Leto IV., Stev. 287 » • Poltnln« pavSaltrana V LTuottanT, soPota one 8. decembra (923 cena vso om ob 4 «|utn»|, guoe mesečno 12-60 Dla ti inozemstvo 26-— m neobvezno Oglasi po tarifa Uredništvo: JlikloAlAeva oesla st 16/1. Telefon it 72. Upravnlitvo: Ljubljana. Prešernova ul. it 54. Telet *L 38. Podružnice) Maribor, Barvarska uL k TeL 4 L 22. Celle, Aleksandrova e. Račun pri poitn. OekoK zavodu štev. 11,812. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Ljubljana, 7. decembra. Včeraj eo bile na Angleškem dr-Javnozborsko volitve. Niso še znani vsi rezultati, tnanjka pa jih lo še tako malo, da si žo lahko ustvarimo končno sliko, ki se ne moro več dosti spro-paoniti. Iu ta je presenetljiva, kakor (e tolikrat ob anglečkili volitvnh. Kaže nnmre8 ogromen poraz konservativcev, dosedanjo vladne stranko, ki je imela v parlamentu absolutno veČino. In kaže velik porast liberalne ln je bolj delavska stranke. V angleškem parlamentu sedi 615 poslancev. V zadnjem parlamentu so1 jifi imeli od teh konservativci 346, torej 38 nad absolutno veČino. Llbe-ralcov je bilo 117, pripadnikov delavske stranko (Labour-Party) 144, 8 pa jih jo pripadlo manjšim frakcijam. Tu včerajšnjih volitvah so konservativci, ki so z vso gotovostjo računali ropet na absolutno večino, padli tako, da je izključeno, da bi dobili za to potrebnih 308 mandatov. Razpravljali smo že o važnosti angleških volitev ne le za britanski imperij, ampak za svet sploh. Ba.ldwino-ra samokonservativna vlada je na ladnjl imperijski konferenci pridobila dominijone za svojo zunanjo politiko !e tako, da jo pristala na zahtevo avstralskega ministrskesa predsednika Bruce-a po uvedbi zaščitno carine proti iiebritanskemn blasru in dovolitvi tarifnih ugodnosti za prevoz surovin in produktov iz dominijonov in kolonij. Velika Britaniia bi postala na ta najin irospodarski kompleks ziise, ločen od drugega sveta, navezan samo na izmenjavo industrij ln živil med lastnimi deželami. S tem procrramom eo Sli konservativci na volitve, ki so jih predčasno izzvali sami, ker si tako globokosežne spremembe angleškcra gospodarskem livljenja niso upali Izvesti brez novega zaupania volilcev. Njihova volilna parola je bila: zaščitna carina naj okrepi domačo Industrijo in omili največjo rano angleškega življenja — brezposelnost. Proli njim so liberalci tem viSle fvignilj prapor svobodne trgovino, ki nad 70 let velja za neomijan temelj angleškem gospodarstva in ki je dvimilo Anglijo na vrhunec meči in bogastva ter ustvarilo naivečjl trgovati centrnm »veta — London. Labour-Party ie šla v boj s svojim Starim socialističnim pronrramom: od-Saia premoženji, soeiializaeiia industrije, prometnih sredstev itd. Tudi ona pa jo bila klinb milijonom brez-losplnih v delavskih vrstah proli V čltni carini. češ, da bi ta g povečanjem draginje povzročila Se večji [kodo. Te zahteve so za povprečnemu Angleža. vzrnstlecra v tradleiiah celih f»e-lieracij, nekaj nepojmljivega. Konservativci so ta strah tudi spre* ->o izrah-rsfivel so ta strah tudi spretno izrabljali In upali, da bodo ti delavski Sla-gerji potisnili velike množice neodločnih liberalnih pristašev k njim._ ker jim bo ljubše, ako se uvede odijozna jim sicer zaščitna carina, kakor ya da bi z oddaio trlasov za liberalce slabi'! naimoenejšo kapitalistično stranko In (ako nancdinvali vodo na delavski boliševiški mlin. Volilna poročila kažejo, da so se konservativci v svojih računih zmotl-tili. Parola carinske meie je, kakor f.a tolikrat do sedaj, tndi to pot odbila rolilce in volitvo . ponieniajo popoln poraz konservativcev. Pai so imeli v starem kabinetu okronr 80 "lasov več kakor vse ostale stranke skupaj, zdaj Imajo približno ravno toliko glasov tmmj od skupne opozicije. Posledic še ni mogočo predvideti. Gotovo je le. da je postal položaj Baldirinove vlade nevzdržen in da bo morala demisijonirati. Ker pa predvideva angleška parlamentarna tradicija. ki ima moč, naše ustave, za primer, ii pri volitvah nobena stranka ne dn-težo absolutne večine, v par mesecih (love volitve, je mogoče, da bodo skuhali konservativci bodisi sedanjo Baldwinovo ali pa novo konservativno vlado s pomočio ene i7med slavnih Opoziciionalnih strank obdržati za to (irebodno dobo kot naslovno v^do. Ako pride do koallciie z liberalci to seveda zopet ogromno narastel vpliv Lloyd Oeornfea. Tn tu pričenjalo "edogledne znnanjepolitičpe komplikacije, katerih prva posledica bo vladna kriza — v Parizu. Bnldvvinov Poraz bo morda še boli udaril Poinca-fčja kakor Baldwina samega. Poostritev vladne krize džemijet rebelira. - na Beograd, 7. decembra, p. Položaj vlade je danes še težavnojši, kakor je bil včeraj. Džemljet kaže vedno mauj volje, da podpira vlado, ld se naboju zato v težki krizi. Ministrski predsednik Pafi6 vsled tega danes sploh ni prišel v zbornico, ani-pok Je bil le v svojem kabinetu, kjor je ves dan sprejemal radikalno ln džeml-jetslre poslance ter pjslušal njihovo m-hleve. Džemljetovci so se pritoževali, da radikali niso izpolnjevali svojih obljub in so izjavili, da ue bodo več zastonj podpirali vlade. V radikalnem klubu vlada prava zmeda. Vznemirjenjo je zelo veliko. Minister Uzunovič vztraja tudi nadalje pri svoji ostavkL Minister pravde Ninko Perič ne občuje več t radikali ter bo odSel z« 15 dni na dopust v Primorje, nakar bo po-dnl ostavko. Tudi položaj ministra agrarne reformo Simonovičn je šc vedno zelo težak. Proti njemu so zelo ogorčeni zlasti vojvodinski radikali In del džeinijeta. A tudi drugim ministrom so ne godi bolje. Tako je g. Janjlč, minister za vere, postal zeio nepopularen ter Je Izgubil zaupanje pri radikalih iz Južne Srbije, ki trd'jo, Vsled resnosti politične situacije Je Pa- SMRT OBSOJENI MINISTRI. šic za jutri dopoldne sklical sejo ministr-sega sveta, ua kateri bodo sklepali o tež-kofah, v katere je zašla vlada, da ga bodo na prvi seji radikalnega kluba očilo napadli in prisilili k deuiisijl. PORAZ VI.ADB V SEKCIJI ZAKONODAJNEGA ODBORA. Beograd, 7. decembra, p. Danes dopoldno jo imela sejo_ sekcija za zakon o srednjih šolah. Na 6eji je prišlo do zelo burnih prizorov. Minister prosveto Tiifuuo-vič je izjavil, da ne more pristati na določbo, ki govore o stalnosti učiteljskih moči in o razpisu natečajev za izpraznjena učiteljska mesta. To je izzvalo burne proteste opozicije in celo vladnih pristašev samih. Predlog ministra je bil s 6 glasovi proti 3 odklonjen. Minister Tritu-nnMč pa jo Ujaiil, da tega glasoTunja ne smatra ta politično glasovanja ter da ra to no bo uvajal konsekvenc, kar je ponovno izzvalo borne proteste s strani opozicije. V nadaljnem poteku seje so bile sprejete vse ootale odredbe zakonskega načrta, ki pride sedaj pred plenum zakonodajnega odbora. Za poročevalca manjšino je določen prof. Relsner. Kravali v narodni skupščini opozicija korporativno zapustila sejo. Beograd, 7. decembra, r. Na dopoldanski seji skupščine je referlral najprej skupščinski tajnik o sestavitvi odborov za razvrstitev uradnikov, za proučevanje zakonskega načrta s parobrodnlml društvi, kakor tudi o odboru za razvrstitev občin In za pomoč ponesrečencem. Nato Je predložil poštni minister zakonski načrt o ratifikaciji madridske mednarodne poštne pogodbe Iz leta 1920. Sledila Je razprava o Interpelaciji posl. Hamzalije AJanovIča na ministra za agrarno reformo glede bosanskih pašnikov. Takoj med njegovim govorom nakar tudi med govorom ministra Simonoviča je prišlo do ostrih konfliktov med muslimani In bosanskimi radikali. Nato jc posL Rajlč kritiziral agrarne razmere v Vojvodini, nakar je bila seja prekinjena. Burni prizori Na popoldanski seji je prišlo tned govorom posl. Hadžl Kadžlča, ki je ostro kritiziral nepravilnosti pri razdeljevanju pašrtlkov v Bosni, do velikih kravalov med bosanskimi radikali ln muslimani. Posl. Ajanovlč je med drugim očital posl. Kobasici, da je bil med vojno avstrijski vohun. To Je Izzvalo tako silen hrušč, da je moral predsednik prekiniti sejo. Ko-basica le med tem skočil na klop In čl-tal neko pismo, v katerem se očita Kad-žlču, da ie bil priča v tožbah proti Srbom. Opozicija zapusti skupščino. Ko je bila seja zopet otvorjena, se je nadaljevalo prerekanje med radikali In muslimani. Posl. Andrlč Je Izražal začudenje, da se v Bosni bunljo razni «pa-šlčl», ki so bili največje turške pijavke In je odobraval delo ministra za agrarno reformo. Posl. Vukosavljevič (dem.) je protestiral proti temu, da se postopa z bosanskimi muslimani kot s protidržav-nlml elementi In se zavzemal za dobro-voljcc, ki šc dosedaj niso dobili obljubljene zemlje. Radikal Mlllševlč Je nato predlagal prost prehod na dnevni red z motivacijo, da naj vlada nadaljuje razdeljevanje pašnikov v Dosnl. V znak protesta le zatem Spahova grupa kakor tudi vsa ostala opozldla zapustila selo. V dvorani sta ostala za kontrolo samo Vola Lazit in Gloko Popovit. Prt glasovanlu o predlogu MlllSevičeva le bilo v dvorani prisotnih samo 80 poslancev in torel vlada nt Imela kvoruma. Predsednik Jovanovlč pa le kllub temu izvedel glasovanle, ter s tem vladi Izglasoval zaupanje 80 poslancev. Po glasovanju Je predlagal predsednik sledeči dnevni red za sejo v torek dopoldne: Volitev odbora za mednarodno poštno konvencijo ln pretres konvencij z Avstrijo. Lazič je ponovno zahteval besedo In konstatlral, da nI kvoruma za to, da skupščina sklepa o dnevnem redu. Predsednik Jovanovlč je izjavil, da mu Je potrebno samo 10 poslancev za predlog o glasovanlu, Cljoka Popovič Izjavi isto kot Lazič, na kar mu je predsednik odgovoril, da ga je prevarll, ko je zahteval besedo. Radi žalitve posl. Popovlča Je nastal v dvorani velik nemir in prepir, tekom katerega Je posl. Pantovič dejansko napadel Lazlča. V tem trenutku pa je demokratski poslanec Člčevlč, ki se ie nahajal v novinarski loži, skočil z galerije v dvorano, da bi ščitil Lazlča. V dvorano se je vrnila med tem (udi opozicija In se ie nato hrušč še povečal. Vlada s predsednikom Pašičcm je sredi viharja pobegnila Iz dvorane, za njo pa kmalu tudi vsi radikalni poslanci. Darujte, da rešimo sokolski Tabor) Panama v Trbovllah Porotna razprava v Celju na višji ukaz odpovedana! Celje, 7. decembra. Danes bi se tu ime la vršiti porotna razprava proti Antonu S u n t a j s u, krojaču lz Trbovelj, ki se ga obdolZuje zločina poneverjanja s tem, da jo sredi meseca januarja 1923. od namestnika Ivana Ilribarja prejel par dni pred volitvami za snujočo so radikalsko konsuinno društvo 300.000 K a jih pridr-žal sam, ozir. razdelil med radikale. Ko so je dr. Ažmanova radikalija sprla s priBtaši g. Stefanoviča, jo ovadila Antona Suntajsa in drugove, češ da donnr ni 'Ml. dan za privatno namono, ampak za snovanje radikalskcga. konsuninega društva. Razprava, za katero jo vladalo veliko zanimanje, je bila vsled ukaza lz Beograda, odgodena, a Šuntajs izpuščen iz zapora. POSLANIK POPOVIČ V BEOGRADU. Beograd, 7. decembra, p. Danes je dospel v Beograd naš dunajski poslanik TI-ča Popovič, da poroča o sklepanju trgovske konvencije, o čemer Jo vodil pogajanja na Dunaju. Ko bo sklenjen sporazum z Avstrijo, sc prično pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe z Japonsko. GRŠKA RATIFICIRALA SOLUNSKO POGODBO. Atene. 7. decembra, r. Danes sta bila ratificirana protokol In pogodba o Jugoslovenski slobodul coni v Solunu. Volna leta državnih uslužbencev Beograd, 7 decembra, p. Konforonca zastopnikov vseh ministrstev je dano3 nadaljevala dolo glede tolmačenja posameznih poglavij uradniškega zakona. Skoro ves dopoldan ae ja vršila razprava o čl. 282. in 283. finančnega zakona za leto 1921.—22., s katerimi so državnim uslužbencem priznavajo vojna leta za penzijo. Ker pa novi zakon o uradnikih to odredbo razveljavlja, je nastalo vprašanje, kako naj se postopa pri računanju let o priliki prevedenja uradnikov no novi zakon. Mnenja so bila zelo različna ter se je končno odločilo, da se uradnikom, ki imajo pravico do vojnih let, vojna leta računajo na podlagi omenjenega člena zakona. Razpravljalo se je tudi o tem, ali 68 začasni učitelji morejo prevesti po novem zakonu ter se je sklenilo, da se to lnhko zgodi. Velika katastrofa pri Podbrdu Gorica, 7. decembra. 1. Pri Podbrdu na Goriškem se je danos zrušilo pobočjo h liha in zasulo tamkaj se nahajajoče lesene barake. Tudi mnogo kmetskih hiš jo močno ogroženih vsled velikih Bkal in zemlje, ki jc bila nanešena v dolino. Dosedaj še ni znano, ali jo nesreča zah-te vala tudi kake člo/eško žrtev, gotovo je lo to, da, je neka; barak popolnoma zasutih Pred splošno uradniško sfavko v Avstriji konservativna stanka nima politične Dunaj, 7. decembra, s. Kriza v nameravani reformi plač državnih ua-ineSčeucev, ki traja že več tednov, so je od včeraj tako poostrila, da se tuora od pondeljka računati s stavko zveznih nastavljene«v. Boj se bije šo vedno radi tega, ker se socijalnl do-mokratje upirajo izboljšanju položaja višjih uradnikov in zahtevajo onuko-nmrno izboljšanje plač srednjih in nii-jih uradniških kategorij. Državni kancler dr. Selpel je danes zastopnikovm uradniških organizacij jasno izjavil, da ne mobe iti preko do sedaj uradnikom dauih obljub in da VEČ VEČINE. — DALLKOSEŽNfc POSLEDICE. vlada ne bo jtopustila. Ako ne pride do sporazuma, bo rajše demisijonirala. Kljub tem grožnjam bo bržčas jutri prišlo do proglasitve stavko poštnih, brzojavnih in telefonskih nameščencev. Stavko naj prično v potideljek Njim bi so kasueje pridružili tudi železnica in carino. Gibanju so se pridružili tudi uradniki politične uprave, tako, da se mora računati, da bo prihodnji teden ustavljen ves avstrijski upravni in prometni aparat. Kako bi ta boj končaL se danes šo ne more red. Poraz angleške vlade pri volitvah SEIPEL GROZI Z DEMISIJO. — V PONDELJEK ZAČNO STAVKATI POSTNI USLUŽBENCI. London, 7. decembra, s. Definitivni rezultat volitev v angleški parlament, ki šteje 615 poslancev, sicer šo nI znan, ven dar pa jo jasno žo dosedaj, da so konservativci, stranka sedanjega ministrskega. predsednika Baldivina, doživeli velik poraz. Liberalci (skupini Llovd Georgea in Asquitha), posebno pa delavska stranka, so jim iztrgali okoli sto mandatov in s tem tudi dosedanjo absolutno večino. Težek poraz so doživeli konserva-tivoi ne samo v mestnih, ampak tudi v podeželskih okrajih. Liberalci so pridobili na deželi, delavska stranka pa v mestih. V Londonu so iztrgali vladni stranki liberalci 5, delavska stranka pa 8 mandatov. Mesto Manchester, ki ga jo zastopalo poproj 7 konservativcev ln S člani delavske stranke, ima sedaj za poslance r> liberalcev, 4 člane delavske stranka in samo enoga konservativca. Volilna nervoznost je bila Izredno vo-lika in jo dosegla vrhunoo v sredo, ko so imeli razni kandidati preko tisoč javnih shodov. Haldvvinova stranka jo izdala zadnji dan proglas, v katorom naglaša, da jo gospodarski poiolaj drlave, ki trpi vsled velike brezposelnosti, mogoče Izboljšati samo s sistemom zaščitno carino, Llovd Georgo pa jo Imel v sredo v Londonu velik govor, v katerem se jo zavzemal za dosedanje trgovsko-politično smernice, ki se jim ima London zahvaliti za svoje bogastvo in pomen kot glavno mesto največjega imjierija, odkar obstoja svet. Velikansko senzacijo jo vzbudil tudi članek »Da.ilv Maila» od sro-de. Dočim so je imenovani list Se dan poproj zavzemal za liberalce, je stopil nato nenadoma na Raldwinovo stran, češ da mora Baldivin brezpogojno ostati na krmilu vlado iu izvršiti samo rekonstrukcijo kabineta, iz katorega so morajo odstraniti vsi elementi, ki eo poslabšali francosko-angleške odnošaje. Kar se tiče prerokovanj gledo volitvo, jo vodstvo konservativno stranko izjavilo, da bo izvoljenih 347 konservativcev, 131 liberalcev in 130 delavska stranke. Liboralci nasprotno so pričakovali izvolitev 309 konservativcev, 159 liberalcev in 140 do-lavske, delavski stranua pa je napovedala sledeči izid: 296 konsorvativcev, 142 liberalcev in 170 delavske stranke. Končni izid volitov bo vsekakor znan šolo v soboto ali nedeljo, ko dospejo Izidi z otokov sevorno od Škotsko In Iz Ulstra. Izvoliti je bilo treba samo 565 po8lan.cev, ker je bilo 50 poslancev — brez protikandidatov — proglašenih tar koj kot Izvoljeni in sicer 35 konservativcev, 11 liboraleov, 3 člani delavsko 6tranke in 1 divjak. Do 5. popoldne je bilo oddanih za konservativce 2,250.400 za liberalce 2,112.000, za delavsko stranko 2,637.000 in za neodvisna 123.600 glasov. Do 6.80 zvečer so bili znani nastopni rezultati: konservativci 253, liberalci 188, delavka stranka 171 mandatov. Liberalci so pridobili 47, delavska stranka 43 mandatov, konservativci pa so izgubili 88 mandatov. Med Izvoljenimi so: Ba!dwin, zakladni kancclar Chamberlain, Lloyd George, Asqulth, Ramsay, Mac-donald in prvi lord admiralitete Amery. Zanimivo je, da so prodrle tudi štiri kandidatinje liberalne stranke in sicor: lady Astor, ga. Bondfield, predsednica angleških strokovnih organizacij, dalje neka šolska svetnica iz Londona in la-dy Tcrrigton. Od vladno stranke sta propadla minister za socialno politiko Bar-low in državni podtajnik admiral Hali. V boju proti delavski stranki sta propadla lord Churchill in sir Alfred Monde. Svoj mandat ja izgubil tudi Ilenderson. V Northamptonu jo bil od kandidatinje dc lavsko stranke poražen govorniški mini- ster v Llojd Goorgeovem kabinetu. Ma» Cudy. London, 7. decembra, J. Ob 11. svetel znani iiidl so: konservativci 252, liberalci 1-18, delavska stranka 180, neodvisni * Manjka še 18 izidov t otokov. VZROKI PORAZA. London, 7. decembra, j. Kot vzrok lepa poraza so navaja predvsem akcija <£&• sopisnih kraljev* lorda Rosathermererj* ln Beaverbrooka proti Baldwlnu, nadalje odpor Severne Anglije proti carinski politiki. VPLIV KA FRANCIJO, Tarif, 7. decembra, J. Na Quai d'Omyt» se Je nocoj Izjavilo, da se mora po dosedanjih izidih angleških volitev pričakovati, da stopi namesto Baldwinovega kabineta Lloyd Georgo. V parlamentarnih krogih se pričakuje kot posledica volite^ odstop Poincareja. "Kot njegova naslada!, ka se Imenujeta Barthou In Loucheur, kot zunanji minister pa senator de Ju> venel. IZNENADENJE V BEOGRADU. Beograd, 7. decembra, p. Vlado je no coj Iznenndila vest o volilnih rezultatih na Angleškem ter se bo bržkone o tem govorilo na jutrišnji t .ji. Razmero v Evro* pi nastajajo zelo resne ter je vsa naša situacija stavljena pred težko vprašanje. francozi financirajo rusktf Žetev. Pariz, 7. decembra, r. Tukajšnja bam ka Bauer & Marschall je sklenila s sov« jetsko vlado pogodbo glede finanslranja ruske žetve. Tudi mnogo druge franco« ske tvrdke so stopile v trgovske odno« šaje s sovjetsko vlado. gonja fašistov proti nadškofu dr. sedeju. Trst, 7. decembra, s. Oorlškt fašislj so se izrekli proti tamošnjemu slovenskemu nadškofu Sedcju in zahtevajo od vlade, da ga odpokliče. Inozemske borze 7. decembra: CURIII: New-York 573, London 25.03, Pariz 30.75, Milan 24.85, Praga 16.75, Budimpešta 0.0305, Bukarešta 2.95, Beograd 6.475, Sofija 4.82, Dunaj 0.008075. DUNAJ: Dorlie: Beograd 804 do 80», Berlin 14.70 do 15.30, Budimpešta 3.67 do 3.77, Bukarešta 861 do 363, London 809.300 do 310.300, Milan 8079 do 8091, New-York 70.935 do 71.185, Pariz 382'.'. do 3838, Praga 2075 do 2085, Sofija 528 do 532, Varšava 1.60 do 1.80, Curih 12.375 do 12.425; valute: dolarji 70.560 do 70.960, lire 3045 do 8065, dinarji 809 do 800; elekti (v tisočih aK): Hrvatska hipotekama 78, Hrvatska eskomptna 138, Sarajevska pivovarna 1550, Kranjska industrijska 2250, Gutmann 1430, Slaveks 640, Slavonija 158, šečerana Osijek 1550, Jugoslovenska 115, Trbovlje 747 do 749.9, Bankvereln 203, Ltinderbonk 845, Union-bank 352, 2lvnoslenska 920, Južna železnica 208, Alpine 690. PRAGA: Dunaj 4.58, Rim 149.75, Loj. don 150.50, New-Vork 3445, Beograd 39.05. BERLIN: (V milijonih): MIlan 181.545, Prntra 123.690. Pariz 223.440, Londou 18,254.250, New-Yorlc 4,1S9."00, Curit 730.170, Beograd 47.281. LONDON: New-York 485.55, Pariz 81.0C Berilu 19 bilijonov, Milan 100.7. NEW-YORK: Beograd 1)4, Londou 435.50, Pariz 534. Berlin 0,000.00(1.0022, Mi-lan 434, Curih 17.48, Praga 292, Dunaj 0.11.1. Budimpešta 0.53, Bukarešta 52.60, O nove&ih povodnjih na Slovenskem Značilna sa podnebje v slovenskih krajih je velika raznolikost vremena V posameznih letih, oziroma mesecih posameznih let. Letos n. pr. jo iinel november v Ljubljani ogromno množino 403 mm padavin, lani pa je dobil november le 80 mm moče. Ta množina je pa res že maksimalna za november, zakaj v dolgi vrsti let od 1. 1851. Be je le enkrat opazila v Ljubljani Se večja množina padavin, namreč lota J851. 498 mm. Nasprotno pa jo bilo pajmaflj padavin v novembru 1. 1881.. namreč le 10 mm, samo malo več, namreč 21 mm leta, 1899. Razlika med največjo in najmanjšo množino padavin znaša tedaj za november, ako ne upoštevamo v polni meri 1. 1851., ko opazovanjo ni bilo dovolj točno, do '400 ram, to je več nogo polovica one vsote padavin, ki je dobi u. pr. Beograd colo leto skupaj (619 mm). Letošnji november nam je dal tedaj dve tretjini one moče, ki jo dobi Beograd povprečno na leto. Ta izredna nepravilnost vremena v Sloveniji se odraža v pogostili povodnjih. Vendar so povodnji običajno združene s šc prav posebnimi pojavi, kakor je bila n. pr. zadnje dni obilna nmoHna snega, ki se jo nato vsled na?topivšega južnega vremena na hitro stopil, ln tudi v bližnji preteklosti so bile največje povodnji združene ^ sličnimi pojavi. Tako n. pr. se pri nas še vso splošno spominja veliko povodnji v letu 1895. «o potresu*. Tudi takrat je padlo v dneh od 2. do 10. marea nenavadno mnogo snega. In sicer 85-7 mm — ves čas brez dežja. Streho so se udirale pod težo snega: v časopisju ono dobe beremo, da to ie volk priklatil celo na — Golovec pr i Ljubljani. Toda sredi marca je nastopilo južno vreme, tako da so kmalu pričele vode naraščati. Vendar so je k sreči temperatura spočetka le mulo dvignila, tako da se jo sneg le .počasi topil. Toda po 20. so je močneje segrelo: 23. in 26. marca pa je vrh teira neprestano lilo (47 mm dežja), k::- ie povzročilo katastrofalne po-vodnji. Dne 26. In 27. marca je bilo ljubljansko Barje popolnoma pod vodo. Ljubljanica v Ljubljani se je dvignila 2-8 ni nad normnlo. Tudi Sava je bilno narasla, v Sloveniji kakor tudi pri Zagrebu. Se večja je bila povodenj 1. 188$. «o svetem Jožefu*, — pod tem imenom jo poznajo na kmetih. Tega lota toži feljton v »Slov. Narodu«, da sv. Gregor (12. marca) ni privedel pomladi, marveč da jo »prišel z zimsko kučmo čez obe ušesi.» Po sv. Gregorju se je obrnilo na bo^e, iužne sapo so raztopile snežno odejo. Ze 14. marca ne naznanjajo povodnji iz vsega Po-rlonavja in Pava je silno narasla ter pri Zagrebu stopi!.-' daleč čez bregove. Toda najhujše je prišlo. ko je med 14. in 17. marcem padlo 86 mm dežja, samo na 17. marea 69 mm! Nastalo so silne ponlave; ljubljansko Barje sc je nd 18. do 20. marca spremenilo v veliko jezero, v katerem so bile hiše večinoma do strehe v vodi. Sava je narasla v velikanski mori, tudi ob Donavi in Tisi so sledile silne povodnji. One dni sicer ni padlo obilo snega, od 7. do 17. marca ie bilo lo 128 mm padavin, toda v »Slov. Narodu« z dne 20. marca 1888 beremo, da je jug tiste dni stopil »velikanske plasti snega, ki jih je nakupičila letošnja zima«. Kolike so bile to snežne množine, seveda tii moči dognati s številkami. Toda marec onega leta izkazuje vsega le 221 mm, februar 88 in januar 22 mm padavin. Lahko tedaj precej za gotovo sklepamo, da je bilo za ono povodenj na razpolago precej manj padavin nego letos. Da je bilo Barje tako silno poplavljeno, je bil kriv posebno neki jez na Ljubljanici pri Vodmatu, zato so Barjani zelo eni}tg!čno zahtevali njega odstranitev. Izven Barja pa je bila poplava maniša nego letošnja. Pred letom 1888. je bila zadnja tako velika povodenj lota 1S62. — glasom časopisnih vesti. Izmed novejših naj se omeni povodenj v poletju leta 1908.. ko je .laiki v Ljubljani na Veliki Šmaren dne 35. avgusta kolosalna množina 12tnim dežja tekom 24 ur! Enakega prinvrn ne pozna ljubljanska meteorološka kronika ne preje ne pozneje: povzročil je seveda silne poplave. Sela ravnateljstva okro2. urada za zavarovanje delavcev V četrtek se Je vršila redna seja ravnateljstva OUZD s tako obsežnim dnevnim redom, da dokazuje potrebo pogostejših sej. Glede zgradbe na Miklošičevi cesti se je sklenilo, da se razpišejo instalacijska dela za centralno kurjavo in vodovod. Pri razpravi o sistemizaciji uradniških mest je bil sprejet predlog, izdelan od posebne komisije, po katerem se pri centrali v Ljubljani število oddelkov omeji na štiri. Začasno Je določenih 105 mest, ki pa se Imajo tekom enega leta skrčiti na 79. Pragmatično pa se sl-stemlzlra le 55 mest, dočim se ostala mesta zasedejo pogodbeno. S tem sklepom je storjen prvi korak k štcdnjl. Dolga debata se Je vnela glede reorganizacije poslovalnic. Predlog komisije jc bil, da se na podlagi po zakonu predvidene koncentracije uprave Izvede obsežna redukcija, lokalnim faktorjem pa se da večja možnost kontrole In sood-ločevanja. O. Cobal lz Zagorla pa le stavil predlog, naj se vse poslovanje prepusti uradnemu osebju poslovalnic, ki bl na ta način paralelno delovale v 20 okrožjih v Sloveniji. Jasno je, da bl s tem bila pomnožena le birokracija v poslovalnicah, kjer bl sc vtšIIo mnogo nepotrebnega dela, ki se skupaj ložje opravi. Predlog ima pač le namen, pomnožiti število stalnih uradnikov pri poslovalnicah. Debata se je zaključila s tem, da se ho — eksperimentiralo in se bo s poskusi v praksi ugotovilo, kaj je cenejše: predlog komisije ali predlog g. Cobala. Zdi se nam, da gotbvlm ljudem niso mar interesi zavoda In zavarovancev, ampak da jim gre predvsem za osebne interese nekvalificiranih uradnikov, ki so jim politično ali sicer prijetni. Jasno je, da jc vsak eksperiment čisto nepotrebno zavlačevanje. kajti vsakdo ve, da nam Je pri poslovalnicah pač treba strogo kontrole proti slmulantom in Informativnega poduka interesentov, ni pa nam treba, da bi se v dragih uradnih prostorih šopirilo mnogo dciinltivnih dragih uradnikov in pomožnih moči, ki so vrli tega politični agitatorji. Ako se hoče dckonccntrlrati ali fcderalizlrati, potem naj se raje vzpostavi stanje kakor je bilo pred vojsko. Po predlogu g. Cobala bl pa Interesenti pri ekspoziturah ne Imeli nobene besede, pač pa bl mrgolelo uradnikov na dvajsetih krajih. Predlog g. Cobala ie sploh po sedanjem zakonu pravzaprav nedopusten. Čudimo se poklicanim zastopnikom industrije, da so sedli na tako debelo naložen lim. S tem so pokazali, da za stvar nimajo pravega utnevanja in da zavlačujejo odločitev preko novega leta. Tam, kjer bi na podlagi dveletne Izkušnje morali biti že čisto jasni pojmi, ni treba nič več eksperimentirati. Zdi se nam nemogoče, da bl se smel ta eksperiment izpeljati, ter smo mnenja, da ie predsedstvo ravnateljstva OUZD prevzelo veliko odgovornost, da Jc sploh pripustilo glasovanje o takem nesmiselnem predlogu. Sploh je seja pokazala slabost dr. Go-Itje za vodstvo ravnateljstva. Med sejo Jo Je primahala nekakšna strokovna komisija, češ da hoče govoriti z ravnateljem. In res, mesto da bl predsednik odgovoril, da Ima ravnateljstvo sejo, ker sc bavi z važnimi vprašanji, ki so nujna, ie g. Golia pripustil v dvorano to strokovno komisijo In začel se je političen prepir. Resnost tozadevnega brbljanja je razvidna iz tega, da sc jc med drugim trdilo, da uprava okrožnega urada stane samo 9.4 odst. prispevkov, ko pa vrabci na strehah čivkajo, da stane v rcsnicl 20 do 25 odst. Predsednik OUZD g. Golia bo drugič, če bo to konveniralo gotovim intrigam, pač pustil sabotirati seje s tem, da bo v dvorano pozval vse one politične stranke, ki se boje za korito svojih Benjaminov. vah, Je gotovo 300.000 kmctsklfi. AH Vam to nič ne da misliti? Ali nI škoda trošltl sil? VI ne veste, koliko veselja pripravljate klerikalcem. Oče odpusti vodjem SKS, saj ne vedo, kaj delajo. + Clm večja je moč SLS, tem več davka plačujejo Slovenci. Susteršlčev »Ljudski tednik« prav krepko prijemlje klerikalce tudi radi davkov. Piše, da bomo plačali 6 milijard davka v Sloveniji zato, ker so zastopali od 18. marca dalje koristi Slovenije v narodni skupščini zastopniki SLS. Pred volitvami so obljubljali, da bodo davke odpravili, sedaj pa zatrjujejo, da bo plačala Slovenija več davkov, kot JI gre sorazmerno In kakor Jih zmore. Da tudi o avtonomiji šc nI nobenega govora, je jasno, zakaj, kako naj poslanci, ki nili pri navadnih Zakonih ,kakor Je državni proračun, ne morejo doseči nobenih ugodnosti za svoje volllce, izvojujejo izpremembo ustave, za kar je potrebna dvetretjinska večina. Demagogijo, ki jo je uganjala SLS pred volitvami, plačuje sedaj ljudstvo z milijardami. lz dokazov posl. Pušenjaka v »Slovencu« koliko plačujemo v Sloveniji davka, Je tudi razvidno, da plačuje Slovenija vsako leto več davkov. Citn bolj ie naraščala SLS In čim več mandatov je dobivala, tem več davkov je plačevala Slovenija. Iz tega sledi, da jc bila politika SLS popolnoma napačna, ker ni znala niti najmanj preprečiti naraščujočo davčno obremenitev Slovenije. Na drugi strani pa po zatrdilu poslancev SLS Slovenija Iz vplačanih davkov tudi nI tega pre jcla, kar potrebuje. To nas uči, da poslanci SLS niso Izpolnili svojih dolžnosti In da so dokazali samo svojo popolno politično nesposobnost. + Samo z vabili. Slovenska ljudska stranka Je sklicala za danes, ob 4. popoldne političen shod v Oor. Logatcu, kjer se vrše Jutri občinske volitve. Vabila so bila razposlana na zveste somišljenike s pripombo, da Imajo dostop samo proti vabilom, ki služIjo obenem kot legitimacija. Konštatlramo, da si gospodje ne upajo javno govoriti o komunalnih vprašanjih in da se bojijo ponoviti očitke, ki so Jih Izncsll v svojem »Domoljubu«. Seveda, kadar treba pod krinko Imunitete žaliti in krasti čast, so gospodje takoj na mestu, če pa treba za to dajati pred javnostjo odgovor, se skrijejo v zaprto prostore In zabavljajo samo pred povabljenimi pokornimi ovčicaml In napadajo poštenjake, kojim zabranljo pristop, da se ne morejo zagovarjati In braniti. Res lepa morala! Akademikom S V nedeljo, dne 9. decembra ob 12. tiri se vrši v zbornici tukajšnje univerze protestna skupščina celokupne akademske omladine na univerzi v Ljubljani proti nastopu beograjsko policije, ki .je dne 25. novembra t. 1. s puškinimi kopiti in potegnjenimi sabljami batinala in pretepala beograjsko akademsko omladino in ji z rasedbo univerze zabraniH vstop n i univerzo, kamor se je hotela zateči pred nečuvenim postopanjem beograjske žandarmerijs. Obravnavalo se bo tudi kr?"rtje avtonomijo zagrebške univerze, kjor jc n priliki volitev v lugoslov. podporno ilrtlštvo ndria poi?< ij,i nn univerzo. Akademiki! Udeležite se prnl^no skupščine polnoStevlIno, da n« la način branite avtonomijo naSih univerz! Meddruštvenl odbor. Politične bele2he + Iz tajništva JDS. Danes v soboto se vrši ustanovni občni zbor k. o. JDS v Dolenji vasi pri Ribnici, kjer poroča g. dr. Rape lz Ljubljane. Jutri v nedeljo se vrši sestanek k. o. JDS v Izlakah nad Zagorjem ob Savi, kjer poroča g. dr. Rape. Tekom tega meseca se vrše še naslednji sestanki: Zaupni sestanek v Dobu pri Domžalah, dne 13. t m. ob 7. zvečer v gostilni pri Matlčlču. 15. t. m. ob 6. v Domžalah pri Slokarjtt, 16. t. m. pa v Št. Vidu pri Domžalah ob 3. popoldne pri Rusu. Povsod poroča g. dr. Ivo Potokar. 16. t. m. se vrši dalie sestanek somišljenikov v Trzinu ob 3. popoldne. Kot govornik iz centralo poroča g. Ivo Berščak. V Dragatnšu se vrši Istega dne javen shod po glavni maši. 19. t. ni. se pa vrši ustanovni občni zbor k. o. JDS v Planini j pri Rakeku. Poroča g. dr. Rape iz Ljub-I ljane. i + SKS in napredni blok. »Kmetijski i list« se strinja s »Slovencem«. Zadnjič i ic zavpil, naj sc ga že pusti v miru z tia-, Mednim blokom, in »Slovenec« je bil za-I dovoljen. Tudi SLS jc zoper napredni j blok In cel teden se kar peni proti tej ideji. Članek za člankom proti napredni i koncentraciji sc vali iz klerikalnih topov, j Topot sta »Kmetijski list« ln »Slovenec« i složna, »Kmetijski list« veselo ponavlja I besede »Siovenca->. Ubogi naši prijatelji od SKS, kako jim je slepa strast zmešala glavo. Ali nc čutijo,, če ne morejo več hladno misliti, da to nc more bit! dobro, kar v tej stvari želi SLS. Cel Kmetijski list» je poln grdili napadov zoper demokrate. Seveda ima SLS patent na kmete. Med 350.000 glasovi, ki Jih je dobila demokratska stranka pri zadnjih volit- Po svetu - Rimski koncil 1926. Kakor javljajo rimski listi, bo papež v konzlstorlju dne 20. t. m. imenoval nekoliko novih kardinalov ter bo napovedal »sveto le-to«, ki naj se prične 24. septembra 1924. Papež bo ob tej priliki spregovoril tudi o velikem dogodku: o vatikanskem koncilu, ki se bo vršil leta 1926. v Rimu. Koncilu se pripisuje velik političen pomen, ker se bo baje izpremenila vatikanska konstitucija. Koncil bo razpravljal o rimskem vprašanju. — Uradniške plače v zlatu hoče uvesti nemška vlada, ki sc pogaja glede višine plač z uradniškimi organizacijami. Vlada Je izdelala predlog, po katerem bi dobili uradniki približno CO odst. predvojnih plač; za ministre je predvidena letna plača 13.500 zlatih mark, za državnega kancelarja 15.000. Sporf 10-LETNICA KOLESARSKE »ILIRIJE«. Klub kolesarjev In motocikllstov Ilirija v Ljubljani slavi danes desetletnico svojega obstoja. Smo že precej navajeni na razne jubileje In obletnice, da večkrat prezremo tak za dotlčni klub gotovo važen dogodek. Toda v razvoju našega mladega športa ne smerno iti mimo jubilejev naših športnih društev, ker vemo, da so ravno ta društva orala ledino na športnem polju. Med te klube spada tudi naša kolesarska Ilirija. Težki so bili začetki njenega delovanja, toda danes lahko s ponosom gleda na svoie uspehe, ki Jih je Izvojevala v zelo neugodnih razmerah. Se danes, ko uživa šport v vseh drugih državah 4ned občinstvom In tudi med drugimi člnltelj! vso mogočo podporo In upoštevanje, se morajo naši športni klubi boriti vsled nezanlinanja In skoraj neverjetnega podcenjevanja športnega gibanja med širšo publiko z velikanskimi tcžkočaml, da delujejo za svoj idealni cilj — telesno in moralno vzgojo naše mladine. Vse to moramo upoštevati, ako hočemo pravilno oceniti desetletno delovanje kolesarske Ilirije. Velike so zasluge, ki si jih je ta klub stekel v svojem desetletnem delovanju za slovenski kolesarski šport. Vzgojil nam je mnogo odličnih dirkačev, ki so vedno z velikim uspehom zastopali slovenski kolesarski šport doma tn v tujini. Deloval je v pravem športnem duhu v onem pravcu, kt nam ga kaže stari Izrek »Mcns sana in corpore sa-no». Tudi ml čestitamo Jubilantu k njegovi proslavi ter mu želimo tnnogo uspehov v njegovem nadaljnem delovanju. •' Ostavka predsednika JNS. Predsednik Jugoslovanskega nogometnega save-za dr. Makslmlljan Pctanjck Je, kakor poroča zagrebški »Hrvat«, podal zaradi nesoglasij v odboru ostavko na svoje predsedniško mesto. Do glavne skupščine bo vodil posle predsednika g. VelJko Ugrinič. Kino Gledališče Ljubljanska dramn. Sobota, 8.: ob 15.: »Danes bomo tiči«. Nedelja, 9. ob 15.: »Kar hočete«. Ljudska predstava«. Ob 20.: »Osma žena«. Izv. Pondeljek, 10.: »Osma že na«. B. Ljubljanska opera. Sobota, 8.: »Mlgnon«. Ljudska predstava. Nedelja, 9.: »Gosposvetski sen«. Izv. Mariborsko gledališče. Sobota, 8.: «La Bohemc«. Izv. Nedelja, 9.: ob 15.: «Hasanaglnica». Izv. Ob 20.: »Umetniška kri». Izv, Celjsko gledališče. Nedelia, 9.: »Prinček«. Izv. Torek, 11.: »Školjka«. B. Gostujeta gospe Juvanova in Saričeva lz Ljubljane. Marijonetno gledališče v Ljubljani. Nedelja, 9. ob 15. In 18.: »Čarobne gosli» * Uprava narodnega gledališča v LJubljani opozarja p. n. abonente na uradniške izkaznice, da poravnajo svoj 4. obrok najkasneje do dne 12. doc., da so izognejo nepotrebnim opominjevalnlm stroškom. Marijonetno gledališče v Ljubljani (Mestni dom). Jutri, v nedeljo uprizori marijonetno gledališče »Čarobne gosli«, pravljično igro v 4 dejanjih z godbo, petjem in plesom. Igro je spisal lutkovni klasik Pocci, ki jo pisal sploh najboljšo igro za lutke; »Čarobne gosli« je Igralo marijonetno gledališče ob svoji ustanovitvi kot otvoritveno predstavo, pa jih jo sedaj na novo naštudiralo in izpopolnilo tor vzelo v letošnji repertoar žo z.v tegadolj, ker hoče baS s to Igro proslaviti bližnji jubilej stote predstavo. Danos je gledališče zaprto. Libreto opere «Gosposvetskl sen». Pravkar je Izšel 14. zvezek Zbirke opernih in operetnih tekstov in sicer: »Go-sposvotski sen«, čigar premiera bo v soboto v Ljubljani. 46 strani, cena 4 Din. Libreti so dobl/ajo pri založnici v Zvezni tiskarni v Ljubljani (NVollova ulica 1). V razprodaji so tudi v knjigarnah, pri blagajni v operi in pri opornih bilic-teriih. «Pro samo Alojz P. radi lahke telesne poškoi be, in sicer na 50 dinarjev alobe ali' . ur zanora. •priloga ^Tutrv* ŠL 28 T, dne 8. decembra 1098» Kulturni pregled Med revijami Zagrel.5k» »NOVA EVROPA« je polotila tvoj zadujl (16.) tvezek od 81. novembra vpraSanju našega veterinarstva ln je a tem storila velekoristno uslugo ne le veterinarjem, ampak tudi jiršemu občinstvu, v kolikor to ne podcenjuje pomena veterinarstva pri nas, kl smo država pridelkov zemlje in živino reje. Stališče revijo, oziroma uredništva io veterinarskega problema pojasnjuje v uvodnem člančiču L.; dalje slede Stanki ln razprave: 0 razvitku veterinarstva (fr. I. Zavrdnik), Sta je civilna uprava v veterinarskem smislu (A. VukoviS), O organizaciji l zadačl veterinarstva u voj-sci (L. Bo s nič), Veterinarske Skole i fakulteti (P. M. Gjurič), Veterinarstvo I narodno gospodarstvo (F. Korošec), Veterinar i stotue zoroze (St. Plasaj), Beležka. Zvezek je IzSel s prav primernim geslom nemškega pisatelja Eichbauma (Povest jedno etruke jeste upravo pojest ljudi, ko ji au je obradjivaii*. e.Jugoslavenska Njiva« objavlja ▼ uvodniku besedo dr. Dr. Prohasko o ,Vojuovi<5ovem najnovejšem delu »Maška-rato ispod kuplja*. Sledi Rolo Lovrlč s dvema pesmima, Zofka Kvedrova z eno skico, Branko MaSič z nadaljevanjem razprave »Aveti zla*. Dr. St. Frank poroča <0 ženskom kriminalitctu>, Milan Uarjanovid pa o Nazoru kot nacijoual-nom pesniku. Listek obsega zapiske o umetnosti, znanosti, politiki, prosvetl, gospodarstvu in drugih panogah. Bogat je po svoji miogoBtranosti. Fred nami leži 10. Številka »SAVRE-J1ENIKA'*. Otvarja jo znani novelist In romancijer Dinko šimunovič z novelo ♦Jakov Dosnioa i golubovl», Drag. M. Domjanič, nežni kajkavski Urik priob-čuje pesem »Balada*, Nlkola Polič »Noč žalijo biSe», Josip Kosor »Žetelao*, Stanislav Simič »Odlazak«, Slavko Batu-JiS poroča o Nemčiji, Miroslav Krleža nadaljuje novelo , Ravnikovega »Vasovalca*, škor jančevo »Vizijo* ter Lajovlčovo »Svetlo noč* ln »Pesem starca*. — Druga točka obsega Brahmsovo pesom »Sam na polju*, Mahlerjcvo »Odmrl sem za svet*, znamenito L0wojo balado »Pevec Tom*, Schubortovega »Atlasa* in slavno znano Wolforo »Lovec podgan*. Pri tretjem nastopu poje dr. Rigo 8traussovo »Ljubezen*, Frankov »Nokturno*, Debussjje- vo »Mandolino* ler »Podoknieo* tn »Vojvoda* Iz Mussorgskljevih »Smrtnih plesov*. Točke so telo skrbno izbrane ter tvorijo interesantno varijacljo. Na klavirju spremlja povca prof. Janko Ravnik, kl jo znan kot oden najboljših naSih klavirskih spremljevalcev. Pričakujemo, 49 glav; od tega 238 Iz Jugoslavije. Cene v glavnem ne-sprcmcnlene. — Svinje: Dogon 144 komadov. Notirale so za kg žive teže v tisočih aK: debele svinje 27 — 29.4, me-snatc sviujc 25 — 27. atrijski rudarski zakon, osnutek ne pozna. V nadaljnjem govori o dolžnostih in medsebojnih odnošajih rudarskih podjetnikov, o njihovem razmerju do uslužbon-cev ln delavcev, v posobnom poglavju ima določbe o rudarskoobratskih blagajnah in h konou o kaznih in prehodnih odredbah. Izredno važne so določbe 10. poglavja o plačevanju regalnih davkov. Regal-til davek 400 Din ta Izslednl prostor 400 ha in 600 Din za rudno poljo 100 ha bi sicer šo ne bil tako težak, četudi bi obvezaoca znatno obremenil. Občutno pa bo rudarsko Industrijo zadela določba člena 168. Po tej bo rudarska oblast ugotovila, čo celokupna vsota državnih davkov ln pribitkov, kl jih ima plačati po občih davčnih predpblh rudarsko podjetje, znese 8 odst kosmate vrednosti rudarskih proizvodov. Ce toliko ne znese, bo dotično podjetje po ukazu ministrstva za šumo in rude moralo doplačati diferenco, pa naj so rudarski proizvodi prodani ali porabljeni kakorkoli bodisi v surovem (ruda) ali predelanem stanju. Le v izjemnih primerih dovoljuje oprostitev od tega davka na proizvodnjo minister za šume in rude po s rojem preudarku. Za udeležbo Inozemskega kapitala posebno važne posledice bo imela nadaljnja določba, da so dolžni obdelovalci rudnikov po proteku 60 let trajanja prava obdelovanja odstopiti državi 25-odstotni delež svojega rudniškega premoženja. Če je lastnik akcijska družba, bo morala v tem primeru odstopiti državi brezplačno 26 odst. svojega kapitala v polno vplačanih akcijah na ta način, da se pri vsakem povečanju kapitala ima odstopiti državi brezplačuo 25 odst. V jioglavju o nadzoru rudarskih oblasti ee daje tem tudi pravica vpogleda v rudarske računske knjige, kar pomeni omogočenjo vpogleda v trgovske tajnosti zasebnih rudniških podjetnikov od strani njihovega konkurenta — države kot rudarske podjetnice. Kolikor nam je znano, Je mišljenje naSih gledo rudarskega zakona Interesira-nih krogov v splošnem to, da je osnutek novega zakona potreben Izdatne iz-premembo in izpopolnitve, preden bo odgovarjal potrebam naSo rudarske industrije in načelom modorno rudarsko zakonodaje Tržna poročila Novosadska blagovna borza (7. t. m.) ['seniča: baška, 79 — 80 kg, 2 odst. 3 vagoni 330 — 340. Ječmen: baški, 13co-grad, 1 vagon 230. Turščica: za december, 1 vagon 230; za Icbruar-marc, 2 vagona 235; za tebruar-maj, tOO odst. kasa, 4 vagoni 215 — 217.5; ra marc-april, duplikat kasa, 24 vagonov 252 — 255; marc april, 5 odst. kasa, 5 vagonov 255; april-maj, 10 vagonov 255 — 257.5; januar-lebruar, duplikat kasa, 6 vagonov 242.5; sremska, stara, 1 vagon 235. Fižol: beli, baški, 5 vagonov 560; srcmskl, 1 vagon = Preureditev določevanja deviznih tečajev. Zagrebški borzni svet je na svoji seji sklonil, da se od 16. dec. spremeni dosedanja praksa določevanja deviznih točJijev in bo komisija Izračunavala matematično sredino napravljenih zaključkov vsake posamezne devize ln na tej sredini odrejovala tečaje denarja in blaga v napetosti 1 točke pri Nevvj-orku, 2 pri Bukarešti in Budimpešti, 2.5 pri Pragi, 8 pri Italiji in Londonu, 10 pri Curihu In 20 pri Dunaju in Amsterdamu. — Omejitev prometa na progi Ojev-gjellja-Solun. Prometno ministrstvo ja ukinilo »prejemanje tovornega blaga ta vsa postajo otl Gjevgjelije do Soluna, in aicor zaradi tega, ker b« nahaja n» postajah okrog 9000 rieiztovorjenih vagonov. — Ureditev pomorsko • trgovinskega brodarstva. V brodarskem oddelenju prometnega ministrstva »e jo pričela konferenca za nrediter in pospeševanj« pomorsko - trgovinskega brodarstva. Na tej konfcrencl eo zastopana veo pomorske družbe ln Savez pomoraca. Na dnov-nem redu jo 1.) pretres zakonskega načrta o pospošovanju pomorsko-trgovin-skega brodarstva; 2.) delovna pogodba; 3.) vprašanje prodajo brodov. Najprej jo prišla v razpravo prva točki. Zakonski načrt jo izdelan v brodarskem oddelenju prometnega ministrstva. Njegova tendenca je podpiranje našega brodarstva in dajanje nagrad za gradnjo novih brodov v svrho obnovo in povečanja našo trgovinske flotilj«. ra Pravilnik zakona o taksah In pristojbinah. V finančnem ministrstvu se j« osnovala komisija, kateri jo poverjeno, da Izdela nov pravilnik zakona o taksah In pristojbinah. Komisiji na čelu jo direktor posrednih davkov g. Roblček. 1=3 V trgovlnakl register »o se vpisal« nastopno tvrdke: «§umog:ad», d. z o. z. losna industrija in ni.hrska podjetja «1 Gradaru; BrtUlor & Co, tak'-povanj« in prodajanje stavbnega materiala, izde-iova.ijo stavbnih načrtov Itd. v Ljubljani; »Danica. Majzelj & RjjSelJ, trgovina x manufakturnim In gi'nruilj*kim hladom, usnjom in usnjenimi izdelki ▼ Ljn-i ljanl. = NaS uvoz lz Bolgarske je znašal » Mu 1922. po bolgarskih podatkih 2fl.7C9.417 kg t skupil vrednosti tsoM M^.SPl levor. = Popravek nemške marke Nemška marka se jo zadnjo dni nekaj poprav' a. Trdi se, da so k temu pripomogli dobti izgledi za utrditev novo M.tr.tovo vlade in pa zadnje Izjavo Frtncilo, Iz katerih so razbere pripravljenost Francije, da ea problem reparacij doved« do rešanja. SIcer pa na trajno ln izdatno zboijfanje marke So gotovo ni misliti. =: Obtok bankovccv v Avstriji se ja povečal po izkazu 80. novembra z\ 271 milijard na P577 milijard aK. = Otrlnska povišanja v Poljaki, t dre 4. decembra so jo carinski multipli-c kator v Poljski ponovno povišal in znaša olajšana carina 600.000, a carina za normalno tovore 795.000-kratnik. Po odločitvi tarifno komisije poljskega železniškega urada so bo s 1. januarjem 1924. vršila določitev tarifnih postavk v zla-lh frankih. To postavko so bodo pove čalo do polovico predvojnih tarif. Čmrli fz zbirke «P r i s m u k» švedskega humorista Hasse ZotterstrOma. Igralec, znani komik, se je vrnil z letovišča. Sedi na verandi Granda in pripoveduje storijo o čmrlju. To je njegova letošnja Ietovižčna storija. Mož se pošteno trudi, da to svojo povest lepo in učinkovito oblikuje. Pripoveduje živahno, zanimivo, s kratkimi, naglimi kretnjami svoje »ozke, gojene roke*, in z izrazito mimiko. Ko pride do čmrija, posnema tudi njegov brenčeči glas, — zum-zum-zum — ln ko postaja drama prav napeta, pripo-, veclač vstane in z energičnimi kret-, njami ilustrira borbo nesrečne žrtve. Ko pride do glavne točke, do poente, , naenkrat sredi zaleta otrpne in ob-, stoji zraven kakor sveča, z zmotenimi očmi strmi pred se in naenkrat se pre-I lomi v sredi, kakor tiož, ki ga zapre?, tor se sunkoma sesede na stolico. Uspeh je vedno gorostasen. Storija je j pa ta-Ie, in pripovedač garantira, da o io resnična: t LetoSnje poletje sem imel svoje letovanje na otočiču sredi morja. Stario- 0 val sem v penzijonatu. Tam se je tudi 1 pripetila ona reč s čmrljem. V hiši nas i ta bilo dokaj gostov, vsi prav čedni , ljudje. Letošnje poletje je tudi bilo lj Prav toplo, celo nekoliko suho, toda 'o je bolj agrarna zadeva. V takSnih suhih poletjih se fmrlji zrede, postali oejo debeli in kosmati, eo pa še vedno M-av gibčni. V penzijonatu je stanovala tndi da-n|a, ki je bila že preko srpana. Nl mi t'ila no godu. Ze samo njena odsot- nost me je vznemirjala. O da, to se večkrat zgodi. Izkratka, bila mi je v pravcato napoto; nazadnje so se ti moji občutki spremenili že v neke vrste sovraštvo, ko je dama nekoč opoldne polila anehovis z gosto rujavo obaro na moje lepe bele nove flanelaste hlače. Gotovo nalašč! Vso noč sem valil maščevanje. Tako se je godilo vsem velikim možem, katerim je kdo polil bele flanelaste hlače z »zosom«. Prihodnje jutro sem Bel naravnost v hlev. Mnogo krotke živali je tu; mahale so z repi in greble s kopiti. Hlapec pa je hodil sem in tja z lopato in je po-kladat dobrim iivalieam. Bil je resen možakar in me je prijazno pozdravil ter mi voščil »Dobro jutro!* Jaz pa: »No, Karisson, kako js kaj danes?* Slišal sem namreč, da je bil mož do pred kratkim v mestu. »Hvala, prav dobro!* mi odgovori, jaz pa kar nadaljujem: »Cujto, Karisson, ali ml lahko ujamete čmrija?« »Živega?* »Da, in zaprtega v škatljici za vžigalice!« »No, pa pridite še nocoj ponj!« pravi Karisson in nadaljnje svoje delo. Zvečer sem se res oglasil pri Karls-sonu. Bil je topel, miren julijski večer, morje jo bilo mirno ln gladko, veverice so veselo poskakovale od vejo do veje, in tako dalje. «No, Karisson, imate li čmrija?« ga vprašam. »Imam, imam,* mi potrdi, »v škat-1 Ji je, kakor ste naročili.« t Je li debel ln kosmat?». »Najbolj debel ln kosmat, kar sem jih videl od 1892. dalje, pa je poletje takrat bilo tudi bolj toplo, ko letošnje. Cmrlj, ki sem ga videl 1, 1892., »e jo tako zaletel v kobilo, da jo postala štatljiva. Tega čmrija tu pa sem zasledoval že od pomiadL Stara znanca sva že, in prav nerad so ločim od njega.* »Koliko stane?* ga vprašam. »Najvišja cena še nl določena,* pravi Karisson. »No, pa reciva 1 K 50 Ore švedske veljave!* »Je li privezan?* vprašam. »Ne, privezan pa ni, toda davi sem puhnil vanj nekaj tobaka, tako da jc še ves zmešan.* Vzel sem škatljico, Katlssonn stm plačal 1 K 50 0 in odšel. Karisson jc še dolgo stal na pragu hleva in gledal za menoj. Zdi se mi, da je enkrat tudi zmajal z glavo, in bil som mnenja, da so je prav težko ločil od lepega, debelega, kosmatega čmrija, svojega starega znanca. Šel sem v svojo sobo. Okno le bilo odprto, zrak miren in negiben. Vzel som škatljico iz žepa ln vpičil par luknjic vanjo, da bo živalica lahko dihar ia. Potem sem legel spat. DrugI dan je bil lep, solnčen ln topel. Toplomer je kazal nad 30" in vsi gostjo penzijonata so ee po sajtrkn odpravili v kopel. Le jaz sera ostal sam. sam s svojim čmrljeni. Vzel eom škatljico, jo nekoliko odprl iu pogledal. Cmrlj je živel, škrabljal po škat-Ijici in godrnjal z globokim basom: »Zutu, zum, zum, zum . . potem se je naredilo poldne. Kar se j" takrat zgodilo, teira ne bom uikdar pozabil! Pri majhnih mizicah so sedele vte notabilitete. Tu otmena go«pa konzulova s svojima hčerkama, tani ug'.edni revizor s soprogo in sinom, lil je flir-1 tal z gospodično Nilssonovo; ta je imela nohte, kakor rojena manikura. Tam jo seveda tudi moja koklja, tista z anehovisom in zosom na mojih hlačah. Šla je skozi vso dvorano, da el vzamo krožnik kali. Tega trenutka sem pričakoval. Stal som polog nje. Sodaj mi jo navidez padla servijeta na tla, pobral sem jo, istočasno sem pa čmrija spustil pod njeno krilo. To vse je šlo tako naglo, kakor pri motorju, ki se naglo prižge, čo jo dober. Prešel je hipec, potem pa je krik groze rezko presekal zrak. Baba je stala z rokama ravno dvignjenima v vis, kakor grška svečenica, čmrtj ,!_e godrnjal zum-zum-zum, splošna panika je izbruhnila, zum-zum-zum, vsi to od miz poskočili na noge, zum-zum-zum, vse jo vpilo in vsakdo je hotel prevplti soseda. Vse jc prevpila iirtev, ki se je drla s cvilečim sopranom: »Jaz imam živalicol; Jaaz iiimaaam žiivaaaliicoooH Revizor, ki je Ze prod leti doživel brodolom, je poskočil na stolico ln grmeče zapovedal: »Mir, mir! vodite ženske in deco ven!* Zum-zum-zum... Cand. piiil je odpeljal na pol nezavestno gospo konzulovo in jej odpenjal modere, gospodična Nilsson jo pa vrlščala: »Hiiuu! Gotovo jo gad! Gotovo je tisti, ki sem pa videla v nedeljo pred osem dnevi! Bil je Etraaašen!* Zum-zum-zum-zum zum! »Vedro vode nolHtf nank>!» sem se drl tudi jaz. »Vedro vode! To po mlrja!* Cmrlj jo zfilil, dama jo pa pričela sedaj prestopati po sobi s"m in tja. šo dokaj naglo pa drobno. Izgledalo jr. kakor modemi plesi. Potem je š« zavriščala: »Čutim žival, čutim žival!* Naenkrat pa so je ustavila in otrpla, kakor kip. Cmrlj je utihnil. Njeno oči pa so se odprlo, dobile so začuden, vprafajoč izraz, nazadnje je globoko zavzdihnila in se — rompompom -prevrnila vznak. »Ajmoht.* Odšel sem ven na verando. Pred menoj so je širil zaliv, veden in sinji. Zapalil sem si dišečo smodko in užival molk prirode. Samoten mož je pri-štorkljal po stopnicah. V roki je nesel »Ckarnic*. Bi! jo hlapec Karisson. Obstal jo tik pred menoj in me vprašal tako na glas, da so jo razločno razumelo v sleherni kot cele hiše: »Tu vavn prinašam šo enega čmrija, ta pa stane 3 K, ker jo šc enkrat večji, kakor včerajšnji.* — — Naslednjo noč sein spal v kopali šču ob vodi in takoj zarana sem sr odpeljal v mesto. Šo ko se je parnik žo premikal, jo hlapec stal na mosti-3u in vpil za menoj: »Tak reciva 2 K 50 o, to je zadnja cena, in s škatljo! Vse skupaj! Ta cena pa že ni pretirana!:' — Ko je igrajeo dovrši! svojo povest in so prelomljen zgrudil, ga vpraša nekdo izmed poslušalcev: »Kako pit je bilo z damo?* krznom ali pa so celi Iz krzna, podvlaka je prvovrstna. Vezenino so visele na tem nem dnu, cvetne, često egipčanske (šc vedno Tutankhamenl). Kdaj bo Ljubljana Imela svojega Pol-reta? Kdaj bo ta imel dovolj primerili publike? Llubljanskc ljubeznive gospo dlčne, takrat bomo že kdo ve kje! Vani-tas vanltatum! In vendar je res, predne se prepričaš, kako lepa Je slečena, mo. raš videti, kako je lepa oblečena! Vani. tas vanltatum, — In vendar je to na svetu najlepše In najgloblje, kar Izgleda, da je najbolj nlčevo. Brlllat-Savatin ic bil Francoz, Poiret je frančoz, NInon dt Lcnclos Francozinja. Ta narod Je velik 1'oincare je borec, Poiret Je zmagalcc. X Kaj Jo papež darova! španskemu kralju. Španskemu kralju Alfonzu je da-roval papež umetniško Izdelan mozaik, kl predstavlja sv. Petra v ječi ko se nu prikaže angel. Mozaik Je nad en metci visok In vdelan v dragocen okvir s pa-peškim grbom. Španski kraljici pa je p.'-pcž poklonil kip Matere božje. Papež j; tndl Izrazil željo, da b! se njegovi darovi postavili v najbližjo okolico kralja In kraljice, tako, da bi suverena imela vedm pred očmi papeževo protektorstvo nac njlma. X 13 krat poročena; seveda v Anic. rikl. Oospa Luforgc iz St. Loulsa je dosegla rekord v možitvah. Pred kratkin se Je namreč poročila trinajstič. Nosila je že priimke: Walkci, Trn.\ler, Bntsclier Crovv, Whitney, Barnes, Porter, Llller Swanson, petem zopet Lllley, Yates Brovvn In sedal se piše Laforge. Ker jt komaj 43 let stara nI Izključeno, da s? omoži še kdaj. Iz življenja in sveta Zagrebška senzacija , Proces Paskjcvlč-Thierry se nadaljuje. fv'aval občinstva na sodno dvorano je velikanski. Za vstopnice se jo priglasilo že bad 15 tisoč ljudi, od katerih pa je bil firipuščon v dvorano le majhen odstotek, z prvotno senzacionalne razpravo je hastala prava študijska obravnava, kl nl-nui nu sebi nič efektivnega. Upoštevajo Se samo notranji motivi, zunanja navlaka te izključuje. Med poslušalstvom zavzemajo tulvcč Jncsta filantropl in pedagogi, katerim jo fcjikrat dana prilika, da tia konkretnem Slučaju študirajo razmere v današnji iiiužbi. Kriminalisti iu pedagogi zasledujejo obravnavo posebno s stališča pokvar jcnostl današnje družbe. Zelo značilne so i tem oziru besede nekega poklicnega fi-lantropa, ki ic dejal: «Prišll smo sem, jia vidimo iu slišimo, kako daleč .ie današnja družba zabredla po krivdi nuplh-Ujenosti in lenobe*. Sedmi lu osmi dan razprave nista prl-Bcsla nič nepričakovanega. Zaslišane so bile razne priče, povečini detektivi ln policijski uslužbenci. Agent Oraber, katere-luu je bilo poverjeno izsledovanje Paskl-(eviča, je iskal obtoženca ua stanovanju, pa ga ni našel. Takrat pa policija še ni zasledovala Paskijevlča radi umora, tem več radi osumljenega tihotapstva. Kmalu pozneje pa je začel glede umora leteti sum na obtoženca, kl se jc umcl pri prvem zaslišanju tako spretno iu rafinirano izgovarjati In vesti, da ga je celo sam policijski komisar smatral za nedolžnega pri tei zadevi. Sele pozneje je Paskljevič začel priznavati, a tudi potem nI ostal dosleden, marveč Je večkrat menja! svoje Izpovedbe. Sprva Jc trdi!, da pozna samo Jcličlča In da mu le Kanajet nepoznan. Ko so mu povedali, da sta Jellčlč in Kanajet umorjena, se je začudil, rekoč: «Kaj pravite! Jellčlč tn Kanajet umorjena!?« Zato je policija Paskljovlča na povelje šefa kriminalnega oddelka Izpustila. Policijski agent Matljašlč Izpove, kako so našli umorjence. Nn mesto zločina Jih jc vodil Paskljevič. Detektivskega nadzornika R!maya je Paskljevlčev oče že pred petimi ali šestimi leti pozval k sebi, ker je sin doma kradel kakor sraka. Ukradene predmete je prodajal, denar pa zapravljal. Družil se je mnogo z nekim Mlletiicm, kl Je ž njim vred Izmikal sre-brnino ln zhtnlno. Paskljevič je bil že takrat očividno zakrknjena natura. Ne da bi zinil besedico, je gledal v detektiva ln mršil sveje obrvi. 11. maja je priča na Paskljevlčevem stanovanju izvršil hišno preiskavo. Našel je okrvavljena čevlje, nogavice ln srajce. To mu je zadostovalo, da nI več dvomil, kdo je morilec. Detektiv Haslaucr je prišel na stanovanje k TIiierryju, kl pa Je ob polu devetih zjutraj še spal. Pozval ga Je s seboj ua redarstvo, čemur se Thierry nI čudil, ker ie znal, da je Paskljevič nekaj storil. Priča Kokotovlč pa Izpove o Thlcr ryju, da ga je usodnega dne srečal dvakrat pod večer, In sicer prvič nekaj pred šesto, drugič pa okolu pol sedme ure. Thicrry jc bil v družbi mlade dame. Nikoli nI Intel pri sebi mnogo denarja. Rad le govoril o konjih, lovu, plavanju In športu. Poscbuo všeč so mu bila dekleta. ftpovedbe Kokotovlča so Izredno važne, ker Je t njimi doprinešen alibi za Thlerryja. Poiret Trdnejši je ko kralji. Živi v prošlostl, sedanjosti, bodočnosti. Bil Je slaven že pred vojno. Rekli so mu, da je kralj mode. Vse nemške debe-luške so ga častile, vse so kupovale njegove umetniške toalete. Ah, prirojene Irancoske Sarine ln vitke linije niso mogle kupiti. Ostal je slaven med vojno. Paul Poiret (Izg. Pol Poarč) jc lastnik enega največjih pariških modnih zavodov, ln v nJem se Izdelujejo modeli za ves svet. Leta 1918 ie pridrvela Amerika, plesala okrog nJega In ga molila. Vse Dalsy In Molli in Ivy ravno tako, kakor vse Margot, Clcclo, Plfi in Frouirou, vse angleške vojvodlnje, španske markize, italijanske slgnore vseli rangov, ameriške milijar-derke ln prijateljice francosko belgijskih bankirjev. Danes je Poiret praktični zastopnik Zveze narodov, vidni člen, ki veže kulturni svet. Nastopil je potovanje po srednji Evropi. Bil je na Dunaju, v Peštl, te dni Je v Pragi. Morda ga kaj piči In bo prišel v Beograd. Tudi v Ljubljano? Bog varuj, premalo Imamo bankirjev, a preveč lepotic, kl bi si želele »enkrat, vsaj enkrat* garderobo Poiretovo. Izkazalo bi se pri tej priliki, da na svetu nI mnogo lepših, kakor so Slovenke, če Imajo priliko, da Jih obleče Poiret. Pompozno naznanjen, Je koncem novembra nastopil Polrpt s svojim razkazovanjem v dunajskih Kammcrsplele. Ta krojač Ima zares format. ZdolnJI konec Rotenturmstrasse je bil poln avtomobl- Vsled prevzema trgovino reklamna prodaja oblačilnega blaga flanele, zefirji, žensko in mož ko volneno blago, barhenti, tiskanice, sukno in vsa druga manufaktura. Specljaloa zaloga belega blaga, platna, Sifona, kotenine, -posteljnine ln vseh podlog za krojače ln šivilje. Zimsko blago, kakor barhenti, snkno za zimske suknje in ženske plašče o radi pozne sezije po izredno znižanih cenah. Veliko ostankov po rsaki sprejemljivi coni. HaJnltJ« oenel Prepričajte ■•! Manufaktura KODRIG & POTOKAR prej« LAV. Vokafi (Herman) pri Zmajskem mostu, ozadje nekdanje Alahrore hiše za vodo. Dapila za EJcsžičs! 6587 Prodaja živili rib v Ljubljani. Ivana FlorjanfiiS. na Vodnikovem trgu, ima od 10. decembra nadalje stalno v zalogi veliko množino živih rib vseh vrst po najnižjih cenah. Razprodaja se vrši dnevno dopoldne na Vodnikovem trgu ali na zahtevo ob vsakem času direktno iz basenov. Naročila v vsaki množini za vse kraje Slovenije se promptno izvršujejo v zabojčkih, pakovane z ledom, kjer ostanejo absolutno sveže, ali v aparatih z vodo, v katerih dospejo žive na lice mesta. 6590 Diujačina vseh urst ]e stalno na razpolago. v«v Obdarite najprimerneje svoje drage s priznano najboljšimi izdelki tvrdke Drago Schwab Ljubljana, Dvorni trg 3. Oglejte si največjo zalogo vsakovrstnih oblek za gospode in dečke, zimnikov, kožuhov, raglanov, ulstrov, dežnih plaščev, usnjenih suknjičev itd. Mi izdelki! @ Zrižsrs ccne! ms Prvovrstno angleško in češko sukno v nadrobni prodaji. Parilo! Kodni Is športni predmeti! Najstarejša slovenska pleskarska ln ličarska delavnica * Ivan BrlcelJ Dunajska euta M se priporoča, fcviSItn triu. Ceni zairtl. Miroslav Bivic tnjigovoinica, kartonaža in galanterija. Založništvo Šolskih zvezkov. Pisalno in šolske potrebščine. Cene konkurente'. — Postrežba točna in solidna. Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. mm Naznanilo. I Oast mi je naznaniti,' da som prejela veliko mur.žino vsakovrstnega blaga, bar-henta, perila, volnanlh Jopto, rnt, lzgotovlja-' nih oblek ter vse potrebščino za šivanja. S900 Zelo nizke oene I Trpežno blagol Za obilen poset se priporoča Iv. Tomšič manufakturna trgovina Sv. Patra oenta it. 38. 3VK©dLi©in£B,3L - Kon j s&ls: Bledtitoinal-Elonjafe z Jamaica-iium z Konjak-Rnm z Oltrone - liram z Medicina! • Felinfcava © z Najfinejši kram-liker z Slivo vko in brinjoveo z modrim modrim modrim modrim modrim modrim modrim križcem križcem križcem križcem križcem križcem križcem Meciioins&l.-Komia Jugoslovansko importno in eksportno podjetje as» ING. RUDOLF PEČLIN. Stroji is vsako Industrijo, lm.no In kovinsko! poljedelski stroji In orodje; loltomo-blll In motorji i "eh vrel stiskalnice; veletrgovine ieleie ie ttavbene In konstrukcijske evrbe. Tovarne poljedelskih »troje,, llvamr. in ieleio In kovine F. FartS Izdeluje vse predmete la II* tega telesa v vsaki mnollnl In velikosti totuo po modelih, armature la mudi tn kovin sa vaako potrebo.« • MARIBOR Trubarjeva ul. 4. Telefon Inlernrban SI. Pravi ..Golsar"-6avl|l, čevlji za smučI tsr lovski čevlji vseh vrst so izdelujejo v znani solidni čevljarski delavnlol J. BS3AJER LJUBLJANA Turistki trg (Breg) 1. Istotam se Izdelujejo tudi vse vrste drugih obuval, od uajpraprosie jie do najfinejšo izdelavo. 125 Gane solldnel PostraZba lučmi Eksportna delavnica Petermel Ljubljana Celovška cesta št. 89 izvršuje vsakovrstne čevlje do najmoder-uejših oblik. Najtrpežnejše „gojzerceu. osos srednje starosti gSzaraao H^ dlni! Perilo za gospoda, kravate, naramnico, ' v rokavioe, noga* vloe itd. prodaja z m flilMc iissli ta Ljubljana, Kostni trg 10. POZOR! POZOR! Podpisana tvrdka vljudno naznanja slavnemu občinstvu, da sprejema odslej vsakovrstno žensko In možko perilo, dal o posteljno in namizno perilo • • ■ • n pranje n Istotako se sprejema perilo samo v pranje in sušenje. Sprejema so vsaki dan, ln sicer v podružnici i Šsieirturgovl ul. 3 in v tovarni Poljanski nasip 4, Za moogobrojna naročila se priporoča z velespoštovanjem 6067 tovarna JOS. REICH, Ljubljana, Prvovrstno sladko as ii \W » vagonih dobavlja najconsjs Mo Heff.nonn Cakovec. m» so takoj sprejtno g Dohre. močno, za vsa Wertheim-blagajne za VKfdanJ«, vldma- In eg:ija»arne, v vsakem stanovanja, orlr. prostoru z majhnimi stioJkl nevidno namestljlee, * S različnih velikostih dobavlja In popis ■ cenikom brezplačno razpoSHJa LJUBLJANSKA KOMERCUALNA DRUŽBA LJUBLJANA, Blelvvelsova cesta 18. m Provinljakl zastopniki naj sa Javijo. U&M i/9ta!ii!ca klubskih In »»Ionskih garnitur, pisarniških fotelov, 2lmnlc In afrlk modrocev v zalogi In po naročilu. Stalna zaloga 2lme In afrlka na drobno In debelo po konkurenčnih cenah! R. Sever Ljufoijana mt Gosposvetska cesta 6 Zah'e?ra]te prospekte! Oskrbnik ali vrtnar, kl se spozua v gospodar-stvu, oženjon, brez otrok, so iSčo za posestvo v S i J; venijl. Žena mora voditi gospodinjstvo ln pozuati peruluiustvo. —• Plada po dogovoru. — Ponudbe na oglssni zavod „KEVA-1, '/.agreb, Ilittzova 4. 6SG2 jm®'*0;. na papirnate robe Za-greb, Nova oeata 79. Of> riramo pozadine za kcUcdarjo. dnevno bloke: aloveuslio, hrvatske n: v olrlilol po brcz-konkurendnih tvuruidkih cenah. 6178 Ciseno pohlStno iklEčno poliištno PisupniSfto poMštno TapstfiFsbn pohiStuo Posteljnina Prostlrače «» Inhka in težka deta sposobne M)3f> dobavlja najlculantneje 3ulio Hoffra Cakovec. Pahišfoeno blftgo Posteljno psr]B iudovito poceni KAREL PREIS veletrgovina pohištva 1« prostiro6 MARIBOR fio.iposka ulloa it. 20, 1'irhunova hite Prost oglodl sila kaj kupiti! Ceniki 'zastonj 1 O -ti Invultator ga ni več mučil in tudi I poredko tudi kletar. Vsi ostali prostori freue ne.^ Torej je mora nedavnih noč! I pa so zapuščeni in prazni, zaprti e ros izginila? ... O, kolika sreča bi i starimi lesenimi z železom okovanimi bila, če bi bilo to res! . . . vrati, v katerih že leta in leta ni bilo Pri dinčju je zopet vse veselo, sa) j živo dušo. Nikdo ni niti mislil na to, pa tudi nikdo nima vzroka, da bi se jslostil. In po živahni večerni zabavi _ pelo se je In godba je igrala, pri čemer sta odlično sodelovali Irena in mistress Wallis, muzlkalna talonta, ki «ta obe imeli ljubek gla6 — si drug drugemu prisrčno žele lahko noč in odidejo spat. In to noč... DI, to noč jo prišlo maščevanje za vso ono nevednost iu iii5 hudega slutečo brezskrbnost, v kateri so živeli prebivalci Bermudov in njihovi gnvortierji, ne vedoč, da so ila pod njimi uprav peklensko vroča; to noč torej se je začel tragedijo zadnji čin, v katerem je igral sir Ernest Bernd, ne zavodajoč se toga, svojo tadnjo vlogo... Bermudska vladna palača je zgrajena vsa nad ogromnimi kletmi, ki so po večini vsekane v živo skalo. Ko jo ie leta 1843. požar upepelil, so na razvalinah zgradili novo palačo, kakor stoji še sedaj. Kleti pa so po večini opustili in stoje skoro prazne. Že dolgo si kletarji niso več v njih trgali podplatov. Le v dve ali tri kleti, ki so v bližini onih, kjer jo shranjeno vino v velikih sodih ali pa v buteljkah, in ki imajo električno razsvetljavo, se sem in tja zatečejo lakaji in da bi kdaj pregledal, če »o vsa vrata zaprta, nikomur ni nikdar padlo na um, da bi pogledal, knj ir> za onimi lesenimi vrati... Počemu neki? ... No, to noč od 18. na 10. maja, ali natančneje, 10 maja ?es; minut pred 2. uro, se jo v eni izmed zapuščenih kleti nenadoma zasvetilo iz tčil . . . uho par korakov preč ne bi moglo i v Rvoji lastni hlSJ. čuti. 1 Tri kleti so že pustili za seboj, z »Ne boj se, Malta!...* j oljem namazana vrata se vsa gladko Grisji so vzravna v vsoj svoji krt,j- j udajajo pritisku roke, in vsa so vrši ul postavi poleg majhnega in čokatega1 broz glasu; še celo vratca blagajne bi nientica, i bolj zaškripala kakor ta okorna, ve- Drug za drugim «e nato prikažejo j lika lesena vrata v kleteh!... Nato ?o štirje možje, oblečeni v čudno oble- i dospo v ono izmed onih kleti, ki še ko iz črnega blaga, ki jim služi ob-1 niso bilo popolnoma opuščene. Potem enem kot jopič, hlače in obuvalo; pod | v vinsko klet. Joj, koliko buteljk, ko-stopali jo blago podloženo z močnimi,, liko sodov francoskega vina!... Sir debelimi, a prožnimi kaučukiistiuil | Ernest Bornd je bil v resnici skrben in podplati. Vsi štirje imajo golo, gladko obrite obrazo. Gri9yl, Malta in gtirje možje so vsi enako opasani z ozkimi pasi, za katerimi jim tiči električna žepna svctllj-ka, zvitek vrvi iz spletenega usnja, in „ nožnica z ostrim, koničastim nožem. Popolnoma neslišno so so namreč j rtru,rega orodja in orožja nimajo s se-tla — nekako 1 m2 — vzdignila, ka- j bo: paf) e(]o'n }zmcli onih štirih nosi kor da jih roka tišči kvišku, in iz vseh | na ,lrbt„ neliilk zabojček, iz katerega štirih špranj je šinila slepeča svetloba | moli gumijasta cev, ko jo koneo drži v ldet- možak z levico. Bila je v resnici roka, človečka ro- «Grottenmeister mi je dal zelo na-ka, ki je odrivala iz tal vratca, takoj tančna navodila, kod moramo iti,» £o-za roko se prikaže komolec, ramena, I peta Malta Grisyli. »Poznam dobro trup moža, oblečenega v modro tiano-lasto blago in obutega v platneno čevlje. Ko se vzravna, stopi v stran, kakor da hočo napraviti prostora nekomu drugemu. In res se prikažo šo ena glava, svetlolasa, kratko ostrižena, j grem prvi!» resnega, a obenem otroškega obraza, i razume.* Ta drugi vlomilec pa jo oblečen v siv j Mrka šestorica začne korakati na flanel ln obut v usnjene sandale. i prej. Neslišno. Kakor sence švigajo • Gospodična, pozor! Tla so tu vluž-j a ; temi. In Malta, ki jih vodi, hodi s tako tako tiho, Sepetaje, da ga najboljšo i sigurnim korakom, kakor da so nahaja so hišo, in našel bi pot v obe sobi z zaprtimi očmi. Ključavnice so dobro namazane z oljem, in preskrbel sem si odtisk siv Eruestovega lastnega ključa.> »Naprej torej!» •Kakor ukažeto, gospodična. Jaz uvideven človek. Skozi rotundo doepo na stopnišče. Na vrhu so velika okrogla vrata s ključavnico najnovejšega izvora. Mal-tov ponarejeni ključ jih odklone brez truda... Zdaj so v uradnih prostorih. Steklena vrata. Hodnik. •Po tem hodniku pridemo v osrednji vestlbul, gospodična. Od tam so stopnico do prvega, nadstropja. Nato ogromna veža z ravnim hodnikom, ki vodi naravnost tja, kamor mi želimo. Sobe, kjer spita Ciseratova in mali Henri, so na levi, druga in tretja vrata na hodniku ...» •Dobro, Malta! Idito naprej, jaz grem za vami!» Neslišno gvignojo po stopnicah in preko veže. Velik hodnik loži prod njimi. Druga vrata! Grisyl posveti s svojo svetiljko od strani v ključavnico. Malta ima zdaj obe roki prosti, ker mu ni treba več držati svetil jke. Malta vtakne ključ v ključavnico. Providno zavrti napol, ln še enkrat zavrti. ^ i .nrnj | j^Tmesečne I Pazi t 1 *" | Pari! g,™ p.: ,. ...,.•...-..•---------- C Aleksandrova c, Kljub vsemu c S'« a SO CfUOOO^UUU ououu«^ moške obleke, raglanl, zimske suknje, | ^ Jopiči za lov Ia šport 1.1, d. pri tvrdki £ % obroke e 3 c Aleksandrova c. r g St. ia < J. MAČEK najboljše kakovosti in najcenejše. c c: C £ c Oglejte il brezobvezno najvefijo zalogo t trgovini. ------------------------- A L»owuuuwuuuauuwuuuvuvu«yvjvuutivtiuuwuti^uwyuvwj^ feUU UOtfU-J Dobavitelj državne Jlelcznlco. a Prlmarll Dr. JEŠE radi odpotOTanjk ne ordlnlra do 22. t. m. Kič! Ključ ne prime. Malta skomigne vpraSujoSe z rs* meni. Grisyl takoj ugane. •Mein Gott,,» si misli, .kako bre»« skrbni so ti Francozi!... Vrata nlsd niti zaklenjena,* Prav res, Ilav m on d de Ciserat je Mj ue sicor brezskrben, pač ]>a so je po< polnoma zanašal na vaniost, kakor ja vedno nudi hi'a posvetnega mogočni* ka, ki to eprejnio kot prijatelja. Sicei je res povsem podzavedno zapahnil vrata spalnico, da bi pa vrata v salonu in vestlbul zaklenil, nn to pa res ui mislil. Vestibul, salon ... In že stojijo Grisyl, Malta in štirje črni možje pred vrati spalnice. v ka* teri spita na veliki postelji Irena in Raymond drug ob drugem, desna roku soprogu počiva ljubečo na goli levi lakti njegove žene. Grlsyl posveti zunaj od strvi * ključavnico. Malta seže z nekakim Instrument ' in* v ključavnico in zavrti z njim kljtio, tako da ta nič več no zakriva kljncav* nične luknje. Potem se Malta umakne in da zna* menje. Tedaj stopi možak z reoipijontom na hrbtu pred vrata ln vtakne konca gumijaste eevi v ključavniono luknjo, Potem zavrti nekako pipico, ki jo bila pritrjena na cevi. Vse to se j" izvršilo brez vsakegj glasu. Tedaj pa se začuje lahno sikanje, kakor od plina, ki uhaja .,. Tiho, eko« ro neslišno sikanjo! ———i miw< minil ii i snil —»w (wi i si] B iS LJUBLJANA, Šelsnliuroova ulica št, 6„ pr*o nadstr., desno, Razstava okusnih božičnih predmetov za dame in gospode Aleksandrova cesta 3, I nadstr. nad trgovino Kette ves dan otvorjena do 9. ure zvečer. V3eh vrat, nalbol|Se kakovosti po naj-nižjih oenah, dobite v trgovini „DAMICA" MajzeiJ Raj&elj 250 j LJUBLJANA, TurJaSkl trs 6tOV. I. Zimske suknje priporoča po zelo ugodnih cenah Oblačilna industrija A. Kune Ljubljana, Gosposka cesta St. 7. D3nili]!nSlB^QF pecinnl prašek čajne nuianlce spccislltets D&iiJSllB m- «1 l/H m zs o < tu § trgovina z manufaktumlm in mod-J= nlm blagom ® LJUBLJANA w priporoča svojo bogato zalogo g raznovrstnega blaga, angleškoga — in češkega Izvora, za damt. in gn- ^ [g spode po znatno znižanih cenah g" « za božična In novo gt 16339 6 oken, z opeko krit, stoječ n h kamnitih nnr1«fnvkih nn Soliden uradnik iŠCo snafno sobo, Ce mogočo t hrano. Ponudbe pod ,,8o-ba e brano" na upr. ,.Jutra" 16476 Creva vseh vrst. najboljše kvaliteto, bo dob« kakor vsako Joto po najnižji ceni pri Jos. Bergmanu, Ljubljana, Poljanska cesta 85. 16018 Pletilni stroji r dobrem stanju (1 nov) 5/30, 6/50, 6/70 cm dolgost, bo ceno prodajo. — Cenjeno ponudbe po J ,, Pletilni stroji 156/1" ua upravo MJutra". 10520 frt&lcc. srednješolec, posebno . bvrstvn v matematiki ln ..Izprašan". opisni geometriji. — Ponudbe ---... — bo d šifro ,,1'bog" na upravo m • . , , Ljutra". 16160 Trgovski eotrudnik r__.. . . , . . | ca vodovod, premerja 1 in pol h--------asilen( 23 let star. sin tr- | co!o> prodam 230 m Cenjeno Le^ons do franki« S. ^e„W& "Sir« 'V£Si Črnili cevi Klužbe na deželi. Naalov po-#pratlque, tbCorle) ou derai - | vo uprava „Jutra". 16503 fcllacc. comino dani« de com- i ——--- » ..... pasnie (parit auesi 1' alle-' ttuind) voudralt avoir Ctran- llClO^OUja BŠrc Židovska steza 4/(11, ' strojne ln elektr. stroke, lfiče Miidame Berge de 12—2 beu- j alutbe do 1. januarja 1924. te?. 16210 Cdlo to ^ Čevljarski vajenec •ri sprejme. — Natančneje: Pran Kurent, čevljar, Pot v Hožca dolino št. 12. 10102 Starejša kuharica 34 let star, slovenskega In Ita-r-iuti in pošten«, mirnega nem Aktiva jezika zmožen, za- Pod ..Vesten" na upravo „Jutra". 16586 Mlinar lščo službo v boljšem mlinu ali pa kot samostojen v matijem mlinu. Vzame tudi manjši milu v najem. Dopisi uaj se pošljejo ua nasiov: Jote Mohorlč. Račje pri Mariboru. 1G644 Orožnik Nov smokin£, krasno delo, se proda Izredno ugodno. — Plllor. krojaški mojster. Prečua ulica. 16243 Železno poč poceni prodam. — P i 11 e r , Prečna ulica, 16248 Lovci, pozor! Prodam dobro oh ran Jono lovsko puško trocovko, kal. 9/3 16 X 16 ter lepo nagačenuga divjega petelina. Našlo* pove uprava „Jutra". 16598 Dolg kožuh fcns-laju. so takoj aprejme k ' nesljlv in trezen, Izučen tr- primaren za Šoferja ali ra tnali obitcl.il na deželo. Plača govine t mešanim hlapom. i vožnjo na vozeh, so proda, po dogovoru. — Pismene ali l£če primarne službo, najraje Naslov pove uprava » ' 16468 ..Samostojna". 16406 ..Energičen uo upr. ,,Jutra". 16690 Primerne službe *;ot pisar, knjigovodja, po. 241etni nradnik popolnoma sodoben stroje- Dragocen okrasek tAlovodJa aH slupa, najraJSe -.-, . , , .. na deželi, išče poapod z oe- korespondence ln knjl- kaj razredi srednje šole ter Bovodstva v italijanskem Je-- - ziku, iščo primerne clužbc. Gre tudi na deželo. Ponudbo 16676 za božično drevesce, proda ugledna rodbina. Naslov po-! ve hišulca hiše St. 9 Dlel- it či i j a u skem" j"e- ; welsova cesta. 16590 t voJaSko odpustrico. Cenj. ponudbe pod . Začetnik" na upravo ,, Jutra". 163G2 ..Espero". Prodajalka jnlajSo moč z dobrimi pri-poročbami išče službe v špe-t-erijski aH mešani trgovini. Naslov pove uprava ,,Jutra". 16238 Elektromotor za enakomerni tok, 220 voltov, 2 HP znamka ,,El!n", nov, re proda. — Cena 6000 Din. Drogerija. Kranj. 16433 Perzijska preproga kakemu produktivnemu pod- ' 3e proda. Na ogled od 1.—-i. jot Ju. Cenjene ponudbe pro- uro popoldne na Poljanski sim poslati na upr. ..Jutra" ce8ti 13, X. nadstr., Valenta. pod šifro „Januar 15' ...... Knjigovodja fe II spremeniti mesto. Gre najraje izven Ljubljane h 1G525 Chaufleur 16314 Oprava za spalnico temca, zelo dobro ohranjena, Sutomehanik z dobrimi refe- 1 q0 proda. Ogleda se na Sv, TJ - . , „, rencami in večletno prakso, pelra cesti 51/1. 16466 LJubljana, Selenburgova^^ul. ISče primernega mesta. Po- _____ nudbe pod ..Chauffcur" na Ullst. Wejtgeschichte in bogato llustrovano delo „Wunder der Welt", popolnoma novo, lepo vezano, ne poceni proda. Naslov pove uprava „Jutra". 16591 Pletilni stroji v številkah 4, 5, 6 ln 10, vel dobro utečeni, do sedaj v obratu, se radi velikih pre-naredb ln pomanjkanja prostora, zpIo ugodno tekoj oddajo. Pletllna Industrija Ciril Vajt v Kranju. 1657 Pozor! Al! ne veste, da plačujem po najvišjih cenah staro obleke, čevlje in pohištvo Itd. T Na Zeljo stranke pridem na dom Dopisnica zadostuje. Martin Drame. LJubljana, Sv. Jakoba nabrežje fit. 29. 16602 Kolo moSko, dobro ohranjeno, se kupi. Ponudbo z natančnim opisom In navedbo cone poslati na Janko 2unko, Cerknica. 16709 700.000 Realltetna pisarna, Ljubljana, Poljanska cesta 12 16547 Kdo mi posodi 70—80.000 Din proti 16 do 20 odat. obrestlm. katere se v naprej plačajo, proti vknjižbi? Ponudbe na upravništvo .Jutra" pod šifro ..Sigurno" 16499 Izrretnoidoča gostilna sredi LJubljane z enonadstr. hišo, vrtom, 1 vsem inventarjem tn koncesijo, se proda radi družinskih razmer za 875.000 Din. Takoj samo polovico kupnine. Pojasnila daje Realltetna pisarna v Ljubljani, Poljaueka cesta 12 16548 Kot učenca ali učenko a resnim veseljem do trgovine s meš. blagom na štajerskem, ae sprejme. Hrana tn stanovanje v hiši, pod jako ugodnimi pogoji, od poštenih ln dobrih staršev. Ako ml posodi za kratko dobo najmanj 15 do 20.006 Din Slgurnosi zajamčena. Naslov pove uprava ..Jutra". 16653 Kupiri trgovsko hišo s prostim lokalom ln stauo-vanjem v eentru Ljubljane v ceni do 500.000 Din. Pouud-be z navedbo cene pod šifro „Hitra kupCIJa" na upravo ,,Jutra". 16549 Posojilo 55.000 Din Iščem proti dobrim obrestlm, na vknjižbo posestva na prvo mosto. Naslov pove uprava .Jutra" pod ..Ugodnost". 16619 Mala hišica pred 15 leti s opeko ztdana in krita, s 1200 kvadr. m vrta pri Krškem, se proda. Cena 120.000 K. Ponudbe na upr. „Jutra" 16874 popolnoma nov. domače delo, na pol ol. osi s tapocl-ranlml sedeži za odstraniti, prav poceni naprodaj. Izvršujem vsa kolarska dela po zmerni ceni ln z večletnim jamstvom. Potrebuješ Alojz, kolarstvo na Vrhniki. 16280 Vsa tapetniška dela izvršujem po najnižjih konkurenčnih cenah. Franc Sln-vift, tapetnik in dekorater, Zabjak 14. Pridem delat tudi na dom. 16578 Ne zamudite ugodno prilike. Veliki čolni ra deroče in stoječe vodo po zelo nizki eeni naprodaj. — Pismene ponudbo na Clamor, ičt. 5. 16013 Upravo „Jutra". 16520 Prodajalka »rterojša, zanesljiva moč, večletno prakso, z dobrim 8chwab, priporočilom sedaj voditelji- trg 3. ca podružnice Seli enako-------------- mesto pri kakem solidnem __ . . , trgovskem podjetju aii konfl. I UmetnisKe razglednice društvu. Cenjeue ponudbe se Znižana cena: 100 komadov prosi ne upravo ..Jutra" pod r;o Din Priporoča M. Tl^nr. Nepremočl.ilve j Šivalni stroj „Waterproof" dožne plafiče, ohranJeQ> B0 proda. ~ guml-pelerlne 1 a derae, pre- | ............a„nA K vlečene s svi'"» in usnjene suknjiče priporoča Dra?o Pritličje. Ljubljana, Dvorni 244 16606 „Voditeljica podružnice '. 16486 LJubljana. 231 Bukovo oglje nudi najcenejše H. Skala. 230 Potnik r Sloveniji In na prvatBkem Mlrje št. 4 dobro vpeljan, iščo 6e Irak smoking obleka Irlclltfljnl, najnovejša r.manj' finna dvokoletia t.i otroke £e od 5 le nnprej tur najnovejše namo'tolnlco — holrnderjf —, otrofjl vozički od najprl-. I proatejsih do najfluejtlb. 61 upravo ,,Jutra ' pod ..Dnbro ?=l.-oraJ nova. ee proda na ..„,„, _ pn Tpeljan". 1C107 1500 ,yin. Naslov pove npr. ! ^jj1 p^Sorni In poceni za --------------..Jutra . 10530 j božično in novoletno darilo. --i Tribuna F. D. L., tovarna (IvokoleB in otroških voziC Okoli 200 m° tesan, losa večinoma tanjše dimenzijo, so proda. Ponudbe pod ..Plača takoj" na upravo „Jutra" 16651 Igračni športni vozički, Pohištvo vsake vrste lz trdega ln mehkega lesa Imam vedno v zalogi po primerno nizkih cenah. Matija Audlovlc. mizarstvo In zaloga pohištva, VI-dovdanska cesta . 6, LJublla-16583 Zavod za bakrenje ln nlklanje delov koles, auto-mobllov |n vseh ostalih strojev. Desednlk In drug, Ljub-ljana, Prešornova ulica 5. 16551 Stanovanje 6 3, event. 4 sobami, se odda za dobo več let. — Ponudbe pod .St. 4000" na upravo „ Jutra". 16446 Stanovanje z nizko najemnino, obstoječe is sobe ln kuhinje, se zamenja za večje Ponudbe na upravo .,Jutra" pod „Nizka najemnina". 16400 4000-6000 kron plačam sa stanovanje 2—3 sob, po možnostt v mestu. — Naslov pove uprava „Jutra". 16368 Skupno stanovanje s hrano In vso oskrbo, si išče za mlajše dijake in dijakinje. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod „BoljŠa družina". 10199 Kot hotelska sobarica Otroška postcijica iščem mesta Dobra izpričevala. Naslov povo uprava, kompletna, so proda. — „Jutra". 16221 Razpotna ulica S. 16528 Spretna šivilja Dvokolesa ra francosko delo kakor tudi mali motorji. o*roftkl voza perilo, sn priporoča za sa- zičkl. Sivnlnl stroji In pnev-lon aH privatno. Dopise pod matlka najfenejo ..Tribuna", ».E. B." na uoravo „Ju ra". i LlubUana. Karlov ska ceste 4 164731 102 kov, Ljubljana, cesta ISL 4. Korlovska 16628 Malo trnčno žago (Randsilge) novo, nemška znamka, prodam za 3000 Din Istotam tudi dva težka vozova, po zelo uogodni ceni. Žaga 55*. Potekava pri Pva-ucrukcin- 15541 Industrija Šport, čepic In klobukov Anton Zavodnlk v Kranjski gori. Nudi prav lepe ln moderno Cepiče na veliko ln malo. Iste prevzame tudi v delo. Zahtevajte vzorce in cenik. 16587 Štajerski fižol orehe, sadje in suhe gobe, kupuje ln plačuje po najvišjih dnevnih cenah ..Agrarln" veletrgovina c deleluimi pridelki, d. z o. s., Maribor, Aleksandrova 57. 16421 Lepo proReno kašo nudim po nizki ceni v vsaki 1000 Din dam tistemu, kl mi pove ta stanovanje s sobo In kuhinjo. Ostalo uredim sam Ponudbe pod ..Resno" na upravništvo ..Jutra". 16154 ISčem sobo sredi mesta v pritličju al! v I. nodstr.. lepo opremljeno aH prazno, s ločenim vhodorr Ponudbe na upravo „Jutra." pod „Separirano". 16543 Pozor! 3—5000 kron plaCa meseCno mirna stranka ca stanovanje obstoječe lz 2 sob, kuhinje ln prltlklln. — Ponudbe pod ,,Mirna stranka" na upravo „Jutra". 16462 Lepa soba s posebnim vhodom, se odda takoj s hrano al! bres Škof Ji ulici 9, desno. Stanovanje na deželi blizu kolodvora, dve sobi In auuim po uitai ceni v tsbm prttiklino, se zamenja e več-množini. LJudevit Slrc, Kranj J|m v 8redlnl LJubljane ali 16073 na periferiji. — Naslov pove Polsladko seno v odprtih vagonih o ponjavo dobavi vsako množino najcenejše Bor. Sbil, Kočevje. Tel, fit. 4, 15585 uprava Jutra". 16559 DruŽabnico mlajšo, s večjim kapitalom in trgovsko ali gospodinjsko naobra2euo, išče 301etnl trgovec in posestnik na deželi. Zenltev ni izključena. Točne opise a polnim naslovom in morebitno sliko pod „Leso-tržec" na podružnico ,Jutra' v Mariboru. 16572 2 mladeniča r Drlavni uraftnifc želita nemško dopisovanje z srednjih let. priletn« deklicama od 15 do 18 let v Lj09ti, lepe postave lelf svrho kratkočasja. Ponudbo roC;lt,' } v biagoduV.no ^ p°8'ftt' " 1 gospodično ali 'Jg pod ..Kratkočaaje". 16680 do 40 iet. ponudbe ^«JJ»J ,,Soliden" na podr. Jutra' v Mariboru. Poročiti se želi s po&tenim dekletom ali vda, vo brez otrok Slovenec, B»., 32 let, nahajajoč se v Pod. gorici (Črna gora). — Rt| dopisi s 6liko na nptav« „Jutra" pod „Sloveneo". Resnega znanja v svrho poznejše lenltve t dobro situiraniml gospodi is mesta aH dežele od 28—40 let Želita dve vsestranoko, tudi gospodinjsko naobražcui gospodični, ena črna, druga brlnetka, prva resna, druga živahna. Ločeni dopisi pod „Črna" ali ..brinetka" na podružnico ,,Jutra" v Mariboru. 16431 Mladenič star SO let leli znanja v svrho ženitvo * mladenko aH vdovo, katera poseduje malo poaestvo. — Doplao pod ..Prijeten dom" na upravo ..Jutra". 16479 Za svojo prijateljico lečein starejšega gospoda v prvovrat. premoženjskih razmerah v svrho ženilve. Gospodična je stara 18 let, ne-omadeževane preteklosti, elegantne sununjosti, kraaotlca brinetka, govori slov., nem., fruncosko, angleško in nekaj italijansko. Igra gosli in se ne razume dosti ua gospodinjstvo. Natančne ponudbe če mogoča s allko na naslov : K. Huckebcin, Ljubljana, poStni predal 42. 16553 Zenitna ponudba. Inteligentna gospodična, stara 25 iet, definltivno nastavljena, veSča gospodinjstva in šivanja, ae želi seznaniti z Inteligentnim gospodom v svrho možitve. Vdovci niso izključeni. Ponudbo pod Slfro ,,Božično darilo" na upravo ,,Jutra". 16558 Resnost. Id-nTna, izobražena, muslka-ličua 21 letna gospodična, bla-gocutečega src«, prijetne zunanjosti, neomadeževane pro-Šlostl, a brez promoženja, teli ženltve s dobro eltuira-nlm do 38 let starim uradnikom plemenitega značaja. Ponudbe e podrobnimi navedbami pod ,.Resnost" na upr. ..Jutra" do 20, dcc. 16492 Gospodična 30!etna z lastno opravo ln stanovanjem, se Želi seznaniti s gospodom v svrho ženltve. — Ponudbe e sliko na upravo ,.Jutra" pod šifro ,.Pridna gospodinja". 16585 Gospodična neomadeževane pretekloetl s gospodinjsko Izobrazbo tn popolno opravo, pozneje pa večjo doto, išče radi pomanjkanja znanja, ženina od 30 do 35 let. Prednost imajo bančni ln lelosn. uradniki, tudi trgovci nlao Izključeni. — Le resne ponudbe s sliko, kl se vrne, pod šifro „Sreča" na upravo ,,Jutra". 16570 V svrho ienitve želi resnega snanja mlada. Inteligentna ameriška Slovenka. (pravijo) prijetne zunanjosti s 50.000 dolarji premoženja, z akad. Izobraženim gospodom od 30—35 let. — Samo resne ponudbe a sliko, kl ee častno vrne, pod šifro ..Bodočnost" na upr. .Jutra*. 16571 Ženitna ponudba. Čevljar s lastno boljšo Ml* Želi poročiti gospodično, c^, ro do 26 let, ki bi Imela. v«, selje voditi gospodinjstvo. ^ Premoženje postranska e.vir — Resne ponudbo s allko j« poslati na upravo „Jutrv pod ..Vesell božlC" do jj decembra. 155^ Pianino znamka Neumajer, tipke sla« nova kost. konstrukcija de* loma kovinska, nrodam n 7500 Din. Ponudbe pod 6!fr, „Neumayer" na upr. „Jutr»' 16451 Kratek Fliegol-Klavlr firme Bachmaun, prodam u. koj. Antonija Zurger, vojal. niča vojvode Mlšlča, I. olj, 185*1 Pekarno vzamem v najem ali vsloj.H kot poslovodja v kako poku. no, četudi pod mojo obrtjo Pristopim tudi s svojim kapitalom v gotovini. Ponudb« najpozneje do 12. decembri t. 1. na naslov: Val. Slak, pek. mojster, Dolnji Logai«* 165Tj Vrhniški pecilni prašel Z vrhniškim pecilnim pri. škora pečene močnate Jedi % boljže kot s kvasom pečenj ker ue provzročajo napenja nja. Zato eo posebno priporočajo za bolnike, ker so ja* ko lahko prebavljivo. Vrfcal Ski pecilni prašek izdeluj lekarna na Vrbck in ee direktno od tnu tui naroča vsaka količina. 1B99 Ribje olje medlctneko svete, vedno zalogi — drogerije A. Kane Ljubljana, židovska u!! zobna pasta Vaa more (M polnoma sadovoljltl. 1581; Za slabotne otroke Emulzija ribjega ojja. Vsal teden sveža. Mnogo učluka vltejša kot navadno rib; olje. Izdeluje: Lekarna Ri mor, LJubljana. Miklošlto cesta. (Pri glavnem koij dvoru.) 1652 Na dobro domačo hram se sprejme več gospodov sredi mesta. — Naslov pov uprava „Jutra". 1655 Družabnik se ISče za obsežno pisarniško podjetje. — Ponudbo ca upr. „Jutra" pod ..Združene moči". 16669 Hrano zastonj onemu, ki posodi 5000 do 10.000 Din za začetek majhne obrti proti mesečnem n odplačilu. Plačajo se dobre obreatl in daje brana kot nagrada. — Tudi kdor ml odda ali preskrbi 2 sobi o prltl-klinaml takoj, dobi brezplačno hrano, event. zastonj gospodinjstvo. — Ponudbe no upravo ,.Jutra" pod .Hrana' 16673 Znanja samostojno lahkoživo gospodično želi mlad, ljubezni željen gospod. — Dopisi na upravo „Jutra" pod „TakoJ X" 16608 Znanja želi uilad trgovec na deželi t lastno dobro idočo trgovino v svrho ženltve drugo leto s hčerko boljše kmečke hiše (po možnosti trg. naobraže-no) v starosti do 20 let, — Prednost ima kmečka hči !z trga oll dežele, ki Je neomadeževane preteklosti, mirna, pridna, skrbna, varčna ln podjetna, kl ima veselje do trgovine, gostilne in gospodinjstva ln kl jI Je edina želja živeti mirno In srečno, ter imeti Sivo voljo do po-vzdlge tmetja. Lo resne odkritosrčne ponudbe z dovoljenjem njenih staršev, s sliko, kl se častno vrne (tajnost u častno besedo zajamčena), naj ee pošljejo na upravo „Jutra" pod ..Kmečka bči". 16638 Znanja želi z gospodom od 40 do 60 let v svrho ženitve trgovsko na-obražena vdova z enim otrokom in z nekaj premoženja. Cenj. ponudbe pod „Mlro-Ijubno življenje". 1667 Katera gospodična, vdova al! ločena gospa bl so hotela seznaniti z ločenim možem preprostega stanu, ne po lastni krivdi ločenega, naj pošlje evoj naslov na upr. ..Jutra" pod ..Nearečan". Tajnost zajamčena. 10596 Trije mladeniči izven 81ovenije, želo znanja 8 tremi mladimi Slovenkami, kl naj po možnosti pošljejo Bilke, k' se vrnejo aH na zamenjajo. Dopisi pod „AloJ-zius". ..Rudolfus" in ,,Theo-dorus" na upr. „Jvtra". 16701 Katera dama aa sna dobro lagati? Posku-oi naj enkrat pod Šifro ..Dopisovanje". 1666T Mlad gospod v Industriji ln trgovini dobro verziran, stoječ na vodilnem mestu, so želi v svrho ženitvo seznaniti z zdravo in značajno damo iz ugledne hišo. LJubavne avan* ture izključene 1 Le resne doplae, Ce mogoče s sliko, ee prosi pod ,,Golidna samostojnost" na upr. „Jutra" 16665 Mlad gospod iz plemenite rodbine si želi znanja z mlado damo, katera bi po poroki imela sredstva za ustanovitev nove eksistence, ev. tukaj aH v Ameriki. Ncanonimna plama pod , .Zlata bodočnost" na upr. ..Jutra". 16081 SUHIH SLIH vsako količino nudiji po najnižji ceni Franc ttisoiil ui Brežice ob Savi. Modni atelje H S' are tn francosko tollett najflnejia tjvršlttu M JLjubljana Jfor.grasnl irg 4 HMZSSSS Trem mladim golobčkom akademsko naobraZenlm. Na VaSo cen J. vabilo se nismo uiorIo odzvati osebno, ker pismo LJublJentinkn. temveč po dopisovanju. Marjetice: ,.Mlra 20, Meri 19. Ma- Boliša gospodifna ,„„„„ ...............- so »prejmo kot »ottanovalka ra 10" Selijo natonP.nl našlo, v Spodnji tlikl. Naslov po- od eolob&toT m upr. ,Juv Drejček, Že par dni sem pripoveduje .Slovenec*. Ne sicer o železnem možu, temveč o zlatem teletu, o ma-monu, o bankah, Rnekulancah in — veleroparstvu. Stalna gpila »Sloven-("cve» čudovite klobase pa naj bi bila ta, da se vsa politika v Jugoslaviji suče »okoli mamona, edina ovira če-itilcev zlatega teleta pa jo — SLS» ... Uh, kako smo se včasi naveličali Primčevega Drejčka in njegove storijo. Ni5 več mu nismo rekli Drejček, temveč »železni mož». Siromak jo potlej neko zimo par lunjekov brinjevca preveč enknil in je zmrznil. Bog vari, da bi »Slovenca* zadela baS enaka usoda. Toda tisto se mu lahko zgodi, da mu po neumornem mamonistiSnem razkladanju potrpežljivi bravei priile-nejo imenitni pridevek — zlatega teleta. Skep Sa. * * Ministra Viijičlč in Trifkovič v /.jublJanL Danes, ob 10-42 dospeta v Ljubljano notranji minister Vujičič in minister za izenačenje zakonov Trifkovič, da si oglodata Škodo, ki jo je povzročita povodenj na Barju In v ljubljanski okolici sploh. Včeraj zjutraj sta si gospoda ministra v Zagrebu v spremstvu pokrajinskega namestnika dr. Cimiča in župana ITeinzla ogledala vse poplavljeno ozemlje ob Savi. Zupan Ileinzl jima je natančno pojasnil katastrofalno - posledice poplave in razkazal tudi poškodovane objekte. Pogled na opustošono kraje je napravil na oba ministra silen vtis in sta takoj obljubila, da bosta na prvi prihodnji seji ministrskega cveta zahtevala potrebna sredstva, da se reši vprašanje regulacije Pave Zupan je peljal ministra tudi v Gasilski dom, kjer dobivajo ponesrečenci toplo Iirano. Ministra sta izrazila svoje izredno zadovoljstvo nad naglo pomočjo Zagreba. * Kongres Orjune v Splitu. Kongres vseh Orjun v naši državi, ki se jo vršil začetkom tega me?eca v Spli tu, je trajal tri dni in je razpravljal o vseh vprašanjih, ki se tičejo reorganizacije nacionalističnega gibanja, delovanja nacijonalistov, o stališču Orjune napram političnemu položaju in strankam. Nagiašalo so je, da mora ' biti pokret v prvi vrsti duševen in se sme le v skrajnih slučajih posluževati: sredstev dnevnega boja. Organizacija! mora postati važen činitelj v delu za j obnovo države in naroda. Kongres je; posebno naglašal, da nacionalistično gibanje v naši državi nima ničesar skupnega s sličnimi pojavi v inozemstvu, ker izhaja iz popolnoma drugih virov in ima tudi mnogo lepše cilje s strogo kulturnim in idealnim programom. Ker jo dosedanji predsednik di-rektorija, pisatelj dr. Mirko Korolija, odstopil, je bil izvoljen za novega predsednika dr. Ljubo Leontič, znani nacionalistični borec in požrtvovalni delavec v jugoslovenski emigraciji med svetovno vojno, člani ditektorir ja so; Nikola Bartnlovič. Jerko čulič, dr. Korolija, prof. Čiro čičin, dr. Vic-ko Kutulovič in dr. Vlado Matošič. Za Beograd je bil imenovan poseben iz-vrševalni orlbor Orjune, obstoječ iz ■Miloša Radojloviča, dr. Mogoroviča in Dobroslava Jevdjeviča. Za delegata Orjune v osrednjem odboru »Narodne ()brane» je bil izvoljen četaSki vojvoda Atanazijo Ristič. * Regulacija Mure v Prekmurju. Minister poljedelstva in voda je bil odredil posebno komisijo, ki jo pregledala tok reke Mure pri Bistrici v Prekmurju, Komisija je podala izjavo, da je treba takoj izvršiti regulacijo. Itegnlacijska dela so preračunana na (iOO.OOO dinarjev. Z dolom se prične prihodnjo pomlad. * Slovenski sodniki v Italiji — obglavljeni. Poročali smo nedavno o ukazu, ki so ga prejeli slovenski sodniki v Italiji. Sedaj so prejeli še naročilo, da morajo poročati pristojnemu oblastvu, kakšno je njihovo politično prepričanje. In Italijani si upajo trditi, da je Italija kulturna država! * Recepcija na češkoslovaškem poslaništvu v Beogradu. Poslanik Seba s soprogo je včeraj priredil recepcijo, ki se je je korporativno udeležil ves diplomatski zbor s starešino nuncijem 1'elegrinettijem, člani vlade s svojimi 'lamami, Njeg. Veličanstva prvi po-bočnlk general Hadžid in vodje političnih strank. Sprejem je potekel zelo prisrčno in pokazuje veliko priljubljenost in ngled zastopstva bratskega pam naroda češkoslovaška v naši prestolici., 1 * Promocija Slovenke. 1. decembra t. 1. je promovirala na češki univerzi v Pragi zn doktorja vsega zdravilstva gdč. Marija Fink, hčerka umrlega Ivana Finka, ravnatelja pomožnih uradov pri delegaciji ministrstva finano v Ljubljani. * Osebna vest. »Maiburger Zeitung* poroča, da bo sodni svetnik dr. Mulej izstopil iz državne službe iu otvoril v Mariboru svojo odvetniško pisarno. * Nori zakon o dri. trošarini, taksah ia pristojbinah izide v kratkem v »Uradnem listu pokrajinske uprave za Slovenijo*. To so naznanja interesonteom z ozirom na številna vprašanja. * Ljudska visoka Šola v Ljubljani pri- j rodi jutri ob 10. dopoldne v zbornični | dvorani na univerzi javno, vsakomur do-' stopuo predavanje <0 strokovnem šol-' stvu* (etični vidiki pri izberi poklic«),! Predava univ. prof. Ing. J. Foerster. V«b- j ljenl so vsi, kl se zanimajo za pcr«č« ' vprašanja naše dobe, predvsem pa naš! vzgojitelji in starši. * Amnestija ta vojaške begunce. Ministrstvo vo.',ne ln mornarico razglaša nn-redbo, po kateri vojni begunci, ki sc do- j slej niso poslužili kraljevo amnestije, to še lahko store najkasneje do 21. januarja ! 1924. Pomiloščeni bodo vsi, ki se pravočasno zglase. * Potno in selilo« pristojbine orsanov finančno kontrole. Sestavil Anton Cešnlk, komisar finančne kontrole v Ljubljnni. Ta knjižica je namenjena v prvi vrsti finančni kontroli, vendar jo toplo priporočamo tudi drugim državnim nameščencem, ker pritičejo uradnikom finančne kontrole Iste potno pristojbine kakor drugim državnim uradnikom in so selilne pristojbine vseh državnih nameščencev enake. Knjižica obsega vse sedaj še veljavno uredbe in uaredbo izza leta 1804. do vštevši odločbo ministrskega sveta z dne 1. oktobra 1023. o zvišanju pristojbin. Za ceno 15 dinarjev se vsakomur nakup knjižeče izplača. Dobiva in naroča se pri »Tiskovni zadrugi* v Ljubljani, Prešernova ulica 54. * Iifrcmemba posesti. — Mariborska tvrdka Gaspari in Faninger jo kupila trgovsko hišo na Aleksandrovi cesti številka 48, doslej last gospe Koze Lininger. Slovenska hišna posest v Mariboru se jc s tem zopet pomnožila. * Preizkušnjo iz državnega rafunosluvja v Ljubljani so začno v zimskem semestru v sredo, dne 2. januarja 1024. Prošnjo je vložiti do 17. t. m. pri predsedniku izprašovalue komisije. * Falsllirirana izjava. Pred nedavnim smo prinesli izjavo krajevnega šolskega sveta iz Zgornje Polskave, podpisano po načelniku Pivcu, v kateri krajni šolski svet obsoja »Stražino* napadanje na ta-inošnjega nadučitelja g. Josipa Sabati/i. »Stražlu* dopisnik pa jo kljub temu nadaljeval z ogabnimi osebnimi napadi na nadučitelja in trdil, da krajni šolski svet ni sklenil dotične izjave in da omenjenega dne sploh niti seje ni imel. Sinočnji »Tabori pa prinaša izjavo načelnika Pivca z dne 4. decembra, kjer poroča gospod Pivec, da je izjava prišla v javnost pod njegovim imenom, z njegovo vednostjo in dovoljenjem. »Straža* pa je že tri ledne dolžila 681etnega nadučitelja, ki ima 46 službenih let, falsiflciranja izjave. * Itarjanom preti nora poplava. Vsled trajnega deževja je Ljubljanica zopet močno narasla in se na nekaterih mestih zopet izliva čez obrežje. Prebivalstvo Barja je v upravičenih skrbeh, da pride čez noč nova katastrofa. Nekateri gospodarji so vsled nevarnosti zopet odpeljali živino na varne.še kraje. * Poprava železniške progo med Kranjem in Podnartom. Da se pospeši popravilo razdrte proge med postajama Kranj iu Podnart, 6e odpovesta na progi Ljub-ljnna-Jesenice do nadaljnjega z današnjim dnevom vlak št. 914, ki odhaja iz Ljubljane glavni kolodvor ob 11.23 in dospe na Jesenice ob 13 35 ter vlak št. 913, ki odhaja iz Jesenic ob 10.10 in dospe v Ljubljano glavni kolodvor ob 11.57. Večerni vlak št. 918, ki odhaja iz Ljubljane glavni kolodvor ob 18.55, vozi le do Kranja in se vrača kot vlak št. 917 v Ljubljano glavno kolodvor, kamor dospe ob 21.45, Jeseniški vlak št. 917, ki odbaja iz Jesenic ob 19.33, vozi le do Podnarta, odkoder se vrača na Joscnice kot vlak št. 918 s prihodom ob 21.20. * Zadnje poplavo in lov. Letošnje jesensko neurje je napravilo močno škodo tudi v lovskem in ribiškem oziru. Naše najžlahtnejše ribe postrvi, se drstijo koncem novembra. Poiščejo si najbolj plitva in peščena mesta v vodah. In prišle so poplave, ki so odplavile ne samo ribo, ampak tudi uničile vse oplojene ikre. In pa poljske jerebice in zajci v krajih, kjer je povodenj! Kar je še ostalo, pa pride v roke zlobnežem in lovskim tatovom. Ravno poljsko Jerebico je namreč prav lahko prevarlti. Ujame se celo pod rešeto, v sili pa pride pod kozolce. Tako bo lahko ves zarod pokončan. Zima naj prinese še visok sneg in nado lovcev ia ribičev bodo plavalo v vodi. I'. U. * Gospodarsko poslopje pod plazom. V ponedeljek 3. t. m. zvečer se je radi dolgotrajnega deževja odtrgal plaz n:id hlevom posestnika Janeza Iskrača tor porušil pri tem hlev in del hiše. Plaz jo pokopal pri tem (udi dve kravi in sod vina, ves krompir in žito, vozove ter iz hiše postelje in ostalo pohištvo. Ljudje so se ravno spravljali spat, ko se jo začel plaz pomikati in so so še k sreči rešili. Konje in vole pa «o slučajno odgnali podnevi ra drugo posestvo, ker jim jo prlinanjkalo krme za živino, tako da je torej živina .rešena, * Razburjeni vodja mirntorskih Remcev, Včerajšnji »Tabor> Je prinesel v daljšem članku odgovor župana Grčarja iz občinske seje ua pritožno vlogo vodje mariborskih Nemcev Juliusa Giaserja, ki izrablja društvo hišnih posestnikov za politične avanture starih iu novih nemških purgarjev. Clanok je Giaserja tako razka-čil, da je pritekel snočl v upravo »Tabora* in tam v nemščini vehementno zahteval pet Izvodov »Tabora* in začel kričati, da bo ta škandal že poslal v Inozemstvo, v Avstrijo, Nemčijo itd., »da bodo že vl-dollt* Ker pa se je vročekrvni German pri tem lo preveč arogantno obnašal, so inu morali končno pokazati vrata. Glaser-jevo kričanje Jo privedlo pred upravo precojšnjo množico ljudstva, ki so jo nad sceno zabavala. Kaj pravi k temu odbor društva hišnih posestnikov, v katerem ie tudi nekaj Slovencev? * (.'rožnik ustrelil orožnika. Na peronu železniške postaje v Subotici Jo prošlo soboto orožnik Avram Miljanič z revolverjem ustrelil svojega tovariša orožnika Žarka Klešnjaka, ki je obležal ua mestu mrtev. Miljanič jo izjavil, da je Klašnjaka ustreli; iz neprevidnosti. Razlagal mu je boje mehanizem novega službenega revolverja. Pri tem »o je revolver iznena-da sprožil. Miljanič je bil aretiran in je v zaporu poizkušal izvršiti samomor. Oba orožnika sta bila baje dobra prijatelja, tako da je reB verjetno, da je smrt KlaS-njaka res le posledica neprevidnosti. • Podgano poviročile požar. V Podgo-rlci je v torek ponoči nastal v skladišču vžigalic požar, škode je pol milijona dinarjev. Domneva se, da so požar povzročile podgane, kl ao glodale zaboje in škatlice. * Ukraden vol. V noči na 30. novembra je odpeljal neznanec iz hleva posestnika Martina Pongraca na Planini pri Tinjah 5 let starega, nad 30.000 K vrednega vola. • Noče lz LJubljane. Ljubljanska policija jc pred nekaj časa izgnala iz Ljubljano znano lahkoživko Metko Šmonkar. Metki pa Je Ljubljana tako všeč, da eo ni brigala za policijsko odločbo in je šo nadalje lovila svoje žrtve okrog glavnega kolodvora. Pridružila se je v četrtek nekemu trgovcu z voli, kl jI je plačal razkošno večerjo ln ji na vso zadnje podaril So 1000 K za razne prijaznosti. Zdaj, ko ie imela Metka denar, pa ji je postala Ljubljana šc bolj ljuba. Počela je veselja-čiti, kar pa je postalo zanjo usodno. Metka čuka sedaj obsodbe v tihi »kamrici* na sodišču. * Lačen in žejen je zavil v četrtek zvečer delavec A. H. v »Narodno kavarno* v Ljubljani. Natakar mu je nekaj časa do-našal vse zaželjeno, končno se mu Je vendar zazdel malo sumljiv. H. pa se radi tega ni prav nič razburjal, ampak se je poskušal zabavati s samogovori ln je zabaval celo kavarno. To ga jo tako navdušilo, da je zahteval ša vina. Tedaj pa jo pristopil plačilni natakar ln ga pozval, da plača. Veseljaku pa to nikakor ni šlo v glavo. Bil je namreč priznal, da je čisto »suh* in je dejal, da bo plačal drugi teden. Njegovo zagotovilo se je zdelo malce neverjetno, zato je kavarnar poklical stražnika, ki ga je odgnal na policijo. • Koncert. Danes v soboto se vrši koncert dravske godbe v kavarni »Evropa*. Začetek ob 9. zvečer. Vstop prost. • Vsako soboto in nodeljo sveže krvave, rižene klobase ter druge domače koline priporoča gostilna Vidmar (Težnk), Sv. Jakoba trg št 5. 1880 Dopisi ŠIŠKA. Narodna čitalnica v Sp. Šiški je priredila dne 1. decembra proslavo petletnice ujedinjenja z najraznovrstnim sporedom, ki jč izpadla kar najbolj sijajno. V lepo ozaljšano dvorano gostilno g. Valjavca so prihiteli narodno za-vodni Šlškarji, kl znajo ceniti pomon te-•a narodnega praznika. Društveni tajnik H., duša celega aranžmaja, nam jo v lepili besedah orisal pomon dneva, nakar so so vršilo dcklamacije »Smrt majke Jugovičev, Narodu, Uvod h krs.tu pri Savici in v Pepolnični noči*. Nastopil je tudi Citalniški pevski zbor, ki sa krasno razvija pod vodstvom sedanjega povo-vodje. Najlepši del večera pa so bili bo-lospevi gg. Subeja in Banovca. Za zabavni dol pa je skrbel dobro znani Kinč-no, ki nas je zabaval s svojimi komičnimi spevi in nastopi, da so žo dolgo nismo tako od srca nasmejali. RADOMLJE. Zadnji sestanek demokratsko stranko je našo modre klerikalce tako preplašil, da so šele po par mesecih prišli do sape. Kako razočaran« Bta morala doživeti tisti dan naš dobrodušni Janezek in pa urnopotl Jakeo. V navdušenju sta si baš mela roke in gledala v duhu, kako odušovljcno drve Itadomlja-ni v Strcinov tabor, ko so nenadoma prikaže celo množica zvestih demokratskih somišljenikov. Ni čudo, da Bta siromaka izgubila Bapo. Štejeta — štejeta — pri številki petindvajset pa bo jima zamegli prod očmi. Da zve širni svet o tej nesrečni smoli, jc poskrbela prodzadnja res nicoljubna »Domoljubova* številka, ki proglaša štovilo 25 kot povsem merodaj-no — in seveda ne pozabi pristaviti, da dem. stranka v Radomljah no more dobiti tal. Je pač križ. Radi verjamemo, da je neprijetno, mučno, čo prido na dem, sestanek (piši in beri) stosedem — pravih somišljenikov — možakarjev — dočim ja bilo na Štercinovem shodu par elnearjev in da klerikalno some v Ra-domlju za vraga no vzklije. Ce vam še šepnemo na uho, da so končno že odpirajo oči ljudem oelo v krajih, ki sta jih z božjo pomočjo vzeli v dolgotrajen zakup — da, .celo tam demokratska stran- ka raste — raste ln M krepko raivtji — upamo, da botte še bolj omedlelt MORAVČE. Tukaj je bil dne 3. dooeui-bra protestni shod proti nasilju Italijanov nad našimi brati v Primorju. Shod jo priredila podružnica Jugoslovenako Matico. Otvoril ga jo predsednik podružnice g. Cerar, kl jo po kratkom pozdravu oddal besedo profesorju Zgrabliču iz Ljubljano. V jodrnatih besedah je orisal profesor Zgrablič trpljenje naših bratov in barbarizem Italijanov. Protestni shod je sijajno uspel in dokazal, da čuti tudi naše kmetsko prebivalstvo z brati tam preko. Popoldne je priredil učiteljski zbor v Zadružnem domu šolski mladini Mlklav žev vočor. Miklavžev večer jo bil posebno pomenljiv vslod lepoga govora prof. Zgrabliča, ki jo pojasnil navzočim otrokom in staršom pomen 1. decembra. Po govoru te jo razvila prosta zabava. ZAGORJE. Odkar je zbolel naš pis-monoša za Toplice, smo sami hodili po pisma iu . Toda, namesto da bi bila pošta hvaložna, da ji olajšujemo delo pa moramo ie marsikaj preslišatl. Dogaja se eolo, da brzojavke za splošno in v ne ljudi romajo nazaj. Prič dovolj. Kor je vas Toplico velika In prihaja »lasti mnogo časopisov, svetujemo pošti, da si čimprej oskrbi plsmonošo, od funkcionarjev pa zahtevamo, da to * strankami uljudni. DOBRNA PRI CELJU. Na narodni praznik so se pri nas po zahvalni službi božji sestali v okusno okrašenem II. razredu osnovne šole uradništvo državnih toplic, duhovščina, orožnlštvo, zastopniki požarne brambe ln občinskega urada, večina odličnih Dobručanov in starši šoloobiskujočih otrok. Izredno so presenetilo navzoče ljubke domovinske deklamovanke šolarjev In šolark. Po odpeti himni se je slavnostl priključila ustanovitev krajevnega odbora Rdečega Križa za Dobrno, pod čigar okriljem bi se tudi postavil spomenik tukajšnjim junakom, kl so žrtvovali svoje življenje domovini. V področju novoustanovljenega odbora Rdečega Križa so pritegneta tudi St. Jošt na Kozjaku in St. Jani na Vinski gori. SLOVENJGRADEC. Prireditev v proslavo narodnoga praznika dne 1. decembra v prostorih hotela Goli v Slovenj-gradcu v prid božičnico za revno obmejno šolsko dcco, Je uspela prav dobro. Cisti dobiček znaša 20.000 K. Slično prireditve in zbirke prispevkov se uspešno priteiajo v ta namen tudi po drugih večjih krajih elovenjgraškega političnega okraja ter bi bilo želeti, da bi so nabiralo prispovko ln prirejalo koneorto, gledališke predstavo in srečolove v ta narodni in človekoljubni namen tudi drugod, zlasti v večjih mestih, trgih in krajih v zaledju. ROGA-TEC. V pokloni tev manom pesnika Josipa Stritarja so se udelcžoncl in člani čitalnice, ki so spremili njegovo truplo iz »Stritarjevega doma» na njegovi zadnji poti, po povratku v Rogatoc zbrali v čitalnici, kjer je naš neumorni narodni dolavcc učitelj Tone Stefancio-sa v kratkih in zbranih besedah podal sliko pesnikovega življenja in poudarjal njegov pomen za slovensko slovstvo, osobito za potrebo, da po možnosti so-znanimo preprosto ljudstvo s pesnikom, kl je v svojih «Zimsk'h večerih«, »Lešnikih*, »Jagodah* itd. delih zapustil toliko ncprccenljivih zakladov. Nato nam je učitelj Srečko Sokirnik z deklamaci-jajni nekoliko najboljših Stritarjevih pesmi podal pesnikovo dušo v vsej svoji lepoti, dobrosrčnosti in miroljubnosti. — Pogreba bo 6e poleg okrajnega zastopa in pevskega društva udeležili tudi vsi tukajšnji uradi in županstva, katero jo zastopal župan Borlisg. SLOVENSKA BISTRICA. Petletnico ujedinjenja smo proslavili prav lepo. Mo-sto jo bilo v zastavah in zvečer krasno razsvetljeno. Bakljado so so udeležila narodna drušlva, vojaštvo, predstavniki občine ter velika množica ljudstva. Zabavni večer, ki ga je priredila Čitalnica, je uspel nad vse pričakovanje. Udeležili so se ga vsi sloji v tolikemu številu, kar kor še nikdar poprej. Za petjo in godbo sta skrbela pevski in godboni odsek Či- talnice pod vodstvom g. ntfltelja Segale. Priredila se jo tudi predstava enodojan-ko »Raztresonca«, kjor smo z veseljem opazili, da Jo gledališki odsek Čitalnic« pridobil v gdč. Ireni Omerzovl novo moč kl obnta izdatno izpolniti vrsta naših di letantov. Najlepšo zahvalo zaslužijo našo dame, ki so z obilnimi darovi počiva in pijačo ter z neumornim sodelovanjem pri pripravljalnih delih ter pri zabavnem večeru samem, največ pripomoglo k krasno uspeli prireditvi. Domače borze 7. dccembra: ZAGREU. Na tržišču z efekti sc je gibalo poslovanje v ozkih mejah. Pri bančnih papirjih jo bilo nok?\j voč zanimanja za Eikomptno in Hipotokarno, ki sta oMržali včerajšnja tečaja. Od industrijskih p.-ipirjov sta narasla Trbovlje in Gutmann, dočim io Sočerana Osijek nazadovala. — Na tržišču z devizami jo bilo pri nižjih tečajih dovolj blaga, Celo povpraševanje jo bilo krito brez intervencije Narodne banko. Poslovalo t« jo največ v devizah na Dunaj, Prago in Švico. Notirale so deviz o: Amsterdam 8340 — 33(15, Dunaj O.IL'4 — 0.18Č, Budimpešta 0.47 — 0.48, Bukarešta 46.5, Italija izplačilo 383.5 — 381.5, Kopcnha-gon 1570 — 1580, Kristljanija 0 — 1325, London izplačilo 386.25 — 387.25, ček 385 — 386, Newyork ček 87.5 — 88.5, Pariz 472.5 — 480, Praga 257.75 — 858.75 Stockholm 2320 — 2350, Švica 1540 do 1550, Varšava 0.003 — 0.00-1; vulut": dolar 8C.5 — 87, levi 40 — 0, francoski franki 407.5 — 472.5, liro 378 — 380; efekti: liskomptna 165 — 167, Kreditna Zagreb 151 — 152, nipotokanu 96J5 — 98, Jugoslavenska 146 — 148, Ljubljanska kreditna 215 — 220, Praštedlona 975 — 980, Slavonska 108 — 0. Srpska 139 — 140, Eksploatacija 217.IŠ do 222.5, Drava 650 — 670, Sočoraoa Osijek 2415 — 2430, Narodna šumsku 147.5 — 150, Nlhsg 185 — 187.5, Gutmann 1725 — 1740, Slaveks 830 — 850, Slavonija 208 — 210, Trbodjo 900 do 910, Union 1025 — 1075, Tvornica vagona 220 — 230, 7 % invosticijsko 50 do 51.5, 4% agrarne obveznico 24 — 25. BEOGRAD. Tendenca je bila nostaJna. Blaga jo bilo dovolj. Narodna banka je intervenirala le v devizah na fcenevo. Notirale so devize: Amsterdam 88R." do 3375, Dunaj 0.1242 — 0.1245, Brusolj 410 — 415, Budimpešta 0.465 — 0.48, Bn karešta 44.5 — 44.75, Ženeva 1543 do 1545, London 386.5 — 386.75, Milan 383.75 — 884, Newyork 87.75 — 88, Pariz 477 — 478, Praga 258 — 258.5, Sofija 60 — 67; valut e: dolar 87 — 87.5, leji 43 — 43.15; efekti: Narodna banka 4040 — 4100. Vreme Dunajsko vremensko poročilo: V Srednji Evropi Je bilo ob temperaturah malo nad ničlo nejasno vreme. V severo vzhodnih Alpah sneži. Na Štajerskem lu Nižje Avstrijskem dežuje. Napoved za 8, t. m.: Računati se mora s tem, da bo sedanje vreme 5e trajalo. Listnica uredništva Gosp. J. T. v L.: «Jutro» bo z no« vim letom stalo mesečno 20 Din. Lastnik In Izdalatel) Konzorcl) »Jutra*. Odgovorni urednik Pr. B r o z o v I č, risk Delniške tiskarne, d. d. v L|uhl|anl. Marija DebBnjah Leon Žgan zaročena Horgoš-Subotica r derembru 1923. knpite najoenejo pri lsa Družbi ILIRIJA, LJubljana, Eralta Petra tre 8. - Tel. 220. Teleloq itev. 730 KINO TcSelon Itev. 730 19 LJUBLJANSKI DVOR1 V soboto 8. deoembra JSL ml 3L "fc ^©i»1bei» znana iz dramo .,Tri ljubice grofa Karana" Igra v najlepši družabni pustolovnl drami šestih dejanj Zgrešeno življenje 9. nri DPAdkftaUA« ob delavnikih: 3., >/.7-. '/«8. in l«rea»satf«3* ob nedeljah in praznikih: 11. uri dopoldne popoldne ob 4., >/«6., Vi8- i" 9- Balkonski sedež Cena prostorom: 6234 I. nadstropje: Parter: Parketni lodei .,,.". Din 9'- Bezervtraul sodož .... „ 8'- X. prostor................„ 6'- ZI. prostor.......t n •*- Dnevna predprodaja vitopnlo od 2. or« dalj«. Lole I. reda, sedež .... Din 15-— Lože, stranske, sedel , , „ 11'— 10-- 01464031 rresror* Iz sfare Lfiibljane LJubljana leta 1802. 3. Ljubljansko obmestje. Olede na vinsko, mesno ln godčevsko pristojbino (Muslkimpost) jc določilo deželno glavarstvo dne 18. kimavca 1799. ljubljansko obmestje (pomcrium) z okrožnico, ki le kot zaključek seznama 1802 natisnjena na zadnjih treh straneh tc knjižice. Glavarstvo je v soglasju z dru-Kimi oblastvi ugotovilo naslednje mestne «ieje: Pred Pisanimi vralmi: Iz mesta preko mitniške zapore s hišo Antona Dimnika vred; sem spadajo vse tiste hiše, ki stoje ali bodo stale ob novem grabnu (Gruberjevem kanalu) do Stepanskega tnostu in ob Gradu s Poljanami do Oarzarolllieve-«a ali Forstkwlinerjevega mlina vred. K Šcntpeterskemu predmestju spada vse Imenovano predmestje s Kravjo dolino in Blatno ulico z Jamnikovo pristavo vred. Glede ua mesno davščino se šteje k temu pomeriju tudi vas Udmat, nc pa glede na vinski dac in godčevsko pristojbino; to dvoje pobira šentpeterska gospoščina. (Vn Dunajski ccsti sega obmestje na Celovški cesti do vštetega Novega sveta in na Dunajski cesti do cerkve sv. Kri-štota, ki je izven njega. Pred Križevnišklmi vratml ie meja mestnega poinerija mitniška zapora na Tržaški cesti; v to obmestje spada Gradišče. Predmestji Krakovo in Trnovo: V to obmestje spadata obe imenovani predmestji Z mlinom v Koleziji vred. Pred Vodnimi vratml: Sem spada edina sedaj tam stoječa hiša. Ako bl se pa sčasoma na Prulah zgradile hiše, se ob sebi razume, da bodo spadale v mestni porfterij, ker gre na te! strani meja do grabna (Gruberjevega kanala). Meje ljubljanske mestne oblast! so bile začrtane že zdavna; leta 1548. Jih je kralj Ferdinand potrdil in ukrenil, da naj sc pričenja meja pri potoku, ki teče pod Rakovnikom čez Dolenjsko cesto In po barju v Ljubljanico. Na levi strani Ljubljanice ie šla meja proti Viču do potoka, tekočega izpod Rožnika pod Vič. Od tam se je vila ob tem potoku do Apfaltrerno-vega Turna vrh sedanjega Tivolija ln nato do cerkve sv. Jerneja v Slškl do potočka, od katerega Je krenila čez polje do lesenega križa nad Sv. Krištofom pri razpotju proti Klečain. Od lesenega križa je držala meja čez polje do Blatne vasi iti odondod k vasi Udmat ln župnl cerkvi sv. Petra, potem od te vasi čez Ljubljanico pod mestom k Soteski (v Stepanji vasi) ln čez hrib (Oolovec) zopet do rakovniškega potočka (Vrhovcc, LJ. mešč., 51. — Klim, Dipl. Carn., 52). 4. Ljubljansko žtipne meje. Do leta 1785. sta bili v LJubljani samo dve župl: stara šentpeterska In mlajša šenklavška. Cesar Jožef II. Je razkosal Ljubllano na pet žup. K Imenovanima, okrnjenima, so se pridružile: šentjakobska, Marijinega oznanjenja ali frančiškanska In trnovska. Njihove meje so označene po ulicah in znamenitih hišah v stari, ne še objavljeni tiskovini, na eni strani slovenski, na drugI nemški, hranjeni v mestnem arhivu t. 80/3515. Ovoj te knjižne redkosti Je arhivar Aškerc opremil z lapidarnlm napisom: «Ullce ljubljanske (slovensko)« Letnica (1787) nI natisnjena na tiskovini, a sprlčuje jo pripis, da jo Je predložil okrožni urad dne 20. kimavca 1787. mestnemu magistratu, ki jo je uka- zal nato r Doonanjem na trgtti ln uličnih križiščih razglasiti. Tedaj določene meje so delile Ljubljano še leta 1802. in jo dele z neznatnimi Izpremembaml še dandanašnji. Kot prvo tiskovino, navaja ločo ljubljanska ulična Imena v slovenskem Jeziku, in kot zgled slovenščine Izza konca 18. stoletja Jo podam tu dobesedno: POPISVANJE Tih Oals, Inu HHh, kat?re k* vlaki lub-lanski Fari v'melitu lnu pred mejitam (lidijo. Ta vlkfhl fara v' Ihkofovskl zfrkvl tv$-tiga Niklausha v' Lublanl. K1 leti fari fllfhl: S'Nlklavsha galsa (sedai Pred škofijo) s' to vlkfhl, lnu Ihkoiov-sko zfrkujo fvftlga NIklavsha. Hlfhe na plazu gori do Tranzhe Inu lizer do N. 178 v'mets v'scte. Ali llie dergazh: v'lse liifhe tia plazu do Tranzh inu Anton Kerar-jove hilhe v"mefs v'sfte; na ti drugI Itra-nl hlfhe na plazu do Peter Anton Kar-gnlatove (1.1802. VVurschbaucrjeve) hilhe v'mels Itete. Franzlfhkanarska (sedaj Študentovska) galsa s' klolhtram (stoječim na sedanjem Vodnikovem trgu) Riblhka (reete Ribja) lnu melnllhka gatsa (ob mesnicah pri meščanskem špi-talu), Llngerjova gafsa. Shpltavska galsa s* zfrkuvjo (sv. Elizabete). Hlfhe sa Si-dam Is fhlofsarsko Inu (?) galso (nemško besedilo: Schlosser und Strohgassel). Judovska gafsa. Novi terg. Breg s' Erlan-deriovo (Salendrovo) gafso. Krlshanska gafsa Inu hlfhe per fovdashki vahti (vojaška straža je bila 1.1802. že na sedanjem Vodnikovem trgu) s'krlshansko zfrkujo Dlvlze Maric. Fiitanska gafsa (Izpuščena Je Gosposka ulica). Shtivllu tih dufh 2598. Fara Ivftlga Jakoba v'Lublanl. K' leti fari fllfhl: Svftiga Jukoba Oaisa s'Zgrkuvjo. Te hlihe od novlga sidanja al Tranzhe pruti Ivftimu Jakobu na obeh ftraneh, Inu fizer na eni Itrani od N. 177 na ti drugi od N. 113 v'mefs Jhtete. Stari Terg. Svftiga Florjana (zmotno: Flor Java) galsa s' zfrkuvjo hrenova gaffa. Roflina galfa. Shabjek. Orad s' dvfml Zerkvami Svgtiga JurJa, inu Ivfte Rola-II? na hribu. Galza pruti grajskimu hribu. Oalza (najbrž: Reber; nemško besedilo: Nahrenstciggasse) Hlfhe pred piilanlm vratami (sedanja Karlovška cesta) zhes ta novi moft do tilhlarlovc hlthe v'mels fiitete. Shtivllu tih dufli 2243. Fara Ivftlga Petra pred Mettam. K' leti fari llilhi: St. Pftersku pred-mejftje od blatne vali doli per poti Inu od Pamaltrove Progarjove hilhe lazhftl (stavbenik Lovrenc Prager je bil 1.1787. posestnik hiše na Scntpeterskem predmestju stara št. 9; 1.1802. le tam hlševal plvovarnar Matija Slebenhart) v'fe hlfhe per vodi doli do Ivftlga Petra s'v(slm hllhainl v' kravji valsl (Kravji dolini), Inu s' Zfrkuvjo fvftlga Krllhtofa s' Mefhnar-Jovo, Inu Perlelovo hllho Belhlgrad Imen-vano. Tomazhov s'Zfrkuvjo Ivfte Marjete. Shinartna s'Zfrkuvjo Ivftlga Martina. Hraltje, Oberje, Jarlhe. Udmat, s' Baron Kodelovlm gradam. Sello s' Faber-ko Inu Zerkuvzo Ivftlga Jannela Nep. (v žrebčarnl, sedaj opuščena) Moltah. Shtefanova vals s'Zfrkuvjo Ivftlga Slite-fana. PredmeJItJe Pollane noter predmel-Itja do pred plifanhn vratml (reete: do predmetltla pred...). Shtevllu tih dulh 3460. Fara per Maril Dlvlzi Angel ski ga zhethe-nja pred Mfltam. K' leti fari llllhl: PredmeJItJe Oradlfhe s' zerkuvjo Ivfte Trojlze Inu s' Nunskim Klolhtram, inu fizer koker velka zflta Pfle namrezh, koker le skus krllhanske vrata vun pride, v'IIe hilhe, katfre na defnl Itrani zftte ftojf do molta na zli* zlh na dflni roki. Vise hinie per kapulj! narjlh s' zfrkuvjo Ivftiga Joannesa Evan, gclllta Inu s' kapuzinarsklm Kloitram. Sheinpetersku prednieiftje od Ihpitaulkit vrat sazhetl per Puhflnkovl (leta lso' ranocelca Fr. Čolnarja) hllhl na detnL inu lfvl Itrani do blatne valsl, potlef od tod na lfvl Itrani do shkolzjatsklga verta Inu do galze, katfra od Pamaltra Pra« garja k' LublanzI pfle. Tudi hlfhe, kater, sa Augufhtlnarsko (1.1802.: frančiškan« sko) zfrkuvjo ftojf, potler hilhe na d?lnl in lfvl Itrani per zeiti do shkolziatIklss (leta 1802.: usmlllenih bratov) kloshtra verta, inu zgrkve fvftlga Joihcla. Tudi gradlzh turn, kateri Je enkrat Jefvltariant iliihai, grad blilu Ihifhke pruti Lublan (nemško besedilo: Leopoldsrulie — to j< Cekinov grad), novi (vet, inu tpodnj Ihifhka s' zfrkuvjo fvftlga Jerneja, kari* pod St. Peter, inu pod St. Vid nad luh, lano Illlhalu. Shtevilu tih dulh 2700. Fara fvftlga Jannela v' Ternovlm K* leti (ari lllfhl: Ternovu. Krakovu d Din v gotovini 500 Diu II. „ 300 „ „ 800 „ ITI -X. „ B00 „ „ 1600 „ Xl.XX „ 100 „ „ 10 o ., Skupaj 340j Din Nagrade se bodo razdelile So pred božičnimi prazniki. Imena "niti ki so dobili nagrado, bomo < bjaviii na tem mestu. Toornice Zlatorog, prej C. Bros, IMop. ¥@9iko veselie sa Božič napravite svojim dragim z nakupom prvovrstnega pisalnega stroja, ki ga dobite na obroke pri Rex Co 6108 Šivalne stroje EXCELLA rajfinejši izdelek kupite najceneje pri tvrdki Za Božič in Novo leto 10°|o popusta J. GOREČ Palača Ljubljanske kreditne banke Ljubljana n^iimmii<»»ii.iiii|.Mfei|i«iii«iiMiiiii