<, nedelja 27. aprila 1941. x fltov. 98. Steklenica soli Mala gospa V. je odložila svojo čajno skodelico na mizo, ki so jo postavili pred njo. Zusmejala se je, z ljubko kretnjo stresla svoje kodre in s sladko ginjenim glasom odgovorila: »Cisto res je, da dolgujem hvaležnost za zakou (za Previdnostjo seveda) tej stekleuidici soli.t Iz torbice je potegnila tisto majhno steklenico iz brušenega kristala z zlatimi obročki. Soseda ji jo je vzela iz rok m jo dolgo opazovala, kot da bi bila tu zaprta skrivnost te mlade sreče, ki jim jo bo 6edaj razodela. »Družinski spomin je,« je nadaljevala mala gospa V., >dobiia sem ga od stare matere, bilo je eno prvih daril njenega zaročenca.« Nestrpna zaradi pričakovanja zgodbe jo je ena mladih žena vprašala: »Brž povejte, draga prijateljica, me kar gorimo, da bi zvedele.« Hadovedno so se gospe približale gospe V., ki je ob teh dragih spominih z žarečiuii učim nadaljevala: »Prav prijetno sem preživljala počitnice v Dauphineji pri moji teti, ki je sicer brez vsake zahrbtnosti jirirejala ljubeznive sestanke. Na teh sestankih je bil med najzvestejšimi mlad moški; takoj sem opazila, da očitno nadkriljuje vso to nekoliko lahkomiselno mladino. Globoko nagnjenje naju je privlačevalo. Kmalu ni bila to več skrivnost ne za enega ne za drugega. Ali joj I Večer pred odhodom tega mladega človeka sem od njega samega zvedela, da ga je njegova mati, vdova, neprenehoma prosila, naj ne nadaljuje s tem tako dragim načrtom. Ob prvi septembrski megli sem tudi Jaz odpotovala proti prestolnici. Jesenske barve so že zlatile prostrane gozdove, drevesa so obrobljala železniško progo in ta običajno čarobna igra se je prav žalostno odražala na sivkastem nebu. V Lyonu je prenehalo deževati in Fouvrievre se je nenadoma prikazal v vsem sijaju; zdelo se mi je celo, da se je moje srce nekoliko pomirilo, drobna lučka upanja se je zasvetila v njem s prvim mavričnim odsevom. Vprav sem se vsedla na svoje mesto ln vzela knjigo, ko je neka starejša g03pa odprla vrata kupeja. »Prosto?« je vprašala med dvema hudima vzdihoma. »Da, gospa,« sem odvrnila z noro željo, da bi rekla: ne. Bila sem tako zelo sama s svojimi mislimi, s svojimi spomini. Vendar sem pomagala potnici, da se je uredila, in ji ponudila celo »svoj kotiček«. Odklonila je, češ da ima rajši drugo stran, kjer bo manj sonca, je rekla. Sonco je bilo zelo bledol Moje usluge ji niso bile več potrebne In vzela sem klobuk v roke, hoteč takoj pokazati popotni tovarišici, da mi ni prav nič po volji, da bi se zapletla v pogovor. Nato sem zaspala, ali bolje, delala sem se tako, medtem ko je brzec drvel mimo plodnih poljan Saone. V Chalonu se je sonce popolnoma pokazalo izza oblakov in kmalu sem mogla občudovati škrlatne barve vinogradov bogate Bourgogne in h trtam sklonjene trgače. Nisem mogla videti njihovih obrazov, ali morali so biti veseli v tem polnem življenju. Zavidala sem jih. Brez dvoma je to žareče nebo, ta žareča svetloba, bila priča mnogih idil. »Toliko bolje za ta mlada bitja, ki imajo pravico, da se ljubijo.« sem žalostno premišljala. Nenadoma sem se ozrla v sopotnico; zdela se mi je utrujena in si je z gobo brisala obraz, dasi ni bilo posebne vročine, vmes pa vzdihovala, da se je hotela zadušiti. Kljub moji želji, da bi molčala, nisem strpela, da se ne bi pozanimala zanjo, razen če bi zgubila vsak čut usmiljenja. »Ste bolni, gospa?« setn jo ljubeznivo vprašala in Jo to pot pogledala naravnost v oči. Dve modri očesi sta se dvignili proti meni, medtem ko sta ubogi brezbarvni ustnici zašepetali: »Da, zelo sem utrujena.« Naenkrat vsa ganjena sem se nemirna dvignila. Te velike oči, zdelo se mi je. da mi Je znan ta njihov tako prodirljivi pogled. Kje sem ga že videla? A očitnejša pobledelost na tovarišici je razpršila moj nemir; ta uboga žena gotovo trpi, treba bi bilo kaj storiti; približala sem se ji: »Prosim vas. gospa, povejte mi čisto odkrito, kaj moreni za vas storiti; sem nekoliko bolničarke in sem vajena bolnikov. Vas boli glava, srce?« »Da, zelo me boli glava, pravkar sem že občutila hud glavobol in bojim se, da bom omedlela, pazite...« Ni še uboga bolnica skončala, že je omahnila njena glava meni na ramena: onesvestila se je. Nisem imela sreče in zdelo se mi je, da moj položaj ni prav nič zavidanja vreden. Ali naj pokličem na pomoč? Več primerov nenadne smrti mi je stopilo pred oči, vendar srce te žene je še bilo, čeprav slabotno. Iz torbice sem vzela stekleničico, ki Jo tu vidite, in sem jo odmašila pred nosnicami bolnice ter ji nalahno dvignila roke. Preteklo je nekaj sekund; modre oči so se znova uprle vame in prav slaboten gla8 se mi je zahvaljeval: »Gospodična, hvala; dobri ste.« Ta ginljiv smehljaj, ta pogled, vlažen od solz, joj I da, končno sem ga spoznala. Si ga mar nisem vtisnila v spomin kot v srce ob zadnjem pozdravu tistega, katerega nisem imela več pravice ljubiti, odkar mu je bila neuklonljiva mati, ki ni hotela nič slišati o svojem sinu, izrecno prepovedala, da bi šel za svojimi sanjami in tudi za mojimi? Je zares Jakobova mati? Hoteč pregnati to domnevo, sem se resno zavzela za bolnica in jo prisilila, da je vzela krepilno pijačo, ki sem jo morala vzeti zaradi tetine previdnosti. V lica potnice je stopilo nekoliko barve; bolje se je počutila in bila je v zadreg zaradi zahvalje-vanja, opravičil in mi je čestitala. »Kakšna prisotnost duha, gospodična. Ta ste-kleničica soli?« »Ne zapusti nikdar moje torbice, gospa; stara mati mi jo je dala.« »Srečna stara mati, ki ima vnukinjo, kot ste vil« Nato me je dobra gospa v Btrahu, da mi je povzročila veliko vznemirjenja, povprašala; pomirila sem jo. »Vidite,« mi je zaupala, »pravkar sem prestala velike skrbi in ker imam utrujeno srce... Saj razumete?« Seveda sem razumela... in celo popolnomat Ta nekoliko tragičen dogodek me je prisilil, da sem odstopila od svoje zadržanosti. Kako naj pridem zopet do svojega molka? Ni mi bilo več mogoče. Morala sem odgovarjati, govoriti. Ze pred prihodom v La Roche sem vedela, da bo čakal sin potnico na kolodvoru v Lyonu in s tesnobo v srcu. vendar ne da bi pustila videti, sem JI prebrala pismo, čigar pisavo sem tako dobro poznala I Nisem vedela, kako naj se rešim iz te zagate, zjokala bi se, le bi mogla to storiti. To bi ms po- tolažilo, a kako naj razložim svoje solze? Sedaj Je bilo na meni, da sem bledela. Za nič na svetu na bi hotela Se enkrat videti tega mladega človeka, ki bi me utegnil obtožiti, kakor tudi njegova mati, da sem spletkarila. »Toda pri vas ni bilo nič takega, draga prijateljica,« so jo prekinile mlade žene. »Kakšni pomisleki!« Pod pretvezo majhnega glavobola sem zaprla oči, da bi izkoristila uro, ki mi Je preostajala, za izdelavo načrta za beg. Drdranje vlaka me Je zazibalo, da sem zaspala. Lahen sunek me je prebudil in že sem mislila, da sem dospela na cilj; preteklo je nekaj sekund, odprta sem vrata, tovarišica je zapustila kupe. »Sem rešena?« sem se zamislila. Ah ne, bila Je tu, pokonci, poleg odprtih vrat. V naglici som zbrala svojo prtljago v upanju, da se bom izmuznila med potniki. Toliko slabše za moje dobro ime: veljala bom pri tej gospe (mojem rablju, kot sem jo na tihem imenovala) za trmasto in slabo vzgojeno osebo. To som si Izbrala. Brž, klobuk, rokavice; tisti trenutek se Je Iz moje napol odprte torbice izmuznila draga mi stekleničico in se zavalila po klopt. Pobrala Mm jo, a izgubila pri tem dragocen trenutek. Ko iem se obrnila, je bila potnica ravno med vrati; poleg nje sem prepoznala, vsa drhteča od *reče, Jakoba, mojega Jakoba 1 Smejal se mi je in ta, ki Je sedaj moja tašča, mi je prav sladko rekla: »Pripeljala sem vam ljubeznivega princa, moja ljubka princezinja; ali ste se že prebudili.« »Na to se ne da odgovoriti z besedami, kajne, prijateljice?« je rekla mala gospa V. »Vrgla sem se v naročje moji bivši bolnici, ki me je potisnila v roke svojega sina. Na srečo imo bili le ml trije; noben radoveden pogled ni motil naše sreče.« Pozneje sem zvedela, da Je bila tašča, ki Je imela od sina mojo fotografijo in me Je takoj prepoznala od takem srečanju po božji previdnosti, tako razburjena in močno vznemirjena, da njeno že itak utrujeno srce (to je bilo resnično) nI moglo prenesti take razburjenosti. Strogo se je sodila in ker ni hotela brez kakega resnega vzroka ločiti dveh src, o katerih je sedaj vedela, da sta ustvarjeni drug za drugega, Je hotela takoj popraviti krivico. (Chantal Salvy.) Velik! petek v Novem mestu Na veliki petek zjutraj je bilo po novomeških ulicah živahno življenje. 2c v četrtek proti večeru sc je bilo med posamezniki razvedelo, da se je ustanovila samostojna Hrvatska in da ni na slovenskem ozemlju nikakega vojaškega odpora več, ker je pač Slovenija odrezana od ostale države. Vojaki so odhajali domov, častniki so po pisarnah pospravljali uradne spise in svoje stvari ter se pripravljali na odhod. Vojaki, ki so bili zaposleni s prevažanjem municije na vozeh, so vozili strelivo v dolgi vrsti kmečkih vgz pred poslopje ljudske in meščanske šole (obe šoli sta nastanjeni v istem poslopju), kjer jc bila nameščena komanda divizije, in so pred poslopjem odlagali lesene zaboje z municijo. Okoli devetih dopoldne je priletelo nad mesto devet nemških letal. Prebivalstvo jih je z vojaštvom vred mirno opazovalo, češ, saj je vojska za nas končana; tudi drene, ki so v prejšnjih dneh večkrat nagnale Novomeščane v kletne prostore in druga zavetišča, to pot niso dajale nikakega znamenja, da grozi kaka nevarnost. Letalci so se spustili nizko nad mesto in so krožili zlasti nad poslopjem ljudske in meščanske šole, pred katero je bilo kar črno ljudi in konj, ki so dovažali in skladali municijo. Tedaj pa poči nekaj strelov protiletalskega topništva, ki je bilo razmeščeno po več krajih v novomeški okolici. Takoj nato se pa razpoči na šolskem dvorišču s peklenskim treskom bomba, vržena z letala. Sledila je druga bomba, ki je zadela šolsko poslopje s tako silo, da je del vzhodne stene poslopja kar od-krchnilo in se je odprl pogled v notranjost učilnic; šola je pa pričela goreti. Užgala se je tudi municija, naložena pred poslopjem, in po zraku so dolge ure žvižgali izstrelki granat in šrapnelov. Bombe so padale tudi po drugih delih mesta in po okolici v smeri proti Ločni, a niso napravile znatnejše škode, dasi je n, pr. poškodovana zgradba za silos in je na pokopališču uničena ena grobnica. Pač pa je ves dan in vso naslednjo noč gorelo krasno šolsko poslopje, največje in najlepša na vsem Dolenjskem, sezidano pred kakimi desetimi leti. Ker se je bila raznesla izmišljena vest o silnih zalogah eksplozivnih snovi, ki so baje shranjene v šolskih kleteh — v resnici je bila municija le pred poslopjem In ne v poslopju — je v meslu zavladala panika in gasilci dolgo čaia niso niti poskušali požar omejiti; na pomoč tudi ni prišla Velikanski gozdni požari v Ameriki Letos je v Ameriki že zelo zgodaj izredno vroče. Vročina je tako velika, da so se prejšnji teden v nekaterih vzhodnih državah na več mestih vneli gozdovi. V Ameriki go?dni požari sicer niso nič nenavadnega, vendar pa je škoda, katero jx>-vzročijo, zelo velika in če so požari pogosti ter večjega obsega, pri tem občutno trpi narodno gospodarstvo. O letošnjih požarih so dospeli v Evropo tile podatki: iz sestih zveznih držav poročajo o približno 400 gozdnih požarih. Največji so bili požari v Lakevvoodu, ki se nahaja v zvezni državi New Yersey. Tam je uničenih poleg gozdov tudi 200 stanovanjskih hiš. V Lakewoodu je bilo več bogatih posestev in farm; njihova vrednost gre v milijone. Po dosedanjih podatkih znaša gmotna škoaa v teh razkošnih farmah okoli 2 milij. dolarjev. Na srečo so gasilci zadušili ogenj, preden so njegovi zublji zajeli trgovsko četrt mesta Lake-wooda samega, kajti sicer bi bila škoda neznasko večja. Tudi v predmestjih Balthnorea je nevarno. Zgorelo je že več stanovanjskih hiš in celo ena cerkev. Na jugu zvezne države New Yersey so morali priti na treh krajih vojaki na pomoč. V Port Dixu so vojaki zadušili tri velike požare, ki so se zagrizli v gozdove in izsušene travnike. Podobno je bilo tudi v Port Dawesu v zvezni državi Massachussetts. Tam je prodrl ogenj že preko vseh jarkov in zaprek, ki so jih ljudje v naglici izkopali. Ogenj se je močno približal mestu Shiley, ki so ga morali izprazniti. Večina požarov, o katerih prihajajo poročila iz Amerike, je že pogašenih, nekateri pa še besne, ker vroč suh veter raznaša ogenj na vse strani ter zelo otežkoča gašenje. Kolikšno starost dosežejo zdravniki Ker ni nobenega sredstva proti neprizanesljivi, vsakega človeka čakajoči smrti, morajo seveda tudi najboljši zdravniki, ki vedo za vsa jsomagala in zdravila, enkrat umreti. Bilo bi zanimivo vedeti, kako starost povprečno dosežejo zdravniki. Ker umre večina zdravnikov od srčne kapi, je to pač znak, da je boj proti te[ zahrbtni bolezni doslej najmanj usjješen m najtežji in da Še prav nič ni znanega o vzrokih ter o nastanku te bolezni. Statistiki so dognali, da dosežejo zdravniki povprečno starost 53 let in da torej razmeroma zelo mladi umirajo. To dejstvo je prav gotovo v zvezi z nerednim življenjem zdravnikov, saj mora biti na pr. podeželski zdravnik tako rekoč noč in dan v službi, po dosedanjih izkušnjah pa je mirno in redno življenje najpoglavitnejši pogoj za visokg starost. To naj bo nauk za nas. Velikanska množina rib ob čilskih obalah Saut Jago, 25. aprila. Vzdolž obale Aulofaga-ste so našli velikanske množine rib raznih vrst. Vsa obala je bila na več kilometrov daleč in od 50 cm do 1 m višine polna rib, da je bilo iz daljave videti, kakor samo srebro Nič ni znano, zakaj in odkod so nastale te množice rib. Pomorske ptice so seveda brž izrabile priliko in se poslužile redke bpgatije. nobena gasilska četa iz okolice. Tako je prišlo, da sta se od prostranega poslopja rešila samo dva prizidka: otroški vrtec in telovadnica. Rešili so se tudi spisi meščanske šole, ki so bili spravljeni v zabojih v kleti, ln večina predmetov novomeškega muzeja, ki so bili tudi preneseni v klet. V šolskem poslopju sta stanovala upravitelja ljudske meščanske šole ter hišnica. Hišnici je zgorelo vse, kar ie imela v stanovanju, upravitelju meščanske šole so rešili nekaj malenkosti; upravitelj ljudske Sole je pa pravočasno spravil lz poslopja skoraj vse pohištvo. Stanoval je namreč na severni strani poslopja, goreti ie pa začelo na jugovzhodni strani. Šolska oprava obeh šol je zgorela skoraj popolnoma. Tudi dijaška kuhinja, ki je imela svoje prostore v šoli, je prišla skoraj ob ves inventar in ob zalogo živii, tako da ni upanja, da bi mogla v tem šolskem letu obnoviti obrat, kar bo hudo prizadelo mnogo učencev vseh novomeških šol. Človeške žrtve ob požaruu so doslej ugotovljene štiri. Na novomeškem pokopališču sta pokopana Burnik Vinko, pisar pri štabu divizije, doma iz Ljubljane, Šmartinska 12, in Kukman Ivanka, vdova po invalidu, doma iz L«šence pri Št. Petru. Oba sta zoglenela v gorečem poslopju. Ena žrtva je pokopana v Prečni, ena v Mirni peči. Imeni nista znani. Ranjenih je bilo več. Kapetanu Jožetu Baršiču iz Zagreba so morali odrezati nogo. Lahno ranjen je bil tudi general, ki je poveljeval diviziji — menda je bil to general Pandurovič — ki je pa po nekaj dneh že zapustil bolnišnico in bil odveden v ujetništvo. Hudo je bilo gledati številne mrtve konje; samo neposredno pred šolskim poelopjem je ležalo deset ubitih konj. Mrtvi konji in voli so ležali tudi na cesti v smer iproti št. Petru in proti Mirni peči. Bog ve, kje jih iščejo njihovi lastnikL Manjšo škodo je nesreča ljudske šole povzročila tudi na sosednih zgradbah, kjer so popokale šipe in so se po strehah pokazale večje in manjše odprtine; kajti po strehah je padlo mnogo izstrelkov protiletalskega topništva in kosi municije, ki je eksplodirala pred gorečo šolo. Precej škode te vrste imata najbližja soseda ljudske in meščanske šole, to sta pek Vovko in gimnazija, na kateri je razbitih kakih tristo šip in je bila tudi streha precej preluknjana. Paolo ftlaranini umrl Milan, 25. aprila. V Milanu je v svojem stanovanju umrl gospod comm. Paolo Maranini, ki je bil odlična osebnost bolonjskega novinarstva in Je bil dolgo let urednik lista »Giornale del m&tlno«. Maranini je bil duhovit pisatelj in člankar in je dolgo časa tudi sodeloval pri »Secolo«. Zapustlvši časnikarstvo se Je udejstvoval v industriji 19.450 milijonov lir v italijanskih hranilnicah Rim, 24. aprila. Gospodarska finančna agencija poroča, da je bilo do konca leta 1940 v italijanskih hranilnicah naloženih 19 milijard 450 milijonov lir v nasprotju s 17 milijardami in pol lir, kar jih je bilo naloženih do 31. decembra 1039. Iz tega je razvidno, kako raste Stedlj.ivoot italijanskega naroda. Angleški vojaki obsojeni Lizbona, 2f>. aprila. 28 angleških vojakov, ki so popravljali ruševine v Londonu, Je obtoženih, da so v zapuščenih hišah in stanovanjih Izvršili več ropov in tatvin. Roka pravice Jih Je zalotila pri nečednem poslu, jih obsodila in spravila v ječo. Prva Beethovnova ljubezen Bukarešta, 26. aprila. Na pokopališču v Te-mišvaru so odkrili v teh dneh čudovito najdbo. Na starem nagrobniku, ki je bil že ves porasel z mahom, da je bil napis komaj še viden, so našli ime Jeannette Honrath, ki Je bila prva ljubezen slavnega Beethovna. Ta ljubezen spada v leto 1786, Beethoven Je imel tedaj 16 let, Jeannette pa 18. Ta Beethovnova ljubezen ni bila srečna, ker ga je dekle zavračalo, a se je jjotem poročilo z visokim avstrijskim uradnikom Karlom Grotbyjem. Beethoven je pozneje večkrat pravil, kako je bila ta njegova ljubezen nesrečna in je imela dolgo časa velik vpliv na njegovo umetniško udejstvovanje. Zidar je odkril dragocen zaklad Preprost zidarski delavec v mestu Pampeluna v južni Španiji je odstranjeval 06tanke nekega zidu, katerega so morali jx>praviti v zvezi s škodo, ki je nastala v španski državljanski vojni. Med tem delom pa je naletel na dragocen zaklad. Odkril Je namreč v starem zidu velik zaboj, poln samih zlatnikov. Strokovnjaki so pregledni! najden zaklad ln so soglasno ugotovili, da so lo prvi Sj>anski zlatniki, ki so znani v zgodovini. Denar, ki so ga odkrili, je bil kovan pod kastlljskim kraljem Petrom Groznim, ki bo je rodil leta 1331. in je bil ubit leta 1309 Denar je torej star skoraj 600 let. Zaklad so takoj izročili španski vladi, ki ga bo verjetno spravila v kakšnem muzeju, Po zakonu pa Ima najditelj zakiada pravico na polovično vrednost najdenega zaklada. Sedaj je nastalo vprašanje, aii se izplača zidarju muzejska ali zlala vrednost. Ne glede na to pa računajo, da bo vsekakor dobil toliko, da se mu ne bo več treba pečati s težkim zidarskim delom. Pomembna podoba Ena izmed najbolj priljubljenih in po vsem katoliškem svetu najbolj znanih podob Matere božje praznu|e vsako leto 26. aprila svoj spominski dan. Legenda omenja to podobo v zvezi t Albanijo in Italijo. Pripoveduje namreč, da »ta dva kristjana na begu pred niohamedanci prinesla podobo Matere dobrega sveta iz Albanije, iz Skadra: v Italijo, v Rim. Begunca sta došla s podobo v Rim 25. aprila 1467. — Podoba Je bila leta 1682 kronana v vatikanski baziliki ter je bila ob koncu 17. stoletja pronešena v Genazzano, ne daleč od znanega mesta Palestrina. Praznik Matere dobrega sveta se praznuje že izza 18. sept. leta 1789, in sicer ne več kakor prvotno 25. aprila (zaradi praznika sv. Marka), temveč 20. apr. Papež Leon XII. je ta ljubki praznik tik pred svojo smrtjo ožaril t novo lučjo, ko Je namreč Lavretanskim litanijam pridružil prošnji klic: »Mati dobrega sveta, prosi za nas.« Dnevnik m'ade gospodsnie So zadeve, o katerih nikoli ne govorimo, oziroma — ne pišemo! N. pr. o stranišču I In vendar je tudi o tem kraju treba marsikaj povedati. — Včasih so rekli: »Ko greš snubit, se ozri še v stranišče in poglej v svinjak, pa boš takoj vedel, kakšno gospodinjo boš dobil.« — Kakršno stranišče, takšna je vsa hiša t Slabo vzgojen človek slabo pazi na snago v stranišču. Kdor pa v stra-niSču nI snažen, ni snažen nikjer. Na kmetih so s straniščem velike težave. Ako je greznica zaprta, puhti iz odprtine neznosen smrad; kjer pa je stranišče brez greznice, tatn je polno muh in mušic, ki se pasejo po odpadkih, prenašalo bolezni in nesnago v hišo, v kuhinjo in na jedila. — Angleških straniSč na vodo je na kmetih zelo malo, saj so mogoča le tam, kjer je v hiši tudi vodovod! — Pa se da vendar tudi na kmetih odpomoči smradu! Nek Iznajdljiv kmečki gospodar je napeljal k stranišču velik kup zemlje. In zdaj namečejo vsak dan sproti po nekaj lopat zemlje na odpadke in jih pokrijejo, da se muhe ne pasejo po njih in se smrad ne razSirja po stra-nlSču. —■ V starih časih so imeli v stranišču tudi majhno stranišče za otroke I Tu so otroci lažje pazili na red. — V nekaterih meščanskih hišah pa kljub temu, da imajo lepo angleško stranišče, nI prave snage na tem kraju, tfla so polita in nastlana » papirjem, školjka je ponesnažena, vode ne potegnejo, da bi izprala za zanikrneži! Seč zastaja v školjki; Školjka postaja rujava; emajl se kvari. Zanemarjeno školjko pa Je težko očistiti. Tam, kjer vlivajo v stranišče pomije, je treba še posebno paziti. Takoj, ko izliješ, potegni vodo, da se maščoba poplakne in se ne nabira za robom školjke. V školjko ne vlivaj vrele vode I Školjka razpoka in se pokvari. — V hišah, kjer so stene zelo tenke, stranišče pozimi rado zamrzne. Temu odpomoremo, ako postavimo v stranišče 1—2 krat na dan velik lonec vrele vode. Lonec pa naj bo pokrit, da sopara ne izhlapeva, kar bi nesrečo še povečalo. Čudna domača zdravila Tudi danee mislijo ljudje, strokovnjaki zdravniki so med njimi, da ni dobro kar tako zameta-vati zdravilna sredstva in načine starih ljudi. Dolgoletne stare izkušnje marsikaj pametnega in koristnega povedo, V neki stari knjigi na Nizozemskem so našli recepte iz leta 1716. V njih so napisane stvari, ki se zde na prvi pogled popolnoma nesmiselne. Naj navedemo nekaj zanimivih zapiskov:* Zdravilo za gluhe: Zmešaj mravljinčja jajca s čebulnim sokom. Vsak dan spusti nato nekai kapljic te tekočine v bolno uho. Zoper koliko: Vzemi mladega psička in ga položi na bolno mesto. Če le moreš, vzemi takega psička, katerega še hrani psica z mlekom. Bolezen bo prešla na psa. Zoper ohromelost: Ohromele ude naribaj vsak dan z mažo, narejeno iz črvov deževnikov. Mažo Je vsak dan sproti narediti. Človeka, ki boleha za padavico, ozdraviš tako, da mu daješ prah iz sežganih človeških kosti. Paziti moraš, da bo med koslmi tudi človeška lobanja. Nespečnost odpraviš takole: Osebi, ki nikakor ne more zaspati, položi na glavo kako živo živalco; zadošča že navadna Žaba. Živalca naj bo na človekovi glavi eno ali dve url, pa bo prišel odrešilni spanec. Od prevelike ljubezni odrezal ženi nos V madžarskem mestu Afabaru se je oženil 20 letni Johan Filo z lepo, še mlajšo Heleno Klss. Toda ŽS" nekaj dni po poroki je mlada žena zapustila svojega moža. Filo je bil zelo potrt in obupan. Mož se je takoj podal na pot in začel iskati ženo, dokler je nazadnje res ni našel. V srcu je skoval načrt, kako bi jo za vedno privezal nase oziroma vsaj preprečil, da je nihče ne bi več dobil. Sklenil je, da ji bo odrezal noe. Ko ga je Helena zagledala, je postala ljubezniva in mu je zagotavljala, da bo šta takoj z njim na skupni novi dom. Filo pa je le izvedel svoj načrt. Izvlekel Je nož in Ji na mah odrezal nos. Žena pa |e kljub temu šla z njim. Za zadevo pa so se začele zanimati oblasti in so obsodile moža na 5 mesecev strogega zapora zaradi telesne poškodbe. Helena je prosila za moževo pomilostitev, češ da je imel popolnoma prav, ko jo je tako kaznoval za neubogljivost. Filo je povedal na sodišču, da svojo ženo neizmerno ljubi in da je z nakazo njenega obraza hotel za vedno preprečiti, da bi še kdaj zbežala od njega. Previdno sporočilo Janez Je ležal v bolnišnici. Bolezen Je bila nevarna in zdravniki so bili v skrbeh za njegovo življenje. Med tem časom je zadela njegova srečka glavni dobitek. Žena mu tega ni upala sf>oročiti, bojič se, da bi ga od prevelike sreče zadela kap. Zdravnik je prevzel nalogo, da bo bolniku previdno 8(>oročil veselo novico. »Če bi recimo zvedeli, da ste zadeli v loteriji ...« Je previdno začel zdravnik. »Koliko?« vpraša naglo Janez; žarek upanja mu je zasijal na obrazu »Recimo — sto tisoč dinarjev...« »Sto tisoč? Pa ni morda dvesto?« »Tudi to je lahko ..« »in ni morda še več...« »Mogoče...« »Pol milijona?« »Hm ... niste se zmotili.. .c »Ja šmenta, povejte že enkrat, koliko je I Ali je morda celi milijon?« »Ce se ne boste preveč vznemirili, vam bom razodel resnico ..« »Torej je vendar milijon...!« »Tako je ...« »Če je to ros, gospod doktor, moja častna beseda, da vam dam polovico dobitka « Zdravnik se je zgrudil, kakor od strele zadet. Srčna kap je prerezala nit njegovega življenja ... V malih oglasih valja vsaka be««do 1 din; Unitovanjtkl oglasi 2 dla Debelo tiskane naslovne besed* «e računajo dvojno. Najmanjil znesek io mali ogla* 15 din. — Mali oglasi so plačujejo takoj prt naročila — Pri oglasih reklamnega značaja ie računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 5 dla — Za pismene odgovore glode malih oglasov uoba priložiti znamka B Službe j Jttdo: Iščem mesto gospodinje k starejši boljši dami ali gospodu. Razpolagam s svojo opravo. Cenjene ponudbe na: JeloCnlk, Dolenjska cesta 13. a Fina šivilja Ka kostume ln plašče gre ilvat po nizki cent na dom. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »6t. 766« — 6462«. a 18 letni fant ISfe kakršne koli zapo-slltve. Zmožen tudi nekoliko nemškega Jezika. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5421. a Absolvent dvorazredne trg. Sol«, s polletno prakso, prosi za zaposlitev. Ponudbe pod »Marljiv 5473« na upr. »Slovenca«. a Službo blagajnika Inkasanta, pisar, moči ln sllčno za skromno nagrado išče vpokojenec (uradnik, samski, s popolnim znanjem Italijanščine ln nemščine. Ponudbe upravi pod »Zanesljiv« 6557. Kuharica kot služkinja za vse, 40 letna, tiha in skromna, želi k manjši družini ali bolehnl gospe. Naslov v opravi pod St. 558-1. iUilMifU Vajenca za mizarsko obrt sprejme SedeJ, Mala čolnarska St. 6. e Vajenca •Prazno sobo, sončno, e vhodom la stopnic, v sredini mesta. Iščem. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »St. 10 — 6511«. s Kuharica, vdova, zmožna tudi Šivanja in vseh domačih del, poštena, išče primerne služJ be. Gre tudi kot samostoj-nu gospodinjo. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Dela zmožna« št. 5609, (a italijanščine popolnoma vešč, išče kakršne koli zaposlitve v pisarni ali kot inštruktor. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Vešč« št. 5606. (a ca mizarsko obrt sprejme takoj Franc Kune. Sv. Petra c. 85. v Mizarskega vajenca lz okolice št. Vida sprejme Erjavec, mizarstvo, Vlžmarje 44. v Čevljarskega vajenca sprejmem. . Tyršova c. 58. Bttastovaniaj Oddalo: Stanovanje z malo sobico In kuhinjo, oddam takoj samcu ali samici. VpraSatl: Trnovo, Kolezijska 18. 6 Dvosobno stanovanje z vrtom se odda Alešev-čeva 44, podaljšek. Ogled v nedeljo. (6 Mesečno sobo l*če drž. uradnik s postrežbo brez hrane. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Mirna stranka« 6647. (s Sobo po motnosti s kuhinjo, Išče starejša poštena Ženska na Kodeljevem ali v D. M. v Polju. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Soba 5688«. Šivalne stroje in kolesa produja š« po »turi ceni trgovina Triglav, Itetljova centa 16. Seno in otavo prodam več tisoč kilogramov. Martlnoc, Ljubljana, Trnovski pristan 22. (1) Opremljeno sobo ter eno prazno sobo za pisarno Iščem za takoj v sredini mosta. Lahko tudi dvosobno stanovanje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Nujno 5699«. s čebulčku Brezplačno stanovanje oddam za hišna dela. Ponudbe v upravo »Slovenoa-pod »Predmost.no« 5581. (6 Trisobno stanovanje krasno, na Mirju ugodno odam. Informacije: Tržaška cesta 75. d Štirisobno stanovanje s kopalnico oddam v vili. Nunska ul. 8 - takoj ali z avgustom. (A smo mižali oeao. Zasadite i ajim vsak prazeu prostor, ker je verjetno, dn bo po čebuli veliko puvpm Sevanje. . Sever & Koinp., LJubljana. (1 Dipl. tehnik gradbene stroke, s 71etno praso na visokih ln nizkih zgradbah, lSče kakršne koli zaposlitve. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Sposobna moč 6693«. a Dvosobno stanovanje za 1)00 din se takoj odda. Vprašati: Pele, Bakovnlška ulica 7. (6) Ifttclo: Stanovanje 2—8 sobe v Bežigradu iščem za takoj. Naslov V upravi »Slovenoa« pod štev. 6644. « Šofer in mehanik trezen ln spreten, sedaj v Banjalukl zaposlen, lSča službe k osebnemu ali tovornemu avtomobilu v Sloveniji. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod St. 175 - 6718«. a H Službe B Dobe: Gospodična z mojstrskim Izpitom, vešča v prlkrojevanju ln šivanju moškega perila, dobi stalno mesto. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dežela 5483« Odv. koncipient in tlpkar(lca) z znanjem Italijanščine se kmalu sprejmeta za Ljubljano. S podatki vprašati pri upravi »Slovenca« pod St. E646. (b Krojaškega pomočnika dobro Izurjenega, sprejme takoj Oblačilnica Doliušek Trii«. (b Sprejmem dekle srednjih let, za vsa kmečka dela. Sv. Florljana ulica 16, Ljubljana. (b) Služkinjo ra kuhanje in druga hišna dela sprejme manjša, dobra družina takoj alt pozneje. Plača po zna nostl 400—600 din. Po nudbe na upravo »Slo venca« pod Šifro »Strogo poštena 6692« Oddalo: v najem oddam na Jeilcl. Naslov v npr avl Slovenca pod K. »78 Enosobno stanovanje boljše. Išče stranka dveh oseb sa takoj aH junij. • Dopise na upravo »Slov.« pod »Mirno in snažno« št. 5804. (C I Sobe B Oddalo: Sončno sobo, opremljeno, z dvema posteljama, oddam takoj boljšima gospodičnama ali gospodoma. Vprašati: Trnovo, Kolezijska 18. a Sobo v središču z dvema posteljama oddam uradnikoma aH akademikoma. - Naslov v upravi •Slovenca« pod 5585. (s Sobo opremjeno, a posebnim vhodom takoj oddam. — Sp. fiiška, Srbska ulica štev. 13. Opremljeno sobo oddam. Vprašati i Janežiče-va ul. 12-11. Puo. (t Opremljeno sobo souporaba kopalnice, v centru mesta, oddam boljSema gospodu. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 5BJ)t. (s Šivalni stroj rabljen, globok voziček ln gramofon, prodam. Ma-renčlčeva 3. (i) Semena domaČe črne detelje, banaške lucerne, grahore in trave nudi v najboljši kakovosti tvrdka Fran Pogačnik, Ljubljana, TyrSeva cesta it. 83 (Javna skladišča). Mlekarna ln prodaja sudja aa zeJo prometni točki se zaradi odpotovanja takoj proda. -Naslov v upravi štov. 56.10. Mlekarno prodam takoj t vsem Inventarjem. Naslov v upravi Slovenca pod šl. 5618. (1) Poceni se proda že posekana hosta, večjo količino vsakemu posamezniku lz proste roke, v nedeljo popoldne od 2 naprej v gozdu Rožniku. Zbirališče pri Catovi gostilni. — Camernik J. »RCAMTETAs posestna posrsdovalnlca v LJubljani Je samo v PREŠERNOVI ULICI 6* Nasproti glavn« pošt« T«l»ron 44 - 20 irm.nnin Vsakovrstno zlato hrlliante ta srebru n upu te po oalvtBjlh cenah A. Božič, LJubljana Prnn^i*l<»iiiHllym-Pia< SL 2-1758, št. motorja 87-24825, rjave barve. Onlč Davorin, Hlbnlca na Dolenjskem. (o Gasil, in reševalni avto št. 2-1759 Išče Prostovoljna gasilska četa Preska-Mcdvode. Kdor kaj ve o nJem, naj sporoči pismeno četi ali upravi proti nagradi. o 5000 din nagrade izplačam dotlčnemu, ki ml pripomore dobiti nazaj moj osebni avto znamke »Chowrolet«, Pol. St. 2-136, motor št. 488-641, rekvlrlran po nemški vojski v Sevnici. — Rajko Turk, LJubljana, o Išče se motocikelj ZUndapp, 260 ccm, nov, številka motorja 355.593. Izsledltelj dobi dobro nagrado. žužek', LJubljana, Tavčarjeva ul. 11. Lastnik motorja DKW št. 3769, naj se zglasi v Medvodah, hiš. št. 14. (o Ibn Saud, preporoditelj arabskega sveta Ibn Saud je kralj Arabije, največje države na Arabskem polotoku. On je poglavar države, ki predstavlja danes najčistejši primer arabske miselnosti ter zbira okoli sebe ves arabski in muslimanski svet. Kot kralj Arabije je namreč Ibn Saud zaščitnik Meke in sosedne Svete dežele, zato je razumljivo, da gleda nanj ves muslimanski svet od severne Afrike preko Libije in Egipta pa tja daleč do Indije v Aziji. Prej je bila Turčija islamsko središče. Ko je v Turčiji prevladal duh Mustaie Kemala, ki se je uprl proti islamu in odprl na stežaj vrata modernemu evropskemu duhu, je Turčija prenehala biti voditeljica starega muslimanskega sveta. To vlogo je prevzel odločni Ibn Saud, ki se je vrnil na prvotna najčistejša pota muslimanskih izročil. Moderni islamski voditelj in kralj Ibn Saud je potomec Sauda Velikega, riadskega emira. Saud Veliki je ustanovil z islamskim prerokom Abdula-hom Vahabom začetek 19. stoletja arabsko kraljestvo, pa je bil kmalu premagan od Mehmeda Alija. Sin Ibn se mu je rodil leta 1881. Njegova mladost je bila vse drugo kot kraljevska. Živeti je moral v pregnanstvu in pomanjkanju. Odkar je bil oče premagan in pregnan iz Riada, mesta svojih prednikov, je iivel mladi Ibn Saud v Koveitu ob Perzijskem zalivu. V njem je vrela kraljevska kri. Kot dvajsetletni mladenič je leta 1901. zbral 12 pogumnih vojakov ter z njimi vdrl v Riad. Napad se mu je posrečil. Pridružila so se mu vaha-bitska plemena. Ibn Saud je v nadaljnjih bojih z drugimi plemeni v notranjosti Arabije osvojil nove kraje in jim zavladal. Čez dve leti je bil že v boju s turškimi četami. V tem času ga je prehitela svetovna vojna. Ibn Saud je sedaj miroval in čakal, kaj bo. Angleži so sodelovali s Husseinom, velikim šerifom v Meki. Pravijo, da so ga kupili za 8 milijonov funtov šterlingov. Ta je skupno z angleškim polkovnikom Lawrenceom sproži) znano »vstajo v puščavi«. V svoji knjigi o Arabiji z naslovom »Sedem stebrov modrosti« Lawrence samo omenja lestalen poglavar nekega auščavskega plemena, tbn Saud pa je bil drugega Ibn Sauda in pravi, da je nestalen poglavar nekega puščavskega plemena, tbn Saud pa je bil drugei kova kot navadni arabski plemenski poglavarji. Po končani svetovni vojni je ibn Saud nadaljeval započeto delo, združevanje Arabcev. Dobro je vedel, da med ljudstvom ni priljubljen kralj Hedžasa Husein s sinovoma Abdulahom in Feisa-lom, ki so jih Angleži postavili za vladarje Trans-jordanije in Iraka. Ne meneč se za Angleže je Ibn Saud 1. 1924. naglo zasedel Meko in Hedžas. Šerif Husein je z zlatim zakladom zbežal na otok Ciper. Ibn Saud pa je še naprej širil svojo oblast po Arabskem polotoku, dokler ga ni zavojeval. Po letu 1935. je splošno priznan kot zaščitnik svetih muslimanskih krajev, Če pogledumo na zemljevid, vidimo, da je Ibn Saud obdan od samih držav, ki so pod angleškim vplivom. To so Transjortlanija, Irak, Aden, lludrumaut, Oman. Angleži so videli, da ie Ibn Saud sposoben islamski voditelj in da lahko postane nevaren za njihove namene v tem prostoru, zato so se mu začeli bližati. Ibn Saud pa je obranil svojo državo popolnoma svobodno. Pod njegovo oblastjo se ie vedno nemirna Arabija pomirila in uredila. O znanem arabskem razbojništvu ni več ničesar slišati, prebivalstvo je zadovoljno, kar dokazuje že deistvo, da redno plačuje davke. Ibn Saud nikakor ne zanemarja modernih vojaških pridobitev. Organiziral si je moderno armado kakih 100.000 mož in jo opremil z najnovejšim orožjem. Po deželi potuje kralj z avtomobili ter je po radijskem aparatu v stalni zvezi z glavnim mestom Riadom ter z vlado. Glavni namen Ibn Saudov še ni dosežen. On bi rad ustanovil velik urabski imperij. Nekaj uspehov na tej poti že ima, pogledi v bodočnost pa tudi niso slabi. Ibn Saud je dober vojak in vojskovodja, pu tudi dober politik in goreč musliman. V njegovi osebi je naravnost vtelešen ideal vahabizma, strogega islamskega verskega življenja. Vahabizem je prav za prav islamska verska ločina, njen namen pa je vrnitev k čistemu prvotnemu muslimanskemu nauku in navajanje vernikov k strogemu verskemu življenju. Kakor je Mohamed učil, da se mora isiam širiti z mečem, tako širi z mečem tudi vahabizem svoje nazore. Oglejmo si le na kratko verske predpise v Ibn Saudovi državi. Arabcem je prepovedano plesati, piti, kaditi, igrati na glasbila. Raz-bojništvo in tatvina sta nudi pregreški, katerima sledi še hujša kazen. Orožje je dovoljeno nositi. Molitve so zapovedane. Vernost mora revladovati vse javno in zasebno življenje, ajboljši zgled za strogo versko življenje je Ibn Saud sam. Ibn Sautl skrbi tudi za red in disciplino nri Mohamedovem grobu. Saj mu to prinaša poleg moralne tudi veliko gmotno korist, njegov ugled v muslimanskem svetu pa je s tem stopil brez dvoma na prvo mesto. Romarji, ki vsako leto obiskujejo svete muslimansko kraje, pripovedujejo doma o novih idejah, ki vejejo t Mrki. Okrog te pomembne osebnosti se pletejo skrivnostne mreže velikih sil. ki bi ra de imele v ibn Saudu svojega prijatelja. Znano je, da Ibn Sond ni angleški prijatrlj. Lani jc bil celo nanj izvršen atentat, pa sc je ponesrečil. V borbi za bodočo ureditev sveta bo igral ta mož nemara še veliko in važno vlogo, s 3 letitimacijske slike Se vedno 10 din. Foto ravlovfiič, Poljanska 12. P Poizvedbe"! Vračajoče se letalce prosim, ako Je komu kaj znano o rezervnem naredniku pilotu VodlSku Gabrijelu, 205 eskadrlla, Skoplje, naj sporoči proti vrnitvi stroškov na naslov družini Vodlšek — Ljubljana, Poljanska cesta 8. <° Moško kolo znamke »Opel«, tovarn. St. 77.337, črno pleskano ogrodje Je lz dveh cevk, evid. St. 191.484/2/1, ml je bilo ukradeno lz Kasarno vojvode Mlšlča, 8. aprila 1941. Pojasnila na Pretnar Pavla, Pot na Obrije št. 20, Ljubljana - Moste. Iščem kolo zveto od vojaško oblasti, znamke »Puch«, št. 102041 proti nagradi. Franc Ma-rinčič, dijak, Horjul, p. Vrhnika 92. e Voz zapravljivček na peresih, nov, rumen, brez znamke, Iščem. Nagrada dobra! France Se-lan, Cerklje pri Kranju št. 16. e Prosim vojaka (baje z imenom Ahčln) v 2. vodu, 1 esk., 32. konj. dlvizijon, ki Je jahal na Igu kobilo, katera se mu nI dala zajahatl, naj mi javi svoj naslov proti dobri nagradi. Remškar Terezija, Brezje 10. p. Dobrova pri LJubljani. Kožljek Kdo ve za g. Jožeta Cešarka Iz občine Ribnica, ki Je služIl pri žand. stanlcl v Kočevju, naj sporoči prijateljem »Pri kaplanu« v Ljubljani, Sv. Petra nasip Iščemo veliki ponjavi (plahti), ki nosita napis Slovenla Transport Jos. L. Slllh, LJubljana. — Z navedenima ponjavama so bili pokriti avtomobili ljubljan. vojnega okruga ln so Izginile 11. aprila med Novim mestom ln Ljubljano. Pošten najditelj dobi lepo nagrado. — Obvestite Slovenla Transport, Ljubljana, Miklošičeva cesta. o Vse občine ln žandarmerlj. postaje kakor tudi posestnike, posebno v okolici Višnje gore naprošamo za sporočilo, če je kdo Izmed posetnlkov prijavil voz »dlro«, zeleno pleskano, na peresih, kolesa z ozkimi pesti In. vijaki, brez številke, ker Je bila re-kverlrana ponoči od 40. bojne komore. Tozadevne Informacije je poslati na naslov: Ivan Oblak, tovarna Vojnovič, Ljublja-na-Vlč. (o Iščem konja belca, žig 2216, »tur 16 let, razpuSčen v Velikem Gradišču pri St. Jerneju na Dolenjskem. Kdor bi kaj vedel, naj sporoči na: Golobi«, Ižanska 18, Ljubljana. Kobila št. 1012 ISčem kobilo pramo, 3 bele noge, zvezdo na glavli staro 6 let; mera 160/180. Prosim občine in občinstvo, da se vrne ta konj proti nagradi. SvogelJ Frančiška, Gunclje St. 15, p. St. Vid nad Ljubljano. Dobro nagrado prejme, kdor mi Bporočl, kje se nahaja konj Fuks z opremo in vozom, žig 101. Star 8 let, na glavi ima belo, dolgo, stisnjeno liso, z dolgim vratom. Na križu Ima sivo liso. Za kopitom zadnje leve noge ima belo liso. Oddan je bil v 23. vod, škofjeloški puk, a razpuSčen v občini Mirna. Strah Marija, Ježica 11 pri Ljubljani. Iščem konja črnega Miškota. bela zvezda na glavi, slvorumen rep in griva (fesula od smullka, je precej hud) 152—180 1926. Prevzet v Vlžmarjlh 6. apr. s komatom ln lojtrskim vozom z žlajfom. Odšel je proti Celju. Pojasnila prosi Ivan Štrukelj, Poljano 13, p. St. Vid nd LjublJ. (e) 1000 din nagrade doM dotični, kdor mi prižene ali sporoči, kje se nahaja moja kobila. Temna brama, brez žiga, stara pet do 6 let, mera 157—175 cm. Ima tanke, črne noge, visoka, ozkn kopita, zadnja noga pred letom v vlnclju h štrango užagana. Glavo nosi pokonct, ima velika ušesa, na konje je huda, sliši na ime Dora. Oddana je hita na Log pri Vrhniki 4/4 k mitraljezu. Ignac Hribar, Ilian, p. Domžnle. Iščem malo belo kobilo št. 1 in črtano 111 na levem kopitu. 2irovnik, Verd (e ' št. 12, Vrhnika. Iščem konja »Prama«, na plečih ima zaceljene rane, žig 120, z opremo. Kdor ga pripelje ali pove, kje se nahaja, dobi veliko nagrado. Frano Keber, občina ln pošta D. M. v Polju. (e Lepo nagrado dobi, kdor ml da pojasnilo za mojo kobilo, 8 let staro, žig 327, mera 154—180 em, temnorjava (mokra fuksa) z veliko belo liso na glavi. Porko Andrej, Ljubljana -Vodnikova o, 111. (e 500 din nagrade dam onemu, ki mi izsledi konja. Je rudeč, srednje težak, z malo belo liso na glavi, na vratu, pod komatom, z belo grivo ln po desni strani reber malo bele dlake. Zig 290. RazpuSčen je bil v T-ebnjem. -Star 7 let. Anton Cerln, Litijska e. 6, Ljubljana, (e Iščem dva vola siva, št. 219 ln 220 proti nagradi 1000 din. — Ivan Zalar, občina Bloke. (e Kovač Anton konj. narednik pri štabu 4. radn. bataljona v Ba-natsklh Karlovclh, se nI še vrnil. Ce kdo kaj vo o nJem, naj sporoči proti nagradi njegovi sestri: Ljublč Angela, Videm -Dobrepolje. (e Lastnik kolesa evid. št. 203.810, znamke »Preclosa«, oddanega 1. četi, 3 posadnl bataljon, Vrhnika, dobi kolo v Ljubljani, Hrvatski trg 4/1. (o Vojake bivšo baterije na Kožljeku prosim za sporočilo, ako vedo, kje se jc moja prtljaga shranila, odnosno, kilo jo je odnesel Posebej se obračam na pod-narednika Zajca in Smert-nika ter vojaka Jožeto Boc-ko. Naslov: Danilo Goriup, Ljubljana, Gajeva 2 o. (o Prosim vojake, ki so služili pri mltral. četi v žabnlcl pri škofji Loki, naj mi sporoče, kaj je s konjem. Črne Franc, Dobrunje 71. e Težak dvovprežni voz spredaj zavora, oddan na Cvetno nedeljo zvečer v Škofljici vojni komori art. puka. Dotlčnl vojak, ki je vozil z vozom, ga je baje odpeljal v Škof jeloškl okraj ln prosim, da sporoči svoj naslov lastniku: Novak, Škofljica št. 8. Podpisani vljudno prosim onega, ki bi vedel kakšne vesti o molh sinovih, ln sicer: Senica Maks, kap lar-džak, ki je služIl pri 3. četi, avto puka, ministrstva vojske ln mornarice v Belgradu in Senica Jože, poročnik, ki je bil na orožnih vajah Mostarju 76-28, da bi mi dal proti odškodnini po ročllo zadnjega svidenja. — Jos. Senica, trgovec, Domžale. Prosim vsakogar, komur je znani:, kje se na haja Valcnčič Ivan, ki je odšel na veliko noč v žel uniformi proti Novemu me stil, naj sporoči proti po vračilu stroškov na naslov Valenčič Marija, Bohoričeva ul. 16, Ljubljana. (o) Redov Jože Ravnikar Je vozil blagajno ln dva častnika v Novo mesto, kjer Je bil še v petek, 11. t. m. Avto Je bil »Ford de Luxe«, črna limuzina, evid. št. 2-342, motor, št. 914.804.705. Prosim za sporočilo o vozaču ali vozu proti nagradi na Inž. Vladi Stare, LJubljana, Novi trg 6. (o Mišvelj Cvetko, redov II. četa I. brezžični bat., ki je bil 2. aprila t. 1. v vojni bolnici, notr. odd., soba St. 1, Niš, Be še ni vrnil nazaj. Zaito prosim, 6« bi kdo izmed vra-čajo&ih se vojakov kaj vedel o njem, da mi sporoči proti nagradi na naslov: Mišvolj Mihael, Ljubljanska ulica 37, Ljubljana-Moste. (e Lepo prosim, če kdo kaj ve za rezervnega inž. podporočnika Andreja Ogrizek, ki je 1. apr. odpotoval v Slav. Brod, že-loznlčarskj bataljon. Javi naj proti povračilu stroškov na naslov Ogrizek Jo žica, Kranj. (o) Avtobusno podjetje Ing. F. RIBI & C., Gorizia V nedeljo dne 27. t. m. otvoritev vsakodnevnega avtobusnega prometa Gorizfa-Ljufoljana in obratno. Prihod v Ljubljano med 10. in 11. uro, odhod iz Ljubljane med 15. in 16. uro izpred hotela „Metropol". Cena za vožnjo iz Ljubljane v Gorizio ali obratno eca 100 Din. Comando di Piazza v poslopju uprave policije izdaja potna dovoljenja- Dobro nagrado dam | Iščem kobilo onemu, ki ml pove za ko- j črno, s belo liso na čelu, n ja Fuksa It 855, vžgann | visoko 170 em, de« pai 181, na kopitu, na desni strani 11 komatom ln križnim va-mrtva kost od komata, 11 jetom, ki je bila vzeta v liso na glavi, oddan 1«. art. I Dravljoh 6. aprila. Po po-polku, razSel se Je r Tržl-Iročllu Je bila nazadnje ns »ču na Dolenjskem prt Mo I Mokrem polju pri Novem kronogu. Sporočiti Je Vil-1 mestu. Kdor ml ]o pripelje fan Neži, Črnuče 19, pošta I ali sporoči, kje se nahaju. Ježica. (e I dobi 500 din nagrade, ko Jo prevzamem. Imam go- Imam konj« rdeče barve (Pram), St. na I renjskl voz s koSem in komatom. Florjančlč Izidor . .. , .on r . II. 11 Dravlje, Vodnikova 265 — kopitu Je 180. Lastnik n« se zglasi ▼ Rudnika St. 871 pri Ljubljani. (e 500 din nagrade dobi oni, kdor ml pove za konja, kostanjevega Prama, z vžgano St. 864, z malo zvezdico na glavi t«PO zra I ^ob^na^aiiri^žaVjuTn Iščem konja Fuksa, z belo liso na glavi, na križa črno znamenje -na stegnu brazgotino od n-darca. Na nogi ima vžgano St 863. Sporočiti Je proti Sčeni razšel se je v Trži Sču pri Mokronoga. Naslov: I Sever Franc, Ježica 28. (e dreju, Ježica St. 88, pošta (e Proti nagradi I po 500 din za konja, naj ml občine ali privatniki javijo, če so tam moji konji Izsleditelju mojih konj št. 1343, 1344, 2953, pra-ml, katere sem dal vojaštvu, ter dva vola v teži I šrnkastt FukB, veiik, star 1600 kg. stara po 3 ln pol la let_ brez llga ait lig 539, leta, eden slmodolske bel 8mrček ln zadnje noge pasme, rumen kodrast, beie. bela kobila s rjavimi eden slmodolec, križan z I pikami, velika, stara 15 let, montofonsko pašno, črno-1 brez liga aii žig 141 ali 118; rumen z belo hbo na gla-1 rujava kobila, srednje ve-vl, ima levi rog kakih B likai ,tara 15 let, z žigom cm odlomljen, plačam 339. Spedioija Turk, Ljub-nagrade po 1000 din od I ijanB- (e vsakega komada. Jakob Verblč, Dol. Logatec, o I Iščem črno kobilo na nogi St. 909, proti nagradi. Frano Stefelj, Ježi ca 70. (e Kobilo »Lučko« temnordeče barve, z malo belo zvezdo na čelu. Mera: 162-170, 10 let stara, brez žiga. Kadar, ,„ , . . Je lačna, drži prednjo no- *>« 12«' 0 >et "'V go sključeno. Kopita 160- »*• ,185' » ,do)1l Iščem kobilo Malega črnega konjička s St. 164 na »prednjem kopita dobi lastnik pri oeir-kovolku na Šmarni gori. e Iščem kobilo št. 134, črna, na glavi dolga bela lisa, na deanem očesu bela mrena, naj se vrne proti veliki nagradi Fr. Lampiču, obilna Dobrunje. (e) Iščemo kobilo črno, star« 6 let, ime «Co-da«, žig na kopita 807, katero »mo oddali 12. marc« protiavijon. teti 40. pešpol-ka v Ljubljano Kdor sporoči, kje se nahaja, na naslov: Kalmufl in Ogoreiec. LJubljana. doM nagrado, e Iščem konja ln kobilo, srednje težka, prama, z vso opremo in vozom, vse žigosano s St. 189. Kdor ve zanje in mi sporoči, dobi dobro nagrado. Dočnian, Savlje St. 10, pošta Ježica. (e) Dva konja faksa, s bolo liso na glavi, z žigom St. 1714 lo 1716 na prednjem kopitu, iSčfin. -KdoT Jih prijavi, dobi nagrado. Iv. Zajec. Tnrin 68 Fuks temen, velik, griva velika. v zadnjih nogah pretrgan, se išče. Lepo nagrado dobi, kdor ml sporoči, kje se nahaja. 21,« 167 - 188 - 1928. KuSar Anton, Vič - Glince 91. desna noga visoko bela -težko diha. Kdor kaj ve, dobi primerno nagrado. -Novak Franc, ZaloSka cesta St. 141, Ljubljana. (e Kdor kaj ve Za vola ŠL 155 in 323 Be Izve v Dolu pri LJubljani St. 17. e Nagrado dobi oni, ki ml sporoči, kje se nahaja konj »Hanzl«, bram, z belo liso na glavi, zadnja leva noga malo bela nad kopitom, žig št. 1151. Pogačar, Vodnikova c. 106, LJubljana 7. 1000 din dam občini ali privatniku, ki ml Javi, kje Je konj št. 121, »Pram«, visok, pod vampom belkast, zadnji nogi Ima spodaj beli, na čelu ln nosu belo liso. Visok je 163 cm, star 7 let. Oddan Je bil v 6. vod pri Sv. Duhu nad Škofjo Loko, zapuščen baje v okolici Mirne na Dolenjskem skupaj z vprego ln vozom št. 121. Javiti na občino šmarno Alojziju Kosec, Vojsko, p. Vodice nad Ljubljano. 1000 din nagrade dam za vsakega konja ti-ste.mu, ki mi poda pojasnilo, kje se nahajajo. Konj bram, 5 let star, s težko glavo in veliko grivo, 157, 172 cm, brez številke; oddan v Smrečju pri Vrhniki, 1. četa. — Konj, rdeč belec («rot Simel«), 4 lota star, z liso na glavi, močan, na zadnjih nogah bi-celjnl beli, brca Številke. Oddan jurišnomu batalj. v Strmicl pri Vrhniki. Jožo Verbič, posestnik, Vrhnika Svabiteva 8. (e Iščem kobilo »Prama«, težko, žig 348. Komur je kaj znano, naj to sporoči proti nagradi na naslov: Ignac Sršen, Suhadolec, Komenda, (e 500 din nagrade dobi, kdor mi preskrbi ali , . me obvesti, kje se na- Šmartno pod ( mokra pukga goro, ali pa z 4Igom ^ je b)la razpuščena v Ribnici. — Jevnikar Alojz, Ljubljana, Domžalska c. 4. Kdor mi izroči mojo kobilo, staro 5 let. Fuks šimlja ima na nogi žig 598, oddana je bila 4. bateriji 16. Art. puk. 500 din nagradel Babnik Leopold, Zg. Zadobrova 6 — p. D. M. v Polju. Iščem kobilo »Fukso« z belo liso na glavi ln z žigom St. 2026 na nogi, vi soka 163 Sir. 178 cm; kdor mi jo vrne ali poizve, kje se nahaja, dobi primerno nagrado. - Janežič Janez, Dobrunje 7. (e lepa ln močna. Kdor ve zanjo, naj sporoči proti nagradi Lovru Urbancu, Mala vas 12, p. Ježica I pri LJubljani. e| Za izsleditev kobile svetle prame z malo liso|0 dobili -Luoi. š it. 216 ln na čelu. na levi nosnici L hei0 IUo na K]avii ln 0 in zadnji levi nogi kroni kobm tpramu s St 891 na belo liso, prednja hoja I kopltll) naJ jav1. jvan gitar, malo posiljena, ter voz z | gavljo 14, p. Ježica. (e) opremo, vse z žig. 218, rr: IL7ZZ. r«-| !*■ dva konja puščeno v Mirni, dam Mi6k» (p™m), mala liso na nagrado. Snoj, Savlje 6, <«lavl. ena na PrednJi nogl Široko kopitni, visok 159, v prsih 170 cm, »tar 14 let, tnn j«_ 1 brez reg. Stev. Bil je pri «H)U Ulit Uaill | prežnem vodu Gosteče; lz Konj »Fuks« štev. 1481 se dobi pri Zu>' go liso na glavi, prednja pančiču Antonu, Ambrus Tomažina Antona komordžljo štaba 2. ba taljona 3. pos. puka, Miz ni dol, prosim za sporo čilo, kje se nahaja prt ljaga kap. Kneževlča ln moja. Vse stroške po ravnam. — Kapetan An-člk France, Ljubljana, Vodovodna 4. o 300 din nagrade dobi, kdor ml pripelje kolo Blanchl. evidenčna številka 14951, Izročeno v Dragomer. Adamič, Ljubljana, Malgajeva 8-II. o Novo kolo znamke »Diamant«, ev. St. 97-95, oddano 3 aprila na Logu pri Brezovici velosi-podski teti 3? konj. di^zi-ona, iščem. Kolo ima na sprednjih vilicah spec odbojno vzmet (pero). Naznaniti proti nagradi v lekar. -.1 TTggA*,«* V fiifijH. /O) de kdo kaj ve za Športno kolo, rdeče lakirano, znamke »Tajfun« -štev. rog. 209.145. Prosim, da se sporoči proti nagra di na naslov: Gris Franc, Pijava gorica 5. (o P Poizvedbe | za živali Iščem konja voz in konjsko opremo. Konj Je star 6 let, zelen-ko, Simel, In Ima žig št. 102. Sliši na ime »Voluks« Visok je 164 cm, objem 180 cm. Voz ima na sorl žig št. 102 Kdor konja najde, dobi visoko nagrado. J. Knlfic, tovarna za žimo, Stražlšče pri Kranju. e Kdo ima moji kobili izročeni voj. komisiji na Ježicl v kopaliSču 8. aprila zvečer! Dodeljeni sta bili 12. bateriji v 8av]je. Zig ene 1814, druge 1815, stari po 6 let In pol, čvrste, visoko Brame, desna manjša, z liso na čelu. zadnje nogo spodaj bele, leva z majhno liso na smrčku. Opremljeni sta biti s komati. Odškodnina In nagrado plačam. - Ivan PuntaT, Uneo St. 47, p. Rakek. (e) 500 din nagrade dam tistemu, ki mi sporoči, kje se nahaja konj, šlmel-zelenko, star 9 let, visok 161-180, žig 2381, Kdor mi pripelje konja »Pubita« s št. 398, dobi veliko nagrado. Bremdc Vinko, St. Vid nad Ljub-oddan 3. bat. 16. top. pol-] ijano, Poljane 18. e ka v Koseze, razpuščen v Dobro nagrado prejme, kdor mi pove za pogrešana 2 konja: Pram, št. 104, vžgana v kopitu, kriv močan vrat, brez zve zde na glavi, oddan v Sk. Loki, 5. vod, bojna komora, razšel se je baje v St. Rupertu. - Svetel Pram St. 104 v grivi (lovi zrak, luft pajser), oddan na Vrhniki, 1. jurišna četa, rozšel so je baje na Dolenjskem. — Sporoči naj se Marjeti Vilfan, Ježica 40. (e Gradišču pri Novem mestu. Zakotnik, Koseze, Draga 44. e Kobilo in voz Kobilo, prama, na glavi Nagrado dobi, kdor mi sporoči, kje bi dobil konja črne barve, v glavi belo zvezdico, zadnje noge malo belo, srednje visokosti, lepega, zali- bela lisa, tri noge malo j tega života, brez številke, bele, nad vinkljem desna g i„t starega. Pri napadu prednja noga zatečena, na spodnji čeljusti z leve strani mala gnojna jamica, žig St. 1194, stara 9 let. Voz parlzer, prednja kolesa nova z 9 cm širokimi obroči, 2 komata, črna, Iščem. Nagrada dobra. Avšlč, Draga 48, p. LJubljana. e Iščem črno kobilo na Novo mesto jo bil v mestu osedlan in jo tak pobegnil Kdor ga j« ujel, se nujno naproša, da to sporoči na naslov: Fraijo Petkovšok, Drenov grič 28, p. Vrhnika pri Ljubljani. Iščem dva konja »Pram«, na levo oko slep. in »Simel«, višina 176 in 179 cm, postrlžene grive, vžgane št. 417, oddana v Skofjl Loki, z dlro In težkimi komati. Javiti proti dobr' nagradi: Jan ko Predovlč, Ljubljana, Poljanska cesta 73. (o Iščem kobilo svetlo pramo, zadnja desna noga polubela, na levem pleču malo siva, 158 om visoka, St. 158. oddana Skojji Loki. - Kdor mi o njej kaj sporoči, dobi pri morno nagrado. Ivan Urh Zasip 7, Bled I. (o Iščem konja tomen pram, na nogi žig St 748. Na glavi zvezda, od. dan 16. altor. puk, 5. bat Kdor ga ima. naj bpotosi proti dobri nagradi na: Fr Iščem konja temnordečega prama, s pristriženim repom do kolen, na prednji nogl s črnim znamenjem na 1 ima še od lanskega leta i Blžj"an7smartao* ob levi strani, žig St. 215, j vžgan žig št. 371, na Mostl pri Ljllbljanl. proti nagradi 500 din. — j čelu ima malo vdrtino od ___ Ribnikar Jože, Srednja' udarca, star je 7 let. — vas, p. Golnik. e Kdor ml da zanesljivo sporočilo, kj (e) Kobila »Prama«, se konj ' lopa, desna zadnjo noga nahaja, dobi nagrado 500 malo otečena, vime brez dinarjev, kdor mi ga pa enega ziska, morda brez prižene nazaj, pa 1000 , Številke, se lSče. Sporočila ' dobri nagradi na Nagrado 500 din dobi, kdor mi Javi konja, Simel, visok 165 cm, obseg dinarjev. — Sraj Franc, I proti 185 cm, zlomljeno desno Gorenja vas 27, nad šk. Prešeron Izidor, Zasip 200 din nagrade dobi, kdor ml sporofti, kjo se nahaja kobila, temno-rdeča, brez posebnih znakov, stara 10 let, voj. žig 108, »rednje velika. Prosim tudi obč. tajnike. . Vrečar Fr. Dobrunje pri Ljubljani. uho, leva stran na rebrlh Ima Jamico od udarca, star 7 let ln nI žigosan. Opeka Andrej, posestnik, Vrhnika 14. Iščem kobilo rdečo Simlo, na glavi ima belo liso, zadnje noge io vinkeljna bele, sprednje pa na petah bele. visoka 15u om. Široka 17o em, stara 8 let. Kdor kaj ve, naj spo ročl proti nagradi 500 din na na«lov; Franc Anžin, Tomačevo 22. (e) Loko, obč. Trata. e Poizvedba za konje Iščem konja ln kobilo, ki sta bila razprežena v Zelimljah v petek, dne 11. aprila. Kobila, 155 -188, Ima na glavi ozko belo liso, konj, 151 - 175, ima na glavi belo zvezdo. Stara po 6 let, oba prama. Dotlčnl, kateri Ju Izsledi in sporoči, dobi visoko nagrado. Alojzij Jeromen, Mala vas št. 7, p. Ježica pri LJubljani. p. Bled. Iščem konja z opremo »Fuks« izabela, bel rep, bela griva, star 7 let, Ima vžgan žig od lanske ga leta St. 160. Na uzdi Ježica. 40, p. Zagradec. — Išče se konj pram, St. 572, s komatom ln vozom. Kdor sporoči, kje se nahaja, dobi nagrado 500 din pri Ivanu Šinkovec, Ambrus 12, p. Zagradec. e Iščem konja »Fuksa« z belo liso na glavi, prve noge malo upognjene, visok 160, žig 39, ln kobilo »Fukso« z belo liso na glavi ln nogah, visoko 162, žig 120. Nagrada 500 dinarjev. — Josip Turk, Novo mesto. e Iščem konja »Fuksa« na glavi Ima zvezdo ln tenko liso, zadnjo levo dam onemu, ki mi javi I pug5en baje od Ljubljane naslov lastnika lepega I ,)„ Sostra. - DrugI »Publ«, I nogo malo belo, prednjo rdečega, srednjetežkega I mai0 večji, z večjo liso na j desno nogo obrača na ustrležnega konja ozkih I Kiavl ter eno belo zadnjo vzven. Visok Je 154 cm. prs, starega 12 let, even. I n0go. Sprednji kopiti Siro št. 116, oddan v Trzinu. I tt, Btar 13 let, visok 159 cm, Vldlc Konrad, Ljubljana, I širok prsno 168 cm. Oddan Društvena 21, Moste, e | istotam kot prvi. Vprežena sta bila skupaj v Iojterni Konja »Fuksa« iščem Ivoz- kl j® imel na 8Pred Ima malo liso na čelu. I njem ladnj?mw kJoneu žig St. 83. Najditelju vero Kdor mi kaj sporoči dam 1000 din nagrade. ° njih'/as,dosb,rx° "atf"dim' RajgelJ Jakob, Srednje Franc SuStaršl«, Svetje, p. bitnje 18, P. Stražlšče I Medvode. (e pri Kranju. Iščem konja in kobilo Iščem kobilo in VOZ Konj »Sargo«, žig 890. star temno pramo, kl ima na 9 let, 160-175. fuks i liso, nogl žig 175, visoka Je močno svetlo grivo, ena 158 cm, voz Je zelen, te- I ««dja noga bela, razpuSčen žak, prednje desno kolo v Tržišču. - Kobila »Ida«, malo Sirje. Kdor ve, kje mokra fuklla 1 llBO- 8tara se nahaja, dobi lepo na- 1» let, 15518°. krotka, le- grado. Vamplin Alojzij, Pe*a žlv<>ta' z mal° *lav0- Iška vas 45, Ig. Kobilo na hrbtu bradavico, zadaj na desni temno iibo, griva rjava, oddana jurišni četi I 4, Vrhnika. Kdor kaj ve, temnordečo, žig 263, od-1 naj sporoči proti visoki na-dano 16. art. puku, raz-1 gradi na: Lenče, Savlje 17, puščeno v Ribniški do-1 Ježica. • ZAHTEVAJTE PROSPEKTE.' 56-33A | 1000 din nagrade kdor najde mojo kobilo, slraste (slve^ barve, 4 leta staro, meri 161/176, katera Je bila v 16. art. puku na Blokah. Josip Javornlk, žalna, p. Višnja gora. (e Iščem kobilo staro 5 let, na nogi Ima št. 1677, prednji nogi spodaj Ima malo beli, na čelu ln gobcu liso. Sliši na ime »Ledi«. Barve Je bledordeče, je malo huda. Kdor bi kaj vedel zanjo, se prosi, da sporoči proti nagradi. — Alojz Dlmlc, Ihan 19, Domžale. (e Iščem konja »Fuksa« z Imenom »Publ«. Ima pristriženo grivo, z b<-lo liso na glavi do nosnic, na desni strani križa bela lisa, žig na kopitu št. 601. SlužIl je pri 4. bateriji. — Prosim obvestila proti nagradi. Zaje, Zg. Zadobrova St. 8, p. Dev. Mar. v Polju. (e Iščem kobilo »Fukso« na nogi žig St. 862, višina 1.64, pas 185. Oddana 4. bateriji, Šmartno. Kdor ga ima, naj javi proti nagradi: Avbelj Jožef, Ježica 46. (e Vaino priporočilo kmetovalcem! V vašem interesu je, da takoj pregledate vse stroje, katere ste uporabljali pri letošnji mlačvi, in da daste morebitne poškodbe takoj strokovno popraviti. — Vsa popravila poljedelskih strojev izvršuje točno, solidno in po nizkih cenah strojno podjetje Ev4HA VMIH14V delavnica poljedelskih strojev rranc iremzar $t< YId nad LjUb,jano Novi poljedelski stroji še na zalogi po ugodnih starih cenali. Zahvala Za vse izraze sožalja cb smrti dragega soproga in očeta dr. h. c. Ivana Hribarja se iskreno zahvaljujemo. Zahvalo izrekamo tudi vsem darovalcem vencev, udeležencem pogreba in sploh vsem, ki so na kakršen koli način počastili spomin nepozabnega pokojnika ali nam s toplo besedo olajšali neizmerno trpljenje. Žalujoča rodbina Hribarjeva mi Zahvala Vsem, ki ste z nami sočustvovali v težkih dneh, ko se je za vedno poslovila od nas nad vse ljubljena soproga in mamica, hčerka in sestra, gospa HELENCA KONČAN roi. Goricar in vsem, ki ste pismeno in ustmeno izrekli sožalje ali izročili šopke in vence ter jo spremili na njeni zadnji poti, kakor tudi gg. zdravnikom, ki ste ji lajšali njene dneve bolezni ter preč. duhovščini, se prav iskreno zahvaljujemo. V Ljubljani, 26. aprila 1941. Družini: Konfan in Gorliar. Za tiskarno v Ljubljani: joze Kramarič izdajatelj; inž. Jože Sudja Urednik: Viktor Cencis i t