teto XXVI.
Potah«»gmovlaj Ljubljana, 23. marca 1*44
PostgebUhr bat benhlt	7
štev. 14
DOMOVINA
in KNETSKI LIST
Varwaltung und Schrtftleltung Uprava in uredništvo; Pucdnijeva 0 — reL 31-22—31-26 — Ersetielnt cvOrtientltrb ■ Izhaja vsafc teden
Festbezugsprela Jahriicb - PJaročiuiia letno L.li ti — ElnzelverKaulspreM • Posamezna Številka Cent 80.
Letošnja pomlad in slovenski kmet:
Komunistična setev pogube
Pravi vzroki razdejanja po slovenskih domačijah
K« pride pomlad, potrka kmet z otko na lemež ta gre veselo na polje orat. Ko so zarezar brazde, stopa razkoračen čez razore in lz njegove dlani se vsipa dež klenega zrnja v spočito, izora-«0 zemljo. Setev je kmetu najsvetejše opravilo V prirodL Leto za letom se obnavlja, Iz roda v rod gre izročilo in dan za dnem se ponavlja v molitvi zahvala za kruh naš vsakdanji.
Spet je pomlad, toda žalosten je pogled po wii domovini. Celi predeli so opustoseiu uomačije mučene, orodje razdejano, gospodarji z družinami pregnani, komunistične tolpe gospodarijo ne, — ropajo in uničujejo po dolenjskih in notranjskih vaseh. Tam gori okrog Gorjancev pa tja gor na Bloke se je pred zasledovalci umaknila Uonuiui-stična drhal, tu strahuje prebivalstvo, pleni njegove shrambe In hleve in uničuje slovensko kmet-sko gospodarstvo, Že tretje leto krvavi naša zemlja zaradi komunističnih tolp, ki se v okrilju noči potikajo iz kraja v kraj in se strahopetno sproti umikajo pogumnim zasledovalcem. Kakor v posmeh pa po svojem uničevalnem besu prirejajo »mitinge«, na katerih ae širokoustijo bivši brezposelni ljubljanski pohajkovale! In dekleta, Id so pljunila na svojo žensko čast. Takim »mitingom« sledi pitje In rajanje — In že pogostokrat se je primerilo, da Je bila rajajoča, pijana olj pospana dražba presenečena od domobrancev, ki so z njo Mklenili končni obračun.
Bolj kakor kdajkoli je v pomladnem času skeleče vprašanje: kak je namen divjaškega uničevanja? Val vemo — najbolj pa komunistični kolovodje •auti —, da boljševiška agitacija ne more in ne ko mogla nikoli dovolj pojasniti razlogov našega kmetijskega in z njim tudi drugega gospodarskega uničevanja. Kolovodje vedo, kako je naš kmet • ljubeznijo priklenjen na svojo domačijo, na »vojo zemljo, na svojo družino. Vedo, kako naš pošteni delavec spoštuje delo na kmetiji ali v •bratu, kjer je zanj pošteno poskrblje-no. Zadovoljen kmet in zadovoljen delavec odklanjata vsako hujskanje k revoluciji, še prav posebno pa slabo odreže pri njih, kdor jima pridlguje boljše-vlške reforme, po katerih kmet ne sme biti iast-*lk svoje zemlje, marveč suženj nekakšnega kolhoza, delavec pa suženj podržavljenega obrata. Slovenski kmet je vajen trdega dela, prav tako slovenski delavec, če za koga, velja za slovenskega delovnega človeka svetopisemska beeeda, da si mora v potu svojega obraza služiti vsakdanji kruh. Slovenski kmet je vselej pripravljen na elementarne in druge nezgode, ki pretijo njegovemu gospodarstvu ln njegovi družini. Toda prav aaradl te svoje pripravljenosti je njegova delov-aa volja še odločnejša in njegova ljubezen do taKtae grude tem globlja.
Ni In ne more biti nauka, ki bi uiogel iztrgati našemu kmetu zdravi smisel za lastno gospodarstvo. Najsi je njegova kmetija skromna, se naš kmet vendar počuti kakor kralj v svojem majhnem kraljestvu. To je njegova samozavest, njegov ponos, katerega si ne da vzeti. In ker je tako, se komunistična propaganda zaman zaganja v slovenskega kmeta. Kar se id posrečilo s priliznjenimi besedami in fantastičnimi obeti, je bilo treba opraviti k nasiljem. Od tod torej val gorji, ki se je v zadnjih treh letih razlil po mnogih krajih slovenske domovine. Slovenskega kmeta ln delavca je bilo tre'oa pognati v obup in brezdelje, zažgati mu je bilo treba streho nad glavo in šolo In božji hram, Vas:!na mobilizirati sinove aH pa jih pobiti, če so se količkaj upirali. Nad 15.000 gTobov je razsejanih po slovenski domovini. V njih počivajo dru-poglavarji, žene In otroci, starčki poleg
mladih borcev, ki so se postavili v bran komunističnemu terorju, Ta ne pozna usmiljenja in nikomur ne prizanaša.
Ko se letošnjo pomlad s tistimi našimi kmečkimi ljudmi, ki so bili pregnani s svojih domov in so našli zavetje v Ljubljani, oziramo po slovenski domovini, se z žalostjo zavedamo, da bodo še neki kosi plodne zemlje ostali neol>delanl. In kdo bo pri tem najbolj prizadet ? Meščan, Ljubljančan. Mesto ne more živeti brez dežele, Se prav posebno pa Je LJubljana povezana s podeželjem z močnimi gospodarskimi vezmi. Ko se je tudi nad nas zgrnila sedanja vojna, Je Ljubljana polni dve leti zajemala z Dolenjskega. Danes pa Ima Ljubljana bolj kakor kdaj priliko spoznavati velikansko razliko med Icmetsktm gospodarstvom, ki se razvija v okviru miru in reda na eni, ter pred pustošenjem In puščobo v komunistični oblasti na drugi strani. Poglejte kmetije znotraj ljubljanskega bloka In drugod v ljubljanski okolici, koder komunistične tolpe niti v okrilju noči nimajo pristopa. Vsepovsod so si naši kmetskl gospodarji opomogli, pridno obdelujejo vsako ped plodne zemlje, pa tudi za lep denar vse prodajo, česarkoli potrebuje LJubljana. Marsikatera gospodinja Je zadovoljna pri delu v pre-
novljeni kuhinji, kamor si je dala postaviti lep sodoben štedilnik. Gospodar pa z veseljem ogle« duje novo kmetijsko orodje In stroje, ki si jih Ja kljub vojni lahko nabavil, da bo njegovo gospodarstvo naprednejše in uspešnejše. A tam zunaj v komunističnem »paradižu« je bridka zapušče« nost, gorje, ki narašča lz dneva v dan.
Obubožanje je splošno, pri čemer pa morar« mo seveda izur.eti obilje, s katerim je po« skrbljeno za komunistične poglavarje. Njbii ne primanjkuje /.Abele in moke, \ >na ta cigaret. Njim ln njihovim pajdašem se dobro go» dl- bolje kakor kdajkoli prej v življenju. Vzemi« mo, da je to njihov obup pred končnim obrača« nom. Kajti eno je gotovo: čeprav leži nad slo« vensko domovino, ki je bolj kakor po turških vaj« skah razdejana od komunističnega terorja, glo« boka žalost, se vendar naglo Siri Iztreznjenje In spoznanje, ki nas je srečalo v uri najtežje jpreiz« kušnje. Slovenski kmet, delavec in meščan so složni spregledali In se strnili v enotno fronto proti komunizmu. Hočejo, da zacvete sloven«ka domovina v novem razvoju, v katerem bo vsakomur zajamčeno pošteno in mirno življenje. Spet bo kmet veselo obdeloval svojo zemljo, delave« zvesto hodil na delo, meščan pa po vseh svojih zmožnostih in stanovih prispeval svoj delež k gospodarskemu ln kulturnemu napredku sloVeo« skega kmeta, delavca ln meščana — to so jam« stva neporušljive fronte, v katero se bo poslej z»« man zaganjal komunistični bes, dokler ne bo do« cela uplahuil ln Izginil, kakor da ga uikoU ni bila Ostal ho nanj le še žalosten spomin, ko bo slo« venska domovina že davno živela svoje novo življenje.
m
Kteetifsfco zbornico Imamo
Dejanja, ne samo besede naj dajo pravo veljavo kmetu, hranitelju naroda! V tem smislu je bila pretekli teden ustanovljena Kmetijska zbornica Ljubljanske pokraj'ne. Naredba o tem je zgodovinske važnosti za naS kmečki stan. Pa ne samo za kmeta, saj nova naredba določa, da člani Kmetijske zbornice ne bodo samo kmetovalci — lastniki, najemniki ln obdelovalci zemlje — temveč tudi družinski člani kmetov in najemnikov kakor tudi kmetijski delavci. V Kmetijski zbornici bodo torej zastopani vsi stanovi, ki se bav'jo s kmetijstvom, tako dalojemalci kakor delodajalci.
Sodobno kmetijstvo zahteva mnogo skrbi, Izobrazbe, pobud, podpore ln stanovske vzajemnosti. Zato so pri kulturnih narodih kmetijske ustanove visoko upoštevane. Tudi Slovenci smo že imeli predhodn'co Kmetijske zbornice ln sicer od leta 1937. Toda takratna zbornica Je bila prav za prav le kmetijska svetovalnica. Pod itsdijansko upravo je postala združenje kmetovalcev v okviru Pokrajinske zveze delodajalcev. Kakor že Ime pove, ta rešitev nI bilo posebno pametna. Zato je bila napaka dostojno popravljena s tem, da smo vnovič dobili Kmetijsko zbornico ln sicer z znatno razširjenim delokrogom. Naia Kmetijska zbornica poslej ne bo več samo stanovska zastopnica, temveč prava pospeševalka našega kmetijstva. Predstavljala bo združenje bivše kmetske organizacije s kmetijskim oddelkom pokrajinske uprave. Nova kmetijska zbornica bo imela v ta namen zelo velik urad, razdeljen na 12 oddelkov. V okrajih pa se bodo ustanovile izpostave kmetijske zbornice pod vodstvom kmečkih poverjenikov, ki bodo imeli poseben sosvet. Naredba našteva v 23 členih mnoge važne podrobnosti, s katerimi se mora seznaniti vsa naša javnost, saj se zdaj pričenja docela novo delo za prespeh našega kmetijstva. Izdana pa bodo še podrobna določila o Izvedbi te naredbe ln o zaposlovanju posameznih uradov in organov.
Prepričani smo, da bo Kmetijska zbornica Ljubljanske pokrajine kar najuspešneje delovala
za koristi slovenskega kmeta in s tem za obstal nek ln napredek vsega naroda!
Oglejmo si naloge Kmetijske zbornice!
Kmetijska zbornica Je dolžna, da zastopa ia varuje koristi podeželskega prebivalstva, uravnava njegovo strokovno, socialno, nravstveno in kulturne vzgojo ter pospešuje kmetijstvo ia gozdarstvo. Kmetijstvo in gozdarstvo v" smislu te naredbe obsega kmetijsko in gozdaesko proizvodnjo v vseh njunih panogah. Kmetijska zbornica ima zlasti sledeče naloge: 1. da proučuje želje in predloge o vseh kmetijskih ia gozdarskih zadevah; 2. da obvežča zakonodajna mesta in oblastva na niih zahtevo kakor tudi lz lastne pobude o vseh svojih opažanjih
glede potreb kmetjstva in gozdarstva vseh področjih, ki zadevajo koristi kmetijstva ia
gozdarstva in da stavlja tozadevne predloge; 3. da podaja svoje mnenje o osnutkih zakonov in drugih predpisov, ki zadevaio koristi kma-tijstva in gozdarstva, ter ob ustanavljanju javnih zavodov, ki imajo namen pospeševati kmetijstvo in gozdarstvo. izVoz kmetijskih in gozdnih proizvodov ali pouk o kmetijstvu in gozdarstvu; 4. da sodeluje ali se udeležuje pri upravljanju kmetijskih in gozdarskih zadev, zlasti tudi pri podeželskih stanovanjskih in naselitvenih vprašanjih, pri določanju cen za kmetijske in gozdne proizvode, nadalje Dri zbiranju statističnih podatkov in tozadevnih ugotovitvah, pri vseh ukreoih in ureditvah ki zadevajo delovno razmerje ali dvig gospodarskega in socialnega stanja prebivalstva, ki se bavl s kmetijstvom in gozdarstvoip, in to v primerih. v katerih je to s posebnimi zakoni in predpis določeno, ali na poziv oblasti; 5. da pospešuje po navodilih in pod nadzorstvom šefa pokrajinske uprave kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo na vseh področjih in skrbi da so na razpolago obratna sredstva, ki so za ta namen potrebna (semena, umetna gnojila, plemenske živali, stroji in orodje itd.); 6. da usta«
Na bojiščih proti komunizmu
• Hud p°raz komunistov na Trški gori. Najnovejše poročilo iz Novega mesta javlja, da so komunisti okrog Novega mesta zopet doživeli hud poraz. Doslej je ugotovljeno, da je padlo nad 100 komunistov, tudi več poveljnikov, pri- . blii.no toliko pa jih je bilo ranienih. Najhujši je bil poraz na Trški gori in njeni okolici, ki je zdaj trdno v oblasti domobrancev. Komunistična krdela so se umaknila drugam v samoto. Pri hudih bojih okrog Trške gore pa je izgubilo mlado življenje tudi 8 domobrancev, ki so bil svečano pokopani. Ob veliki udeležbi prebivalstva so se od umrlih borcev poslovili poročnik Stanko Kociper, nadporočnik Sušter-šič in župnik Petrič. Pevski zbor pa je zapel večno lepi žalostinki »Vigred« in »Doberdob«. Žalna svečanost je zapustila v Novem mestu in v okolici najgloblji vtis.
» O veliki Izgubi komunistov pod Hmeljnlkom poročajo lz Novega mesta. V noči od 10. na 11. marec je v samotni hiši na Dobravi pod Hmelj-
nlkom zasedal »štab Gubčeve brigade«. Tb so i li komunisti tudi radijsko oddajno postajo. Ko nistične kolovodje pa so presenetili d . .»obraact, ki so hišo obkolili, jo zaradi komunističnega od« pora zažgali z minami, tako da je popoisoma zgorela. Iz hiše se nI mogel rešiti noben komunist. Ves komunistični material z 20 funhc*ciarjl tolpe je ostal na pogorišču. To je vsekakor '.-lak udarec za komunistične tolpe.
* Obračun s komunističnim zločincem Lansko leto Je odšel na Primorsko Jože Tejkalt eden glavnih organizatorjev komunistične itllJln. O njem Je znano, da je pognal v smrt ie na stotine dolenjskih ln belokranjskih fantov ln deklet. Tadl na Primorskem Je skušal organizirat) a veze komunistične mladine, katero je navajal, da Je »o-hunila vsepovsod, zlasti v lastn'h druž nab Januarja letos se je mudil v neki primorsk! vase. Ko so ljudje zvedeli, kdo Je prišel med nje, so g* pobili s koli.
navija in upravlja naprave in zavode za pospeševanje kmetijstva in gozdarstva, vnovče-vanja in izvoza kmetijskih in gozdarskih proizvodov, kmetijskega pouka, preizkuševanja in raziskavanja, ali da sodeluje pri ureditvi in upravi takih ustanov; 7. da daje nasvete podeželskemu prebivalstvu v vseh gospodarskih in tehničnih vprašanjih kmetijstva in gozdarstva; 8 da izdaja svojim članom potrdila in spričevala, ki jih od njih zahtevajo državna ali samoupravna oblastva glede okolnosti iz zborničnega delokroga; 9. da izvršuje tudi druge naloge, ki so ji poverjene po zakonskih ali drugih predpisih.
Razmerje Kmetijske zbornice do oblastev
Kmetijska zbornica je pod nadzorstvom šefa pokrajinske uprave Dolžna je, da daje obla-stvom na njih zahtevo v okviru svojega delokroga pojasnila in jih podpira v njihovem delovanju.
Kmetijska zbornica mora predložiti nadzornemu oblastvu vsako leto poročilo o svojem delovanju, računski zaključek in poročilo o stanju kmetijstva in gozdarstva ter gospodarstva v pokrajini sploh.
Oblastva in za pospeševanje kmetijstva m gozdarstva določene ustanove so dolžne, da dajejo kmetijski zbornici pojasnila, ki so ji potrebna za izvrševanje njenih nalog, in jo podpirajo v njenem delovanju.
Oblastva morajo za slišati kmetijsko zbornico pred ureditvijo vprašanj splošne narave, ki zadevajo koristi kmetijstva in gozdarstva.
(Dalje prihodnjič)
PREGLED VOJNIH DOGODKOV
Na vzhodnem bojišču so se v zadnjih dneh še razširila področja bojev Po večini so bili sovražnikovi napadi odbiti ln so bile zlasti na področ-
£Proskurova do Tarnopola sovjetskim oddel-
m zadane krvave Izgube. Po uničenju vseh vojaških naprav so Nomcl preteklo nedeljo opustili Vinico. O stanju na bojiščih v prvih dneh tega tedna Je podalo nemško vojno poročilo t torek
•4. t. m. naslednjo pregledno sliko:
•
Severnovzhodno od Nikolajeva slabši sovražnikovi napadi niso uspeli. Ob spodnjem ukrajinskem Bugu smo s protinapadi očistili ali zožili sovjetska predmestja
Na vdornem področju med srednjim ukrajln-rtthn Bugom ln Dnjestrom so bili le pri Žmerinkl siloviti boji, ki še trajajo. Naše letalstvo je z močnimi oddelki bojnih m strmoglavnih letal zadalo boljševlkom, ki so napredovali proti Dnje-stru, velike človeške ln tvarne Izgube. Med Pro-sku rovom in Tarnopolom so naši protinapadi ▼drli v sovražnikove postojanke. Razbili smo sovjetske sile, neko frontno vrzel pa zamašili. Na področju pri Kremencu m pri Kovlju se je oja-Cila silovitost sovražnikovih napadov. V težkih ln lzprememb polnih bojih smo uničili ali zaplenili 18 sovražnikovih oklopnikov ter uničili bojno skupino, ki Je vdrla v Kovelj. Južno od Prlpjeta so se med S tirom ln Gorinom Izjalovili ponovni boljševlškl napadi.
Z ostalega vzhodnega bojišča javljajo le o krajevnih bojih.
V	težkih bojih v severnem odseku vzhodnega bojišča se je posebno odlikovala 2. četa 502. težkega oklopnfškega oddelka pod vodstvom nad-poročnika von Schillerja.
Z nettunskega bojišča Javljajo le o živahnem fzvidnlškem ln napadalnem delovanju.
V	mestu Casslno so tudi včeraj vsi z močnimi oklopniml silami podprti sovražn'kovt napadi Izkrvaveli v obrambnem ognju Junaških branilcev. Severnozapadno od kraja smo obkolili sovražno bojno skupino. Sovražnikove izgube so mnogokrat večje kakor lastne.
V	opoldanskih urah 20. marca so severnoameriški bombniški oddelki z močnim lovskim spremstvom prileteli na južno Nemčijo ln Izvršili teroristične napade na Mannhelm, Ludwlgshafen ter predmestja Frankfurta ob Meni. Ob tej priliki ln pri poletih nad zasedenimi zapadnlmi ozemlji ln nad Italijanskim bojiščem smo uničili 24 sovražnikovih letal.
Nekaj sovražnikovih letal Je Izvršilo motllne polete nad Porurjem ln južno Nemčijo.
Zaščitne edlnice neke nemške ladijske spremljave so v Rokavskem prelivu odbile napad britanskih brzth čolnov, enega zažgale, drugega pa tako težko poškodovale, da se lahko računa z njegovim un'čenjem S tem je oddelek, ki mu na-Celuje fregatni kapitan Behrens, potopil v nekaj dneh pet brzih čolnov, dva pa težko poškodoval.
Daljnostrelne baterije vojne mornarice so v pretekli noči obstreljevale angleško obalo in sovražnikove ladje na morlu pri Dovru.
•
Cesar ne zmorejo z orožjem, bi zavezniki radi dosegli z diplomatskim pritiskom na zaveznike
Nemčije, zlasti so se vrgli na Finsko In Rumu-nijo. Fiihrer je glede finskega vprašanja izjavil: »Na mirovne pogoje, ki so jih objavili Sovjeti, gledam tako, kakor so dejansko mišljeni. Njihov cilj je, samo po sebi umevno, spraviti Finsko v tak položaj, v katerem bi bil nadaljnji odpor nemogoč, da bi se nato s finskim narodom zgodilo tisto, kar je Molotov že v Berlinu zahteval. Praktično je popolnoma vseeno, s kakimi frazami ln s kakimi pretvezami objavljajo Sovjeti te svoje zahteve. Pri vsem tem gre le za to, da bi dali žrtvi vrv za vrat in da bi jo nato v danem trenutku lahko obesili. Da je Sovjetska Rusija prisiljena k temu koraku le dokazuje, kako skeptično sama presoja svoje vojaške zmožnosti. Nihče pa ne more dvomiti glede končnega namena boljševizma, namreč uničenje vseh evropskih narodov, ki niso rusko-boljševtški, ln v tem primeru predvsem glede uničenja Fincev. Da bi dosegli ta cilj, so pričeli, kakor naši nasprotniki sami priznavajo, živčno vojno proti Finski.« — Ftlhrer je zaključil: »Kakor doslej Se vedno v življenju narodov, je edini porok ca obstoj vsakega naroda njegova lastna moč!«
*
Nadalje so Angleži ln Američani začeli nastopati z grožnjami ln lzsiljevalnlmi ukrepi proti svobodni Irski. Zahtevajo od nje, da bi odslovila poslaništvo Nemčije in njenih zaveznikov. Na to Izsiljevanje je irski ministrski predsednik De Va-lera odgovoril po radiu, rekoč: »V teh težkih časih odkriva Irski narod sposobnosti, ki po mojem mnenju morajo dovesti do uspeha. Ce Je kaka zunanja sila zmagala nad nami, vendar naš narod nI nikoli prekinil boja m se ni odrekel svojim pravicam ali uklonil svoje volje. Z Irci bodo ravnali vedno slabo, dokler Iščejo močni opravičila za surovo silo, s katero hočejo obdržati, kar
jim po pravici ne pripada.«
•
Dne 14, t. m. je minilo pet let, odkar je Ceško-moravska združena z Rajhom. Ob tej priliki je Fiihrer sprejel predsednika protektoratske vlade ministra dr. Krejčlja, protektor dr. Frick pa je obiskal češko-moravskega predsednika dr. Hacho ln mu Izročil prisrčno Ftthrerjevo pozdravno pismo. Ftlhrer je pohvalil vzajemnost, ki se je uspešno razvila, odkar je Ceškomoravska v okrilju Nemčije. Ako bo češki narod Izpolnjeval dolžnosti do domovine, Nemčije in Evrope, bo tudi deležen uspehov nemške zmage. — V Pragi In v vsem protektoratu so bile velike svečanosti, listi pa so zlasti obširno podčrtavall pomen Fuhrer-jevega pisma in njegovega polnega priznanja zeu-držanju češkega naroda.
•
Ob šesti obletnici, odkar se je bivša avstrijska republika kot Vzhodna marka vrnila v okrilje Rajha, je v Solnogradu govoril na veliki slovesnosti minister dr. Gobbels. Njegov poziv, ki je zbudil priznanje ln odobravanje tisočev poslušalcev, se je glasil: »Ako bomo vzdržali v tej odločilni url, ako ne bomo izgubili živcev ter bomo neomajno verjeli v svojo pravično stvar, v svojo usodo ln v svoje življenje, potem bomo obvladali
ter zmagovito prestali ta zgodovinski spopad.«
•
Boji proti tolovajem na Balkanu se stalno nadaljujejo. Izgube komunističnih tolp so zelo velike, tako po številu padlih, kakor ranjenih in ujetih. Poročilo z dne 14. t. m. je javilo: Komunistične tolpe na področju nekega armadnega zbora na zapadnem Balkanu so od 9. do 11. marca izgubile nad 800 padlih, skoraj 200 ujetnikov ter odgovarjajoče število ranjencev ln pre-bežnikov. Poleg angleškega letala so izgubile mnogo lahkega in težkega pehotnega orožja, strelivo, mnogo živine, živil in vojnega materiala. Poizkus neke skupine, da bi prekoračila neko reko, se je končal z njenim popolnim uničenjem. Pri tem so vojaki uničili tudi brod ln 9 čolnov.
Odmeri
X Svetovnoznano sliko so tameoj -P m 4rm prazna zaboja prepečenca. Iz Splita jauijajb acft primer ropa umetnine, ki meče — ne as*rajo aa pri tem na nemoralnost, ki vlada med angtoame-rišklml četami na področju Sredozemskega morja — kaj čudno luč na razmere med »zaveartld«. Kakor je znano, so se bogati Angleži 2e aa tasa Jugoslavije zalo zanimali za slavno s!!'f> »Zadnja večerja«, delo beneškega slikarja F." ;Hja, k) je visela v obednlel frančiškanskega s>moatana na Hvaru. Nudili so za njo ogromne vsota. Kakor sedaj Izjavljajo priče, so angleški častaikl pred osvoboditvijo otoka Hvara pregovorni komunistične tolpe, da so jim izročile sl'lio, čel da Jo zavarujejo pred nemško-hrvatsklml napodi ter ao obljubili zanjo živila. Baaditl, katere je ie takrat lakota zelo vznemirjala, so zamenjali stfko aa dva zaboja prepečenca. Ko so pa zaboja odprli, sta bila prazna. Angleški možje časti no msdtam izginili s svojimi ladjami.
X Anglija je izdala Poljsko. Angleški tednik »Weekly Rev le w« piše, da so tekle vse asfcm ta ves pot v štirih ln pol leta sedanje rojae — ako namerava Anglija sedaj v sporu med Sovjeti ln Poljsko žrtvovati svojo čast. Se kujte pa bo dejstvo, da bo Anglija osramočena pred vsemi narodi, ki jih je zapeljala, da so zaupali vanjo. Angleški sinovi, ki so dali svoje ttvljeaje aa obrambo domovine, pa so bili »težko prevarate«,
X Dragocena starinska cerkev v PutSovi ani-čena. V opoldanskih urah dne 11. marca so Sttri-motornl ameriški bombniki napadli več krajev T Zgornji Italiji, med drugim tudi Floreazo te Pa-dovo. V Padovi so razdejali slovito erenritefco cerkev, romansko-gotsko stavbo lz 13. stoletja s drema zadetkoma. Florenca je bila tri četrt mn t ognju sovražnih letal. Pri tem napadu aa tegnbili napadalci 30 letal, katere so sestrelili nem&ti te italijanski lovci.	4
X Molitve za mir. Na odredbo švedskega nadškofa bodo do nadaljnjega — tako pite lasalk i. S venska Morgen-bladet« — pri nedeljski* ko^Jth službah v švedskih cerkvah molili za «U>, pravico in pomirjenje na zemlji.
X O hudem porazu oddelkov sovjefetefe homk-nikov na Arktiku, ki so z močno podporo lovskih letal poizkušali napasti neko nemško spremljavo, poročajo naslednje podrobnosti: Se pfedea so sovražnikova letala dospela v področje ladij, so jih napadla zaščitna letala spremljave ter jte aa« pletla v ogorčene letalske bitke v vidite 6000 m in nekaj metrov nad morjem. Čeprav aa bffi sovjetski bombniki zavarovani z izredno mokao številnimi lovskimi letali, so vendar doživek nore težke poraze. Po doslej dospelih porodite so sestrelili nemški lovci 37 letal, v glavnem bombnike. Nemški lovski letalci, ki so se la večkrat izkazali, so beležili pomembne uspeka. Kapetan Ehrler, nosilec hrastovih listov, je sestrelil T sovražnikovih letal drugo za drugim. S tem ja dosegel že svojo 131. letalsko zmago. VMp narednik Schuck, imetnik viteškega križa, Je tedi »ničli 7 letal ter zvišal število sestreljenih iatel na 72. Višji narednik Norts je sestrelil 5 letal te dosegel s tem svojo 70. zmago v zraku. ftsutferoAiik Weissenberger je uniči tri letala ter dsaigni svojo 144. zmago v zraku.
X Načrti o Tihem oceanu. Kako« Javlja angleška poročevalska služba lz New Torka, pri« poroča znani ameriški novinar WaJter Upman, da Zedlnjene ameriške države prevzamejo po vojni japonske mandatne otoke na Tihem ooeanu. Lipman želi, naj angleški Imperij, Fnmei#a, Ntao. zemska ln Portugalska zopet dobijo svej: pojesti na Tihem oceanu ln Jih izgradijo v odpofto« trdnjave ter potlej dovolijo Zedinjentai ameriškim državam na podlagi vzajemnosti »večje pmvlca za zgraditev mornariških ln letalskih spevtgč.«
Ofndelu jmo zemljo po načrtu!
Kakor aam je že znano, ne uporabljajo vse rastline t enaki meri hranilnih snovi, marveč izčrpavale aekatere bolj dušičnata, druge pa zopet kafajora. fosforjeva ali druga gnojila. Zaradi tega in ker ne moremo vedno gnojiti vsega vrta, Ker nekatere rastline bolj uspevajo v prejšnje leto pognojeni zemlji, je nujno potrebno, da pridelkom izmenjavamo prostor.
Aha namreč več let gojimo na isti gredici isto vrsto povrtnine, ki posrka že prvo leto lz zemlje določene količine hranilnih snovi, bo ta povrtnina druge teto uspevala že mnogo -Jabše, ker ji bo primanjkovalo hrane, kasL.-je pa sploh ne bomo mogli pridelati na taki gredici te povrtnine. Pa bi kdo rekel, zakaj pa imamo umetna gnojila, če Se an to, da nadomestimo zemlji izčrpane hranilne snovi? Res Je, z umetnimi gnojili si lahko nekotiko pomagamo, a ne za 1olgo. Kmalu se pokale trudnost zemlje in tedaj ne pomaga nič drugega, nego povrtnino menjati. Trudnosti zemlje ln tudi gnojenjem z umetnimi gnojili pa odpo-nvoremo. če si napravimo načrt, po katerem bomo v letošnjem letu menjalno gospodarili na svojih vrtMMk
Kot smo te omenili, nekatere rastline ne potrebujejo oz roma ne ljubijo sveže pognojene grcdice tn maogo bolje uspevajo v zemlji, ki je pri stari moOt. V tem ozlru razdelimo povrtnino v dve večji »kupim V prvo prištevamo ono povrtnino, ki Jo moramo stalno posejati na dobro m sveže pognojene gredice: vse kapusnice, solate, kumare, buče, por. zeleno, hren, špinačo, mangold m paradižnike V drugo skupino, ki uspeva bolje v prejšnje leto pognojeni gredici, pa prištevamo: korenje peteršllj. fižol, grah, bob, čebulo, česen, repo. peso Itd
Izmenjavo ali kolobarjenje z vrtnimi sadeži uredimo najbolje tako, da razdelimo vrt v tri večje in eno manjšo ploskev. Prve tri dele porabimo za v/.gojo eno- ali dvoletne povrtnine, ' "lm na Setrti del sadimo trajnice, kot rabarbaro, ftpargljc kuhinjske dlšavnice in zdravilne rastlin*
Vattm...io na primer, da Je prvi del sveže pognojen, drugi del pri stari moči, tretji del pa je bil pognojen pred 8 leti in smo mu letos primešali sar o dobrega komposta. Dobro je, da tudi drugi dc! dobi odgovarjajočo količino komposta. Da tera imo hranilno moč naše zemlje, sadimo as met.1 pognojene gredice kapusnice, solato, paradiž :c, kumare itd., na naslednjem pridelujemo ko; -iasto povrtnino: korenje, peteršllj, repo in peso. "ebulo, česen. Na tretjem delu pa pridelujemo rtročnlce: fižol, grah ln bob. Te namreč ne potre »nejo dušičnate hrane, ker jih prehranjujejo s d« Sikom posebne glivice, ki žive na koreninah atročn<c. Vendar pa tudi stročnice v zgodnji mladost dokler se ne razvijejo te glivice, potrebujejo dušik Na četrtem delu vzgajamo, kot sem
že omenil, trajnice. Ta del vrta gnojimo po potrebi stalno, da rastline ne izčrpajo preveč hrane iz zemlje.
To bi bilo prvo leto. Naslednje leto pognojimo drugI del vrta s hlevskim gnojem ln tedaj na njega sadimo povrtnino, ki je prejšnje leto rastla na prvem delu. Na ta del pride povrtnina z drugega dela, s tretjega pa na drugI del. Na ta način pride povrtnina šele vsako tretje leto na Isti prostor. Tako smo odpomogll, da se zemlja ne Izčrpa enostransko in nam ni treba gnojiti letno vsega vrta, temveč le eno tretjino.
Na četrtem delu, kjer rasto na stalnih mestih trajnice po več let (5—10), moramo zemljo čim Izdatneje gnojiti. Vendar tudi tu opazimo navzlic gnojenju, da je postala prst trudna ln so se tudi rastline postarale. Zdaj izločimo iz prvih treh en del, ga dobro obdelamo (na globoko) ln temeljito pognojimo. Trajnice razdelimo (rabarbaro), aH napravimo nov nasad (špargel), lahko pa tudi rastline presadimo (razne dišavnlce, kuhinjsko zelišče ln druge trajnice). Tudi zdaj izpraznjeni četrti del dobro obdelamo ln močno nagnojlmo in ga vključimo v vrstni red ostalih dveh za nasad kapusnic in onih rastlin, ki ljubijo gnojno prst. In kolobarjenje se nadaljuje.
Ker pa domači vrt nI velik ln si vsakdo želi pri-
delati na vrtu čim več, je nujno potrebno, da na
vsaki gredici pridelamo po več pridelkov na leto. Na ta način se sicer zemlja bolj izčrpa, a če se ravnamo po zgoraj omenjenem načrtu, pridemo, če Je zemlja pravilno gnojena in oskrbovana, kar dobro skozi.
V tem pogledu pa razdelimo povrtnino v glavni pridelek, ki potrebuje največ časa, da dozori in raste čez poletje; prvi pridelek, ki ga posejemo rano spomladi in dozori hitro, in zadnji, ki ga sadimo ali sejemo proti koncu poletja in v Jeseni, za zimsko ali spomladansko porabo. Ker pa moramo nekatere rastline saditi bolj narazen, ker postanejo kasneje velike, lahko posadimo v mladosti mednje še vmesni pridelek, ki pa mora hitro rasti, da ga lahko o pravem času odstranimo.
Na ta način lahko vsako leto na isti gredici dobimo kar tri pridelke, poleg teh pa še vmesni pridelek. Seveda mora biti tudi zemlja skrbno obdelana, pravilno gnojena, pa tudi »vrtnar« mora biti mož na pravem mestu.
Ako hočemo to dobro Izvesti, se je treba držati sledečih navodil: 1. Sadike naj bodo spomladi O pravem času posejane ali posajene. 2. Tudi v mladosti naj Imajo rastline pravo nego. 3. Sadike naj bodo dovolj krepke, lepo zrasle ln sajene v pravi razdalji. 4. Okopavanje, pletev ln zalivanje naj as Izvrši o pravem času prav tako tudi gnojenje s gnojnico. 5. Dozorela povrtnina naj se takoj odstrani, gredice pa nanovo obsade.
Lovska zgodba
Sodni svčtnik Česen Je bil povabljen na lov. Kakor pač vsako leto. Njegov prijatelj lz šolskih let MIha Mlečnik je imel prostrano lovišče, v katerem je kar mrgolelo divjadi.
Pogostokrat so Miho Mlečnlka vpraševali ljudje, kako, da vprav v njegovem revirju kar mrgoli različne divjadi. Ob takih vprašanjih se je Miha vselej nasmehnil.
»Mar mislite,« je nato odgovoril, »da pustim drugim, da bi ml postrellU najboljše živali? Za to že sam poskrbim, kadar me je ravno volja. Saj veste, koga vselej povabim na lov. Svčtnika Česna, trgovca Ziherla, nadučltelja Musarja. notarja Kvintllna... Nu, ali zdaj že razumete, zakaj je v mojem lovišču toliko divjadi?«
Sodni svčtnlk Česen, eden izmed dvomljivih strelskih mojstrov, je torej stal na svoji postojanki v lovišču. Gonjači so divje preganjali divjad, da so se fazani in jerebice kar v Jatah plaho dvigali. Celi ducati najlepših zajcev so ubirali pot, kamorkoli Jih Je zaneslo. Toda preden je gospod svčtnlk pritisnil puško ob lice, se je že vse skupaj Izgubilo v nedogled.
Naenkrat pa je svčtniku Česnu zastalo srce. To Je bil namig usode. Petnajst korakov pred njim je molelo lz goščavo krasno rogovje osme-raka. Najidealnejše pa Je bilo, da se srnjak sploh
nI ganil z mesta, čeprav so gonjači tako razsa* jalL
Svčtnik Česen je dvignil puško... pomeril,, , sprožil.
Srnjak se m ganil z mesta. Svčtnlk Česen Je ustrelil še skozi drugo cev ln srnjak se spet ni zganil. Nove naboje je vtaknil svčtnlk Česen v puško ... Bum ... bum... Toda srnjak je ostal kakor ukopan ln kakor da se najprijetneje počuti, ko je puškina cev kar naprej uprta vanj.
Tega Je bilo tudi lovcu Česnu naenkrat dovolj. Obesil je puško čez ramo ln se potrudil tja k srnjaku. In tu je nJemu, vrlemu strelcu, že drugič zastalo srce. Nosilec krasnega rogovja namreč nI bil srnjak, marveč neki gonjač, ki si je lz dotlej še nepojasnjenih vzrokov nasadil rogovje na glavo. Svdtniku Česnu se je zazdelo, da tega moža od nekod pozna. Zato ga je negotovo vprašal:
»Ali vas nisem nekoč že nekje zadel?«
»Res je, gospod svčtnlk,« Je gonjač veselo prikimal. »Zadaj na desni, za ped visoko nad zgornjim koncem stegna, toda odtlej sta minili že dve leti. Veste, danes se ml pa ne more nič veli zgoditi. Odkar pri lovskih pogonih nosim rogovje, sem popolnoma varen pred vsakim nastrelom.. t to je tako rekoč zame najboljše kritje.«
(Steffen Stargg)
iEi a. mrtev. Verjemite, gospod Filip. Tako je živ kakor jaz,c J« hite) trditi in mi takoj nato ponudil očiščene čevlje.
»Kd •> pa je potem tisti, zaradi katerega sta vidva tako skrivnostna *
»Go pa Makersova.«
>Mpr je mrtva?« sem vzkliknil tako glasno, da sem se sam ustraši
»Ne, ne. Mrtva ni. Gospod Filip, jaz bi samo rekel, da ne vstanite premoč ij. Vsedite se lepo tjale in dovolite, da vam pripovedujem.«
Vsedel sem se torej na rob postelje, presrečen, da je Linda živa.
In Andy je pripovedoval: »Zgodba je torej taka. Vse kaže, da se je gospod Montpelier takoj do vrhi zaljubil, ko je prvič zagledal gospo Makersovo. In potem sta se vedno shajala tam doli v gozdičku prt reki Nihče ni kaj vedel o tem, razen Judite. Saj veste, kakšne so ženske, gospod Filip. Ako ena kaj zagreši, že brž ve druga. Judita je oba nekajkrat videla, toda rekla ni nič. Nu, tisto nedeljo, preden smo odrinili nad Indijance, sta se spet sešla v gozdiču. Judita, ne bodi lena, se je tudi znašla tam in je napela ušesa. Cula je, kako sta se dogovorila ako se vse lepo izteče in se gospod Montpelier vrne, bo gospa Makersova zapustila Elija in pobegnila z njim, z gospodom Montpel!eriem. Toda Judita ni živi duši črhnila o tem, dokler se nismo vrnili... brez vas in brez Elija Razvedelo se je, da vaju je gospod Montpelier poslednji videl. Tedaj je bila Judita vsa divja in je obdolžila gospoda Geoffreya, da je ugonobil Elija, da bi se laže polastil njegove žene, in tudi vas da je umoril, ker ni šlo drugače. Ne Štejte mi za zlo, gospod Filip, če vam povem, da vas ima Judita strašno rada Vsa zatelebana je v vas, kakor se temu po domača pra*L Mar tega vi ne veste?«
»Pripoveduj dalje,« sem ga nadrl, »in ne vprašuj takih budalosti!«
»2e prav, gospod Filip. Toda, ko je Judita kakor nora dirjal* po vasi naokrog in razglašala take reči, tedaj niso mogli ljudje mirno požreti vsega tega in naenkrat smo se spomnili marsičesa. Gospod Montpelier je vendar res z vama obema ostal vzad in mi vat smo čuli strel. Ustavili smo se, ker nismo vedeli, kaj naj to pomenL Tedaj pa je bil pridirjal gospod Montpelier in je bil ves razburjen: ustreliti je moral svojega konja, je rekel.
»Tako ni nihče podvomil, da govori po resnici Toda, ko je prišla Judita s svojo obtožbo, se je izkazalo, da se nihče izmed nas ne more spomniti, da bi bil Elija in vas po strelu še enkrat videl. Judita se ni dala pomiriti in naposled sta sklenila gospod Thomas in gospod Crane, da vtakneta gospoda Montpelierja v zapor, ker je osumljen umora Čim se je v sredo zdanilo, smo vas šli iskat. Šel sem zraven, čreprav me je takrat rana še preteto skelela. Tudi Judita je šla s nami z obema pištolama v rokah, kateri ste ji bili vi dali, je rekla* Potem je meni v gozdu zaupala: ako vas je gospod Montpelier res umoril, tedaj bo ona ustrelila njega in gospo Makersovo tudi. Jas ji tega ne bi bil branil, vam rečem kar tako mimogrede.
Nu, in potem smo našli kobilo gospoda Montpelierja s kroglo sredi glave. Tedaj je seveda zgodba dobila drugo lice. Dosti pozneje smo našli tudi ubogo Bluey z indijanskim nožem v trupu. Toda za vama ni bilo sledu.
Torej smo se vrnili in gospoda Montpelierja spet izpustili. Samo smejal se je in rekel: .Glejte, pa bi me bilo zaljubljeno dekle res kmalu spravilo na vislice." Potem je šel h gospe Makersonovi in jI je prav po predpisih stavil ženitno ponudbo. Ona jo je sprejela. Toda naslednji dan se je Eli priplazil iz gozda z vami na hrbtu, gospod Filip. Vidva sta bila brez pameti in sta brbrala kar najbolj neumne reči. Mike vaju je najprej pošteno zašil, potem smo vaju spravili v posteljo in Eli je bil drugi dan že spet pri pameti.
Tedaj je stopil gospod Thomas k njemu, češ da mu mora povedati prav čudno zgodbo. Glejte, gospod Filip, onadva sta se nameravala že naslednji teden poročiti in ker so vsi sprevideli, da se jima res mudi, je pač menil gospod Thomas, da mu ne preostane nič drugega, kakor da ju poroči. O Eliju smo bili pač vsi prepričani, da je res
BTRAN 4
6tev. IS
Ženski vestnik
Za kuhinjo
Pomladanska juha. Sestavine: 2 dkg masla, pol Čebule, zelen peteršilj, koprive, šplnača, kiselica, regrat, krebuljica, par 1'stov solate itd., kostna juha, 4 dkg moke, poper ln (Ce Imaš) tri žlice ametane. Na maslo prepraži sesekljano čebulo in peteršllj, pozneje prideni še druga zelišča in jih duš'š do mehkega. Posebej napraviš prežganje, maliješ s kostno juho, pridaš pretlačena zelišča in dobro prekuhaš. Preden daš na mizo, juho opo-praš in dodaš kisie smetane .
Rižev štrukelj s šptnačo. Razvlečeno testo nadevaj z riževim ln Spinačnim nadevom. Zvij in v prtiču, narahlo kuhaj pol ure v osoljeni vodi. Kuhani štrukelj, ki zelo naraste, zreži in zabeli s precvrtimi drobtinami. Na mizo ga daj s paradiž-n*kovo omako. Nadev: skuhaj 2 decilitra riža v treh decilitrih vode, a ne premehko, posebej pa Četrt kilograma šplnače, ki jo kuhano odcedl in sesekljaj. Mešaj v skledi 5 minut 5 dkg masti ali masla ln dva rumenjaka, premešaj špinačo in riž, nekoliko osoli, vse dobro zmešaj ln prldenl nazadnje sneg dveh beljakov.
Riževa pogača s cvetačo in grahom. Potrebuješ 40 dkg riža, 5 dkg masla eno čebulo, poldrugi liter zelenjadne Juhe, cvetačo, grah, sol !n po možnosti 5 dkg parmezana. Riž duširpo s čebulo na segretem maslu, zalijemo z zelenjadno juho, kuhamo 30 do 40 minut, še vročega naložimo v okroglo pekačo, pustimo na toplem in zvrnemo na topel krožnik. V vdolbino polož'mo kuhano cvetačo, polijemo z omako (paradižn'kovo ali masleno), obložimo z vencem dušenega graha in prinesemo na mizo.
Potica iz enotne in koruzne moke. Pop ari v skledi pol litra koruzne moke s pol litra slanega vrelega kropa in vse s kuhalnico dobro zmešij. Ko se nekoliko ohlad'., prideni en do dva dkg dro-žl, namočenih v treh žlicah toplega mleka ter tri Četrt litra enotne moke in vse dobro razvaljaj in namaži s poljubnim nadevom. Zelo dobro je, če Imaš v ta namen kaj ocvirkov.
Drobni nasveti
Orehov bo treba za velikonočno potico. Morda jih še kje hranimo, pa so že stari in grenkega okusa. Kaj storimo? Polijemo Jih s kropom, v katerem naj se shladijo. Potem so kolikor toliko apet okusni.
Pri cvrenju mast ne brizga, če damo vanjo košček krušne skorje. Mast je zelo okusna, ako damo pri cvrenju vanjo materino dušico in sicer aamo majhno vejico, k! jo po kratkem času vza-
Za Izobrazba naših gospodinjskih pomočnic
»Razmerje med gospodinjo ln pomočnico je še vedno kočljiva zadeva. Najsi dekle v družini že dalj časa vestno izpolnjuje svoje dolžnosti, jo gospodinja še vedno ima za potrebno zlo v hiši, kar gotovo ni zavidanja vrednost.« Tako se je bralo v »Slovenskem narodu« 13. t. m. Seveda gospodinje hočejo imeti tako vdane, vestne ln zanesljive pomočnice, kakršne so bile pred desetletji. Služkinje si pa želijo imeti tako skrbne in uvidevne gospodinje, kakršne so bile tedaj.
To je pravda, ki se vleče že desetletja ter se vedno bolj zaostruje. In vendar-to tarnanje n'č ne pomaga. Stari časi s starimi navadami so minili. Novi vek nujno zahteva preureditve. Kakor se v vseh strokah in poklicih zahteva več učenja in izobrazbe, tako je to potrebno tudi za služkinje. Vendar Je še nekaj gospodinj, ki taki izobrazbi oporekajo, odsvetujejo, da Jo celo ovirajo, ker bo mnenja, da bo potem še slabše, kar pa ne more bit! res. Dekleta sama si pa ne znajo pomagati, četudi Imajo v ta namen svojo organizacijo. V dveh desetletjih niso dosegla potrebnih uspehov.
Leta 1909. sem v pogovoru z velikim organizatorjem dr. Jan. Ev. Krekom prosila, naj vendar tudi našim službujočim dekletom pomaga, da dobe potrebno organizacijo. Dr. Krek mi je odgovoril: »Prav, da ste prišli vi, ker vas že poznam od prej. Večkrat sem že misl i na ta stan, kjer ni vse v redu, pa nisem vedel, kje naj bi prijel. PoselskI redi so slabi. Pravnega varstva nimajo. Tudi bolniško in starostno zavarovanje !n še mar-
memo ven ter nasujemo v mast zvrhano žlico sladkorja (za 5 kg masti). Pozneje pridamo še oulpljeno zrezano jabolko in majhno čebulo. Tako mast počasi cvremo in pri tem mešamo.
Namrzel krompir izgubi sladkobo, ako ga pristavimo v mrzli vodi. Ko začne vretl, takoj vodo odlijemo, damo krompir v nov krop ln dokuhamo.
Prismojeno mleko popravimo, ako ga postavimo v posodo z mrzlo vodo, ali damo vanj košček oglja v vrečici, ki jo podržimo v njem.
Žitno kavo ali cikorijo dajemo vedno v mrzlo vodo, da se dobro prekuhata. Kuhamo počasi, da le malo vre in sicer deset minut, nakar odstavimo in zalijemo zmrzlo vodo. Pravijo, da kava bolj diši, ako damo vanjo zrnce soli, preden Jo nalijemo v skodelice.
Ceneno maslo. Presno maslo pretopimo, da je rumeno. Za polovico njegove teže pr'damo v mleku scvrtega loja, namesto tega pa je zelo dobra tudi raztopljena margarina ali druga umetna tolšča. To mešamo, dokler se ne shladi. Diši kakor pravo maslo, je pa cenejše.
Voda, v kateri smo kuhali olupljen in dobro opran krompir, kakor tudi voda, v kateri smo kuhali zelenjavo, je izvrstna za vse juhe in omake, za zalivanje mesa pri parjenju in dušenju, pa tudi za govejo juho.
sičesa drugega potrebnega ni, Organizacija je potrebna, toda kdo naj bi jo vodil? V vsakem drugem poklicu so moški sodelavci, ki so v vodstvu organizacije vztrajnejši, le služkinje so same teniške ln še te premalo izobražene. Organ zacijo voditi ni lahka stvar. Vodstvo mora svojstvo dotMJ-nega stanu prav dobro poznati ln se v stvar poglobiti. Pa pride vmes še mnogo drugih težav in nepredvidenih zaprek. Težko je svetovati. Dekleta sama so premalo izobražena. Moških voditeljev iz svojega stanu nimajo. Duhova k — n* vem, da bi mogel. Po mojih mislih ne bi mogel, če bi jaz takrat še živel, ko bi z vašo organizacijo pričele, In če bi me vprašale, ali bi vam jaa pomagal... ? Čeprav organizacijsko delo že poznam, ne bi tega sprejel, ne bi mogel. Svetuje« vam pa, da imate kljub temu vedno kakega svetovalca, ki bo potreben v kočljivih zadevah. Poskušajte, pomagajte s! same. Stvar bo zelo težka Počasi bo morda Slo, ampak povem vam, da r dvajsetih letih dela ne boste še nič dosegle. Morda v tridesetih letih ali pa še ne. V nemar pustiti pa ne smete. Vztrajajte, vedno dregajte! Kadar se popolnoma ustavi, malo počakajte in spet začnite; če drugače ne gre, pa s pomočjo časopisja saj vaša stvar je le stanovska in ne politična.. Piš te, pišite, na pisanje se skoraj vedno kdo oglasi, ki se zavzame za stvar in rad pomaga — to vem lz lastne skušnje. In še eno vam priporočim: kakor hitro bi dob'ie organizacijo, bo takoj potrebna lzvežbana tajnica, ki dobro pozna služ-kinjski stan, najbolje eno iz teh vrst, ki oi n« bila odvisna od izvol'tve, ker rade pridejo snrf-njave, ampak b! morala biti imenovana od glavnega delavskega vodstva. Taka tajnica bi imela nalogo, vod'ti vse društveno delo. Povem vam, ne boste Imele takega vodstva, oiganizao'j-\ n* bo mogla dobro uspevati, ker Je nujno potrebno, da Je nekdo tu, ki se poglobi in žrtvuje za delo.
Ustanovite organizacijo najprej v Trstu, potem kmalu še v Ljubljani!«
Skupina poselske zveze se je v Trstu usta*o-vila v maju 1910., v Ljubljani pa jesem 1919. V prvih letih svojega obstanka Je organ.zacija po vzorcu drugih delavskih organizacij imela v načrtu Izpeljati, skrajšanje delavnega časa ln povišanje plače. Opomnila sem takrat, da se bo p*4 služkinjah dalo to težko izvesti, ker je v prvi vrsti potrebno nuditi več stanovske usposobljenosti, potem bo ono šlo laže In samo od sebe, po sposobnostih. Potrebni so poučni tečaji. Za odgovor sem dobila: da ostanejo pri svojih sklepih in zahtevah, saj se služkinje še nikdar niso učile za službe ln se tudi zdaj ne bodo. Tako se je načelo vprašanje, ki je danes še bolj važno kakor je bilo takrat — vprašanje stanovske izobrazb* naših gospodinjskih pomočnic. O tem se prihodnjič natančneje pogovorimo.
Sa ležijo
mrtev. Vse to je torej hotel gospod Thomas izčrpno razložiti Eliju, toda ta ga kar ni pustil do besede. ,Vse vem,' je prekinil dušebrižnika, .Gospodov glas v divjini mi je razodel, kako je z mojo ženo in Geof-freyem Montpelierjem.' In zdaj vas vprašam, gospod Filip, ali ni to 8pet pravcati čudež? In dalje je Eli rekel Thomasu: ,Ako jo poželi, naj jo ima. Toda nikoli več naj ne prestopi mojega praga in nikoli Več naj se ne dotakne mojih otrok.«
»Gospa Makersova je izpovedala, da hoče Geoffreya za moža, naj ae Eli vrne ali ne. In je zapustila Elijevo hišo in šla h gospodu Montpelierju. Toda nikdo v Zionu ni hotel sprejeti obeh grešnikov. Tisti dan, ko smo našli ubogo kobilo Bluey, je gospod Dixon izročil gospe Makersovi vaše pismo. In zaradi tistega, kar ste bili tam napisali, je prišla gospa Makersova k nam in je vprašala, če bi niogla z vami govoriti. Ko smo ji rekli, da vas trese mrzlica, je menila, da ste vi njen edini prijatelj in če bi pač smela z gospodom Montpelierjem pri nas stanovati, dokler se mu rana na glavi ne zaceli ln dokler ne vesta, kaj naj zdaj počneta. Toda Judita jo je napadla kakor divja mačka. Rekla je: dokler je ona, Judita, pri hiši in dokler Vi, gospod Filip, ležite tu gori bolni in nezavestni, naj ji gospa Makersova kar ne pride čez prag... Tako gospod Filip, zdaj sem vam pa vse povedal.
»Še besedo, Andy. Kje sta zdaj gospa Makersova in gospod Mont-pelier?«
»Na pol poti proti Salemu,« je rekel. »Nikdo ni maral obeh Strpeti pod svojo streho, kakor sem vam že rekel. Ob takem sta torej ostala v občinski hiši, dokler si ni gospod Montpelier nabavil dveh konj Petnajst zlatih gvinej je moral plačati za vsakega. Potem sta odjezdila. Prav zaljubljena sta, to se jima je videlo. Bila sta videti srečna kakor otroka in gospa Makersova je nosila pod plaščem obleko, ki je nisem bil še nikoli videl na njej, bila je take barve kakor murve pri nas doma in njeni lasje so bili vsi skodrani. Nosila se je kar tako očitno.«
»Dobro, Andy, zdaj lahko greš.«
»Kaj ne, gospod Filip, saj vas nisem razburil, kakor se je bala Judita?«
»Prav nič, Andy, prav nič, hvaležen sem ti, da si mi vse tako lepo povedal.«
»Pojdi, Andy... pojdi brž, preden pred tvojimi očmi ne bruhnem v jok, preden divje ne vzkliknem in ne udarim s pestmi po blaz_nah, preden...
Tedaj sem zaslišal Andyjev glas: »Zdaj pa grem k Mikeju in mu povem, da ste spet V3tali, gospod Filip. Boljšega sporočila mu ne morem prinesti.« Ves srečen je odrinil.
Negibno sem obsedel na robu postelje. Toda komaj sem akuSal spraviti svoje misli nekoliko v red, je že Judita odprla vrata m pokukala v sobo. Njen obraz je zrcalil skrb in olajšanje v enem.
»Andy mi je rekel, da vam je o vsem pripovedoval.«
»Zakaj pa ne?«
»Ne jemljite si tega preveč k srcu.« Njenega bl&go tolažilnega. nežnega glasu zdaj nisem mogel prav prenašati.
»Kaj pa naj bi bilo tako težkega?« sem jo trdo vprašal. »Ti ima/S torej Elijeva dvojčka spodaj v kuhinji?«
»Nu, nekdo ju je pač moral vzeti k sebi. Kako naj bi ubogi moi skrbel za oba! Keziah se je ponudila, da ju vzame k sebi, toda tega Eli ni maral.«
»In kaj naj se zdaj zgodi z otrokoma?«
»Gospa Lomaxova, Viljemova vdova, se preseli k Eliju, da mu bo gospodinjila. Dobro bo skrbela za otroka; možje že zidajo sobo zanjo. Toda vi morate spet leči, gospod Filip. Toplo vas bom odela.«
Pokorno sem ubogal, le da bi bil brž sam. Toda, ko je Judita odšla in me je začela toplina postelje uspavajoče obdajati, se mi je zazdelo, da ne smem niti za trenutek obležati leno zleknjen. Menil sem: ako zdaj popustim in se vsemu pokorim, bom docela zlomljen in bo konec z menoj. Morda bi znorel, če bi takole tiho ležal...
Spet sem vrgel odeje s sebe, segel po čevljih, jih obul na boeo nogo in vstal. Ves sem bil okorel in v ušesih mi je šumelo in bučalo pa vendar se mi je posrečilo, da sem — držeč se za končnico postelje — vzel iz omare vse, kar sem potreboval. Izbral sem svežo srajco in maSno obleko.
ojster Jak®!?
Na svetu so ljudje, ki jih Ima vsakdo rad. Ker so prijazni, ker so dobrotni, ker so pametni — kdo bi mogel prav vedeti, zakaj! Zato vsakdo najde temu posebni vzrok. Tak človek je bil tudi čevljarski mojster Jakob.
Mojster Jakob Se ni bil star. Bil je v najlepših letih. Imel je zelo dobrosrčno ženo. Toda otrok Jima Bog ni dal. Sosedje so imeli mojstra Jakoba radi. Posebno pa so ga ljubil! otroci. Vselej je kak otrok ždel pri njem v delavnici. Najbolj pa Je mojster Jakob imel rad sosedovo majhno, kodrolaso Marijico. Sklen.la sta prijateljstvo ob vrabčku, ki je podel iz gnezda. Vsak dan sta se zabavala. Ko je Alarlj'ca nekoč pripovedovala, da zna njen oče izdelovati' krožnike in lepe ko-Earce, je rekel mojster Jakob:
»Kaj misliš, da znam Jaz samo čevlje krpati! O ne, Jaz znam še marsikaj drugega. Boš videla, kaj vse jaz znam.«
In mojster Jakob je šel in vzel dve hrastovi palic'., vrezal dve deščici in je to poklonil Mari-jm za njen sedmi rojstni dan.
»To so hodulje, kakršnih ne boš spet lahko dobila,« je rekel mojster Jakob, vidno vesel svojega dela. »Te bodo držale kakor železo.«
Marijica je izpočetka onemela, tako je bila presenečena. 2e dolgo si je na t'hem želela hodulje. Objela Je svojega prijatelja. Sele naslednji dan mu je rekla: »Hvala lepa, mojster Jaltob «
Vsak dan se je Marijica sprehajala na hoduljah pred delavn co. Brž se je naučila dirkati na njih in poskakovati na eni nog', /n mojster Jakob ji je zadovoljno kimal 3kozi okno: »Vidiš, moje hodulje vse prenesč.«
Sedem let se je sprehajala Marijica na hoduljah p"red čevljarjevo delavnico. Dirkala je !n poskakovala na eni sami nogi.
Potem je lepega dne vprašala: »Strtček Jakob, ali si kaj hud?«
»Zaradi tebe pač nikoli,« je prijazno odgovoril.
»Ali tudi ne boš hud, če ti kaj žalostnega povem?«
»Tudi tedaj ne.«
Mar.ja ga je prijela za roko: »Mojster Jakob, Jaz ne smem več tekati po hoduljah. Sem že prevelika. Podarim jih sestrici Milki.«
»Dobro,« je prikimal mojster Jakob in se je prav zadovoljno nasmehnil. »Da, da, moje hodulje so čvrste kakor le kaj.«
Zdaj se je mala Milka sprehajala na hoduljah pred čevljarjevo delavnico. Kmalu se je znala sukati v taktu valčka in je poskakovala celo čez stopnice. Mojster Jakob Je prikimal skozi okno: »Lejte si no, kaj vse vzdržijo moje hodulje!« Na sencih je Imel že sive lase.
Sest let se je sprehajala Milka pred njegovo delavnico, plesala je in poskakovala. Potem pa je lepega dne vprašala:
»Stiiček Jakob, ali ste zelo žalostni?«
»Jaz nisem nikoli žalosten.«
»Veste, jaz ne smem več skakati na hoduljah, sem že prevelika.«
»Nu, Milka, jih boš pač dala bratcu!«
In bratec Francek se je zdaj spiehajal po cesti na hoduljah. Kadar se je tega naveličal, so nJemu in prijatelju pri igl i služile za sulici in so se razvijali strahoviti boji. Mojster Jakob je gledal skozi okno in je začudeno nasmejan majal z glavo: »Kdo bi si bil mislil, da moje hodulje toliko izdrže!« Njegovi lasje so bili zdaj kratko ostriženi in sivi čez in čez.
Ko je bratec Francek začel nositi dolge hlače, se je nekega dne spet zglasila Marija in je vprašala: »Ali ste kaj veseli mojster Jakob? Glejte, kaj imam!«
Mojster Jakob se je zelo, zelo razveselil. Sklonil se je k drobnemu bitju, ki je stopicalo ob Marijini roki in ji je bilo ime Lizika.
»Nu, Lizka, zdaj boš pa kmalu ti dobila KMj*
hodulje.«
In Lizika jih je res kmalu dobila. Ni prebival« v soseščini, prišla pa je skoraj vsak dan na hoduljah m.mo čevljarjevo delavnice, da je pokazala, česa vsega se Je že naučila. Mojster Jakob jft gledal skozi okno. Nič več ni prikimal, samo tU** se je še smehljal. Lasje so bih beli kakor sneg Hrbet se je upognll. Roke so se začele počasi tresti.
Sedem let je Lizika imela hodulje. Potem Jifc je odstopila svoji mlajši sestrici. Mojster Jakof je odložil šilo ln kopito. Sedel je na klopi pted hišo. Božal je Liziko, božal je njeno sestr.on božal je raskave hodulje. Oči so mu že opešale; toda še je v njih sijala radost.
Pa je umrl star, siv sosed. Bil je Marijfct očka, Liz'kin dedek. Marija, Milka in brat Frane* so prišli pospravit očetovo stanovanje. Na podstrešju so našli cel kup stare ropotije.
»Spravi to stran,« je rekla Marija. > Starl moj ster Jakob tega ne sme videti. Ne sme videt« toliko polomljenih hodulj. Srce bi ga bolela Mi vsi pa ga vendar imamo tako zelo radi!«
(Klaus BackJ
£3 Slovenci ne lil kadili
Nikotin je strup v pravem pomenu besede. N;-kotinizem — uživanje nikotina — pa je strast v pravem pomenu besede. Sicer to vsakdo ve, vendar na splošno le ni znano, kako učinkovit strup je nikotin. Množina strupa, ki jo vsebuje ena sama cigareta, je močna dovolj, da uniči vsakega človeka. Treba je samo, da iz cigarete, namesto da bi jo pokadili, skuhamo čaj. Pri kajenju se več.na nikotina ali uniči z tzgorenjem ali se zadrži še v čiku, tako da ga telo posrka prav neznaten odstotek. S cigaretnim čajem pa dobimo skoraj ves nikotin, kolikor ga vsebuje ena sama cigareta: ta množina pa je smrtna za še takega korenjaka.
Kakšne motnje povzroča nikotin v človeškem telesu?
Poljudno bi to povedali tako, da nikotin kvari delo možganov in delo onih živcev, ki vodijo delovanje srca ln ožilja, dihanja in prebave ter izločevanja. že samo iz poznanja teh dejstev si vsakdo lahko predstavlja, kakšne morejo biti posledice nikotinizma.
Kdor pokad' cigareto, lahko sam ugotovi, da se je pomnožilo število srčnih utripov. Pa ne le to. Ce je bil pred kajenjem lačen, ga je po nekaj dimih minila želja po jedi.
Nikotin v malih količinah učinkuje po tej-le poti: avtonomno živčevje se prekomerno razburi, mala nadoblstna žleza pomnoži svoje delo, v kri
vrže večje množine svojega produkta — adrea-lina. Tukaj se malo ustavimo. Adrealin spada med one snov! človeškega telesa, ki jim pravimo hormoni. Takih od sile važnih snovi je v telesu še mnogo. Dosti jih še ne poznamo.
Zvišana množina adrealina v krvi povzroAi
dovoz sladkorja iz skladišč v jetrih
Občutek sitosti ali lakote dobivamo razen t* praznega ali poln <*a želodca tudi iz krvi, ki Jo nasičena s sladko, jem ali pa je revna na sladkorju. Po dobrem kosilu so ravno sladkorji prvt ki se pojavijo v krvi. Organizem ta sladkor direktno uporablja pri pogonu svojega stroja, od-višni sladkor pa shrani v skladišču za sladkor —-v jetrih. Tudi za vskladiščenje sladkorja je potreben neki hormon; temu hormonu smo iz posebnih razlogov nadel! priimek »lnzulin«, dobro znano zdravilo vsem, ki trpijo na sladkorni bolezni. Pomanjkanje Inzulina povzroča da se sladkor kopiči v krvi, bolnik se začne tresti, postane šibek kot po hudem delu. obenem pa ga obide taka lakota, da bi muhe jedel. Injekcija sladkorja ali močno sladek čaj v trebuhu odpravijo rm težave.
Nikotin in inzulln sta si v človeškem
telesu prava nasprotnika,
vsaj kar se tiče gospodinjstva s sladkorji. Bdea te nasiti, drugi te ogladi. Razlika pa je ta: prv« je strup, ki moti življenjski proces, drugi pa Je
Za nekaj trenutkov me je docela prevzel napor, da bi navlekel ©bleko na svoje ranjeno telo. Naposled sem to vendar opravil, sedel na stol pri oknu in se vdal svojem mislim.
Drevesa v dolini so se zeleno svetlikala na soncu. Z onega brega reke so zveneli udarci kladiva na moje uho; tam širijo hišo, da bo Eli nanovo zgradil svoje življenje, katero je Lindin beg le za kratek trenutek omajal. In tam daleč drži pot v Salem, na katerem zdaj Linda in Geoffrey jezdita novemu življenju naproti.
»Srečna kakor otroka,« je bil rekel Andy. Nu, teh besed sem se pač lahko poveselil. Onadva bosta srečna — mlada, lepa in lahkomiselna, kakršna pač sta. Linda bo Gcottreyu vredna občudovanja, Vdane strasti, nežnih ljubavnih besed, vsega, česar potrebuje njena nrav — vsega, česar ji jaz ne bi smel aati. Domislil sem se razgovora z Geotfreyem, ko smo jezdili v boj. Ce bi bil moral jaz voliti, ji ne bi bil mogel najti boljšega druga. Geoffrey, to je čuvstven mož in svetovljan... po dolgem omahovanju je razkril svoje srce... srečna zvezda bdi nad njim. Mar bi jaz mogel kaj več zahtevati... celo la Lindo?
Stopinjo za stopinjo, od tistega prvega srečanja v gozdu moje domačije, od Mirsbalsee do Londona, od Londona do Saiema, od Salema do Ziona sem zasledoval pot, koder me je vodila ljubezen. Otožno sem razmišljal o naključju, ki je naneslo, da sem se znašel v kužni bolnici, ko je Linda iskala v Eliju opore. Jaz sem jo ljubil, Sledil sem ji in se trudil, da bi ji pomagal po svojih skromnih močeh, toda moj trud je bil vselej zaman. Zdelo se mi je, da je vse zapravljeno ... Trud bolečine m kri.
Toda ne, vse to mora imeti kak globlji smisel. Ko sem takole sedel pri odprtem oknu in se oziral po cvetoči dolini, sem moral priznati, da je moja ljubezen — najsi tisti, kateri je veljala, ni dosti koristila — mene ki sem to ljubezen dajal, neskončno obogatila. Meni je bila Linda pogum in pobuda. Zavoljo nje sem si bil zastavil naloge, katerih bi se bil morda vse življenje plašil. Zapolnil sem svoj prostor na svetu, kakršen dolikuje možu. Zaradi Linde sem pobegnil Izpod nevesele rodne strehe, ubegnil sem nasilju svojega očeta, igu svoje telesne pomanjkljivosti. Zavzel sem mesto, za katero moram biti hvaležen sebi samemu, ne pa morda kateremukoli 011enshawu,
ki je živel pred bogve kolikimi leti Imam lasten kos zemlje, ne, kar sem ga dedoval, marveč, ker sem si ga pridobil v potu svojega obraz« Imam zveste prijatelje — to so Mike, Andy, Ralf, Eli — možje ki so mi prijatelji zgolj zato, ker sem jih pridobil zase, ne pa, ker sn» kdaj skupaj drgnili šolske klopi ali ker naša posestva mejijo drugo na drugo.
In jaz imam tudi Judito! Doma v Marehalsei bi ji bil nemara vrgel bakren novčič in naročil hlapcu naj bi dobro pazil na kokoši in n« perilo, izobešeno zaradi beljenja, dokler bi se ta ciganska deklin« potikala tam naokoli. Tu v Zionu vsaj ni bilo nobenih takih umetnSh pregraj. Tu je Judita ženska z rokami, ki rade pomagajo, pa s č vrati«« srcem kateremu niti v blaznosti in smrti ne ostanem tuj.
Resnično, moja ljubezen me je obilno nagradila. Linda mi je dal« več, kakor se je sama zavedala — ne le poezije, klica pomladi, mese čine zvezd in cvetja, temveč tudi skromno prozo življenja — neodvisnost, domačijo, sočni domači kruh v mojem predalu. Zdaj p« ji je moralo moje srce dati svobodo. EH ji je pustil prosto pot; ja* moram biti prav tako velikodušen. Vse spone poželenja, vse mreže, ki jih je napletla moja domišljija, se morajo zdaj razrešiti. Niti moj* misli se ne smejo vpletati v sožitje Linde in moža, katerega IjuM. Najini računi so poravnani. Poslej mora biti tako, kakor da Llade nikoli ni bilo.
In sem vedel:
Vsenaokrog mene bo življenje v Zionu teklo dalje... in bo globlje, močnejše in bolj bogato S puško in plugom se bomo dalje borili,, kakor se je Eli boril dalje, ko so ga bolečina, blaznost in izčrpanost, telebnila ob tla, pa mi je kljub temu žrtvoval poslednjo moč svojci krvi in svojih možgan. In izpolniti moram še oporoko Natanietos Goreja.
Linda je šla iz mojega življenja, kakor je bila prišla... Lepotni v oblačilu murvine barve. Tudi brez nje ima moje življenje sva* pomen. Nekaj časa bo rana še skelela, toda bo ozdravela. Potem k vzamem Judito za ženo in imela bova otroke. In če ne za naju, so bo za najine otroke veselo razprostirala divjina in ho cvetela kaJrof roža.
KONEC
lionsm, to se pravi: snov, brez katere nI življenja. V svetovni vojni je vsaka vojaška uprava {Skrbel* aa dve snovi: za tobak ln za alkohol. S tobakom Je preganjala lakoto, z rumom pa je preganjala Črne misli ln slabo voljo nad tako prehrano.
Gospe m gospodične se zatekajo v borbi za Vitko Unijo k takim metodam. Pri tem ostane tnaralkatera razočarana, ker se vara z mislijo, da sme oblino jesti, če Ie kadi ln ne ve, da nikotin sam na sebi ne hujša, le lakoto pomaga prenašati. Slastno jesti, obenem pa obdržati vitko linijo, Je le malokaterl usojeno.
Toda na pravo strupenost sedaj šele pridemo, Organ, na katerem se nikotin ves izdivja, je srce bi artertalna polovica ožilja.
Nikotin krči žile
Efea glavnih strupenih lastnosti nikotina je, da akrčuje, oziroma bolje rečeno, da zožuje žile. Seveda ne more zožiti velikih arterij; to se mu posred tele tik pred najtanjšimi žilicami, žile se Skrčijo, arce mora vbrizgavati kri proti večjemu Upora. V mladosti Je tako delo z lahkoto opravljeno. Ko pa se kajenje ponavlja skozi desetletja kadar pritisnejo leta, nastopi stanje stalno po-VlAanega pritiska; tako stanje pa je huda bole-Een, ki danes še vedno ln v kratkem času privede do smrti. Srce obnemore zaradi pretežkega dela
Tudi srčne žile dobe krče zaradi uživanja nikotina Posledice teh krčev so še hujše ko one v plah telesa. Bolezen, ki jo poznamo pod imenom >anglna pektorts«, je v vsakem primeru smrtna. Ljudje Jo poznajo pod skupnim Izrazom »srčna kap«. Kar nam napravi to bolezen najbolj strahotno, nI morda nenadna smrt, temveč nečloveška bolečina, ki je v zvezi s to smrtjo.
Ali ne beremo v zdravstvenih statistikah kako Obupno naraščajo smrtni primeri, povzročeni od bolnega 3rca in bolnega ožilja? Ali ni samo po Sebi podano, da Je nikotin vzrok temu umiranju. Večina onih, ki doživijo 90 let, ki tvorijo vrh drevesa življenja, so ženske. Vedno smo mislili, da so to le moški. Toda ti si pokvarijo srce z nikotinom In alkoholom v moški dobi, medtem ko Keue prečujejo noči v nosečnosti, porodni postelji ln ob zibelkah, ln si kljub tem naporom ohranijo Bdravo srce. ki je glavni pogoj zdravja v starosti
Ženskam In moškim v opomin
ioosVi svet moramo opozoriti, da vzame kajenje BvežTst z obraza, kar je zopet všeč tist m, ki ooče^T izgledati kakor »landpomaranča«.
Poec i moški svet pa smo dolžni opozoriti na huto o -"nost. Rak pri moških je najpogostejši V tel*-' pož'ralniku in ne prav redek v Krtu. r' vseh rakov bt nam bil nastanek ! teb ra' še najbolj razumljiv Pri starih očan- I Cih Je <' j pogost rak spodnje ustnice, in sicer j točno na mestu, kjer držijo svojo pipo. Razni j produkti izgorevanja dražijo- na enem ln istem i mestu, posledica je rak. Zakaj ne bi bili upravičen! do suma, da Je Imenovanih rakovih tvorb prt kadilcih kriv stalen dražljaj, ki ga povzroča tobakova žlindra
Vrn'11 hi se Se enkrat k početnlm razmišljanjem strastt Strast Je bolezen duše Ni naš namen drftitl moralne pridige kadilcem, vendar se Dara «d dn vse škode, ki jih povzroči n'kotln na Ožilju I" =<rcu. niso nič v primeri s škodo, ki jo trpi kadilec v uničevanju svoje osebnosti. Osebnost pa je volja, bolj ko razum m čuvstvo. Kdor se podaja strasti, ta si uničuje voljo, kdor si sam uničuje voljo, ubija samega sebe počasi, toda rotovo. Strast Je bolezen volje. Ljudje 20. stoletja ao uril razum, na voljo so pa pozabili. Sedaj pa ae Jih naglej, duhovite slabiče, ki v mislih ali jr besedah napravijo revolucije, toda eni sami Cigareti se ne morejo odpovedati.
Prav nazadnje naj čltatelje opomnimo na
gmotno stran Bivfia dravska banovina je zakadila letno 180 milijonov, potrebovala pa bi letno samo 10 milijonov, da bi vsem Jetlčnlm preskrbela posteljo iie v bolnišnici, temveč v sanatoriju.
Naenkrat se ti pokaže socialno vprašanje z druge plati Saj predstavlja 180 milijonov za Slovenko narodno gospodarstvo tako ogromno Vsoto, da bi z njeno pomočjo lahko nam ah odpravili vse nedoetatke v naši družbi. Nikomur ne bi bilo treba gladovati, vsi bi bili lepo oblečeni, najrevnejši bi stanovali v vilah s kopalnicami ln hladilniki, da o posteljah za vsakega sploh ne govorimo. Ceste bi zgradili široke in ravne ln nade bolnišnice bi bili luksuzni sanatoriji. In vendar se tega prt nas nihče ne zaveda. Pa ne samo to! PotroSnja tobačnih Izdelkov žalibog skokoma raste.
Končno Izdatki za nikotin niso edini. Id bi jih narod lahko ne le brez škode, temveč z veliko korit*jo opustil. Omenjamo Jih na prvem mestu zato, ker napravijo največ gmotne škode, največ Škode na zdravju ln ker ne prinesejo niti ene koristi v zameno. Najvažnejši argument proti kajenju Je za nas fle ta, da v vsej ožji domovini ne pridelamo niti 1 kg tobaka In je torej 200 tnllljooov, ki jih vsako leto pokadimo, za nas Cista agrube.
Vsak, ki mu je mar usoda Slovencev, bo s podpisom na protlkomunistični
spomenici pokazal, da obsoja narodne odpadnike, komunistične zločince.
Slovenska žena — samaritanka v svojem domu
Pred dnevi je Izšla »Zlata knjiga za dekleta ln žene«, ki vsebuje razne koristne nasvete. PovzeU smo naslednje kratko poglavje.
Znano nam je, da Je žena najboljša, najpotrpež-ljlvejša negovalka v primeru bolezni. Nobena roka ne poboža tako mehko kakor ženska. Kako nam je dobro delo, ko nas je naša mamica ali teta pobožala in nas tolažila Zato je velike važnosti, da Ima žena vsaj malo znanja o negi bolnika ali o prvi pomoči za primer nesreče. Mnogo je žen, katere ne morejo videti krvi ali bljuvanja. Z ljubeznijo se da vse prenašati, posebno, kadar se gre za naše drage. Vsaka pametna gospodinja ima doma malo omarico z najnujnejšimi zdravili, obvezami in raznimi čaji.
Nespametno in nevarno (posebno za otroke) je, ako pušča gospodinja po vseh kotih raztresene razne stekleničice z zdravili in morda celo s sredstvi za pokončavanje mrčesa. Koliko nezgod se je že pripetilo s tako brezbrižnostjo in malomarnostjo! Velika napaka je tudi ta, da se hranijo zdravila od ozdravelih družinskih članov ter da se ta v potrebi dajejo drugim. Pomniti moramo: kar enemu koristi, drugemu škoduje, kakor tudi, da morajo biti zdravila vedno sveža. Kar je dobro za odraslega, malemu škoduje. Zato ponavljamo: po končani bolezni proč z raznimi ostanki zdravil, pač pa steklenič'ce, ki jih dobro očistimo, lahko spravimo Lepa in nadvse koristna navada je tudi, da zapišemo na stekleničico ali škatlico ime boln'ka, tako da je vsaka pomota že vnaprej izključena Predvsem pa naj naše gospodinje ne poslušajo raznih nasvetov za bolj ali manj koristna in preizkušena sredstva raznih Izkušenih že-
nic in padarjev, ker taka padarska sredstva škodujejo, ne koristijo pa nič. Zato ne štedite z denarjem za zdravnika!
Nikakor ne nasprotujemo čajem in tako imenovanim domačim sredstvom, ki izhajajo od matere narave, toda biti morajo res učinkovita in jih smemo uživati samo po zdravniškem navodilu. Mnogo je rastlin, ki so jako strupene, čeprav lekovite. Torej, drage žene samaritanke, bodite res previdne pri njih uporabi.
Kako je treba ravnati z bolnikom, bi morala že po svoji naravi vedeti vsaka žena Kratko in jedrnato povedano: kakor z otrokom. Kakor otrok, tako si tudi bolnik ne zna in ne more pomagati. Zato je ženina sveta dolžnost, da mu z vsem pomaga
V splošnem naj se upoštevajo naslednja zlata pravila: Bolnika moramo dati brezpogojno v najbolj zračno in svetlo sobo. Pripraviti mu moramo udobno in predvsem čisto ležišče. Nikdar ne smemo pokazati nepotrpežljivosti ah nevoije. Zdravila mu dajemo po zdravnikovi določbi in ob točni uri; nikoli preje, ne pozneje. Prijazna beseda ln mil pogled sta najboljše zdravilo. Ako bolnikovo stanje dopušča moramo z njim kramljati in ga ne smemo pustiti samega, ker samota ubija duševno razpoloženje, ki je viden člnitelj za ozdravljenje. Nikoli ne smemo dopuščati predolgih obiskov ali pa bolnika vznemirjati z razburljivimi novicami. Strogo moramo paziti na svojo ln predvsem bolnikovo snago. Ustrašiti se ne smemo nobenega napora. Streči bolnikom ni samo naša sveta dolžnost, marveč tudi telesno delo usmiljenja Največji stroški, ki jih imamo z zdravljenjem, so nasproti zdravju, ki ga dosežemo, le malenkost. Z vrnjenim zdravjem je vse poplačano.
Kaj najvažnejše pri ureditvi zaklonišč?
V ožjem nevarnostnem okoi'šu mesta Ljubljane so hišni gospodarji z večino že povsod uradili hišna zaklonišča Ta zaklon šča pa niso povsod zadosti varno in smotrno urejena Glavno načelo pri ureditvi zaklonišča ie čim večja varnost zp življenie Hudi drugo na le to, da so zaklonišča po'es teaa še čim boli udobna in orinravnri za bivanie
Pri ureditvi zaHonišfa je zato v prvi vrsti treba pazti na iTbiro prostora ia zak'onišče n»''».IV >n rsne«Mivo 7nvarovanj«- proti ruše-vin?m in zračnemu pri*i=kii ohenem na tod' na zavarovanje oken proti drobcem in izstrelkom pole® tega pa tii^i na raoravn In zavarovanje zas^lnera i7hcda
Pri izbiri pro=tora velja predvsem načelo, da so relativno naivažnelša zak'onišča ona ki so urejena v kletnih prostorih	č!m boli
pod zemljo. Prostor v kleti mora biti izbran tako. da je dohod č m boli neoo?reden to le: da je vhod v samo zaklonišče že o--* =-voii naravni le«! ravirovan prnti direktnemu zračnemu pritisku. Samo tam. kjer v hiš; ni moeoče urediti zaklonišča v kleti ali ni moPope nalf zavetja v kakem drueem zasebnem kletnem zaklonišču v nenoredni bližini ie treba m zaklen ile izbrati primerne prostore v pritličju, seveda predvsem v notranjosti stavb ki ni«o direktno izpostavljeni zunanjemu učinku zračnega oriti ska. Sicer pa moraio biti v tem primeru zunanje stene zavarovane s primernim nasipom
Toda ni še dosti da Je za zaklonišče določen kak kletni i prostor Ta orostor ie trebi tudi primerno izgraditi in olačiti Zlasti plede podrti-ranja so mnenla laiikov različna Najbolje je, če je vsaka zaklon ifična klet podprta ter ima opažen strop. Na vsak način pa je to potrebno pri več ko enonadistropnih stavbah Pri pritličnih in enonadstropnih hišah podnrtle ni nujno potrebno, če je strop kleti iz železobetona ter so stropovi solidno nareieni in dimenzioniranl s tako varnostjo, da sami zdrže težo ruševin hiše. Podpiranje tudi ni nujno potrebno kier so oboki iz opeke, če so stavbe samo pritlične — pač pa mora biti pri eno- in večnadstropnih stavbah tak obok trdno podprt, ker sam ne vzdrži teže ruševin, posebno če bi bil neenakomerno obremenjen
Zavarovanje z opaženim stropom in podporami služi zaščiti pred ruševinami lastne stavbe. Pri zavarovanju zaklonišča proti učinku zračnega pritiska pa velja, da je normalno masivno betonsko zunanje zidovje delno ali v celoti v zemljo izkopane kleti toliko odporno, da vzdrži stranski zračni pritisk. Pač pa morajo biti odprtine v območju zaklonišča obvarovane s tem, da jih zazidamo ali zavarujemo. Te odprtine, ki ne služijo za zasilne izhode, je najbolje zava,
rova ti tako. da jih zazidamo z zidom iz opeke 30 cm jakosti al pa obložimo z usleč enimi be-toivkimi kladami 15 do 20 cm jakosti Nadalje
jih je moeoče zaščititi s pomočjo gramoza 40 cm ali peska 50 cm jakosti najbolje v trdnih lesenih zaboi h. Naposled je mogoča zaščita odprtin z vertikalno leseno steno tesn s gajočih tramov 20 cm debeline Seveda moralo biti te naprave dobro podprte povezane in zasidrane ter morajo pokriti ne le odprtino samo, temveč moralo segati vsaj še 20 do 30 cm nad te odprtine Poudariamo da ie med naštetimi primeri najuspešnejše zavarovanje z usločeni-roi betonskimi kladami, kakršne vidimo tudi že v Ljubljani n t>r. v Kr ževniški ulici Tako zavarovanje fe najboljše zlasti pri okenskih aH drugih odprtinah zaklonišča, ki leže vertikalno in nad zemllo torej tam, kjer lahko deluje zračni pritisk netx*=redno v prostore zaklonišča
Posebno pažnjo moramo posvetiti zasilnim izhodom Pri teh izhodih moramo računati z mož-no=-t1o. da se ljudje v zavetju sami rešilo * oklepa ruševin če zunania pomoč ne more biti takoj na mestu, na kar moramo pri večjem napadu računati Zasilni Izhod mora b!ti narejen tako da skozi njega neo^sredni zračni nritisk v zaklonišče ni mogoč. obenem oa moramo tudi zagotoviti, da le mas»NS> imod m.S»vin izkonn+i "koz' ta za^lnj i7hod Pn-o doseženo s tem, če zasiln' Izhod ni v glavnem nroctr>ru zaklonišča, ali pa če odprtino zavarujemo z varovalno steno zunaj ali znob-aj stavbe, kakor je pač mogoče Drugo pa dosežemo z nanravo so'Hn'h oristre*kiv in tramov, ki so primarno podprti in zasidrani, kakšne so si omislili že nekateri gospodari' v Llublia-ni. S tem je zasilni izhod neoosredno zavarovan, da nas ne morejo zasuti ruševine hiše obenem ie pa olaišano delo odkoDavanja C" je priistrešek nareien iz stene tesno se prilega-iočih tramov 20 cm močnih, bo zasilni izhod zavarovan tudi še proti drobcem in tesfrelVTn ter deloma Droti učinku zračnega pritiska, vendar pa mora ta poševna stena na obeh straneh segati čez odprtino izhoda
Dobro le če je več zasilnih izhodov v raznih delih poslopja Posebno nrfporočlj'v! zarilnl Izhodi pa so kletni proboli v strnlenem stavbnem sistemu kar Se posebno olaISa re®evan1e iz »asuteffa zaklonišča.
Na vse navedene okoliščine moramo pri ureditvi hišnih zaklonišč paziti s posebno vestnostjo. Samo če bodo ti temellni pogoii rz.no!-njeni. bo zaklonišče ustrezlo namenu, tore! zavarovanju živlipnia prebivalcev h?5e Seveda pa moramo misliti tudi na potrebno stransko onremo, orodje, vodo klopi, razsvetljavo in zdravila za prvo pomoč.
DomaČe novice
*	Zatemnitev od 19. do 5. ure! Od 19. t. m. do nove odredbe se morajo upoštevati predpisi o zatemnitvi od 19. do 5. ure.
*	Jutranji potniški vlak lz Ljubljane proti Trstu odhaja od 19. t. m. dalje ob 5.30 in ne več ob 6. uri, na kar opozarjamo potujoče občinstvo.
»Smrtna kazen za tatvine ob zatemnitvi. Tatvine, ki se lzvrše z izrabo zatemnitve, se na operacijskem ozemlju Jadransko Primorje, torej tudi v vsej Ljubljanski pokrajini, brez izjeme kaznujejo s smrtjo. Za Izvedbo postopka je pristojno posebno sodišče za javno varnost. Te izvršilne določbe so stopile v veljavo z vzvratno močjo od dne 1. februarja 1944.
*	Socialni dodatek na kinematografske vstopnice je uveden od ponedeljka 20. t. m. dalje v Ljubljani. Cena vstopnice do vključenih 3 lir ima davčni dodatek pol lire, do vključenih 5 Ur 1 liro, do vključen'h 7 lir 1.50 lire, vstopnice nad 7 lir pa 2 Mri. Ves dodatek gre v prid zvišanim izdatkom mestne občine za socialno skrbstvo.
*	V Novem mestu je umrl nagle smrti splošno znani dentist Filip Ogrič. 2e delj časa Je kazal enake duševne zmedenosti. Pokopali so ga v četrtek, 16. t. m.
*	Poštna hranilnica v Ljubljani Izplačuje na podlagi odobritve šefa Pokrajinske uprave na svoji blagajni vsem vlagateljem hranilnih knjižic bivše Poštne hranilnice v Beogradu, ki imajo svoje stalno bivališče oziroma sedež v Ljubljanski pokrajini in so svoje vloge prijavili v letu 1941., tudi za mesec marec kvoto po 2500 din, oziroma 950 lir. Vlagatelji, kl niso v januarju in februarju t. 1. dvignili odobrenih kvot, j'h lahko dvignejo poleg gornje kvote, ki Je odobrena za mesec marec; skupno torej prejmejo 7300 Din, oziroma 2090 lir.
*	Najvišje cene za trboveljski premog so naslednje: kosovec 320.48 lire franko Zalog, odnosno 420 lir franko skladišče trgovca; kockovec 297.30 lire franko Zalog, odnosno 393 lir franko skladišče trgovca; orehovec 249.70 lire franko Zalog, odnosno 338 lir franko skladišče trgovca; graho-vec 225.20 lire odnosno 310 lir; zdrob 189.82 odnosno 270 lir. Pri oddajd premoga franko vagon postaja LJubljana se gornje cene (franko skladišče trgovca) znižajo za 25 lir pri toni. Tehtarina in državna taksa pri dobavah javnim ustanovam se računajo posebej. Gornje cene so stopile v veljavo 1. marca. 1944.
*	Prepoved iskanja zavetja med letalskim aiar-mo po parkih in gozdovih. Ugotovljeno je, da mnogo občinstva ob letalskem alarmu hiti v tivolski park in dalje v rožniškl gozd, kjer nezaščiteno ln nemoteno hodijo okrog, namesto da bi iskali zavetja v domačem ali javnem zaklonišču. Večkrat je bilo že opozoreno, da po parkih ln gozdovih nI nlkake varnosti pred bombnimi napadi, zlasti pa ne pred razsežnostjo učinkov zračnega pritiska, drobcev, eksplozijami bomb in pred izstrelki obrambnih baterij. Ker pa ta opozorila niso zadostovala, bo uprava policije v bodoče sproti slehernemu, ki bi med letalskim alarmom nezaščiteno hodil po Tivoliju, rožniškem gozdu in po podobnih krajih, postopala kot s kršilci zaščitnih predpisov ter je bilo zato varnostnim organom ukazano, naj vsak tak prekršek brezpogojno naznanijo. Zato občinstvo še enkrat opominjamo, naj v interesu lastne varnosti In upoštevanja zaščitnih predpisov vestno upošteva tudi prepoved kretanja po parkih ln gozdovih med alarmom.
*	Zazidan zaklad v kleti. Industrijec Alojzij Zvebernik in učiteljica Jordana Seben!k sta od-Sla za nekaj časa iz Gorice. Za vsak primer sta se odločila shraniti nekatere svoje stvari v kleti hiše št. 272 na Solkanski cesti. Najela sta zidarja, ki je kletne prostore primerno zazidal. Te dni pa so se pojavili tatovi, kl se jim je posrečilo, da so vdrli skozi vrata do dragocenega zaklada. V dveh zaboj'h sta bili med drugim dve harmoniki, 4 pari čevljev, veliko perila ln obleke, razen tega večja količina konjaka, 2 para moških čevljev in večja množina ženskega ter moškega perila. Tudi kolo je izginilo. Policija poizveduje za storilci.
*	Obvezna vrnitev živilskih nakaznic za čas zdravljenja v bolnišnici. Po nalogu višjega obla-stva morajo vrniti živilske nakaznice vsi bolniki, dokler bivajo v zdravstvenih zavodih. Zato pozivamo vse prizadete, da prlnesč Se ne Izrabljene ali delno Izrabljene živilske nakaznice MPU-ja v Batovo palačo najpozneje do petega dne po odpustu iz bolnišnice. S tem olaJSajo delo MPU-ju, da mu ne bo treba pozivati vsakega prizadetega pceebej v urad, sebe pa rešijo nevarnosti, da ostanejo prihodnji mesec brez nakaznice. Svojcem v bolnišnico odlSlega svetujemo, naj na njegovo nakaznico morebiti kupljenih živil ne porabijo, temveč Jih zanj shranijo, sicer bo ostal vrnivšl se družinski član brez živil.
Ka!:3 nabiramo in sušimo zdravilne rastline
V zadnji številki »Domovine« smo zaključili opise naših domačih koristnih, ztav vilnih in strupenih rastlin. Naj sledi za letošnje nabiranje še nekaj potiebaega pouka!
Toplo sonce nas večkrat izvabi, da zapustimo mesto ln se napotimo v okolico. Marsikdo nabere med potoma to ali ono zdravilno zel, da bo Imel doma potrebna domača zdravila Vendar moramo tudi za nabiranje, sušenje in hranjenje zdravilnih rož Imeti nekaj znanja, saj se lahko primeri, da bomo namesto zdravilnega čaja pili le poparjeno slamo, ako ne bomo znali pravilno posušiti in shraniti nabranih zdravilnih rož. Posebno cvetje Je silno občutljivo in se pri sušenju, kakor tudi kasneje zelo rado pokvari.
Pri nas raste izredno veliko zdravilnih rož, kl so se pred vojno Izvažale tudi v druge države, največ v Nemčijo ln Italijo. Seveda je pri tem precej trpela naša flora, saj so po nekaterih kra-j'h popolnoma izginile nekatere zdravilne rastline. Poklicnih nabiralcev pri nas ni bilo, največ so se s to trgovino in z nabiranjem pečali kaj-žarskl ljudje in mali kmetje, ki so nabrano blago pošiljali večjim trgovinam, kl so ga odpremljale naprej. Nekateri pridni nabiralci so si z nabiranjem prihranili kar čedne vsotice denarja; le
« Kadar je alarm ob času zatemnitve, se smejo uporabljati le take ročne svetilke, kl so pred-pisno zatemnjene. Nedopustno je tudi, da se s temi ročnimi svetilkami sveti naravnost ali navzgor, temveč naj se sveti le pred seboj, to je s svetlobo obrnjena v tla.
•	Padli Trtačani. Iz seznama, ki ga je nedavno objavil tržaški tisk, je razvidno, da je v sedanji vojni do lanskega 8. septembra padlo na raznih bojiščih 630 Tržačanov. 1975 tržaških rojakov Je v vojnem ujetništvu. Usoda 286 mož ni znana.
•	Poizvedovanje. Jelisava Bari, 13 letno dekletce, visoke postave (1.60 m) je odšla 14 t. m. neznano kam z neko svojo prijateljico iz LJubljane ln se še ni vrnila. Mati vdova, ki Ji je Jelisava edini otrok, je javnost zaprosila, da bi jI tisti, ki bi o otroku kaj vedel, sporočil to na njen dom, Podmilščakova 1.
•	Najstarejši vodnik na Veliki KI * jc limrL
V	Heiligunblutu je umrl 89-letni planinski vodnik Janez Ruplč, ki je do 72 leta svojega življenja vodil turiste po planinah ter je bil med najstarejšimi vodniki. Ko Je btl mož 77 let star, se je še povzpel na Veliki Klek s svojim sinom in vnukom. Pozneje je obiskal Veliki Kieli Se enkrat in s'cer leta t «36., ko Jo bil star 82 let. Pot je opravil sam broz spremstva in se Je ob tej priliki na .i.Vir poslovil od planinskega sveta Nešteto Je planincev, k> so v Rupičevem spremstvu obisk- veiikl K'ek.
•	Mlado in staro z užitkom prebira napeto pripovedno knjigo »Brzonožec in Puščica«, kl pripoveduje o usodi dveh belopoltih otrok v Indijanskem ujetništvu. Knjigo lahko naročite osebno ali po dopisnici pri upravi »Domovine« v Narodni tiskarni v LJubljani, dobite pa jo tudi po vseh večjih knjigarnah.
•	Roman »IHvjlna cvet-e«, ki je več mesecev izhajal v podlistku »Domovine« ln vzbujal zasluženo pozornost, se v tej številki končuje. O prilika bo izSel v ponatisu, da bomo Imeli tudi to lepo delo svetovne literature v slovenski knjižni izdaji.
V	kratkem prične »Domovina priobčevati v podlistku Izvirno slovensko povest. Prinesla pa bo tudi nove domače črtice in prevode. Priporočite »Domovino« znancem ln .prijateljem, ki se lahko nanjo naroče s 1. aprilom!
•	»Kmetovalec«, glasilo naše Kmetijske družbe, je pravkar izšel v dvojni številki za januar in februar. Spet prinaša mnoeo sodobnega po uka. Na uvodnem mestu je zlasti zanimiva razprava inž. Bogdana Ferlinca. ki se tiče obnove naših porušenih domačij. Razprava govori 0 regulaciji naših selišč. Sledi članek inž. J. Zs-plotnika. ki poziva vedro in odločno ns delo. O poskusnem sajenju krompirja na Selu pri St. Vidu na Dolenjskem obširneje poroča inž. Franc Mikuž. »Sejmo oljnate rastline!« nas poziva inž. P. Simončič. O skušnjah z novimi sor tami krompirja poroča inž. Zaplotnik. Nadalje čitamo mnogo koristnega pouka o ureditvi in obdelovanju domačega vrta. o podedovanju telesnih znakov in lastnosti pri naših domačih živalih ter o čiščenju odvodnih jarkov na Barju. Iz zgodovine kmetijstva je vreta razprava »Naš kmet ln kmetijstvo na Kranjskem v dobi po Napoleonovih vojnah (1814 do 1848)«, ki se bo še nadaljevala. Priporočamo vsakemu kmetovalcu in vrtninarju. da sledi pouku v »Kmetovalcu«.
•	želod, zdrav, svež ali suh, kupujemo po najvišjih cenah v skladišču — Alpa, Ljubljana, Vi-dovdanska cesta št. 18.
Skoda, da je sedaj zaradi vojne tudi fargevtn* a zdravilnimi rožami precej zastala.
Mnogo zdravilnih zeli si nabor« pridni meščani za lastno uporabo, saj al H h* prihranijo nekaj denarja tn si Vi p »poln I jo svojo domačo lekarno.
Pri nabiranju zdravilnih rož pa ne srimm ropati gozdov in travnikov, ampak potrgano le toliko zeli, kolikor jih potrebujemo do aasled-njega leta. Da pa se bodo zdravilne rastline tudi glede zdravljenja obnesle, pazljivo prečttajraa naslednja navodila o nabiranju, sušenja ta hranjenju.
Dobro posušeno zeliSče še enkrat skrbao pregledamo ln odstranimo vse, kar ne spada nadenj.
Cvetje, manjše liste ln plodove hranimo, kafcr&nt so, korenine ln skorje pa prej razdrobimo aH razrežemo. Zelišča, cele rastline in večje liste razrežemo na manjše dele, da se lepše posute !» so primernejše za hranjevanje. Nikdar pa ne mkim selišč drobiti!
Posušene hranimo v papirnatih vrečicah, pJo-čev'nastih škatlah ali v primernih steklenih kozarcih. Skoraj vse čaje. razen aromatiCnih, hranimo v papirnr tih vrečicah, aromatttne — močno dišeče — čaje pa hranimo v pločevinastih posodah. Cvetovi pa se najbolje ohranijo v Škatlah iz lepenke.
Na vsak zavojček, škatlo ali kozarec prilepimo napis, ki mora vsebovati poleg imena rastlin« tudi čas nabiranja ln če le mogoče Se pri katerih bolezn'h se ta rastlina rabi Na ta riaffin se i»-ognemo pogostemu premetavanju m iskanja, har posušenim rožam zelo Škoduje.
Vse rastline moramo hraniti na suhem ta wra6-nem prostoru Vlaga bi kaj kmalu unič'1« xdra-vilne snovi, ki jih rastline vsebujejo. Pra» tako vpliva tudi zatohel zrak zelo slabo !n kvarno. Zato je najprimerneje, da st pest"* '->•« ~ * '^hno domačo lekarno, v kateri hranimo vse zdravilne zeli in druge pripomočke. Prostor zanjo lahko pripravimo v kakšni omari, zidni vdolbini al? pa napravimo primerno leseno omarico.
Zdravilne rote nabiramo ob raznih tsCnlh čadh ln sicer vedno le ob lepem la aabftm vremenu. Caa nabiranja je kaj rauiovrsten. Danes je lahko roža na vrhuncu svoje mo*. tez
nekaj dni pa je zdravilna moč v njej Se močno opeSala. Posebno rastline, od katerih nabiramo cvetove, se hitro spreminjajo. Liste ln stebla lahko nabiramo ob določenih dneh ves dna, seveda le če je lepo vreme, le proti večer« ne, ko pada rosa. Cvete nabiramo vedno pred pokfcaem, in sicer, če le mogoče, takoj, ko se rosa peeuSL Tedaj so na višku svoje moči Popolnoma vseeno pi je, kdaj nabiramo plodove, oziroma semena. Skorje dreves nabiramo navadno zgodaj spomladi ali pozimi. Prav tako kopljemo tudi korenine In korenlke.
Rastline, ki Jih rabimo za zdravljenje, naj bedo Se mlade, zdrave, neobjedene ln čim bolj oddaljene od potov. Vedeti moramo, kateri de* rastline so zdravilni ln koliko Jo bomo rabili. Ce aabl-raS za prodajo, se prej prepričaj, v holtko se vsušijo, da J'h boš lahko dovolj nabral. Na splošno nabiramo vse rastline ob času cvetenja, kajti tedaj ima zel največ zdravilnih sokov v sebi.
Tudi sušenje zeli je zelo valut. To se moramo ravnati predvsem po »lun, Ce Je vreme lepo ln vetrovno, posuSimo nekatere rastlinske dele lahko na soncu (plodovo, sliorje, korenine) ali pa na topli peči. Nikdar pa ne smemo cvetov ali listov ln cvetočih zeliftč —Mtl na soncu. Sončni žarki bi namreč aromo la »»»lične zdravilne snovi iz cvetov naravnost laftgali, take zeli bi bile potem maj vredne. Nabrane cvetove raztresemo na primerno deščico aH pnptr tn jih posušimo na senčnem in zračnem prostora. Cim hitreje so suh!, tem boljši so. Pri sušenju moramo cvetje večkrat obrniti, da se ne raaM. Tudi plast ne sme biti debelejša od enega prsta. Prav tako sušimo tudi liste ln cele zeli.
Korenine očistimo prsti, jih naglo operetno in sušmo. Lahko pa j!h razrežemo podolgeai al pa napravimo iz njih majhne kocke ln lističe. Tako se hitreje posuše. Suhe korenine morajo shraniti Isto barvo ter ne smejo preveč potcmneH ali porjaveti Ko je korenina dovolj suha Je lahko zmeljemo v praSek ali pa jo celo shrantaso. Ca sušimo rastline na peči, moramo paattl, de ne prekoračimo topline 50 stopenj Celz'ja. M tej toplini se namreč prično topiti že raal!#na eterična in težka olja, ln Izgubi rastlina tako na moči. Suhe rastline Izgube zelo veliko aa svoji teži, skoraj vedno nad polovico. Pri suSeaju se moramo varovati vsake vlage, kl bi napol suha rastline zopet osvežila. Dvojno sušenje sMhrarllnlm zelem zelo škoduje.
| smeSnice
PONESREČENO
»Oh, čutim pač, da se že staram!« »Pri tako velikem sinu ste, milostlva, 5e zelo >tobro ohranjeni!« »Kaj pa mislite, to Je vendar moj mož!«
noLfivo
»Ne morete si misliti kako razburljiv Šport Je »ibolov!« »Razburljiv?«
»Seveda — jaz namreč nimam ribiške karte!«
KAJ BI DAL...
»Tisoč lir bi dal. če bi zvedel, kje je dotični prostor, kjer bom umrl!«
»Toda, kako kor*st ImaS, ako to ve5?« »Nikdar ne bi Sel tja!«
»VOJNO
»Kaj, tri ln trideset let že ima tvoja žena! JCslil sem, da samo Sest in dvajset!«
»Ne, tri ln trideset! Za St'ri leta me Je ogolju-ikla sama in za tri ženftni posredovalec!«
VZNEMIRLJIVO DELO »Kaj pa delate ves dan, gospod Cvek?« »Ves dan premišljujem, kaj naj začnem!«
BBTJGO VPRAŠANJE
»Gospodična Ela, ako me hočete napraviti za najsrečnejšega človeka, vas to velja samo eno besedo!«
»In koliko denarja?«
MODERNO
»Kako morete držati roke v žepu ln gledati. Mesto da bi ponesrečencu pomagali ?«
»Bil sem mnenja, da je vse skupaj za filmski posnetek!«
M VSEENO
—	Ali je res, da si Imel hujše ošpice kakor ♦rej bratec?
—	I, jejeje, stara mama, seveda je res. Po-«Mi, on je imel ošpice med šolskim letom, jaz pm sem jih Imel v počitnicah.
Križanka št. it
Beoede pomenijo:
Vodoravno: X. gradbeni material, 5. mesto na FoljsKem, 9. pogosta bolezen, 15. paket, zavitek, 16. jtetnato drevo, 17. kar se da povrhu, 19. moško ime, 20. postaja na Krasu, 22. prijeten duh in «kus, 24. azijska visoka planota, 25. tuje žensko tae (množina), 27. tuje žensko Ime, 29. staro mesto v južni Babllonlji, 30. vprašalna členica, 31. ljubkujoči naziv za domačo žival, 32. za vse enak, 34. krepko, zdravo, 36. umit, opran, 39. veznik, 40. doba, vek (množina), 41.-vgrajen, 42. itensko ime, 44. v kocenu, 45. deli potniških vago-•ov, 49. nobeden (srb.-hrv.), 52. vodne napeljave, ®4. orjak, kolos, 57. člani mednarodne organizacije, 58. okrajšano žensko Ime, 60. manjša celina, 112. alkoholna pijača, 63. domača žival, 65. število, 46, oblika pomožnega glagola, 67. država v USA, 72. medmet, 74. moško ime, 76. papiga, 78. organ-slii razvoj, 80. drag kamen, 81. napadi, 83. tuje žensko ime, 84. žensko Ime, 85. zgodaj, 86. vrsta ptic, 87. očesna bolezen, 89. puščavska žival, 90. natančen, 91. neoblečeni.
Navpično: 1. obrok hrane, 2, velika celina, 3. trne tlači v spanju, 4. plin, 5. zaključek, 6. glas-fceaa kratica, 7. tekočina, 8. zbrana družba (mno-ftina), 9. nastajanje, prvi trenutki, 10. deli pohi-Ava, 12. svetopisemski veljak, 13. siromaštvo, 14. tutni organ, 16. strahovlada, 17. predlog, 18. južni sadež, 21. darilo mrtvim, 23. tovorna žival, 26. naval, udar, 28. veznik, 31. idol, pogansko božan-i*vo, 33. pritok Urala, 35. čustveni prizor, 37. veka v Sibiriji, 38. preplah, 41. del očesa, 43. enote Japonskega denarja, 44. osebni zaimek, 46. Šolska kazen, 47. država v Srednji Ameriki, 48. sodrga, 50. znak za kemično prvino, 51. sibirsko plesne, 53. misel, pobuda. 55. v zdravilstvu uporabljena tekočina, 56 italijanski spolnik, 57. ži-Kalski glas, 59. preučevale! človeškega telesa, 61. glasbeni pojmi, 62. policijski pregledi, 64 kozaški poveljnik, 68. glavno mesto evropske države, 69. Jtensko ime, 70. znamenit francoski pisatelj, 71. »edmet, 73. moško ime, 75. šalj'va označba za *onja, 77. pokrajina v Zadnji Indiji, 79. pripadnik •Mrropskega naroda, 82. predplačila, 84 znak za
NA6AJIVEO
Pavlek nagaja Mojci:
—	V nogavici imaš veliko luknjo!
Mojca ogleduje nogavico od vseh strani in se užaljena skoraj razjoče:
—	Saj ni res, tako grdo lažeS!
Pa se odreže Pavlek:
—	Seveda ima nogavica veliko luknjo, drugače bi je sploh ne mogla obuti.
RAZTRESEN OST
Feliks Holliinder, najbolj raztresen gledališki ravnatelj vseh časov, je pripeljal neko damo v telefonsko centralo gledališča ter rekel telefo-nistki:
»Poglejte dobro to damo! Kadar me bo ona telefonično klicala — sem vedno doma!«
TUJI GOSPOD
K domači okrogli mizi v prijaznem kotu »Pri zeleni žabi« je prisedel tuj gospod , — v sredo med Sest stalnih gostov, katerim je postal ta kotiček ugleden in dostojanstven del male, a prijazne gostilne. Bil je to gospod mlajših let ln neprisiljenega vedenja, ki je bil o^ividno vajen mnogo govoriti. Tudi tu se je kmalu vmeSal v pogovor. Končno je povedal tudi to-le:
»Vidite, gospodje, tako naredim vedno: kadar v tujem kraju opravim vse posle, pa na večer enostavno prisedem k stalnemu omizju, — saj je to zelo zanimivo, poznati tuje ljudi in njih mnenja.«
Stari doktor je pomenljivo prikimal: »Tako, tako. Pa se mi zdi, da vam do sedaj še nihče nI povedal zares pravega mnenja.«
PRIDEN UČENEC
—	Torej, kako je bilo danes v šeli, Jurček?
—	Zelo lepo, mama. Gospod učitelj je rekel, da bi morali zapreti šolo, čer bi bili vsi učenci taki, kakor sem Jaz.
TROJČKI
Potnik Cefon je brzojavno odpoklican s potovanja, ker mu je žena povila trojčke. Ker pa se je vsled bližajoče sezone mudilo, Je obiskal nadaljnje odjemalce šef sam.
že prvi odjemalec, h kateremu pride, se takoj Informira po potniku.
šef da polno pojasnilo, nakar trgovec pripomni:
»Prav mu je, da bo sedaj vsaj na lastni koži Izkusil, kako je, če človek eno naroči, trojno se mu pa dopošlje.«
kemično prvino, 85. predlog, S6. glej 29. vodoravno, 87. krajevni Drislov, 88. v nogi.
*
REŠITEV KRIŽANKE ST. 11 Vodoravno: 1. Harun-all-Rašld, 9. Lofoti, 15. ozirl, 16. Erato, 17. hrapav, 18. arena. 19. Krk, 21. Flora, 22. Orb, 23. krona, 24. psalm, 26. Aral, 28. Isa, 30. kalo, 31. luka, 32. gnil, 34. seja, 36. rdeti, 40. Ovid, 42. runo, 43. nota, 44. gama, 46. ananas, 49. mak, 50. Ela, 51. zoreti, 52. emirat, 53. doline, 55. anilin, 57. ogrlica, 59. kak, 61. Aca, 62. evo, 65. kva, 66. Aca, 67. koral, 69. črez, 70.
POrRPEŽLJTVOST JE BOŽJA MAST	,
»Kako ste storili, gospod Starina, da ste do» segli sto let?«
»Nič preprostejšega, kakor to! Bil sem potr* pežljlv, mladi mož. S potrpljenjem lahko dosežeta vse.«
KDO ZNA ODGOVORITI
Nemški mislec Lichtenberg J« poučeval svojo hčer:
»Dekletce, saj veš, kaj pravi Salomon: Ce te vabijo s seboj hudobni mladeniči, ne hodi s njimi!«
»Očka, in kaj naj storim, če me vabijo s sebog dobri mladeniči?« vpraša zlata nedolžnost.
ZGOVORNI S ASA GUITRV
Yvonna Pritempsova, znana pariška igralka la pevka, pripoveduje o svojem nekdanjem zakon« s pisateljem ln kritikom Sašo Guitryjem:
»Ko sva bila prvič skupaj, Je govoril o meni, na drugem sestanku o nama, na tretjem pa sama Se o sebi...«
V SOLI
Učitelj: »Bik in krava je na travniku. Kaj Jai napačnega v tem stavku, Tonček?«
Tonček: »Damo moramo prvo imenovati.«
UČITELJ JE VSEGA KRIV
»Ali je res, da je tvoj sinček bolan?«
»Res je, toda temu Je samo njegov učitelj kriv« Pred nedavnim mu je dal na primer nalogo, koliko časa potrebuje, da pojč 23 jabolk, če potrebuje za vsakega pol minute. Moj sinček je začel jabolka jesti, pri devetnajstem sem pa moral poklicati zdravnika.«
ZDRAVNIKOV ORGOVOR
Nadutost Je bila lastnost, ki je sloveči berlinski zdravnik dr. Heim ni mogel trpeti. Nekega dne ga je poklicala dama iz visoke plemiške rod-bne. Ko je dr. Heim stopil v njeno sobo in obstal pri njeni postelji, jo je vprašal po svoji start navadi:
»No, kaj vam pa je, draga gospa?«
Bolna dama ga je pa zavrnila osorno:
»Jaz sem baronica, ne pa draga gospa, gospod doktor.«
»Ce je pa tako, mi je pa zelo žal,« je odgovoril zdravnik. »Proti tej bolezni ne poznam nobenega zdravila. Vaša bolezen je neozdravljiva.«
ralo, 72. Artemis, 73. Ilona, 74. otoki, 75. glavnik, 76. Brener, 77. Popokatepetl, 78. Planica.
Navpično: 1. Holofernes, 2. Azoii, 3. ura, 4. Le-ros, 5. Irena, 6. rana, 7. ata, 8. durak, 10. orf, 11. Fala, 12. opora, 13. Tara, 14. Ivalojoki, 18. aria, 20. klas, 24. Pl'va, 25. mlekarice, 27. kuta, 29. ano, 31. leta, 33. line, 35. enak, 37. dolgovati 38. Marica, 39. imena, 41. dama, 44. Golica, 45, Ate, 47. Nina, 48. Sala, 51. Zola, 54. Tarent, 56. Neronl, 58. galop, 59. kotve, 60. Kamil, 63. venec, 64. ozara, 65. krop, 67. krap, 68. lik, 69. člen, 71. oko, 72. ale, 73. Ira.
»lir elas lionsortium — Za konzorcij »Domovine«: Josip Reisner. Direktor i. R. — direktor v p., Igriška S. — Schrlftlelter — urednik: Davorin Ravljen,
*Mrna!lst — novinar, Stari trg 7. — Flir die Drtirkerel — Za tiskarno »Narodna tiskarna«: Fran .Jeran, Direktor — ravnatelj, Alešovčeva 6. — AUe
Ip Laibach — vsi v LJubljani.