mmMv
jeMUleo'
c --	Jo'
Številka 5-6 Leto Vil.
5. VII. 1968
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TEKSTILNE TOVARNE »SVILANIT« KAMNIK
Nekaj misli direktorja tov. Marci jan Staneta o programu poslovne politike podjetja »SVILANIT«
Eno od načel sodobnega gospodarjenja je, da mora vsak predlog, ki ga poda strokovni delavec, biti že v ideji ekonomsko utemeljen. Vsako drugačno reševanje problemov je škodljivo in ne vodi k boljšemu gospodarjenju. Če je predlog ekonomsko utemeljen z gospodarskimi izračuni, potem ni težko direktorju tak predlog zagovarjati pred organi upravljanja in ga izpeljati, ker so tako z idejami, osnutki in predlogi Izkazane najboljše gospodarske rešitve.
Na zasedanju delavskega sveta dne 26. 4. 1968. se je tov. Marcijan Stane zahvalil za izkazano zaupanje ob ponovnem imenovanju za direktorja podjetja. Ob tej priliki je nakazal nekaj svojih zamisli o programu poslovne politike podjetja. Med drugim je povdaril in apeliral na člane delovne skupnosti, da naj tudi v nadaljnjem obdobju vlagajo vse napore kjerkoli je to mogoče, da se pojem Svilanit pri potrošniku čimbolj utrdi. Pojem dobre tovarne pa naj zaslovi tudi izven naših meja, tako v pogledu kvalitete kakor konkurenčnosti. Naloga strokovnega kadra naj bo vselej in povsod pravilno usmerjanje proizvodnje s tem, da posreduje take rešitve, ki ne bodo povzročale stalnih menjav na strojih in s tem v zveizi večjih proizvodnih stroškov. Analiza tržišča mora na tem področju igrati svojo primarno vlogo tako, da bo prodrla ne samo do blagovnih hiš, temveč v neposredno zavest potrošnika in da bo proizvodnja Svilanita najbolj konkurenčna. Razvojna služba pa si mora prizadevati, da bo v proizvodnjo vdahnila najboljše ideje, da bomo proizvajali to kar je na trgu iskano, ne pa to kar mi najlažje delamo.
V poglejdu vzorčenja si moramo prizadevati, da bomo vedno na tekočem. Vsaj za eno leto naprej bomo morah imeti pripravljene nove vzorce, ki bodo izbrani na osnovi želja potrošnika. Na tem področju je že marsikaj storjenega, vendar smo še daleč do cilja.
V obdobju, v katerem živimo, si ne moremo zamisliti uspeha v proizvodnji brez sodobnih strojev in avtomatizacije. Naši cilji morajo biti. jasno začrtani, da se vključimo v proizvodnjo sodobnega sveta. Te stroje, ki jih že imamo in, ki še postopoma prihajajo so morda zadnji krik pridobitve tehnike na področju tekstilnih strojev. Takih, ki jih ima naše podjetje, jih zaenkrat še ne
poseduje nihče na Balkanu. Menda tudi sami Avstrijci še niso u-speli, da bi prodrli z modernizacijo strojnega parka v proizvodnji frotirja. V smeri nenehnega izboljševanja strojnega parka je nadaljevati vse dotlej, dokler ne bo v podjetju samo 1 tip frotir statev.
Na rentabilno poslovanje podjetja vsekakor vpliva dobra strojna oprema in avtomatizacija ter planska disciplina. Vsako odstopanje od planskih nalog, nepravilni posegi v smeri proizvodnje in prodaje, so lahko tisti činitelji, ki kaj hitro omajejo gospodarsko podjetje. K uspešnemu poslovanju pa mora doprinesti svoj delež tudi vsak član delovne skupnosti. Konkurenčnost podjetja je odvisna od zniževanja proizvodnih stroškov. Delavci ne čutijo prebijanja stroškov proizvodnje pri delu takoj, pač pa šele vsak: mesec v kuverti. Prebijanje lastne cene predstavlja odstopanje od
planskih normativov, ker je šel denar v prebito lastno ceno, namesto v osebne dohodke Želja vseh nas je, da bi se, višali osebni dohodki na osnovi vloženega dela, pri čemer pa se moramo vsi zavzemati vsak na svojem delovnem mestu na znižanje proizvodnih stroškov. Od strokovnega kadra bo treba zahtevati vedno večjo osebno odgovornost. V določenih primerih se včasih skrivamo za kolektivno odgovornostjo. V tej kolektivni odgovornosti pa je težko najti krivca, ker se sklicujemo drug na drugega. Delo strokovnih kadrov podjetja mora biti usmerjeno v tako akcijo, da bodo za svoje predloge in programe tudi odgovarjali. Ideje na vseh področjih proizvodnega , procesa in proizvodnih programov morajo biti preštudirane in ekonomsko utemeljene. Prav je, da se zahteva večjo odgovornost posebno od vodstvenih delavcev, katerih naloga naj bo predvsem stalno zasledovanje novosti v tekstilni industriji, tako v pogledu vzorčenja, kot avtomatizacije. Tisto znanje, ki bo koristno uporabljeno v podjetju pa mora biti tudi stimulativno nagrajeno. Z doslednim zavzemanjem na vseh delovnih mestih bomo več doprinesli k boljši proizvodnji, k boljšemu poslovnemu uspehu podjetja im s tem tudi sebi pri izboljšanju ekonomskega položaja.
Izvajanje plana investicij
ali,
na
Montaža prve grupe novih tkalskih strojev je v zaključni fazi. Montirani stroji so pokazal^ da so solidne kvalitete in se njih dosegajo predvideni proizvodni uspehi. Rentabilnost teh strojev je z ozirom na večjo hitrost, širino in več strojni sistem posluževanja ter boljšo kvaliteto veliko večja, kar bo v veliki meri vplivalo na znižanje lastne cene in s tem lažje plasiranje izdelkov na domačem in inozemskem trgu.
Tudi UNIFIL aparat za navijanje votka na tkalskem stroju se je v obratovanju dobro pokazal. To so prvi aparati v Jugoslaviji in so zadnja novost v tekstilni strojegradnji. Ker je to dodatni mehanizem pri tkalskem stroju in zahteva posebno preciznost in strokovnost, smo poskrbeli za d,m datno strokovno izpopolnitev našega kadra s pomočjo inštruktorja firme LESONA, katera proizvaja te aparate.
Za povečano proizvodnjo tkalnice je bilo potrebno nabaviti tudi novo snovalo, ki je že montirano. To snovalo je istega tipa, kot ga že imamo — italijanske firme REGGIANI. Razlikuje se le v tem, da so še bolj izpopolnjeni pogon snovala, cevčica in dodatna oprema ventilatorjev in naprava za snemanje valjev.
Z prekinitvijo pogodbe o sodelovanju s FROTIRKO v Delče-
vem bomo že do 1. julija vrnili večino njihovih strojev Na njihovo mesto bomo montirali novih 14 strojev, katere imamo naročene pri firmi CARL,O Gl ANI v Ivaliji, Prvo pošiljko dobimo v v Italiji. Prvo pošiljko dobimo v oktobru.
Za kritje povečanih potreb barvane in beljene preje z ozirom na nove stroje je že naročen nov 250 kg odprti barvni aparat z vložkom. Dobavni rok je v mesecu septembru. Z nabavo novega barvnega aparata, kakor tudi zaradi že premajhnega pritiska in tudi nezadostne količine pare, je bilo nujno potrebno pristopiti k novi investiciji v kotlarni. Naročen je že nov parni kotel s kapaciteto do 8 ton pare na uro in 13 ATM pritiska. Kotel bo urejen za kuhanje z mazutom in ga bo dobavila dunajska firma parnih kotlov, z dobavo v mesecu avgustu.
Tudi šivalnica dobi 6 kom Sin-gerjevih strojev za povečano proizvodnjo. Za robljen je naših najboljših izdelkov z okrasnim trakom pa je nabavljen specialni stroj od ital j. firme RIMOLDI. V letošnjem letu dobi šivalnica še stroj za sešivanje komadov pri avtomatskem robljenju po dolžini in stroj za krojenje drobnih izdelkov.
Jenko ing. Matija
Nov proizvod frotirja
Podjetje, ki želi racionalno in uspešno poslovali ter predvsem ceneno proizvajati, obenem pa zadovoljiti vse zahteve tržišča si moramo izbrati tudi pravilno razvrstitev izdelkov. Konkurenca na tržišču nenehno narašča in le malo je podjetij, ki bi lahko go^ varili o konjukturi svojih izdelkov.
Naš proizvodni program, vskla-jen z zahtevami trga ter možnimi nastopu tehnoloških omejitev je politika našega programiranj a. Pri tem programiranju proizvodnje je bistveno tržišče in njegove zahteve po dobri kvaliteti, pravilni dimenziji, teži, vsklajenih barvah in vzorcih. Vsi ti osnovni elementi se morajo upoštevati pri artiklih, ki so že v proizvodnji in kateri so v pripravi za proizvodnjo. Spretno in neprekinjeno pa je treba zasledovati domačo in tujo konkurenčno proizvodnjo.
Nepravilno pa bi bilo, če bi se izpustile smeri, ki jih' nakazujejo tuji proizvodi v vzorcih, barvah in ostalih bistvenih povdar-kih. Naše tržišče je specifično po zahtevah. Proizvodnja, frotirja doma je količinsko velika — velika ponudba in rešitev za stalno solidno proizvodnjo je v največji meri stalna ponudba novih proizvodov. Ti novi proizvodi naj vsebujejo strjeno vse zahteve, ki so dobljene od kupca.
Naša proizvodnja je na prvi pogled prepestra: velika količina vzorcev, dimenzij in kvalitet, vendar j€ to edini garant, da se skladišča ne polnijo. V tem smislu poteka delo vseh služb v podjetju, ki lahko neposredno ali posredno mnogo prispevajo k hitri in dobri ponudbi naših izdelkov na tržišču.
Blantič Silvo
Gibanje delov, sile v okviru države
V mesecu aprilu 1968 je bilo zaposlenih v Jugoslaviji 3,341.000 ljudi, to je za 20 tisoč več kot meseca marca. Tako blaga te-denca povečanja je vsekakor rezultat sezonskih del v kmetijstvu in gradbeništvu. Na področju gospodarstva je zaznamovati največ ji porast zaposlitve v gradbeništvu 7000, v trgovini in gostinstvu 3000, v kmetijstvu 5000, v industriji 6000, v obrti 3000, do-čim se je v procentu število zaposlenih zmanjšalo za 2000 oseb. Poleg povečanja števila zaposlenih v aprilu v odnosu na marec, je število zaposlenih v prvih štirih mesecih t. 1. manjše za 0,6%, kot v istem obdobju lanskega leta. Število oseb, ki so v aprilu iskale, zaposlitev je bilo 322 tisoč, kar je manj od števila oseb, ki so iskale zaposlitev v mesecu marcu.
Sklepi organov upravljanja
Po volitvah v delavski svet in svet enot sta bili 2 seji delavskega sveta. Na 1. zasedanju je bilo konstituiranje delavskega sveta. Na zasedanje so bili vabljeni tudi člani delavskega sveta, ki jim je potekla mandatna doba, predstavniki družbeno-političnih organizacij, predstavniki svetov dnot in strokovni delavci podjetja. Ob taki udeležbi članov delovne skupnosti je direktor tov. Marcijan Stane ob ponovnem imenovanju obrazloži svoj predlog programa poslovanja za obdobje 1968 — 1972. Tov Marcijan se je zahvalil za zaupanje ob ponovnem imenovanju za direktorja podjetja. Predlagal je svoje zamisli o bodoči poslovni politiki ter poudaril potrebo po večjem strokovnem sodelovanju, večji delovni disciplini, uspešnejšem odkrivanju novih tehnoloških postopkov, vprašanju novih idej v proizvodnji itd.
O delu upravnega odbora je podala poročilo tov. Kožuh ing. Rozalija. V poročilu omenja, da smo poslovno leto 1967 proti vsem pričakovanjem in kljub težavam dobro prebrodili. To dokazuje, poslovni uspeh — zaključni račun za leto 1967. V preteklem letu je bilo izredno težko za tekstilno industrijo, ker je bila zaradi velikega uvoza konkurenčnih artiklov v zelo težkem položaju. Izvoz je od nas zahteval izgubo zaradi proizvodne cene na zunanjem trgu in seveda s tem manjši čisti dohodek. Gospodarska reforma, ki se odraža v gospodarjenju, deviznem režimu in težave pri plasiranju proizvodov na domačem trgu, posebno v preteklem obdobju, so zahtevale hitra in trezna ukrepanja ter prilagajanju trenutni situaciji.
Upravni odbor je imel v enoletni mandatni dobi 15 rednih in 8 izrednih saj. Na sejah so se obravnavala vprašanja problematike prodaje, deviznega režima, o reorganizaciji delovne enote svile, vprašanju nagrajevanja, investicij, nakup strojev, o integracijskih vprašanjih itd. Največ svojih sej je posvetil problematiki prodaje. Nova devizna politika ter zakonski ukrepi o delitvi deviznih sredstev za nabavo osnovnih surovin in reprodukcijski material za leto 1967 sta tudi naše podjetja močno prizadela. Upravni odbor je razpravljal tudi o stimulativnem nagrajevanju, iskanju možnosti v zainteresiranju vsakega posameznika za dobro in čimbolj učinkovito delo. Poslovni uspeh je bil v preteklem letu dober, če gledamo primerjavo z o-stalo tekstilno industrijo, ki je bila na robu rentabilnosti. Pri vseh teh problemih je bilo treba najti najboljšo varianto, kako bi podjetje s čimmanjšimi izgubami in čimlažje sprovedlo svoje poslovanje. Upravni odbor se je pri vsem tem zavedal, da so organi upravljanja in vodilni kadri podjetja prevzeli odgovorno nalogo pri uveljavljanju poslovanja podjetja, nagrajevanju in vključitvi v domače in tuje tržišče.
Nov upravni odbor čakajo enake, če že ne težje naloge, pri vsem nadaljnjem delu v pogledu sprovajanja poslovnih odločitev organov upravljanja in predlogov strokovnih kadrov.
Na zasedanju dne 17. 5. 1968 je delavski svet razpravljal o naslednjem:
Prodajna služba je podala poročilo o problematiki prodaje in realizaciji za 4 mesece. Celokupna prodaja v obdobju januar —
april 1968 znaša 12,017.000,- kar je v skladu z letnim planom. Ti podatki kažejo, da je sedaj realizacija dokaj ugodna. Tudi pri izvozu v primerjavi s prejšnjim letom dosegamo boljše rezultate tako, da je realizacija izvoza dosežena napram letnemu planu 46 %. Tudi prodaja kravat je dokaj u-godna, saj je za 25,4 "o večja kot je bila v istem obdobju lanskega leta. Poseiben uspeh v prodaji kravat je bil v mesecu aprilu, saj je znašala fakturirana realizacija '230.250.- din.
Člani delavskega sveta so vzeli poročilo o prodaji na znanje. Programsko analitska služba je predložila v razpravo delavskemu svetu predlog korekture letnega gospodarskega plana. Zaradi podražitve preje, ki je nastopila 15 4. 1968 je moralo podjetje za določen % dvigniti cene tudi svojim izdelkom s 1. 5. 1968. To povišanje je narekovalo korekturo letnega plana v dohodku. Delavski svet je predlog potrdil s tem, da se plan delitve dohodka na sme spremeniti zaradi že napetih normativov v gospodarskem planu.
Realizacija proizvodnje v prvih 3 mesecih zaostaja za cca 3 %. Če pa doseženo proizvodnjo primerjamo z dinamiko plana, je slika dokaj ugodnejša. Dinamika proizvodnje je presežena povprečno za 12 %. Tudi primerjava proizvodnje v istem obdobju preteklega leta daje ugodno sliko, saj je povečana za cca 5 %. Skupne zaloge imajo tendenco upadanja, na to pa vpliva padanje zalog gotovih izdelkov.
V I. kvartalu leta 1968 je opaziti izreden porast terjatev od kupcev in s tem tudi porast obveznosti do dobaviteljev. Zniža-
Strokovni kadri podjetja postopoma spoznavajo, da je varstvo pri delu eden od pogojev proizvodnega procesa. Na tem področju so že storjeni prvi koraki, deloma po sili zakona, deloma pa zaradi pravilnega razumevanja vodilnih ljudi in organov upravljanja. V preteklosti se tem vprašanjem ni posvetilo toliko skrbi kot v zadnjih dveh letih. V tem obdobju smo v našem podjetju marsikaj storili za izboljšanje varnega dela, kljub temu pa nas čakajo še odgovorne naloge, kako bomo najuspešnejše izvedli sanacijo varstva pri delu, ki je predvidena v letošnjem letu.
Delovne prostore in delovna o-rodja postopma izboljšujemo. Vodilni kadri so v preteklem mesecu polagali dva izpita. Predavanja so izvajali strokovni delavci Republiškega zavoda za zdravstveno in tehnično varstvo iz Ljubljane. Izpiti so bili pismeni in ustni. Vsi kandidati so z uspehom prestali preizkus znanja varstva pri delu, čeprav je šla nekaterim beseda težko iz ust. Direktor zavoda tov. Skitek in njegovi sodelavci so se pohvalno izrazili o splošnem znanju s področja varstva pri delu in o prizadevnosti vodstva podjetja pri strokovnem
nje zalog in delno povečanje obratnih sredstev pa je pojačalo finančno stabilnost podjetja, V primerjavi z istim obdobjem lani so znašale terjatve do kupcev 74 % več kot obveznosti do dobaviteljev.
Povprečno izplačani osebni dohodki v I. kvartalu znašajo 792,53 din in so približno na planirani višini. Vrednost točke je sicer 10 % pod palanirano. vendar ugotavljamo, da je bilo 8 % mase osebnih dohodkov izplačane na račun zahtevkov na izpadlo proizvodnjo, kar gre v breme vrednosti točke.
Tudi prodajalna na drobno presega plan fakturirane realizacije za 24 %, vendar je zaradi neplačanih računov celotni dohodek pod planom. Ustvarjeni dohodek je enak planiranemu, ker so poslovni stroški višji od plana.
Upoštevajoč prikazano stanje podjetja je delavski svet sprejel predlog, da se poviša vrednost točke za 5,- S din za mesec maj in junij.
Delavski svet je obravnaval predlog komisije in upravnega odbora glede na ugovore na analitske ocene delovnih mest. Na predlog posameznih članov delavskega sveta in po izvršeni razpravi je delavski svet nekaterim delovnim mestom povišal analitsko oceno. V ostalem pa je sprejel predlog upravnega odbora. Od 47. vloženih ugovorov je bilo ugodno rešenih 41.
Nadalje je sprejel še sklep o nagraditvi tov. Zavbi Pavleta in Seljak Bogdana.
Na pritožbo Zrimšek Vladimira je bil potrjen sklep upravnega odbora o prenehanju dela v delovni skupnosti.
Ugode.no je bilo tudi prošnji Husar Fanike, da se ji odobri 11 dni izrednega neplačanega dopusta, s tem da sama plača prispevek za socialno zavarovanje.
izobraževanju. Omenili so tudi, da v nekaterih drugih podjetjih ni opaziti take prizadevnosti na tem področju izobraževanja. Tem potom se predstavnikom zavoda zahvaljujemo za izkazano strokovno pomoč.
Tudi komisija podjetja je opravila preizkus znanja mojstrov in vodij dela iz pravilnika o varstvu pri delu. Na vprašanje so razen nekaj izjem, vsi dobro odgovorili. Tisti, ki niso bili pozitivno ocenjeni, so bili poklicani na popravni izpit. Tako so bili vsi pozitivno ocenjeni, razen enega, ki tudi na ponovnem izpitu ni pokazal zadovoljivega uspeha. Vsem tovarišem, ki so z razumevanjem sprejeli te zakonite naloge in se trudili, da gradivo čimbolj obvladajo, jim gre za to vsa pohvala in priznanje. S tem ko so uspešno prestali preizkus znanja o varstvu pri delu pa še ni rečeno, da je zagotovljeno tudi varno delo. Pridobljeno znanje maramo tudi praktično uporabiti na delovnem mestu in ga nenehno prenašati na proizvajalca ter ga seznanjati z obstoječimi nevarnostmi. Le tako bomo zagotovili varno delo, ki je osnovni pogoj proizvodnega in tehnološkega procesa.
Alojz Konda
Kako bomo izvedli sanacije na področ. varstva pri delu?
Letos smo prvič pristopih k načrtni odpravi tehničnih pomanjkljivosti strojev in naprav v pogledu varstva pri delu. Že v začetku leta so bila v gospodarskem planu podjetja za leto 1968 upoštevana precejšnja sredstva za delno realizacijo sanacijskega plana VPD. Vsota preko 12 milijonov starih dinarjev se bo letos porabila predvsem za odpravo sledečih pomanjkljivosti:
1.	Podesti in ograje pri žakardih v tkalnici frotirja in svile,
2.	Dodatna razsvetljava v tkalnici frotirja,
3.	Ureditev zasilne razsvetljave,
4.	Popravilo poda in označitev transportnih poti,
5.	Meritev ropate, mikroklime in razsvetljave,
6.	Ureditev strelovoda,
7.	Tehnična zaščita starih strojev.
Nekatera dela iz gornjih postavk so že v izdelavi, za nekatere pa so sklenjene pogodbe, s tujimi izvajalci tako, da bodo v glavnem vsa dela realizirana do konca novembra t. L
Končna sanacija vsega, po vprašanju VPD se predvideva do konca leta 1970 in bo stalo približno 30 milijonov starih dinarjev. Poleg planirane odprave pomanjkljivosti pa se dostikrat pojavi, da moramo novemu stroju dodati ali izboljšati tehnično zaščito še preden ga izročimo v obratovanje.
Posebno vprašanje pa je odprava pomanjkljivosti pri zelo starih strojih, katerih na srečo ni veliko. Tu zaščitimo najnujnejše tako, da je s pazljivostjo posluže-valca delo še varno.
Poleg teh stroškov v dejavnosti VPD imamo planirano za osebna sredstva še, približno 2 milijona starih dinarjev.
Dva nova predloga za racionalizacijo
Delavski svet in upravni odbor sta potrdila dva predloga za racionalizacijo.
Tov. Žavbi Pavle, prebijalec kart. je predlagal prihranek na žakardskih kartah tako, da se lahko prihrani 1/3 lepenke, 1/4 vrvice za vezanje kart, poleg tega pa še zmanjša potrebni delovni čas za vezanje kart, ker odpade, 1 šiv. Racionalizacija je v celoti izvedljiva s tem, da se preuredi stojalo za karte na žakard-skem stroju. Prihranek na ža-kardski lepenki znaša 18,50 din, na vrvici 3,38 din, prihranek na času pa 15,10 din. Celotni prihranek na enem vzorcu znaša 39,40 din. Na podlagi izračunanega prihranka na materialu in času je tov. Žavbi Pavle prejel nagrado v višini 345 N din.
Upravni odbor pa je nagradil tov. Orehek Janeza iz tkalnice frotirja s 50 N din. Predlagal je svojo zamiseil za izdelavo nove mazalne kantice iz plastike. Pločevinasta kantica se ob padcu deformira in pušča olje kar ima večkrat za posledico puščanje mastnih madežev na tkanini. Nova vrsta kantice pa bi bila trpežnejša in bi se z njeno uporabo omenjene pomanjkljivosti odklonile.
Taki predlogi o ibzoljšanju orodij dela so vse pohvale vredni, katerim pa naj sledijo tudi ostali.
-da
Varstvo pri delu prodira v zavest strok, kadra podjetja
Pogovor s proizvajalci
V drugi polovici meseca maja sem povabil na razgovor tov. Grkman Valči, kaj misli o delu, napredku in poslovanju podjetja.
O sebi je povedala naslednje podatke: po poklicu je živili ja, rojena v Kamniku, ima 2 otroka, njen mož pa dela v Tovarni usnja Kamnik. V podjetju je zaposlena 4 leta. Prej ni bila v delovnem razmerju zaradi majhnih otrok. V delo se je vključila zato. da bi pomagala možu pri povečanju družinskega dohodka.
Na vprašanje, kaj meni o poslovanju podjetja in napredku, nam je povedala naslednje: Kot razbere iz časopisa in televizije vidi, da se v podjetju Svilanit kar dobro gospodari. Ta napredek vidi v tem, da se kupujejo novi stroji, da se je gradilo in izboljševalo proizvode v pogledu asor-timana. Kakšne težave imajo druge enote v podjetju ne ve, vidi pa težave v šivalnici. Prostor šivalnice je z ozirom na povečano proizvodnjo postal premajhen. Delovni uspeh bi bil lahko boljši, če bi odgovarjali prostori. Največji problem v šivalnici pa je, ker prihajajo iz proizvodnje de-sortirani artikli. Po več dni morajo čakati, da pridejo iz proizvodnje še ostale barve frotirja, med tem se pa nabirajo v šivalnici kupi blaga. Večkrat je bilo že govora, da se bo to vprašanje u-redilo, kar bi želeli vsi delavci v šivalnici, vendar je do sedaj ostalo več ali manj samo pri besedah. Ca bi prihajala iz proizvodnje sortirana roba, bi bilo tudi manj škarta, ker se roba stalno premetava in včasih tudi pohodi. Ta nesortiranost pa povzroča še to, da včasih zmanjka dela. pa čeprav so v prostoru celi kupi frotirja.
Delavke šivalnice si tudi želijo boljšega zračenja prostora, zlasti poleti. Ce se odprejo vrata nastane prepih, zaradi česar se nekatere delavke, ki to občutijo, jezijo, čeprav drugim to odgovarja. Večkrat je bilo že rečeno, da bo tudi to vprašanje rešeno, vendar sedaj še ni. Delavci tudi pogrešajo garderobne omarice, saj imajo po 4 delavke svoje predmete spravljene v 1 garderobni omarici.
Na vprašanje: Kaj meni ali samoupravni organi v redu opravljajo svoje samoupravne dolžnosti in če se v podjetju dovolj skrbi za deloVnega človeka, je odgovorila naslednje:
Meni, da se samoupravni organi zavzemajo za samoupravljanje podjetja, vendar bi se morali še bolj spuščati v razprave in jasno povedati kaj jih teži. Nadalje pravi, da bi se člani delavskega sveta morali pred sejo pogovoriti z volivci in tako prenesti želje proizvajalcev na delavski svet, po končani seji pa člane kolektiva informirati o zaključkih delavskega sveta Sejno gradivo ali kakšen drug material je velikokrat za delavce z ozirom na njihovo strokovno razgledanost pre-komplicirano. To pa zaradi tega, ker je v gradivu preveč številk, na katere se morda vsi ne razumejo.
Glede skrbi za delovnega človeka pa meni, da je v podjetju še kar dobro urejeno, saj lahko vsak dobi toplo malico, kakor tudi za druge stvari, vendar na tem področju še nismo vsega uredili. Nekatere delavce še vedno tare skrb za stanovanje. Glede osebnih dohodkov pa pravi, da so nekatera delovna mesta prenizko
ocenjena. Razmerje v dohodkih med neposrednimi proizvajalci in strokovnimi kadri podjetja pa je, ne samo po njenem mnenju, preveliko in to ne samo v podjetju, temveč nasploh. Nikakor pa ne zagovarja uravnilovke — vsem enako.
Na vprašanje: kaj meni ali so v podjetju urejeni in vzdržni medsebojni delovni odnosi in če niso, kaj jih po njenem mnenju kali, je odgovorila da so odnosi dobri in korektni, tako med delavci kot tudi nied strokovnim kadrom. Nima občutka, da bi kateri od vodilnih ali vodstvenih kadrov delavce gledal zviška.
Volitve v delavski svet in svet delovnih enot so bile dne 25. aprila 1968. Volilna komisija je ugotovila, da je bilo vpisanih v voliL ni imenik na dan volitev 491 volilnih upravičencev, oddanih je bilo 369 veljavnih glasovnic, poleg tega je bilo oddanih 35 neveljavnih glasovnic, valitev pa se ni udeležilo iz opravičenih razlogov 46 volivcev in iz neopravičenih razlogov 36 volivcev. Skupna u-deležba znaša 83 %.
V	delavski svet so bili izvoljeni naslednji:
Avbelj Kristina — tkal. bombaža Drobnič Silva — uprava Janežič Marija — šivalnica Jenko Emil — uprava Kern Peter — pomožni obrati Mikolič Marija —■ tkal. bombaža Porabne Jože — tkal. bombaža Potočnik Marija — šivalnica Potočnik Maks — pomožni obrati Peternel Ljuba — tkal. svile Spruk Jože — tkalnica bombaža Stankovič Brane — tkal. svile Tonin Marija — tkal. bombaža Travnar Dora — šivalnica Zarnik Ančka — tkal. bombaža
Člani delavskega sveta, ki imajo še enoletno mandatno dobo pa so:
Balantič Silvo — uprava Golob Tončka — konfekcija Grabnar Ančka — tkal. bombaža Grabovac Marija - tkal. bombaža Nograšek Ivan — pomožni obrati Humar Maks — barvama Kranjc Mihaela — šivalnica Rakoš Martina — uprava Serša Marija — šivalnica Vehar Anica — uprava Žavbi Pavle — tkalnica bombaža Žurbi Franc — tkal. bombaža
Sedanji delavski svet šteje torej 27 članov. Za predsednika je bil dne 26. aprila izvoljen tov. Jenko Emil, za namestnika pa tov. Zavbi Pavle. Na istem zasedanju je delavski svet izvolil tudi Člane upravnega odbora. V upravni odbor so bili izvoljeni naslednji:
Kožuh ing. Rozalija, Seljak Bogdan, Zobavnik Stane, Nograšek Ivan, Baloh Francka in Torkar ing. Florjan.
Na prvi seji upravnega odbora je bila za predsednika izvoljena tov. Kožuh ing. Rozalija.
V	svete delovnih enot so bili Izvoljeni:
V glavnem se vsi člani delovne skupnosti trudijo na svojem delovnem mestu. Rezultati pri delu pa bi bili morda še boljši, če bi se odpravile posamezne pomanjkljivosti.
Na poslednje vprašanje: Kakšne želje ima v podjetju in v zasebnem življenju, je tov. Valči odgovorila, da želi, da bi podjetje vsaj tako, če že ne boljše uspevalo, da bi se strokovni kadri še bolj prizadevali pri svojem delu ter da bi se tako s skupnimi napori tudi povečevala proizvodnjo in s tem tudi osebni dohodki. Glede zasebnega življenja pa si želi, da bi mož tolilto zaslužil, da bi lahko ostala doma in se posvetila domu, možu in vzgoji otrok.
Tovarišici Valčki se za njen razgovor zahvaljujem!
Konda
Delovna enota bombaž:
Benko Bogomir, Glazar Jožica, Jamšek Amalija, Končnik Helena, Kuhar Tončka, Lazar Anica, Surk Tončka.
Delovna enota strokovnih služb;
Golič Rozka, Hribar Agica, Praprotnik Marija, Trokar ing. Florjan.
Delovna enota svila:
Grzinčič Zdenka, Hočevar Marjana, Urankar Kristina.
Delovna enota pomožni obrati:
Matičič Vinko.
Kladnik Jože, Kregar Jože,
Na II. zasedanju delavskega sveta dne 17. maja 1968 pa je delavski svet imenoval naslednje komisije:
Komisija za kadre in družbeni standard:
Drobnič Silva, Grilc Franc, Seljak Bogdan, Smolnikar Ivanka, Stankovič Brane.
Komisija za potrjevanje tehničnih norm:
Korošec Franc, Leskovec Janez, Stankovič Brane.
Komisija za ocenjevanje in prodajo osnovnih sredstev;
Benko Janez, Matičič Vinko, Novak Maks, Pavlič Avgust.
Komisija za varstvo pri delu in požarno varnost:
Golob Alojz, Golob Polde, Nograšek Ivan, Potočnik Maks, Praprotnik Brane.
Komisija za izrekanje disciplinskih ukrepov:
Surk Miklavž, Grdein Franc, (Golob Jakob — namestnik) Jereb Marija, (Muršak Zinka — namestnik).
Arbitraža podjetja:
Ribaš ing. Slavko, (Drobnič Silva — namestnik), Poljanšek Slavko, (Kočar Spela — namestnik), Vehar Anica, (Bemot Vinko — namestnik).
Uredniški odbor Kamniškega tekstilca;
Konda Alojz — glavni urednik Mišič Danica — korektor Balantič Silvo — član Benko Janez — član Kramar Stane — član Žabkar Irena — član.
Poročilo o izidu volitev v organe upravljanja in imenovanje komisij
Pred pričetkom sezone v Novigradu In Veliki Planini
Letos bodo tiste, ki so se odločili koristiti svoj dopust v Novigradu presenetile lepo na novo popleskane hišice, prijazna notranjost in mehka joggi ležišča. Po prošnjah v zadnjih letih smo si le priborili tisto ugodje, ki ga človek na oddihu tako pogreša.
Naše hišice bodo sprejele prve goste 10. 6. 1968 in bodo zasedene skozi vso sezono. Z ozirom na predvideni kolektivni dopust smo z zamenjavo in z razumevanjem Počitniškega doma TekstLlindusa omogočili vsem, ki so si želeli morja, dobiti prostor takrat, ko so želi in nazadnje tudi zamudnikom, ki se vsako leto pojavljajo šele tik pred sezono.
Po medsebojnem dogovoru lahko proste kapacitete koristi Tek-stilindus, s čemer si precej zvišamo dohodek pri nočninah tako, da lahko krijemo s tem stroške za pranje posteljnega perila in še kaj.
Ker imamo hišice razen 1 zasedene do 14. 9. 1968, za naprej pa naših interesentov ni več, bomo verjetno v septembru oddali hišice podjetju »Stol«.
Koča na Veliki planini je polno zasedena od 21. 6. do 31. 8. 1968, prosti pa so še dnevi od 6. do 12. 7. 1968. Vsem, ki so bili že kdaj v naši koči na planini je znano, da je notranjost že nekako urejena, za ureditev okolice; koče pa nam kljub vsemu trudu in pismenim okrožnicam ni uspelo dobiti ljudi za prostovoljno delo. Te dni bo odšla na Veliko planino tričlanska komisija, ki bo ugotovila vse potrebe oz. popravila v zvezi z odtočnim kanalom, greznico in okolico koče, nakar bomo morali dobiti sredstva in z večjo resnostjo pristopiti k akciji.
Posebno veliko dohodkov od nočnin nimamo, ker nočnina domačega gosta na Veliki planini t. j. 2 N din, ne krije niti pranja posteljnega perila, kaj šele porabo elektrike, kurjave in uporabe Inventarja. Vsakemu udeležencu prostovoljnega dela pa smo še vedno plačali prevoz in malico.
Upam, da se bo pri ponovni objavi dneva prostovoljnega dela javilo več članov kolektiva.
K. S.
VARSTVVO PRI DELU V SLIKI
Kako postopati v primeru alarmiranja enot CZ
Enote CZ se alarmirajo v primeru eleprientamih nesreč, potresa, požara in iz nenadnega napada avionov iz zraka. Alarmni znaki se dajejo1 z zvočno sireno-, telefoni, ali s pozivanjem s kurirji. Enote CZ podjetja so: enota za požarno varnost, sanitetna enota, tehnično reševalna enota, enota za alarmiranje, obveščanje in zveze, enota reda in varnosti ter radiobiološko-keimična enota. V primeru, da je potrebno aktivirati katero izmed naštetih enot, pošlje vratar kurirja po direktorja, vodjo proizvodnje in vodjo štaba CZ, ali pa po vodjo enote. Vodja enote; poziva člane s telefonom ali s pozivi, ki jih raznese kurir. Vsak član se je dolžan na poziv takoj odzvati. Ko so se člani enote zbrali, jih mora vodja poučiti o vzroku za aktivizacijo. Če je alarmirana gasilska enota, jo vodja odvede v gasilsko shrambo in opremi z gasilsko opremo'. Ge je alarmirana tehnična enota, jo vodja opremi z orodjem, ki ga ima na razpolago v mehanični delavnici. Za ostale enote podjetje še nima popolne opreme.
Vratarska služba ima načrt za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami, ki vsebuje; občinski odlok o določitvi delovnih organizacij, katere morajo imenovati štabe in enote CZ, odločbo podjetja o ustanovi štaba in
Dne 24. maja je bilo v Mariboru posvetovanje organizatorjev informiranja v podjetjih Zborovanja se je udeležilo približno 100 predstavnikov podjetij, ki delajo poklicno ali amatersko na področju informiranja. Na tem zborovanju je bilo ustanovljeno združenje, katerega član je postalo tudi naše podjetje. Namen združenja novinarjev in organizatorjev informiranja v delovnih organizacijah je strokovna pomoč katedre za novinarstvo pri Visoki šoli za politične vede, usposabljanje in uvajanje novinarjev in organizatorjev informiranja za to področje z rednimi oblikami šolanja in funkcionalnega izobraževanja. Nadalje bo združenje pomagalo reševati probleme, ki se pojavljajo pri delu novinarjev in organizatorjev informiranja in dajalo pomoč z nasveti in predlogi.
Ustanovljena skupščina združenja je sprejela tudi konkretne sklepe za nadaljnje delo. Skupščina je med svojimi zaključki predvsem povdarila, da naj bo informiranje v podjetjih grajeno
enot CZ, odločbe o imenovanju vodij in enot CZ, alarmni znaki, navodila za postopek delavcev podjetja v primeru iznenadnega napada iz zraka, splošna situacija podjetja, navodila za dežurnega vratarja in navodilo za vsakega vodjo- enote s seznamom moštva in tehnične opreme, situacijski načrt električnega omrežja, situacijski načrt vodovodnega omrežja in skico objektov podjetja. Ge so alarmirane vse enote CZ, potem vodi akcijo vodja štaba na podlagi načrta in konkretne situacije. Enote pa vodijo vodje enot na podlagi pismenih in ustnih navodil, ki jih prejmejo od vodja štaba na podlagi nastale; splošne situacije.
V primeru, da je aktivirana samo ena enota, (največkrat gasilska enota), vzame vodja, enote v vratarnici pismeno navodilo z omenjenimi prilogami. Ge mu ljudje niso dosegljivi, jih pokliče s sireno ali pismenimi navodili, ki jih raznese kurir, kar je pač odvisno od nastale situacije. Ko se moštvo zbere stopi v akcijo.
To so kratka navodila kako postopajo vodje enot in člani v primeru elementarnih ali drugih nezgod, če so aktivirane enote CZ. S celotnim načrtom in postopkom v primeru alarmiranja enot CZ pa bodo kadri podjetja ponovno seznanjeni na skupnem sestanku.
predvsem na osnovi samoupravnih dogovorov med enakopravnimi subjekti v katerem naj bo obveščanje del procesa družbenega komuniciranja. Ge hočejo biti delovni ljudje dejanski samoupravljala, morajo biti informirani o vseh dogajanjih. Informiranje naj bo grajeno na samoupravnem sistemu. Le na ta način se je možno izogniti individualnemu »-krojenju-« in prilagajanju informacij posameznim težnjam.
V Sloveniji je približno 220 glasil delovnih organizacij. Njihova skupna naklada se giblje okrog 250.000 izvodov. Iz teh podatkov lahko zaključimo, da je vsak drugi delavec v Sloveniji obveščen o dogajanjih v svojem podjetju preko teh glasil.
Tudi Kamniški tekstilec bi lahko bil v resnici naš obveščevalec, če bi posamezniki več dopisovali in preko njega povedali svoje težnje in mnenja. Zato vas vse spoštovane bralke in bralce vabim k tesnejšemu sodelovanju.
Urednik; Alojz Konda
MALI EKONOMSKI
LEKSIKON
KALO je izguba na teži ali zmanjšanje zapremnine blaga. Kalo se pojavlja zaradi specifičnih lastnosti blaga (osušitve, hlajenja, razsutja itd.). Pri kupoprodaji se morata prodajalec in kupec dogovoriti in določiti odstotek kala, ki se prizna in odobri kupcu in odbija vedno od neto temine.
KAPERA je ena izmed sredstev za učvrstitev sklenjene pogodbe. Uporablja se v primeru, ko daje ena stranka drugi določen znesek denarja ali kakšno drugo stvar kot znak. da je pogodba v resnici zaključena in kot zagotovitev izvršitve svoje obveznosti. Ge se pogodba izvrši se kapera vračuna v ceno. V primeru,, da ne pride do izvršitve pogodbe po volji obeh strank, se kapera vrne Ge se pogodba ne izvrši po krivdi prodajalca ima kupec pravico zahtevati dvojno kapero.
DELOVNA NESREČA
V TKALNICI BOMBAŽA
Dne 15. maja 1968 se je na dopoldanski izmeni v tkalnici bombaža pripetila delovna nezgoda. Na statvi št. 60 znamke Thiele se je ponesrečila tkalka tov. Hribovšek Milica iz Kamnika. Komisija, ki si je ogledala kraj nesreče je ugotovila, da je delavka ustavila statev in pomolila glavo med prostor bila in stikalne plošče z namenom, da pregleda, če statev tkanine ne kosmati. Med-tejn se je z ramo naslonila na stikalno ročko in sprožila statev. Bilo jo je močno udarilo Po desni strani glave Pmesrečenki je bila nudena takojšnja prva pomoč nakar je bila odpeljana na polikliniko v Ljubljano. Vsem je, bilo težko, zlasti pa delavkam, ki so ji najbližje, da je Milici ta dan prinese! nesrečo. Predstavniki podjetja so jo obiskali v polikliniki v želji, da bi čimprej okrevala. Pričakujemo, da se bo tov. Milici zdravstveno stanje kmalu izboljšalo in da bi se čimpreje vinila v krog svoje družine, kot delavka pa v našo delovno skupnost.
-da
PREKLIC
KLEMEN VILKO, stan. Kamnik ulica Toma Brejca — odvračam sum od BENKO BOGOTA, zaposlenega v tovarni Svilanit, Kamnik zaradi govoric ki so se razširile po tovarni Svilanit v zvezi z njim in mojo ženo. Prepričal sem se, da so bile govorice zlonamerne in neresnične.
KLEMEN VILKO
,SntawvMXT PA, TAKA *
Ustanovitev združenja novinarjev in
organizatorjev informiranja v podjetjih
KADROVSKE SPREMEMBE
V	letošnjem letu so do 1. 6. 1968 odšli iz delovne skupnosti naslednji člani:
1.	Bernot Andrej — odslužen je vojaškega roka
2.	Suhovršnik Karel —■ odsluženje vojaškega roka
3.	Cajner Marija —■ sporazumna razrešitev (preselitev)
4.	Perkovič Dane — sporazumna razrešitev (preselitev)
5.	Let,nar Pavle — lastna odpoved
6.	Žebaljec Marija — sporazumna razrešitev
7.	Pečevnik Peter — odpoved podjetja
8.	Letnar Nežka — sporazumna razrešitev.
V	redno delovno razmerje smo sprejeli le tov. Kolarič Franca na delovno mesto- vrtnarja. V delovno razmerje za določen čas pa smo mesečno imeli povprečno 6 zaposlenih. To delovno silo smo sprejemali za nadomestovanje delavcev, ki so odšli na odsluženje vojaškega roka, za nadomeščanje delavk, ki so odšle na porodniški dopust ali v bolniški stalež in za izredna nujna dela v šivalnici v zve^i s prodajo.
Kadrovska služba
NOVOPOROCENCI
V prvih štirih mesecih letošnjega leta so se odločili za zakonski stan naslednji člani delovne skupnosti :
1.	Juršič Pavla por. RAK
2.	Traven Majda por. MIKLIČ
3.	Irzinčič Zdenka por. BRECELJ
4.	Ceve,c Albin
5.	Osolnik Anica por. CEVEC
6.	Bele Vida por. ROJC
7.	Rohavec Ivanka por. PAVIC Vsem iskreno čestitamo in jim
želimo obilo sreče na novi življen-ski poti.
K. S.
HUMOR
V jutranjih urah hoče neki moški splezati skozi okno v pritlično stanovanje. Pri tem ga o-pazi miličnik ter vpraša: »Kaj počenjate tukaj, ali mislite krasti?« »Domov grem!« »In zakaj skozi okno?« »Bojim se, ker me pri vratih čaka žena.«
UKRADENA KARIKATURA
— Tovariši, še enkrat ponavljam, kar so govorniki pred menoj lepo povedali, da je treba prenehati govoriti in si lotiti konkretnega reševanja perečih problemov...
»Kamniški tekstilec« glasilo delovne skupnosti tovarne »Svilanit« Kamnik — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Konda Alajz — Naklada 500 izvodov — Tiska Papirkon-fekcija, obrat tiskarna, Krško