CELJE GOSPODARSTVO Zaradi okužbe zaprta enota vrtca str. 7 v Store Steel: »Ne bomo pokleknili!« str. 4 TV SPORED Franc Papež: »V hiši o majhnih tvareh odloča žena, o velikih pa mož« ■o im ■in im lo -r-Sr- novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 31/ Leto 75 / 30. julij 2020 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Celjska tekma stoletja in prvi naslov državnih prvakov Po uspehih v številnih športih ima Celje tudi nogometnega državnega prvaka. Ob koncu te nenavadne sezone so se uresničile sanje številnih generacij celjskih nogometašev. Žal na tribunah ni smelo biti toliko gledalcev, kot bi jih v drugačnih razmerah gotovo prišlo pogledat spopad z Olimpijo, ki je bil napet do zadnje minute, pri čemer je za naslov zadoščal neodločen izid 2:2. Kako se bo ekipa znašla v evropski konkurenci, kjer se bo srečala s precej bogatejšimi klubi, bodo pokazali prihodnji meseci, zdaj je čas za praznovanje in veselje. str. 16-17 INTERVJU Janko Petrovec, dopisnik RTV Slovenija iz Rima str. 26-27 NASA TEMA Kako se znajti ob ukinjanju bankomatov? str. 12-13 novi tednik Več v notranjosti časopisa in na www.novitednik.com 2 AKTUALNO ZADETKI »Čas epidemije je ponudil grdo vprašanje, do kod vzdrževati življenje.« Janko Petrovec, dopisnik RTV Slovenija iz Rima »Če imate možnost, podprite lokalne umetnike in kulturne ustanove, med drugim je to tisto, kar nam omogoča kvaliteto bivanja.« Samo Seničar, programski vodja Mestnega kina Metropol »O ženskah in nesrečah >flosarji< niso nikoli govorili. Pripovedovali so le, kako je bilo luštno ter zabavno.« Martin Juvan Čuks, nagrajenec Občine Ljubno »Tudi v zrelih letih moramo ohranjati motoriko in ravnotežnostni center. Najpomembneje pa je, da znamo v sebi vedno znova najti razigranega otroka.« Gerard Krebs, vodja motoričnega parka v Zalogu pri Šempetru »Fantom sem pred časom dejal, da se morajo sami odločiti, ali hočejo biti prvaki. Očitno so se odločili. S pomočjo energije iz okolja nam je uspelo.« Dušan Kosič, trener državnega prvaka NK Celje ČETRTEK 1 1 PETEK 1 / 31 32 20 / / 20 SOBOTA 1 1 NEDELJA r^ 33 ЛАУ^ 32 20 20 ! / Cilja sprememb sta zagotavljanje lažje dostopnost do stanovanj mladim, starejšim ter drugim ranljivejšim skupinam prebivalstva ter povečanje obsega fonda javnih najemnih stanovanj. Bodo novosti v stanovanjski zakonodaji res prinesle več javnih najemnih stanovanj? (Foto: arhiv NT - SHERPA) Predlog sprememb in dopolnitev Stanovanjskega zakona Se bodo razmere na stanovanjskem področju izboljšale? Na stanovanjskem področju naj bi prišlo do večjih sprememb. Med drugim je predvidena višja neprofi-tna najemnina, kar naj bi ugodno vplivalo na druge okoliščine, povezane s stanovanjsko problematiko. Prav tako je predviden bistveno nižji odstotek soglasja etažnih lastnikov za različne izboljšave stavbe. Predlaganih sprememb je še kar nekaj. Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona je trenutno v javni obravnavi in to do 20. avgusta. V javno obravnavo ga je posredovalo ministrstvo za okolje in prostor. BRANEJERANKO Po zadnjih podatkih manjka v Sloveniji več kot devet tisoč javnih najemnih stanovanj. Stanovanja manjkajo ravno tam, kjer so najbolj iskana, še posebej manjkajo stanovanja za občane iz ranljivih skupin. Starejši občani se neradi selijo v manjša stanovanja. Po drugi strani vlagateljev ne zanimajo vlaganja v stanovanja v javnem interesu, obstoječa zakonodaja ne podpira dovolj razvoja najemnega trga ... Veljavni Stanovanjski zakon je bil sprejet pred sedemnajstimi leti ter je bil še štirikrat spremenjen ali dopolnjen. Vse to ne zadostuje. Prenizke neprofitne najemnine »Eden od temeljnih razlogov za krčenje fonda javnih najemnih stanovanj je prenizka višina neprofitne najemnine. Zaradi nerevalorizacije vrednosti točke za določanje neprofitne najemnine vse od leta 2007, neprofitna najemnina lastnikom ne omogoča pokrivanja stanovanjskih stroškov,« pojasnjuje ministrstvo. Lastniki stanovanj zaradi sedanjih neprofitnih najemnin ne ohranjajo fonda javnih najemnih stanovanj ter ne vlagajo v gradnjo novih javnih stanovanj. Po opažanju ministrstva so nekatera javna najemna stanovanja celo prodana, kupnina pa porabljena za materialne stroške javnih stanovanjskih skladov in občin. Po predvidenem dvigu ne-profitne najemnine, naj bi bila najbolj ogrožena eno-članska gospodinjstva zavarovana tako, da bi bil pri izračunu minimalnega dohodka cenzusu za upravičenost do subvencije najemnine dodan ponder v višini 1,1. Ministrstvo razlaga, da naj bi bila subvencija najemnine zvišana na največ 85 odstotkov priznane neprofitne najemnine. Po novem naj bi bila tudi ustanovljena javna najemniška služba, ki bo najemna stanovanja posredovala, upravljala in vzdrževala. Lastniki naj bi bili tako rešeni tveganj ter bi imeli zagotovljene redne dohodke. Nižji odstotek soglasja Med predlaganimi spremembami so prav tako obvezni ločeni fiduciarni računi za rezervni sklad vsake večstanovanjske stavbe. Med bistvenimi novostmi je tudi nižji odstotek soglasij etažnih lastnikov za različna dela v stavbi, ki presegajo njeno redno upravljanje. Namesto sedanjega 75-od-stotnega soglasja bi po novem zadoščalo 50-odstotno. Za gradbena dela na skupnih delih stavbe naj bi 75-odsto-tno soglasje nadomestilo sedanje 100-odstotno. Lastnik, ki je bil preglasovan, bo lahko takšno odločitev izpodbijal na sodišču, v nepravdnem postopku. Med mogočimi glavnimi novostmi je še skrajšanje odpovednih rokov najemnih pogodb ter možnost višjega zadolževanja stanovanjskih skladov. »Ker bo višja neprofitna najemnina omogočala povrnitev sredstev za naložbe, se bodo potrebe po zadolževanju v prihodnje postopoma zmanjšale,« pojasnjuje ministrstvo. Med najpomembnejšimi novostmi naj bi bila tudi predkupna pravica stanovanjskih skladov in neprofitnih stanovanjskih ustanov za zazidljiva občinska zemljišča, namenjena večstanovanjski gradnji. AKTUALNO 3 Otroški dodatek, subvencija vrtca in državna štipendija Kdaj je treba za uveljavljanje pravic oddati vlogo in kdaj ne? Prejšnja leta so morali starši, ki so uveljavljali pravico do znižanega Prejšnja leta so morali starši, ki so uveljavljali pravico do znižanega plačila vrtca, avgusta oddajati nove vloge, a kot so sporočili iz celjskega centra za socialno delo, tega ni več treba. Vloge za podaljševanje pravic do otroškega dodatka, subvencije vrtca in državne štipendije - v kolikor ste bili do njih že upravičeni - namreč ni več treba vlagati, saj bodo centri za socialno delo o nadaljnji upravičenosti odločali sami po uradni dolžnosti. VLOGA . PODATKI O OSEBAK ZA UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV E JAVNIH SREDSTEV LEA KOMERIČKI KOTNIK Še vedno pa je treba vlogo vložiti, če prvič uveljavljate pravico do otroškega dodatka, državne štipendije ali subvencije vrtca. »Tudi če starejši otrok že obiskuje vrtec, morajo starši novo vlogo vložiti za tistega, ki v vrtec odhaja prvič,« opozarja direktorica Centra za socialno delo (CSD) Celje Olga Bezenšek Lalić. Prav tako morajo novo vlogo vložiti starši, katerih vloga je bila v preteklosti zavrnjena in bi želeli ponovno uveljavljati pravico do koriščenja javnih sredstev. Na nove vloge ne smejo pozabiti prejemniki štipendij, in sicer tisti, ki prehajajo iz prve na drugo stopnjo študijskega programa in vsi, ki prehajajo v poklicno tehniško izobraževanje, saj gre v tem primeru za napredovanje na višjo stopnjo izobraževanja in ne za nadaljnje prejemanje državne štipendije za isti izobraževalni program na isti stopnji, pojasnjuje Bezenšek Lalićeva. Dodatek za uspeh in dodatek za bivanje Za dijake bo center za socialno delo iz uradnih evidenc pridobil podatek o uspehu in tako odločil o izpolnjevanju pogojev za dodelitev dodatka za uspeh. Če dodatek ne bi bil dodeljen, na centru svetujejo, da dijak sam dostavi letno spričevalo. Centri namreč v nekaterih primerih ne morejo pridobiti podatka o ocenah. Prav tako bo CSD iz uradnih evidenc pridobil podatek o začasnem bivališču, zato je pomembno, da imajo dijaki urejeno prijavo začasnega prebivališča pravočasno na upravni enoti. Enako velja za študente, ki bivajo pri zasebnikih in ne uveljavljajo subvencije za bivanje pri njih. Če študenti želijo uveljavljati dodatek za uspeh, morajo dostaviti potrdilo o opravljenih obveznostih oziroma izpitih. Ne pozabite na spremembe Upravičenec do otroškega dodatka, subvencije vrtca in državne štipendije mora centru za socialno delo še vedno sporočiti zakonsko določene spremembe, ki lahko vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja. Spremembo sporočite na obrazcu za sporočanje sprememb podatkov pri pravicah iz javnih sredstev, ki je dostopen na spletnih straneh CSD. Zaradi lažje organizacije dela na CSD priporočajo, da vsi upravičenci nove vloge oddajajo v prvi polovici meseca. »Predvidevamo, da bodo pravice, ki potečejo v mesecu avgustu, podaljšane v zakonitem 60-dnev-nem roku - to je do konca oktobra. Pravice, ki vam potečejo v septembru, bodo podaljšane do konca meseca novembra,« pravi Bezenšek Lalićeva in ob tem prosi za razumevanje, če bi v tem času zaradi povečanega števila vlog prišlo do zamud. Vloge za podaljševanje pravic do otroškega dodatka, subvencije vrtca in državne štipendije - v kolikor ste bili do • •■V «V • • V g I njih ze upravičeni - ni vec treba vlagati. Ob svetovnem dnevu dojenja srečanje nosečnic in doječih mater Medtem ko v Sloveniji v začetku oktobra obeležujemo teden dojenja, je drugi avgust v znamenju svetovnega dneva dojenja. Na ta dan bodo v Društvu svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije tudi letos v Celju pripravili srečanje nosečnic in doječih mater. Mladim staršem bodo na voljo strokovne in natančne informacije o dojenju, dopolnjene z izkušnjami, ki jih bodo o dojenju delile druge matere. Predstavljen pa bo tudi poseben projekt pomoči pri dojenju, ki bo zaživel oktobra. Že dan prej se bo v knežjem mestu »ustavil« tudi vseslovenski festival Dojiva se. Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije je strokovno združenje za dojenje, katerega člani si na najvišji strokovni ravni prizadevajo učinkovito podpirati dojenje. Društvo je vključeno v evropsko in svetovno zvezo za dojenje. Nosečnicam in doječim materam svetovalci nudijo najnovejše in strokovne informacije o dojenju, predvsem pa so zanje vedno na voljo brezplačno. Srečanje ob svetovnem dnevu dojenja bodo pripravili v nedeljo ob 17. uri v Večgeneracijskem centru Socio v Celju. Na srečanju bosta predstavljena tudi nova knjižna junaka Črt in Pika, ki bosta od oktobra dalje na edinstven način staršem v dobrodošlo pomoč pri dojenju. Dojenje za zdravje planeta V nekaterih državah v prvem avgustovskem tednu pripravljajo tudi svetovni teden dojenja. Ker je letos poudarek na ohranjanju našega planeta, se vodilna misel svetovnega dneva glasi: »Podprimo dojenje za zdravje planeta.« Kot poudarjajo v svetovni zvezi, je dojenje ključnega pomena tudi za doseganje ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030. Cilji letošnjih prizadevanj so tako izboljšati zdravje mater in otrok, zagotoviti zdrav in enak začetek življenja vsem otrokom, z dojenjem preprečevati podhranjenost otrok po svetu, zagotoviti varno prehranjevanje dojenčkov in otrok v času krize, vplivati na pojav revščine, predvsem pa poudariti, da dojenje pomeni tudi zaščito okolja, predvsem vodnih virov ter zagotavljati okoljsko trajnost. Festival Dojiva se Svetovni teden dojenja že več let z vseslovenskim in čezmejnim festivalom Dojiva se izvedejo strokovnjaki pod okriljem spletne šole za starše Veva. Festival bo letos zaradi znanih razmer precej okrnjen, njegov glavni namen pa ostaja pomoč in informiranje nosečnic o pomenu dojenja in premagovanju težav z do- jenjem, pa tudi drugih izzivov nosečnosti in starševstva. »Vsi, sploh pa novopečeni starši, v času korone še bolj kot prej potrebujejo podporo, kakovostne informacije in strokovnjake, ki so jim na voljo, ko jih potrebujejo,« so prepričani organizatorji. Kot pravijo, želijo ponuditi znanje in podporo mamam, družinam, da si zaupajo in verjamejo vase. Tudi letos je slogan festivala Zaupam si. Zaupanje vase bodo mamam prenesli s pomočjo lepih, spodbudnih misli, ki jih bodo snovalci spletne šole za starše to soboto med 9. in 11. uro delili v celjskem mestnem parku, kjer bodo prejeli tudi knjižico Zaupam si. Vsa brezplačna predavanja, pri katerih bo sodelovalo več kot 20 strokovnjakov, se bodo zaradi epidemiološke situacije letos »preselila« na njihovo spletno stran (veva.si). LKK 4 GOSPODARSTVO skrbi, ne bomo pokleknili« Med zadnjimi večjimi naložbami v štorski jeklarni je bila nova linija za luščenje jekla, vredna 3,6 milijona evrov. Vse ostale večje naložbe, ki jih je načrtovalo za letos in prihodnja leta, je moralo podjetje preložiti. (Foto: Štore Steel) Štore Steel v težavah, a glavni direktor zagotavlja: »Brez Med podjetji, ki jih »tepe« kriza v avtomobilski industriji, je tudi Štore Steel. Težave zaradi ohlajanja avtomobilske dejavnosti so se začele že konec leta 2018 in se potem nadaljevale vse lansko leto, letos pa so se poglobile z ukrepi zaradi pandemije novega koronavirusa. V zadnjem času se je v javnosti pojavilo več namigov, da je štorska družba pred zlomom, kar pa nikakor ne drži. »Res imamo velike težave zaradi pomanjkanja naročil in smo v zadnjih mesecih večkrat ustavili proizvodnjo. Res smo prvo polletje poslovali z izgubo, ampak pokleknili ne bomo,« pravi Jani Jurkošek, glavni direktor Štore Steel. JANJA INTIHAR V štorski jeklarni so se z zmanjševanjem naročil soočili že konec leta 2018, težave so se nato nadaljevale in poglabljale v letu 2019. Rezultata zaostrenih razmer na trgu sta tako lani bila za nekaj več kot 13 odstotkov manjša količinska prodaja jekla kot leto prej in za skoraj 19 odstotkov nižji prihodki od prodaje, ki so znašali 113 milijonov evrov. Krepko nižji je bil čisti dobiček. V podjetju so načrtovali, da ga bo 6 milijonov evrov, a ga je bilo 2,8 milijona evrov. Bilo bi ga še manj, če ne bi začeli uvajati različnih ukrepov za obvladovanje stroškov. »Ker so se razmere v avtomobilski industriji, ki je naš najpomembnejši kupec, slabšale in se je povpraševanje na trgu zmanjševalo, smo začeli stroške zmanjševati z različnimi ukrepi. Med drugim smo ukinili nadurno delo, tistih, ki so odšli v pokoj ali zapustili podjetje, nismo nadomestili z novimi zaposlenimi, zadnje tromesečje smo uvedli 36-urni delovni teden, prestavili smo tudi nekatere naložbe,« našteva glavni direktor Jani Jurkošek. Maj, junij in julij samo »polovička« V takšnih razmerah so v Štore Steel konec lanskega leta pripravili poslovni načrt za leto 2020. »Ker razmere niso bile prav nič optimistične, smo prvo polovico leta načrtovali dokaj konzervativno, a smo pričakovali, takšne so bile tudi evropske in svetovne napovedi v avtomobilski industriji, da se bo v drugem tromesečju stanje začelo izboljševati in da bo avtomobilska proizvodnja prvič po septembru 2018 spet začela zmerno rasti. Prve tri mesece smo celo presegali naše načrte, tudi za april je bilo zadosti naročil, a se je potem zgodila razglasitev pandemije. Morali smo vložiti veliko naporov v prepričevanje ljudi, da je treba proizvodnjo nadaljevati. Zaposleni so mislili, da se je treba za 14 dni skriti in bo potem vse v redu. A smo bili odločeni, da bomo delali, dokler bomo imeli dovolj surovin, naročil in delovne sile. Zaposlenim smo rekli, naj tisti, ki se bodo počutili ogrožene, ostanejo doma, bomo pač sestavili samo dve izmeni. Naši kupci so nas prosili, naj dokončamo njihova naročila. Čeprav so mnogi že ustavili proizvodnjo, so si želeli povečati zaloge. Tudi mi smo takrat povečali svoje zaloge, saj nismo hoteli tvegati, da bi zaradi težav s prevozi surovin iz drugih držav morali ustaviti proizvodnjo,« pripoveduje Jani Jurkošek. Ker so v podjetju dvomili, da bo vsa naročila za april treba tudi izpolniti, saj so mnogi njihovi kupci že zaprli svoje tovarne, so vsa naročila znova preverili. Bilo jih je strah, da bi porabili obratna sredstva, izdelki pa bi ostali v Štorah. »Kupci so blizu 30 odstotkov svojih naročil prestavili in 25. aprila smo tudi mi prvič ustavili proizvodnjo. Od takrat naprej smo delali samo toliko, kolikor je bilo naročil. Bilo pa jih je kar 50 odstotkov manj kot običajno. V maju, juniju in juliju smo zato delali le polovico meseca,« pravi Jurkošek. Posledica takšnega stanja se je, seveda, odrazila v poslovnih rezultatih. Do aprila je podjetje še poslovalo z dobičkom, maj in junij pa sta bila tako slaba, da je bil ob koncu prvega polletja čisti poslovni izid negativen. »Izguba je znašala nekaj manj kot 1,5 milijona evrov, vendar če upoštevamo amortizacijo, smo še vedno na zeleni veji,« pojasnjuje glavni direktor. Jani Jurkošek, generalni direktor Štore Steel: »Lansko poslovno leto je bilo zelo zahtevno, leto 2020 je še težje.« (Foto: arhiv NT, SHERPA) Izkoristili vse ukrepe Za drugo polovico leta v Štore Steel načrtujejo blago okrevanje, vendar velikega odboja ne pričakujejo. Jur-košek pravi, da so napovedi za avgust optimistične, saj je povpraševanja toliko, da bodo pokrili 80 odstotkov svoje proizvodnje. Pravi pokazatelj, ali se razmere res izboljšujejo, pa bosta september in oktober. Ob tem meni, da je bilo dno že doseženo in takšnega krča, kot je bil v aprilu in maju, ne bo več. Jani Jurkošek zato upa, da po 10. avgustu, ko se bodo zaposleni po 14-dnevnem kolektivnem dopustu vrnili na delo, ne bo več treba prekinjati proizvodnje, čeprav takšna nevarnost še vedno obstaja. Naročil za avgust bo dovolj, dobro kaže tudi za september. V preteklih mesecih je podjetje izkoristilo vse ukrepe, ki jih je država sprejela za premagovanje krize v gospodarstvu, od krajšega delovnega časa in čakanja na domu do prestavitve plačevanja posojil in odložitve plačila davkov iz dobička. V dveh mesecih so na račun ukrepov, povezanih z delom, že pridobili nekaj manj kot milijon evrov. Za posamezne obrate koristijo različne ukrepe - ponekod so uvedli čakanje na domu, drugod so skrajšali delovni čas. Jurkošek pravi, da so imeli s prepričevanjem države, da takrat ko delajo, morajo delati dva tedna skupaj, kar nekaj težav. Stroški za zagon proizvodnje so namreč zelo visoki, zato ne bi mogli delati le po nekaj dni v tednu. Bo ob koncu leta vendarle dobiček? Največji izvozni trg štorske jeklarne je Nemčija, pomemben je tudi italijanski trg. Jur-košek pravi, da je bil upad naročil na vseh trgih enak, različen pa glede na to, iz katere panoge so kupci. Najbolj so občutili upad naročil avtomobilske industrije, podobno lahko v prihodnjih mesecih pričakujejo v energetiki. V Sloveniji je njihov pomemben kupec Unior, ki je sicer tudi največji posamični lastnik podjetja. Sredi marca je Unior, ki je prav tako odvisen od avtomobilske industrije, ustavil večino svoje proizvodnje. Samo zaradi upada naročil zreškega podjetja so v Štorah imeli za 15 odstotkov nižjo količinsko prodajo. Kot pravi Jurkošek, so iz Uniorja za avgust spet dobili naročila, dobro kaže tudi na vzhodu Evrope, le s kupci iz Nemčije nimajo še nobenih dogovorov. Že ves čas, brez prekinitev, pa dobivajo naročila Uniorjevega podjetja na Kitajskem. Glavni direktor Štore Steel še ne ve, ali bo podjetje zabeležilo izgubo tudi ob koncu leta. Vse bo odvisno od hitrosti okrevanja domačega in evropskega gospodarstva, pravi. V podjetju so naredili nekaj scenarijev, kaj se jim lahko zgodi do konca leta. »Z likvidnostjo nimamo težav in jih tudi ne pričakujemo. Če se bodo razmere na trgu izboljšale, lahko računamo tudi na dobiček,« je optimističen Jurkošek. V podjetju so sicer za letos načrtovali 103 milijone evrov prihodkov od prodaje. Ustvarili naj bi jih 80 milijonov evrov, kar pomeni 21-odstotni upad. Brez odpuščanj in zniževanja plač Kljub težavam vodstvo štor-ske jeklarne ne razmišlja o odpuščanju. »Nismo prvič v krizi, čeprav takšnega upada proizvodnje, kot ga je povzročila korona, ni bilo od leta 2009. Vendar podjetja ne bo konec, daleč od tega, saj smo se zelo zgodaj začeli pripravljati na krizo. Poleg tega smo zdaj v drugačni kondiciji, naša finančna slika je boljša, kot je bila leta 2009. Zadnjih nekaj let smo imeli visoke dobičke in smo lahko zmanjšali zadolženost, več smo tudi investirali. Z vsemi ukrepi, ki smo jih uvedli zaradi zagotavljanja likvidnosti, bi lahko prebrodili tudi daljšo krizo,« pojasnjuje Jurko-šek in poudarja, da v podjetju preprosto ne morejo zmanjšati svoje »posadke« ali ukiniti katero od izmen. »Ko pri nas delamo, mora biti proizvodnja organizirana v treh izmenah. Zato števila zaposlenih ne moremo zmanjševati. Zaradi odhodov v pokoj, ki jih nismo nadomeščali, se je v zadnjem obdobju število zaposlenih zmanjšalo za trideset, tako da nas je zdaj v podjetju 500.« V Štore Steel za zdaj ne razmišljajo niti o znižanju plač. »Lahko rečem, da zaposleni, ki se sicer počutijo dokaj negotovo, krize v svojih žepih še niso občutili. Vsa izplačila so redna, v začetku leta so se v skladu s kolektivno pogodbo plače zvišale za dober odstotek, izplačali smo tudi regres. So se pa znižale plače vsem, ki imajo individualne pogodbe. Uprava, ki ima že sicer zaradi izgube 20 odstotkov nižje osebne dohodke, se je odrekla tudi izplačilu variabilnega dela plače. Letos so se tudi lastniki odrekli delitvi lanskega dobička,« pojasnjuje Jani Jurkošek. Naložb bo manj Eden od ukrepov, ki so jih v štorski jeklarni sprejeli za obvladovanje stroškov, je bila tudi prestavitev nekaterih naložb. Tako so med drugim preložili podpis pogodbe za nakup 3,5 milijona evrov vredne indukcijske linije za izdelavo poboljšanih jeklenih palic. V avtomobilski industriji je namreč povpraševaje po poboljšanih jeklih vse večje, zato jih želijo izdelovati tudi v Štorah. Kdaj bodo v tovarni lahko postavili novo linijo, Jani Jurkošek ta trenutek še ne ve. Prav tako tudi še ne ve, kaj bo s 15-milijonsko naložbo v center sekundarne metalurgije v jeklarni. »Gre za postavitev dveh novih peči in za prilagoditev celotne infrastrukture in logistike. Srce tega centra bo vakuumska peč, ki nam bo omogočala odplinjavanje taline, kar zopet pomeni izdelavo jekel z višjo dodano vrednostjo. Zdaj marsikaterega naročila ne moremo sprejeti, ker tega nimamo,« pravi Jurko-šek. V skladu s srednjeročnim načrtom bi morali letos pripraviti vse tehnične podrobnosti naložbe in izbrati dobavitelje, center pa bi morali začeti postavljati naslednje leto. »Vse to je zdaj preloženo, do kdaj, ne vem, saj od lastnikov ne pričakujem kakšne dokapita-lizacije. To pomeni, da bomo odvisni od lastnih sredstev,« napoveduje Jurkošek. GOSPODARSTVO 5 Gradbena podjetja na Celjskem tudi lani povečala prihodke in dobiček Korona ni ustavila gradbincev Družbe na Celjskem, ki sodijo v gradbeno dejavnost, so tudi lani poslovale uspešno. Njihova rast je bila višja od rasti celotnega regijskega gospodarstva. Po podatkih, ki jih je zbral Ajpes, so čiste prihodke od prodaje v primerjavi s predlani povečale za 7,5 odstotka (povprečje vseh gospodarskih družb je bilo 5-od-stotno), čisti dobiček je bil od predlanskega višji za 18 odstotkov. Čisti dobiček vseh gospodarskih družb se je lani znižal. Gradbeniki so lani tudi največ zaposlovali - število zaposlenih so povečali za 651, kar je največ med posameznimi dejavnostmi. Kakšne bodo številke letos, še ni mogoče napovedati, največji med njimi pa pravijo, da bodo rezultati podobni lanskim. JANJA INTIHAR Podjetja, ki se ukvarjajo z gradbeno dejavnostjo ali so z njo kakorkoli drugače povezana, so lani po podatkih Ajpesa ustvarila 522,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 38 milijonov evrov več kot leta 2018. Čisti dobiček, ki je znašal 22 milijonov evrov, je bil od predlanskega višji za 3 milijone evrov. Tri največja gradbena podjetja v regiji, Voc, Gic Gradnje in Remont, so sama ustvarila nekaj manj kot 119 milijonov evrov prihodkov ter 3,4 milijona evrov čistega dobička. Voc je imel 1,8 milijona evrov čistega dobička, kar je dve tretjini več kot leta 2018, Gic Gradnje so dobiček, ki je znašal 1,3 milijona evrov, podvojile, Remont je v primerjavi z lani dobiček povečal za petino, na 276 tisoč evrov. Voc in Gic Gradnje sta bila po obsegu dobička tudi na vrhu lestvice gradbene dejavnosti v regiji. Predlani je bila na prvem mestu družba AGM Nemec iz Laškega, ki je leto 2018 zaključila z 1,5 milijona evrov čistega dobička, lani je dobiček prepolovila. Na vrhu spet Voc Med tremi največjimi gradbeniki je lani najvišje prihodke od prodaje imel Voc. Znašali so 48 milijonov evrov in so bili od predlanskih višji za 8 odstotkov. Pri tem je treba vedeti, da podjetje dobi veliko državnega denarja na račun koncesije za vzdrževanje in obnovo tisoč kilometrov državnih cest v Savinjski regiji in na Koroškem. Gic Gradnej in Remont sta v glavnem odvisna od povpraševanja na trgu in od uspeha na javnih razpisih. Kako so v Vocu zadovoljni z lansko gradbeno sezono in katere projekte imajo na seznamu letos, nam tudi tokrat ni uspelo izvedeti. Direktor Matej Štingl ni našel časa, da bi odgovoril na naša vprašanja. Gic Gradnje kmalu tudi z lastnimi stanovanji Slatinsko podjetje Gic Gradnje, ki letos praznuje 30 let delovanja, je lani ustvarilo 41 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 10 odstotkov več kot predlani. »Bolje smo poslovali na vseh programsko-tržnih področjih. Stabilna rast v zadnjih letih je posledica uresničevanja zastavljene strategije in uspešnega vodenja celotne skupine, zlasti na področju optimizacije procesov, vpeljave naprednih orodij in opreme ter nenehnega iskanja novih nabavnih poti,« je razloge za lanski uspeh nanizal prokurist dr. Rok Cajzek. Kot je še dodal, je bil dvig donosnosti povezan tudi z obsegom del, saj je podjetju uspelo skleniti več pogodb za večje gradbene projekte. V Gic Gradnjah tudi letos pričakujejo rast poslovanja, ki naj bi bila podobna lanski. Njihova največja letošnja projekta, ki so ju začeli izvajati že lani, sta gradnja novega potniškega terminala na brniškem letališču in garažne hiše za pretovarjanje avtomobilov v Luki Koper. Poleg teh dveh projektov, ki sta vsak vredna 18 milijonov evrov, ima slatinsko podjetje po Sloveniji »odprtih« še nekaj deset drugih gradbišč, je povedal Cajzek. Na Hrvaškem, kjer imajo že dlje časa hčerinsko podjetje in so prav tako uspešni, v teh dneh zaključujejo gradnjo tehnološkega parka v Novi Gradiški ter začenjajo rekonstrukcijo in izgradnjo avtobusne postaje v Slavonskem Brodu. Poleg izvajanja projektov za druge naročnike se Gic Gradnje vse bolj usmerjajo v gradnjo lastnih nepremičnin. V Podčetrtku že gradijo naselje Dalgona, kjer bo na voljo dvajset sodobnih stanovanjskih enot, ki bodo vseljiva prihodnje leto. Pridobili so tudi že pravnomočno gradbeno dovoljenje za postavitev bloka s trinajstimi nadstandardnimi stanovanji in podzemno garažo v Rogaški Slatini. Tretji lasten projekt podjetja je stanovanjski blok v Ljubljani. Gradnja bo kmalu končana, kupcem bodo prestižna stanovanja na voljo že to jesen. »Korona torej v celotnem obdobju od objave pandemije ni bistveno vplivala na poslovanje našega podjetja,« zadovoljno ugotavlja dr. Rok Cajzek. Remont v regiji in po Sloveniji Ukrepi za zajezitev pandemije koronavirusa so otežili P--' JfI i #-JV'>r 0V0 I гчгГЦ"''J -i«>r v'' Д:p/ ' Med največjimi lanskimi in letošnjimi gradbenimi projekti podjetja Gic Gradnje je nov potniški terminal na brniškem letališču. (Foto: Gic Gradnje) delo, niso pa ustavili poslovanja celjskega Remonta, ki sicer lani svojih prihodkov ni povišal, ampak jih je celo nekoliko zmanjšal. Znašali so 28,5 milijona evrov. Direktor Matjaž Pavčič pravi, da je bilo poslovanje podjetja kljub temu po vseh kazalnikih boljše. »Kar nekaj projektov, ki smo jih začeli izvajati v letu 2019, se je zaradi različnih razlogov prestavilo za mesec ali celo več. Tudi to je vplivalo, da smo imeli lani nižje prihodke,« pojasnjuje Pavčič, ki napoveduje, da bo Remont tudi letos imel nekoliko nižje prihodke. »Dinamiko del smo morali prilagoditi ukrepom, prav tako smo pri projektih, ki smo jih pridobili konec preteklega leta, izvajali predvsem gradbena dela, manj je bilo inštalaterskih in obrtnih del, za katera običajno najamemo zunanje izvajalce.« Tako kot Remont naj bi letos manj prihodkov ustvarila tudi njegova hčerinska družba Remont NG, ki je lani poslovala zelo dobro, saj je prihodke, ki so znašali 18 milijonov evrov, v primerjavi z letom 2018 povečala za tri milijone evrov. »Prihodki Remonta NG bodo nižji zaradi precejšnjega padca cen bitumnov, čemur smo sledili tudi z znižanjem prodajnih cen asfaltov. Čeprav se je cena bitumna zadnji mesec začela povečevati, takšnih cen asfalta, kot so bile preteklo leto, ne moremo pričakovati,« pojasnjuje Pavčič. Direktor Remonta med večjimi gradbenimi projekti, ki jih je podjetje izvajalo lani, našteva celjski Tehnopark, A Hotel v poslovni coni Arno-vski gozd, večstanovanjsko hišo in prizidek k domu starejših občanov na Polzeli ter 12 tisoč kvadratnih metrov veliko poslovno-skladiščno stavbo za podjetje Bekra v Grosupljem. Zadnje tri projekte so dokončali letos, poleg njih so tudi že zaključili gradnjo hotela Grof na Vranskem. Letos bo Remont med drugim gradil tudi prizidek k domu starejših občanov v Gornjem Gradu, trgovski center v Šentilju, hotel Čad v Ljubljani ter prizidek k eni od osnovnih šol. V Gorenju ne bodo odpuščali, ampak zaposlovali V Gorenju imajo do oktobra za 20 odstotkov več naročil kot v istem obdobju lani, zato delavcev ne bodo odpuščali, kot se je govorilo še pred dobrim mesecem. Ravno nasprotno, potrebovali bodo do 200 novih delavcev. Spomladi so v velenjskem proizvajalcu bele tehnike razburjali z napovedjo odpuščanj večjega števila ljudi, čemur so se odločno zoperstavili v sindikatu in lokalni skupnosti. Čeprav so imeli v podjetju že spisan tudi seznam presežnih delavce, sedaj kaže, da do odpuščanj vendarle ne bo prišlo. »Bili smo dovolj vztrajni in prepričljivi, tudi akcija >Brez Gorenja ni Velenja< je obrodila sadove. V tem času se je poslovodstvo zelo trudilo za nova naročila, in kot kaže, je bilo uspešno,« zadnje precej bolj spodbudne napovedi komentira predsednik sindikata SKEI Gorenje Žan Zeba. Kot je potrdil, bodo v proizvodnji takoj po kolektivnem dopustu, ki ga bodo zaključili 10. avgusta, potrebovali vsaj 100 novih zaposlenih, če ne celo 200. Tem delavcem naj bi ponudili pogodbe do konca oktobra. Kot je še povedal Zeba, je bilo v zadnjih dneh med zaposlenimi vendarle čutiti več optimizma, tudi zavoljo skorajšnjega zagona proizvodnje televizorjev, za kar bo treba izobraziti tudi (nove) zaposlene, potrebujejo jih približno 350. Ali bodo zaposlili nove delavce ali bodo uporabili zdajšnje zaposlene, ni znano, proizvodnja pa naj bi stekla januarja. Zeba ob tem izpostavlja tudi področje notranjega obveščanja in komunikacije, ki ga bo vsekakor treba v prihodnje izboljšati. Tudi na ta način bi po njegovem mnenju v podjetju zadržali že usposobljen kader. »Zavedati se je treba, da bodo v prihodnjih tednih tudi podjetja v naši bližini iskala kader sorodnega profila.« LKK VODOVOD KANALIZACIJA JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje PREDVIDENA PRAZNJENJA PO NASELJIH VLETU 2020 AVGUST JEZERCE PRI ŠMARTNEM PEPELNO RUPE ŠENTJUNGERT KOŠNICA PRI CELJU TREMERJE CELJE SEPTEMBER CELJE male komunalne čistilne naprave 6 IZ NAŠIH KRAJEV Ekologi zaskrbljeni, župan ne ŠOŠTANJ - Člani Šaleškega eko gibanja so prepričani, da je za načrtovano rekonstrukcijo za vpeljavo sosežiga v šoštanjski termoelektrarni nujno predhodno spremeniti in popraviti tudi občinske prostorske akte, v kolikor želijo slediti vsem zakonskim zahteva. Nasprotno šoštanjski župan Darko Menih v tem trenutku za kaj takega še ne vidi potrebe. Tako so člani gibanja že pred časom na šoštanjskega župana naslovili vprašanje, ali bo dopustil posege, ki so v nasprotju s sprejetimi občinskimi akti, ki jih je občinskemu svetu predlagal sam. Iz šoštanjske občine so v javnem odgovoru zapisali, da uvedba sosežiga pomeni ohranjanje ciljev izgradnje bloka 6, ki so bili podlaga za sprejetje OPPN. Ti cilji ostajajo enaki, pojasnjujejo v Šoštanju: »To so ohranitev lokacije za izvajanje energetske dejavnosti na območju, ki ima urejeno že vso potrebno infrastrukturo in vse ostale pogoje za razvoj te dejavnosti, ohranitev energetske učinkovitosti, znižanje emisijskega faktorja, izpolnitev obvez Kjotskega protokola, znižanje stroškovne cene električne energije, doseganje zakonsko predpisane mejne oziroma ciljne vrednosti onesnaženosti zraka in s tem izboljšanje kakovost zunanjega zraka.« Nadalje so na občini pojasnili še, da načrtovana vpeljava sosežiga zahteva le nadgradnjo obstoječe tehnološke opreme bloka 6 in ne rekonstrukcijo kotlovnice, pri čemer se ohranja osnovna dejavnost, to pa je proizvodnja električne energije ob ohranitvi Premogovnika Velenje kot dobavitelja primarnega goriva, lignita. »V kolikor bi investitor spremenil tehnologijo ali v kasnejši fazi predložil podrobnejšo tehnično zasnovo nameravanega posega, bomo o tem odločali naknadno, zaenkrat pa nameravano dejavnost sosežiga razumemo in obravnavamo kot tehnološko nadgradnjo, ki ni v nesoglasju s sprejetim OPPN.« V Šaleškem eko gibanju so zaradi občinskega pristopa zaskrbljeni. Kot pravijo, se bojijo, da se ponavlja zgodba izgradnje šestega bloka: »Tudi za sosežig v Tešu se tlakuje pot na podlagi zavajanj, kršitev in zlorab.« LKK Kopališče je končno odprto SLOVENSKE KONJICE - V mestu je bil zadnji petek poseben dan, saj je bil odprt nov olimpijski bazen. Gre za bazen, ki je dolg 50 in širok 17 metrov. Za najmlajše kopalce je na voljo čofotalnik. Prenova območja letnega kopališča, ki jo je večinoma plačala občina, je stala 1,1 milijona evrov. Kopališče je odprto vsak dan med 10. in 20. uro. Običajna vstopnica stane 6 evrov ter za otroke, dijake, študente in upokojence dva evra manj. Pred prenovo letnega kopališča so se med Konjičani glede njenega načina pojavljala različna mnenja oziroma nesoglasja. BJ s p o"rt@ n t- FcT sT Prizor v Rečici ob hudem neurju bolj spominja na začetek zime kot vrhunec poletja. LAŠKO - Stalna pripravljenost civilne zaščite Neurje s točo poškodovalo ceste in javne poti Hudo neurje s točo, ki se je pred dnevi razbesnelo na širšem območju Krajevne skupnost Rečica v Občini Laško je povzročilo precejšnjo škodo. Posnetki toče so spominjali na sneženje. Zaradi plazovitega območja v občini ob hudih nalivih vselej trepetajo, do zadnje ujme pa je prišlo le nekaj dni po še eni naravni nesreči, udoru zemlje v naselju Lahomno. Lahomno: v pričakovanju poročila geologov in statikov Gleda obnove posledic udora zemlje v naselju La-homno, zaradi česar je bilo treba družino iz ogrožene hiše začasno preseliti, je Matjaž Pikl povedal, da na občini pričakujejo zaključno poročilo geologov in statikov. »Poročilo naj bi bilo končano jutri, na podlagi ugotovitev bomo potem v prihodnjem tednu sklicali sestanek z družino, s centrom za socialno delo, karitasom, rdečim križem in se potem odločili za nadaljnje ukrepanje.« ROBERT GORJANC Ob neurju s točo je bilo poškodovanih predvsem veliko lokalnih cest in javnih poti in sicer Rečica-Šmohor-Preval, Jager-Kurji Graben, Globa-šek, Huda Jama-Tašker- Maček, Preval-Privšek, Šmohor-Lah, Mokotar .... »Prav tako je bilo veliko škode na kmetijskih površinah in pridelkih. Ocenjujemo, da je bilo skupno povzročene škode na tem območju za več kot 60 tisoč evrov. Obnovo cest in javnih poti smo morali v petek in soboto zaradi močnega deževja prekiniti, v teh dneh pa smo znova pospešeno delali na vseh gradbiščih z več izvajalci in upam, da bodo do konca tega tedna vse ceste normalno prevozne, propu-sti pa obnovljeni in da bo spet zagotovljena varnost za uporabnike cest in poti,« je povedal Matjaž Pikl, poveljnik civilne zaščite in podžupan Občine Laško. Obilno deževje minuli petek in soboto je Občini Laško k sreči tokrat prizaneslo in ni povzročilo dodatne škode na cestah in kmetijskih površinah. K nižji statistiki posledic ujm na letni ravni to ne bo veliko prispevalo. V občini še vedno beležijo približno 200 plazov, ki jih je še treba sanirati. Številne naravne ujme v občini zahtevajo zelo dobro organizacijo, stalno pripravljenost in okrepljeno delovanje civilne zaščite in ostalih služb. »Civilna zaščita z roko v roki sodeluje s Komunalo Laško kot tehnično službo in Gasilsko zvezo Laško, poskušamo se kar najhitreje odzivati na neprijetne naravne pojave in čimprej odpraviti posledice ujm,« je še poudaril Matjaž Pikl. Foto: CZ Laško Zaradi plazu zaprta cesta na Celjsko kočo CELJE - Sobotno močno deževje je terjalo svoj davek tudi na cestah v Celju. Zaradi podrtega hrasta je na približno 600 metrov dolgem odseku ceste, ki iz Pečovnika vodi na Celjsko kočo, popolna zapora prometa. Gre za odsek ceste pri skalnem previsu. V podjetju VO-KA Celje so pojasnili, da je hrast padel na cesto v soboto in da se lahko zgodi, da se bo na tem območju podrlo še eno drevo. Kakšno škodo je povzročil plaz, bo znano šele potem, ko bo svoje mnenje izdelal geolog. Vsem, ki se z avtom odpravljajo na Celjsko kočo, svetujejo, da izberejo cesto skozi Štore. Kdaj predvidoma bo cesta ponovno prevozna, nam še ni uspelo izvedeti. RG, foto: FB Celjska koča novi tednik I radio celie SS'Lo IZ NAŠIH KRAJEV 7 CELJE - Okužba med zaposlenimi Enota vrtca v središču Celja zaprta V enoti Center celjskega Vrtca Tončke Čečeve so okužbo z novim koronavirusom potrdili pri dveh strokovnih delavkah, zato je bila karantena odrejena za skupno 44 otrok in pet zaposlenih. Zaradi širjenja virusa med zaposlenimi je enota vrtca ta teden zaprta. Že v ponedeljek naj bi predvidoma znova odprla vrata. LEA KOMERICKI KOTNIK Potem ko so prejšnji teden strokovni delavki v enoti Center Vrtca Tončke Čečeve potrdili okužbo z novim koronaviru-som in je bila za tri strokovne delavke in 23 otrok odrejena karantena, so konec minulega tedna okužbo potrdili še pri eni strokovni delavki. V karanteno so morali še skupina (21) otrok in dve strokovni delavki. Enoto pa so za teden dni zaprli. Kot je povedala ravnateljica vrtca Irena Hren, je enoto obiskovalo še 13 otrok, ki niso bili v neposrednem stiku z okuženimi delavkami, njihove starše pa so prosili, da jih obdržijo doma do ponovnega odprtja enote Center. Enota Center tako ostaja do ponedeljka zaprta, med tem pa obe ostali enoti Vrtca Tončke Čečeve (enoti Hudinja in Gaberje) poslujeta normalno. r Po posvetovanju z epidemi-ologom so se v vrtcu odločili, da za en teden zaprejo enoto Center. »Presodili smo, da je to najboljša rešitev za preprečitev nadaljnjega širjenja okužbe. V tem času bomo izvedli temeljito razkuževanje vseh prostorov. Po ponovnem odprtju enote bodo v oddelku delale strokovne delavke, ki se vračajo z dopusta in niso bile v nikakršnem stiku z delavkami, pri katerih je bila potrjena okužba,« je pojasnila Hrenova. Tudi otrokom, ki so bili v neposrednem stiku z novoo-kuženo strokovno delavko, je bila odrejena karantena. Starše teh otrok so iz vrtca takoj obvestili, da bo z njimi vzposta- iN vil stik epidemiolog, ki jim bo podal vas potrebna navodila za nadaljnje ravnanje. V enoti Center so med poletjem zagotavljali vzgojno-izo-braževalno delo tudi za otroke iz enote Aljažev hrib. Ti otroci so se nahajali v ločenih prostorih in niso prihajali v stik z otroki ter zaposlenimi iz enote Center. Zato so jih lahko premestili nazaj v matično enoto Aljažev hrib in bodo lahko še naprej obiskovali vrtec, je pojasnila ravnateljica, ki upa, da jim bo z doslednim upoštevanjem vseh ukrepov uspelo preprečiti nadaljnje širjenje okužbe. Povedala je še, da, kolikor je njej znano, nihče od otrok, ki so bili v stiku z okuženima delavkama, ne kaže nobenih znakov okužbe in so zdravi. Foto: SHERPA t s IJII mß Okužbo s koronavirusom zabeležili tudi v SB Celje Minuli teden so okužbo z novim koronavirusom zabeležili tudi v Splošni bolnišnici (SB) Celje, in sicer pri zdravstvenem delavcu na oddelku za intenzivno interno medicino. Kot so sporočili iz bolnišnice, so na oddelku takoj izvedli vse potrebne ukre- pe po predpisanem protokolu. Zaposleni, ki so bili v tesnem stiku z okuženim, so bili napoteni na testiranje in v samoizo-lacijo. Testirali so tudi vse bolnike, ki se zdravijo na tem oddelku. Vsi testi so bili negativni. V bolnišnici pravijo, da je sicer verjetnost okužbe bolnikov izredno majhna, saj zdravstveno osebje dosledno, pri vseh stikih, uporablja osebno varovalno opremo. LKK Na Maceljski gori bodo vetrnice ROGATEC - Slovenska vlada je v tem mesecu sprejela Sklep o izvedbi državnega prostorskega načrta za polje vetrnih elektrarn Rogatec. Gre za šest takšnih elektrarn, ki naj bi bile postavljene na grebenu Maceljske gore, na severovzhodu rogaške občine. Območje je na meji s haloško občino Žetale, blizu je tudi Hrvaška. Po Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu naj bi imela naša država do leta 2030 najmanj 27-odstotni delež energije iz obnovljivih virov. Od te naj bi bila skoraj polovica električne energije. Postavitev vetrnih elektrarn na Maceljski gori, na pobočju Loga, je projekt družbe Dravske elektrarne Maribor. Po njihovi študiji so najprimernejša območja za postavitev vetrnih elektrarn občina Rogatec, Paški Kozjak in Ojstrica nad Dravogradom. Če bodo načrti postavitve trinajstih vetrnic na omenjenih območjih uresničeni, bi tako pokrili približno štiri odstotke potreb slovenskih gospodinjstev po elektriki. Šest rogaških vetrnih agregatov naj bi bi imelo skupno moč do 21 megavatov. Svetniki Občine Rogatec so se lani oktobra seznanili z državnim prostorskim na- črtom za polje vetrnih elektrarn v občini. Med razpravo projektu niso nasprotovali. Več pomislekov sta pozneje izrazili dve gospodinjstvi, ki sta v širši okolici načrtovanega vetrnega polja. Sicer je do morebitne postavitve vetrnih elektrarn Rogatec še dolga pot, ki bo med drugim v znamenju iskanja soglasij. Kot je oktobra pojasnil rogaškim svetnikom direktor Dravskih elektrarn Andrej Trupej, bo projekt mogoče uresničiti v najboljšem primeru v štirih do petih letih. Med drugim bo treba urediti dovozno cesto ter zgraditi podzemni kablovod do trafo postaje v Rogaški Slatini. BJ Otrok je v karanteni. Kaj zdaj? Ko je bila številnim otrokom v zadnjem tednu odrejena karantena, so se starši znašli pred številnim vprašanji. Kako zagotoviti varstvo otroka, kakšne pravice ima starš, ki ostane doma, kako se bo to poznalo pri izplačilu osebnega dohodka in kaj otrokova karantena pomeni za ostale družinske člane, to je le nekaj najpogostejših vprašanj. Kot nam je zaupal eden od staršev otroka, ki mu je bila karantena odrejena že prejšnji torek, so bila navodila, ki jih je družina prejela iz vrtca, korektna, a so več informacij pričakovali od pristojnih na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Predvsem je veliko nejasnosti glede izostanka z dela zaradi karantene družinskega člana. Še nekoliko kompleksnejša je zadeva, če je v karanteni otrok, ki potrebuje stalen nadzor odrasle osebe, najpogosteje enega od staršev. Starši so povedali, da enotnih informacij niso prejeli in da splošnih pravil, kot kaže, na tem področju še ni. Gotovo je, da lahko starš, katerega otrok je v karanteni, normalno hodi v službo. Seveda je to odvisno tudi od posameznega delovnega mesta in nenazadnje delodajalca. Če gre v karanteno zaradi stika z okuženo osebo delovno aktivna oseba, ji pripada nadomestilo za čas karantene v višini 80 odstotkov njene povprečne mesečne plače. Breme izplačila za delavce v karanteni, ki jim delodajalec ne bo mogel organizirati dela na domu, bo do konca septembra prevzel državni proračun. Če je v karanteni otrok, ki potrebuje varstvo in je eden od staršev doma zaradi tega, mu ne pripada nega, ampak gre za varstvo zaradi višje sile, so nam pojasnili pri NIJZ. Če se starš z delodajalcem ne dogovori drugače, mu zaradi varstva otroka, ki je sicer zdrav, pripada 50 odstotkov osebnega dohodka. Ker je otrok zdrav, tudi ne more starš v tem času koristiti bolniškega staleža, so pojasnili v Zdravstvenem domu (ZD) Celje. »Osnovno pravilo pri bolniškem staležu je, da ga lahko koristi samo bolna ali poškodovana oseba oziroma lahko starš uveljavlja nego samo takrat, kadar otrok zboli ali pa se poškoduje,« sporočajo iz celjskega zdravstvenega doma. »Če je oseba zdrava in je v karanteni zaradi stikov z obolelo osebo, nima pravice do staleža. Enako velja tudi za nego v primeru, če je otrok zdrav in je v karanteni zaradi druženja z obolelo osebo. V tem primeru imajo osebe v karanteni pravice, ki jih omogoča Zakon o delovnih razmerjih oz. kolektivna pogodba in se morajo za kritje odsotnosti dogovoriti s svojim delodajalcem.« Negativen test ne konča karantene Karantena je ukrep, s katerim se preventivno, z namenom preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni, omeji svobodno gibanje sicer zdravim osebam. Odredi jo ministrstvo za zdravje na predlog NIJZ. Oseba mora ostati doma oziroma na naslovu, ki ga navede, osebe v skupnem gospodinjstvu brez odrejene karantene pa morajo upoštevati priporočila glede fizičnega distanciranja, osebne higiene zlasti rok, zračenja prostorov, pojasnjujejo pri NIJZ. »Karantena traja 14 dni od zadnjega visoko tveganega tesnega stika z bolnikom s covidom-19. Z morebitnim testiranjem na novi koronavirus med karanteno in morebitnim negativnim testom se trajanje karantene ne skrajša,« dodajajo. Epidemiolog ob anketiranju okužene osebe oceni njene stike in jih, v skladu s strokovnimi kriteriji, opredeli na visoko ali nizko tvegane. »Visoko tvegani stiki so načeloma stiki z okuženo osebo na razdalji manjši od 1,5 metra, ki so trajali v zaprtem prostoru več kot 15 minut,« pojasnjujejo. V skladu z navodili mora oseba v karanteni ostati na naslovu, ki ga je navedla. To pomeni, da ne sme zapustiti bivališča, ne sme v službo ali trgovino, ne sme uporabljati javnega prevoza in taksijev. Prav tako ne sme sprejemati obiskov na domu. Z drugimi osebami skupnega gospodinjstva mora kar najbolje vzdrževati medsebojno razdaljo vsaj 1,5 metra. Skrbeti mora za higieno oziroma razkuževanje rok, uporabljati mora svoj jedilni pribor in higienske pripomočke. V primeru, da se pri osebi, za katero je odrejena karantena, pojavijo zdravstvene težave, mora o tem seznaniti svojega zdravnika, ki bo to osebo napotil na odvzem brisa. Osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu z osebo, ki je v karanteni, zanje pa karantena ni bila odrejena, se lahko prosto gibajo. 8 KULTURA Padec obiska zaradi koronavirusa Temni oblaki nad Metropolom Med tistimi, ki na področju kulture najbolj občutijo posledice pandemije koronavirusa, so tudi kinematografi, še zlasti pa so na udaru umetniški, nekomercialni kinematografi, združeni v art mrežo, ki ji pripada tudi Mestni kino Metropol (MKM) iz Celja. Položaj za ta priljubljeni in še edini kino v središču mesta postaja glede na podatke o letošnjem obisku zaskrbljujoč. Samo Seničar v času, ko je lahko zadovoljno zrl v prihodnost Metropola. (Foto: arhiv NT - SHERPA) ROBERT GORJANC »Pred dvema mesecema sem v izjavah za medije napovedal, da se bo obisk v ki-nodvoranah letos prepolovil. Danes vem, da je bila moja napoved zelo optimistična, saj bo na koncu leta veliko huje, kot sem si sprva pred- stavljal,« je na Facebookovi strani zapisal Samo Seničar, programski vodja Metropola. Pomoči ni Lani so v Metropolu v prvem polletju pripravili 262 projekcij, ki si jih je ogledalo 11.123 gledalcev, letos v istem obdobju 158 projekcij s 5.282 obiskovalci kina. Kot je navedel naš sogovornik, je v času epidemije Evropska unija prepoznala pomembnost in nevarnost zrušitve sektorja, zato je pripravila nekakšen program pomoči ( »bail out«) za kina, ki so združena v Europa cinemas. »Mnoge evropske države so kinematografom pomagale bodisi s konkretnimi sredstvi bodisi s premostitvenimi krediti. Pri nas ministrstvo za kulturo še vedno ne prevzema obveznosti, tako naj bi ostalo do rebalansa proračuna. Medtem kinematografi, ki so svoje programe prijavili na javne razpise, te programe izvajajo, hkrati pa ne vedo, če bodo sprejeti v sofinanciranje. Narobe svet, zato še enkrat pozivam, nazaj v kina, gledališča, galerije, muzeje, na koncerte. Če imate možnost, podprite lokalne umetnike in kulturne ustanove, med drugim je to tisto, kar nam omogoča kvaliteto bivanja,« je za našo medijsko hišo pojasnjeval Samo Seničar. Kot je še navedel, je obiska manj za 75 odstotkov, po zdajšnjih gibanjih ne verjame, da bodo do konca leta v kinu dosegli 10 tisoč obiskovalcev. Do zime in še dlje? »Stanje takšno kot je, je v ekonomskem smislu nevzdržno. Kot društvo smo izpadli iz vseh ukrepov pomoči, tako državnih kot občinskih. Denar za plače zaposlenih ustvarimo na blagajni, s prodajo vstopnic, hkrati ostajajo vsi materialni in režijski stroški ter najemnina za prostor. Če bomo zdržali do zime, trenutno ne vidim načina, da bomo lahko izpolnjevali obveznosti do zaposlenih, plačevali najemnino in fiksne stroške ter hkrati zagotavljali sredstva za kurilno olje za ogrevanje dvorane,« je Samo Seničar v dramatičnih tonih opisoval stanje in pogledoval naprej. Zveste obiskovalce bolijo razmere, v kateri se je znašel priljubljeni kino. Kar nekaj jih je z donacijo namenilo pomoč, vsak po svojih mo- žnostih, ki je v poslovnem smislu simbolična, vendar ima pomembno sporočilo. »Gre za jasno gesto, da je Metropol ustanova, ki je v moralni lasti obiskovalcev, ki si želijo, da bi kino v središču mesta obstal, saj predstavlja odprt prostor združevanja.« V Mestnem kinu Metropol upajo, da bodo oktobra lahko izvedli tretjo izdajo Tedna družinskega filma (TDF), sodelujejo tudi že v pripravah za novembrski Liffe. Redni program bo tako kot doslej sestavljen predvsem iz evropskih filmov. »Sicer je kakršnakoli dolgoročna napoved povsem nemogoča, ker se zadeve spreminjajo dobesedno iz dneva v dan,« je ničkaj spodbudno sklenil Samo Seničar. Podobe obiska Mestnega kina Metropol iz predkoronskih časov so le še lep spomin. S februarske premiere filma Vsi proti vsem. (Foto: arhiv NT - GrupA) Pol milijona obiskovalcev v muzeju premogovništva Podzemni Muzej premogovništva Slovenije v Velenju, ki je bil odprt ob rudarskem prazniku leta 1999 in je leta 2001 prejel tudi posebno priznanje Evropskega muzejskega foruma, je pred dnevi sprejel že petstotisočega obiskovalca. Ta čast je doletela 16-letno dijakinjo iz Šentjurja, ki je muzej obiskala s pomočjo Zveze prijateljev mladine Moste-Polje. Tehnični in organizacijski vodja Muzeja premogovništva Slovenije Mitja Kamenik ji je izročil darilni bon za bivanje v Termah Čatež. Simbolične nagrade - družinske vstopnice za ogled muzeja - sta prejela tudi 499.998. in 499.999. obiskovalca muzeja, vsi trije pa so v spomin prejeli še rudarsko svetilko, nekakšen simbol rudarstva, ki so jo rudarji nekoč uporabljali in si z njo svetili pri delu v rovih. »Muzej premogovništva je nastal kot pobuda, da ne bi pozabili zgodovine rudarstva. Odprli smo ga v avtentičnih prostorih na dan rudarjev 3. julija 1999, v prostorih, ki so bili nekoč resnično namenjeni rudarjem in rudarjenju. Jašek, po katerem se obiskovalci spuščajo v jamo, je iz leta 1888 in še vedno odlično deluje,« je ob tej priložnosti povedal Mitja Ka-menik in dodal, da je podzemni muzej postavljen v resnično okolje nekdanje Jame Škale, kjer se je premogovništvo v Šaleški dolini pred več kot 145 leti tudi začelo. »Zanimiv je tudi zato, ker vstopajo obiskovalci vanj povsem enako, kot so rudarji vstopali v prejšnjem stoletju. Pod vodstvom vodnika, ki jih sprejme v »prezivnici«, se spustijo 160 metrov globoko. Pred tem se seveda oblečejo v rudarska oblačila, površnik, čelado, s sabo pa dobijo tudi rudarsko malico.« V uri in pol si nato v podzemnih rovih slikovito ogledajo, kakšno je bilo delo rudarjev nekoč in kakšno je danes. Muzej je multimedijsko opremljen v slovenskem, nemškem, angleškem, italijanskem in hrvaškem jeziku. V zunanjem delu muzeja si lahko ogledate zbirko razvoja premogovništva v Sloveniji, rudarsko stanovanje iz leta 1930, zgodovino skoka čez kožo, scene v muzejskem parku in razstave priznanih umetnikov. Trenutno so na ogled razstave India Welcome, Štirje avtorji na kosu premoga, skulpture Hanibala Sal-vara, razstava geodetskih kart šaleških jezer od nastanka do danes ter velenjske glinene ploščice avtorice Kate Laštro. V muzeju so še posebej ponosni na to, da lahko kot edini v Sloveniji v podzemni muzej popeljejo tudi invalide na vozičkih, obiskali pa so jih tudi že slepi in slabovidni. LKK, foto: Slobodan Mrkonjić Dijakinja iz Šentjurja si je kot polmilijonta obiskovalka ogledala Muzej premogovništva Slovenije. Podzemni rudarski svet je odkrivala skupaj z mladimi, ki jim je obisk velenjskega muzeja omogočila Zveza prijateljev mladine Moste-Polje. KULTURA 9 Po prvi polovici Poletja v Celju Dober obisk, več težav zaradi vremena kot koronavirusa Program prireditev Poletja v Celju - knežjem mestu, ki se je začel konec junija, se počasi preveša v drugo polovico. V Zavodu Celeia Celje, ki je glavni organizator dogajanja, pravijo, da program izvajajo brez večjih težav in da so se prebivalci in obiskovalci Celja dobro odzvali na letošnjo ponudbo prireditev. Te so zaradi koronavirusa nekoliko okrnjene, jedro programa pa so oblikovali lokalni ustvarjalci. ROBERT GORJANC »Doslej smo morali prestavili tri koncerte v organizaciji našega zavoda, vse zaradi slabega vremena. Težav z organizacijo zaradi koronavirusa in ukrepov nismo imeli, saj smo pridobili ustrezna dovoljenja. Za izvajanje ukrepov skrbimo sami in skupaj s soorganizatorji,« so povedali na Zavodu Celeia. Zelo dober obisk beležijo na dogodkih za otroke na Mestni plaži in pri Drevesni hiši v mestnem gozdu, tudi koncerti na različnih mestih so dobro zasedeni. Še posebej so zadovoljni z obiskom Starega gradu. V enem izmed zadnjih koncev tedna v iztekajočem se mesecu je grad obiskalo skoraj tisoč obiskovalcev, od tega 80 odstotkov domačih in 20 odstotkov tujih, največ iz Avstrije, Nemčije, Belgije, Francije in z Madžarske. Optimistično v avgust »Z dosedanjim potekom Poletja v Celju smo zadovoljni. Večjih pretresov nismo doživeli, nekaj slabe volje je povzročilo le slabo vreme, zaradi katerega smo morali nekaj dogodkov prestaviti. Program Žive zgodovine se je izkazal za izvrstno popestritev že tako pestre ponudbe na Starem gradu, viteške skupine so se izkazale z animacijo, angažiranostjo in samoiniciativnostjo. Upamo, da nam bo vreme v preostanku poletja naklonjeno in da bomo program izpeljali do konca, saj si ljudje želijo dogodkov,« je po prvi polovici Poletja v Celju z zadovoljstvom ugotavljala mag. Milena Čeko Pungartnik, direktorica Zavoda Celeia. Dobra popestritev letošnjega Poletja v Celju so različni programi vodenj po mestu, ki so dobrodošli za obiskovalce od drugod, da spoznajo bogato zgodovino, kulturne in naravne znamenitosti, kot tudi za prebivalce, da osvežijo znanje o svojem mestu. Čeprav ni veliko manjkalo, da letošnjega Poletja v Celju sploh ne bi bilo, lahko organizatorji z optimizmom zrejo v avgust, ko se obeta še kar nekaj zanimivih dogodkov in prireditev. Dve med njimi, kot so sporočili organizatorji, pa bosta spremenili prizorišče. Podjetje Fit media bo tako 25. avgusta podelitev Veronikine nagrade in zlatnika poezije namesto na Starem gradu izvedlo v Narodnem domu. Prireditev Jesensko listje, 27. avgusta, pa bo namesto na Mestni plaži v Domu ob Savinji. Foto: Zavod Celeia Celje V spomin Hinko Haas V ponedeljek so se člani družine, prijatelji in sodelavci na ljubljanskih Žalah poslovili od svetovno uveljavljenega pianista, pedagoga in rednega profesorja na Akademiji za glasbo UL Hinka Haasa. Rojen je bil leta 1956 v Celju in prvo klavirsko znanje je osvojil na celjski glasbeni šoli. Kot nadarjen mlad glasbenik je študij nadaljeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Dubravki Tomšič Srebotnjak in v njenem razredu diplomiral ter končal tudi specializacijo. Kasneje se je izpopolnjeval v tujini. Od leta 1987je bil zaposlen na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, od leta 2005 kot redni profesor za klavir. Bil je predstojnik oddelka za glasbila s tipkami in prodekan za umetniško dejavnost. Kot so na akademiji zapisali v njegov spomin, je poleg solističnih koncertov kot klavirski partner in član številnih komornih ansamblov kon-certiral z mnogimi znanimi umetniki in ansambli, kot so Les percusi-ons de Strasbourg, Komorni orkester iz Taipeija, sopranistka Ana Pusar Jerič, violinist Igor Ozim, violist Je-rzy Kosmala, violončelist Wolfgang Panhofer, pianist Aci Bertoncelj, Ljubljanski klavirski trio, Trio Syringa, trio Pro musica nova... Nastopal je v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Franciji, Italiji, Švici, Belgiji, Rusiji, na Obiskovalci Starega gradu si z zanimanjem ogledujejo program Žive zgodovine. Obarvana pot Janka Melanška V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 29. avgusta odprta razstava likovnih del domačina Janka Melanška, ki bil tudi ustanovitelj in prvi predsednik likovne sekcije Kulturno-umetniškega društva Žalec. Melanšek je tudi dolgoletni športni delavec z Blo-udkovim priznanjem in glasbenik po duši. Janko Melanšek, ki svojo tokratno pregledno razstavo naslovil Moja obarvana pot, zase pravi, da je likovni realist. Temu je ob odprtju razstave pritrdil tudi akademski slikar mag. Uroš Potočnik, ki je predstavil njegova dela. Dodal je, da se Janko Melanšek pri slikanju na platno v različnih tehnikah osredotoča na tihožitja in pokrajino. Slika bodisi po spominu, domišljiji ali pa uporablja fotografsko predlogo. V veselje mu je tudi slikati vedute in portrete znanih osebnosti. »Janko Melanšek pri snovanju kompozicije in iskanju ravnotežja v formatu vedno poskrbi za osredinjenje pogleda. S tem namiguje, da je njegova želja izražanje umirjenosti in osredotočenosti brez nepotrebnega vznemirjanja gledalca in sebe. Zanj je slika okno v svet,« je dejal Potočnik. Razstava je prerez Melanškove-ga ustvarjanja v zadnjih 20 letih in pričara delček subjektivne realnosti njegovega pogleda na svet. »Tu so vsa moja najboljša dela. Nobenega nisem pustil doma,« je z nasmehom dejal ob odprtju, ki so ga pripravili v atriju Savinove hiše. V priložnostnem programu sta nastopila njegov sin Mladen Melanšek in njegov prijatelj Uroš Perič. Razstava bo na ogled do 29. avgusta. LKK, foto: TT - Utrip Tajvanu, Hrvaški, Srbiji, Makedoniji, Bosni in Hercegovini in Črni gori. Večkrat je bil gost različnih festivalov. Hinko Haas je snemal za radijske in televizijske hiše v Sloveniji in v tujini, njegovi posnetki so izšli na več zgoščenkah in kasetah. Njegov repertoar je obsegal solistična, komorna in koncertantna dela vseh stilnih obdobij, zanj so pisali sodobni slovenski skladatelji, intenzivno se je posvečal tudi komorni literaturi. Prejel je Prešernovo nagrado akademije za glasbo in Univerze v Ljubljani ter Nagrado Julija Betteta Društva glasbenih umetnikov Slovenije za umetniške dosežke in vsestranski prispevek k slovenski glasbeni kulturi. NT, foto: arhiv KGB Ljubljana Janez Melanšek pravi, da je na tokratni pregledni razstavi mogoče videti vsa njegova najboljša dela. 10 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE - Po odpovedi letošnjih letovanj otrok v Celjskem domu v Baški »Tveganje bi bilo preveliko« »Težko odločitev smo sprejeli po skrbnem preučevanju priporočil NIJZ Slovenije kot tudi hrvaškega zavoda za javno zdravje (HZJZ) in ugotovitvi, da narava druženja in število otrok na letovanju predstavljata preveliko tveganje za morebiten izbruh in širjenje novega koronavirusa med vsemi udeleženci.« Tako so v celjskem javnem podjetju Celeia, ki izvaja letovanja in upravlja Celjski dom v Baški, pojasnil odločitev za odpoved letošnjih zdravstvenih in socialnih kolonij. Odločitev so sprejeli skupaj z Mestno občino Celje, ki je lastnica doma in vsako leto namenja zajetna sredstva za izvedbo kolonij in redno vzdrževanje in obnovo doma. ROBERT GORJANC »Sedanje negotove razmere predstavljajo prevelik zdravstveni in organizacijski izziv oziroma tveganje, ki ga glede na priporočila pristojnih zdravstvenih ustanov v Sloveniji in na Hrvaškem kot organizator ne moremo prevzeti. Morebitne nujne zdravstvene oskrbe in zadostne koordinacije ob mo- žnem izbruhu ne bo mogoče zagotoviti, še posebej zato, ker je letovanje organizirano na Hrvaškem in tam veljajo drugačni, ostrejši predpisi,« je pojasnil Mijo Zorko, direktor podjetja Celeia. Kot so še navedli v družbi, je prav tako pretehtalo dejstvo, da se je zaradi strahu pred novim koronavirusom letovanju odpovedalo veliko število že prijavljenih otrok in vzgojiteljev. Vse to je vzbudilo pomisleke o smiselnosti organizacije letovanja za zelo majhno število otrok, saj bi ravno področja, ki so za socializacijo najpomembnejša, izostala. Veliko vloženega dela V družbi Celeia in na celjski občini so v minulih mesecih vložili veliko dela in napora, da bi vendarle uresničili letošnje kolonije v Baški, ki imajo že častitljivo tradicijo, saj jih izvajajo že 60 let. »Opravili smo vsakoletna obnovitvena dela v domu, mestni svet MOC je sprejel sklep o sofinanciranju letovanj, izvedli smo prijavo na razpis za organizacijo letovanj v okviru Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in podpisali pogodbe z zavodom, prav tako smo podpisali pogodbo o sofinanciranju letovanj s partnerskimi občinami, pridobili donatorska sredstva za nemoten potek letovanj, izvedli javni razpis za izbor kandidatov, izvedli sestanke s starši in vzgojitelji, rezervirali prevoze, organizirali spremljevalne dejavnosti, zagotovili minimalne pogojev po priporočilih NIJZ in HZJZ ...« je našteval Tone Ojsteršek, strokovni sodelavec v družbi Celeia in navedel, da so zabeležili nemalo odjav otrok zaradi strahu pred okužbo z novim koronavirusom. Menil je, da v takih razmerah letovanje ne bi ponudilo otrokom tistega, čemur je namenjeno. Še kaj upanja za jesenske šole v naravi? V Celjskem domu v Baški je bila na podlagi sklepa mestnega sveta predvidena izvedba okrnjenega program, potem ko so zaradi negotovih razmer junija že odpadle šole v naravi in kolonije v juliju. Kako bo s septembrskimi šolami v naravi, ni mogoče napovedati, vse bo odvisno od epidemioloških razmer na Hrvaškem in od tega, kako se bodo odločila vodstva šol. A glede na kratek čas za pripravo in še vedno negotove razmere je težko pričakovati, da bi jih lahko izvedli. »Celjski dom v Baški bo kljub letošnjim težkim zdravstvenim razmeram ostal dom otroških radosti. Prepričani smo, da bomo lahko prihodnje leto organizirali varno in sproščeno letovanje, na katerem bomo, skupaj s partnerji, omogočili sodelovanje vsem otrokom, ki so bili letos za morske radosti prikrajšani,« je še poudaril Mijo Zorko, direktor Celeie. Nova tematska turistična Pot Srečno Na novi pohodno poti si bo mogoče ogledati tudi bogato dediščino rudarstva na tem območju. Na fotografiji Martinač rov na Breznem. LAŠKO - Občina s tremi zasavskimi občinami načrtuje ureditev nove pohodne poti, ki bo nosila ime Pot Srečno. Gre za tematsko turistično pot, katere trasa bo speljana čez ozemlje občin Laško, Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Vse štiri občine povezuje bogata z rudarstvom povezana kulturna dediščina, ki bo tudi tematika in vezna nit nove pohodne poti. Pot je predvidena iz Laškega skozi Hrastnik in Trbovlje do Zagorja ob Savi ali obratno, seveda jo bo mogoče začeti tudi v vsaki od občin. Vse štiri občine, ki sodelujejo pri projektu, so v delovno skupino za izvedbo poti imenovale svoje predstavnike, laško občino zastopa Stik Laško. »Ker v tem trenutku še ni natančno določena celotna pot, ocenjujemo, da bo pot dolga približno 40 kilometrov. Načrtujemo postavitev ustrezne pohodne signalizacije, postavitev urbane opreme in ureditev več točk zanimivosti ob poti. Pri določanju trase upoštevamo načelo uporabe obstoječih poti in cest, zato da bi čim manj posegali v naravno oko- lje. Hkrati želimo omogočiti prehodnost poti vse leto in da bi jo lahko tudi uspešno vzdrževali,« je povedal Dean Muhovec, strokovni sodelavec v Stiku Laško in vodja projekta urejanja pohodnih poti v občini Laško. Povezava štirih občin Ključni cilji projekta so povezava vseh štirih občin z novo tematsko pohodno potjo, krepitev dobrih medobčinskih odnosov, ohranjanje bogate zgodovine in skupne kulturne dediščine rudarstva ter v okviru pohodništva povečanje prepoznavnosti območja, izboljšanje kakovosti življenja na podeželju ter vpliv na večjo gospodarsko vitalnost podeželja. »Cilje bomo dosegli s povečanjem števila izletniških turistov in z vključevanjem v pohodniški del turizma, z razvojem dodatne turistične ponudbe na podeželju, dodatnimi možnostmi za razvoj novih kapacitet in pohodni-ških točk ter s popestritvijo ponudbe posameznih sodelujočih občin v projektu,« je še dejal Dean Muhovec. Vsaka občina financira projekt na svojem območju, kasneje bo skrbela za celoletno vzdrževanje in urejenost nove pohodne poti. Za promocijo in morebitne skupne prihodke se bodo občine dogovarjale skupaj in sproti. Predstavniki občin trenutno iščejo najustreznejše poti in pridobivajo soglasja od lastnikov zemljišč. Če bo šlo vse po načrtih, bi projekt lahko bil končan do julija prihodnje leto. RG, foto: STIK LAŠKO novi tednik radio celje ZAPOSLOVANJE / NASVETI 11 frgotur Natakar m/ž (Velenje) Kaj pričakujemo od kandidatov: vsaj 6 mesecev delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, urejenost, komunikativnost, prijaznost, dobro znanje slovenskega jezika, izkušnje z blagajno, sprotno skrb za red in čistočo v restavraciji, lastno prevozno sredstvo. Kaj nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas, stimulativna in redna plačila z vsemi pripadajočimi dodatki (božičnica, regres), dvoizmensko delo, delo v uspešnem in stabilnem podjetju. Prijave zbiramo do 23. 8. 2020. XI HU, d. o. o., Partizanska cesta 1, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Grafični oblikovalec m/ž (Celje) Od kandidata pričakujemo: kreativno razmišljanje, izobrazbo ustre- zne smeri, poznavanje oblikovanja v računalniških programih: Photoshop, Illustrator in drugih programih za obdelavo slik, osnove poznavanja oblikovanja, osnove poznavanja fotografiranja, osnove poznavanja video snemanja, zaželeno poznavanje solventnega tiska, zaželeno poznavanje lepljenja (brendiranja) avtomobilov. Kandidatu nudimo: zaposlitev za nedoločen čas; poskusno obdobje 3 mesecev. Prijave zbiramo do 1. 8. 2020. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www. trgotur.si. Poslovodja m/ž (Savinjska dolina) Opis delovnega mesta: operativno vodenje trgovine, strokovno urejanje poslovnih in delovnih postopkov nabave, skladiščenja, priprave in prodaje blaga v trgovi- ni in drugih delih poslovanja trgovine, proučevanje in spremljanje gibanj proizvodov, blaga in cen na trgu, spremljanje in seznanjanje s predpisi s področja blagovnega prometa in trgovine ter seznanitev svojih podrejenih o novostih. Od kandidata pričakujemo: V. stopnjo izobrazbe poslovodske, kmetijske, trgovske ali ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj, sposobnost vodenja poslovanja trgovine, pasivno znanje enega tujega j ezika, računalniška znanj a MS Office paketa, predvsem Worda, izpit za vožnjo z viličarjem je zaželen, ni pa pogoj. Prijave zbiramo do 23. 8. 2020. KZ Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajalec na terenu m/ž (Žalec) Glavne naloge in odgovornosti: pospeševanje prodaje na terenu, obiskovanje obstoječih in novih strank, priprava ponudb. Pogoji: zaželena izobrazba trgovske ali ekonomske ali tehnične smeri, prednost imajo kandidati z znanjem avtoličarske oziroma avtokleparske stroke, izpit B-kategorije, odlične komunikacijske in prodajne veščine. Prijave zbiramo do 1. 8. 2020. Spekter, d. o. o., Ložnica pri Žalcu 52/a, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajni inženir m/ž (Velenje, teren) Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektro--tehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dobro znanje tujega jezika - angleščina, zelo dobro znanje MS Office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B--kategorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v skupini in tolerantnost, veselje do dinamičnega dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 5. 8. 2020. FBS elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja proizvodnje m/ž (Šoštanj) Od kandidatov pričakujemo: najmanj triletno srednjo poklicno ali strokovno izobrazbo in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit ali štiriletno srednjo tehniško ali strokovno izobrazbo, 5 let delovnih iz- kušenj na podobnih delovnih mestih, poglobljena znanja s področja proizvodnje procesov, znanje za delo z računalnikom (Windows, Office), vozniški izpit B-kategorije. Pričakujemo osebo z naslednjimi lastnostmi: natančnost, zanesljivost, samoiniciativnost, inovativnost, inventivnost, zmožnost presoje, vestnost, zmožnost dela v skupini, tolerantnost, doslednost, poštenost, smisel za organiziranje lastnega dela, pripadnost delodajalcu. Prijave zbiramo do 13. 8. 2020. Jaken, d. o. o., Primorska cesta 6b, 3325 Šoštanj. Več informacij na www. trgotur.si. Varilec (delavec v proizvodnji) m/ž Opis delovnega mesta: varjenje, vrtanje, rezanje, brušenje kovinskih delov konstrukcij. Kaj pričakujemo od kandidatov: dober vid, ročne spretnosti, natančnost in delovno vztrajnost, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja, s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 17. 8. 2020. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Ugovor zoper informativni izračun dohodnine Nekje na polovici vsakega leta, ko so naše misli že pri načrtovanju letnega oddiha, nas Finančna uprava RS s posredovanjem informativnega izračuna dohodnine opomni, koliko smo v preteklem letu zaslužili in koliko je znašal naš prispevek k zagotavljanju »blaginje« rezidentov naše države. Dogodki, ki so zaznamovali prvo polovico letošnjega leta (in ki jim kar ni videti konca), bodo verjetno marsikateremu državljanu prekrižali načrte za dosego ciljev, ki smo si jih v preteklem letu zadali, kljub temu pa na izpolnitev davčnih obveznosti, ki izhajajo iz doseženih dohodkov iz preteklega leta, državni organi nikakor niso (in tudi ne bodo) pozabili. Med prejemniki informativnih izračunov lahko opazimo vesele in malo manj vesele izraze na obrazih davčnih zavezancev. Nekateri so del med letom preplačane dohodnine prejeli v vračilo, nekateri pa bodo morali del letnega prispevka iz naslova dohodnine še doplačati. Davčni svetovalci v praksi pogostokrat opazimo, da običajno ljudje informativnih izračunov bodisi sploh TABELA 1 ne pregledajo (še posebej tisti, ki bodo nekaj denarja dobili vrnjenega), bodisi jih vzamejo za dokončne in izračunov sploh (vsaj malo) podrobneje ne analizirajo. Zakaj je podrobnejša analiza smotrna? Podrobnejša analiza je smotrna vsaj v primerih, ko partnerja družine z majhnimi (ali šoloobveznimi) otroki vsak posebej prejmeta izračun, pri čemer pa so npr. olajšave za vzdrževane družinske člane neenakomerno porazdeljene oziroma koriščene, ali recimo v primerih, ko je na mesečni ravni zaradi neupoštevanja vzdrževanih članov pri enemu izmed staršev dohodek bolj obdavčen, kot pa bi bil v primeru, da bi se olajšave upoštevale. V tovrstnih primerih je vselej smiselno izvesti nekaj preračunov uporabe olajšave za vzdrževane družinske člane glede na dosežen dohodek posameznika. Lahko npr. pridemo do situacije, ko morata oba starša dohodnino doplačati, pa vendar bi jo z ustrezno porazdelitvijo uveljavljanja olajšave (za vzdrževane družinske člane) lahko bodisi oba TABELA 2 ■ CONSUL! TAX + LEGAL + FINANCE plačala manj ali pa bi se kateri izmed partnerjev lahko (do)plačilu celo izognil. Podobno velja v obratni smeri - torej, ko morata oba partnerja (ali pa samo eden od njiju) del med letom (pre)plačane dohodnine dobiti v vračilo. Olajšave za vzdrževane družinske člane (ali druge olajšave, ki jih je skladno z Zakonom o dohodnini mogoče uveljavljati) lahko povzročijo »padec« v dohodninskih razredih posameznika in je posledično del dohodka obdavčen z nižjo dohodninsko stopnjo. Ne glede na navedeno pa je treba upoštevati, da signifikantnega skupnega dohodninskega prihranka v gospodinjstvu na letni ravni ni možno doseči (razen v primeru, ko eden izmed staršev z nižjim dohodkom uveljavlja olajšavo za vzdrževanega člana tudi v delu, ko je več ne »potrebuje«). Primera Vzemimo primer, ko eden izmed staršev dveh šolo obveznih otrok zasluži 930 EUR bruto in uveljavlja mesečno olajšavo za dva vzdrževana člana, drugi pa zasluži 1.500 EUR bruto in olajšave ne uveljavlja. Njuna osnova za obdavčitev na letni ravni (za leto 2019) je prikazana v tabeli 1. Kot je razvidno iz tabele 1, oseba z nižjim dohodkom, ki je uveljavljala olajšavo za vzdrževane družinske člane že med letom, na letni ravni ne bi plačala dohodnine, medtem ko bi njen partner plačal nekaj več kot 2.000 EUR. Pri tem primeru velja opozoriti, da je takšno ravnanje nesmiselno, saj je olajšava za drugega vzdrževanega člana ostala praktično neizkoriščena. V tabeli 2 je prikazan učinek v primeru, da bi prvi starš uveljavljal olajšavo za prvega vzdrževanega člana, drugi starš pa za drugega. Ce primerjamo skupno obdavčitev gospodinjstva v tabeli 1 in 2, je raz- TABELA3 lika več kot očitna, saj sta partnerja z ustrezno porazdelitvijo prihranila za kar 700 EUR dohodnine. Malo manj pa je očiten prihranek v primeru, da bi partner z višjo plačo uveljavljal olajšavi za oba vzdrževana člana - kot je prikazano v tabeli 3. Kot je razvidno iz te tabele, je razlika v obdavčitvi v primeru, da bi partner z višjim dohodkom uveljavljal olajšavo za oba vzdrževana člana, drugi z nižjim pa za nobenega, precej nizka (zgolj slabih 50 EUR). S temi primeri sem želel prikazati, kako hitro se lahko ob nepazljivosti zgodi, da posameznik prepusti državnemu proračunu prihodke, s katerimi bi si lahko npr. poplačal teden dni oddiha, zato predlagam, da se, četudi ste morebiti v tem letu rok za oddajo ugovora zoper informativni izračun dohodnine že zamudili, v prihodnjem letu ustrezno odzovete. Ce v zvezi s to tematiko potrebujete kakršnokoli pomoč, se lahko vselej obrnete na svetovalce družbe iConsult. Klemen Šivic, davčni svetovalec iConsult, svetovalne rešitve, pisarna Celje POSTAVKE STARŠ 1 - 930 EUR STARŠ 2 - 1.300 EUR bruto mesečne plače bruto mesečne plače POSTAVKE STARŠ 1 - 930 EUR STARŠ 2 - 1.500 EUR bruto mesečne plače bruto mesečne plače POSTAVKE STARŠ 1 - 930 EUR STARŠ 2 - 1.500 EUR bruto mesečne plače bruto mesečne plače Bruto plača na letni ravni 11.160,00 18.000,00 Prispevki za socialno varnost delojemalca 22,1% 2.466,36 3.978,00 Osnova za obdavčitev 1 8.693,64 14.022,00 Splošna olajšava 6.519,82 3.302,70 Olajšava za vzdrževanega člana 1 2.436,92 0,00 Olajšava za vzdrževanega člana 2 2.649,24 0,00 Osnova za obdavčitev 2 -2.912,34 10.719,30 Dohodnina 0,00 2.011,86 Bruto plača na letni ravni 11.160,00 18.000,00 Prispevki za socialno varnost delojemalca 22,1°% 2.466,36 3.978,00 Osnova za obdavčitev 1 8.693,64 14.022,00 Splošna olajšava 6.519,82 3.302,70 Olajšava za vzdrževanega člana 1 2.436,92 0,00 Olajšava za vzdrževanega člana 2 0,00 2.649,24 Osnova za obdavčitev 2 -263,10 8.070,06 Dohodnina 0,00 1.296,56 Bruto plača na letni ravni 11.160,00 18.000,00 Prispevki za socialno varnost delojemalca 22,1° 2.466,36 3.978,00 Osnova za obdavčitev 1 8.693,64 14.022,00 Splošna olajšava 6.519,82 3.302,70 Olajšava za vzdrževanega člana 1 0,00 2.436,92 Olajšava za vzdrževanega člana 2 0,00 2.649,24 Osnova za obdavčitev 2 2.173,82 5.633,14 Dohodnina 347,81 901,30 SKUPNA OBDAVČITEV 2.011,86 SKUPNA OBDAVČITEV 1.296,56 Skupna obdavčitev 1.249,11 12 NAŠA TEMA O ukinjanju bankomatov in izobraževanju starejših za elektronsko bančništvo V iskanju bankomata v iskanju rešitve Ukinjanje bankomatov odpira tudi številna številna vprašanja, zlasti za starejše občane. Ko sem nekega dne odhajal iz službe in hitel skozi središče Celja, sem se spomnil, da nujno potrebujem gotovino. Rekel sem si, da bom dvignil denar na bankomatu v Prešernovi ulici, kjer je vhod v prostore knjižne založbe, sodišča ipd. Presenečen sem ugotovil, da bankomata tam ni več, čeprav se mi je zdelo, da sem ga še včeraj uporabljal. »No, nič hudega, bom pa dvignil denar v bližini občine in upravne enote, saj je tudi ta na moji poti,« sem si rekel in odhitel naprej. ROBERT GORJANC Potem sem ugotovil, da tudi tam ni več bankomata, čeprav sem bil sveto prepričan, da je. Zdaj me je že počasi grabila panika ob mešanici jeze, saj se mi je že res mudilo, gotovino sem pa nujno potreboval. Ni mi preostalo drugega, kot da sem se vrnil v središče mesta na preverjen kraj, k stavbi, kjer je nekoč bila velika poslovalnica domače regijske banke, ki pa ima zdaj drugega lastnika in seveda tudi drugo ime. »Vsaj tu je še bankomat,« sem si oddahnil, čeprav sem zaradi iskanja izgubil precej časa. Nekako sem se torej le dokopal do gotovine. K sreči z bankomati nimam več prav veliko opravka, saj le redko plačujem z gotovino, razen za kakšno kavico v gostinskem lokalu, sadje ali ali zelenjavo na tržnici, vstopnico za kino. Težko si tudi predstavljam, da bi dolgo čakal v bančni poslovalnici, razen če bi se zgodilo, da bi moral menjati denar za kakšno tujo valuto in bi bila morda vrsta. Ob teh svojih nevšečnostih sem si zelo nazorno predsta- vljal, s kakšnimi zagatami se lahko soočajo starejši občani, ki ne živijo v središču mesta in nimajo takšne izbire (izgi-njajočih) bankomatov. Nazadnje smo na primer pisali o dveh ukinjenih bankomatih Abanke na celjskem Otoku, kar je sprožilo ostre odzive tamkajšnjih prebivalcev in vodstva MČ Slavko Šlander. Ob verjetno neizbežnem procesu nadaljnjega ukinjanja bankomatov se tako zastavljajo številna vprašanja in dileme. V tokratni temi tako iščemo odgovore na vprašanja, zakaj banke ukinjajo bankomate in ali so pripravljene pomagati pri izobraževanju starejših za elektronsko bančništvo, kako se lahko na to odzovejo starejši občani in kdo jim lahko pri tem pomaga. Nenazadnje nas je je tudi zanimalo, ali gotovina kot plačilno sredstvo počasi in neizbežno izginja. Foto: SHERPA Tanja Peček o učenju storitev elektronskega bančništva Koliko občanov pride k vam v center z željo, da bi se naučili storitev elektronskega bančništva, ker so zaskrbljeni ali nejevoljni zaradi ukinjanja bankomatov in bančnih poslovalnic ter se morajo posluževati drugih poti? V Celju po tej vrsti pomoči morda še ni toliko povpraševanja, večje je v manjših krajih regije, kot na primer v Zrečah in Vojniku, kjer je ukinjanje bankomatov in bančnih poslovalnic bolj pogosto. Je pa zanimanje za znanje teh storitev vsekakor vse večje. Starejši zaenkrat večinoma plačujejo položnice pri občinskih blagajnah in v določenih trgovinah, kjer je provizija nižja (oziroma je ni). Večkrat pridejo k nam z izpiski iz banke in jim pomagamo, ko jih morajo poslati posameznim ustanovam, najpogosteje je to center za socialno delo. Tanja Peček, psihologinja v VGC Socio v Celju »Pomagamo premagovati zadržke in strahove« V regijskem Večgeneracijskem centru Socio v Celju (VGC) izvajajo programe telefonskega, finančnega in računalniškega opismenjevanja, del katerega je tudi podpora njihovim obiskovalcem pri uporabi storitev elektronskega bančništva. Kako so zasnovani programi za starejše in druge občane, ki potrebujejo pomoč pri uporabi tovrstnega bančništva in pri drugih elektronskih storitvah in kako jih izvajajo v praksi, smo se pogovarjali s Tanjo Peček, psihologinjo v VGC. Ali z ukinjanjem bankomatov izginja tudi gotovina? Kako si lahko starejši obiskovalci pri vas pridobijo veščine, kot je na primer uporaba elektronskega bančništva? Programe finančnega, računalniškega in telefonskega opismenjevanja individualno izvajamo enkrat tedensko, skupinsko pa dvakrat mesečno. Poudarek je torej na individualnem izobraževanju, saj se osredotočamo na potrebe posameznikov in njihove želje o tem, kakšne težave pri uporabi sodobnih tehnologij bi radi odpravili, kakšne storitve in znanja bi radi obvladali. Občani tako pokličejo prej, se naročijo ob določeni uri in potem rešujemo vprašanja, s katerimi se soočajo. Za programe telefonskega in računalniškega opismenjevanja je veliko zanimanje, predvsem za to, kako si namestiti določeno aplikacijo, »Težko ali bolje nemogoče je napovedati, kaj se bo zgodilo z gotovino. Slovenija sicer sodi med države, kjer prebivalstvo uporablja veliko gotovine, kljub porastu digitalnih in kartičnih plačil, in podatki Banke Slovenije ne kažejo trendov zniževanja uporabe gotovine v Sloveniji,« so sporočili iz ZBS. Kar zadeva svet, iz podatkov zadnjega junijskega RBR-poročila (Global ATM Market and Forecasts to 2025), ki zajema 180 držav sveta, izhaja, da nekaj opazovanih držav kljub brezgotovinskim plačilom opaža rast števila bankomatov. Plačilne kartice in drugi načini brezgotovinskega plačevanja sicer zmanjšujejo povpraševanje po gotovini, vendar so številne države in sektorji še vedno močno odvisni kako uporabljati »trgovino«, kako si namestiti Facebook, Zoom, Skype ipd. V okviru finančnega izobraževanje udeleženci najbolj povprašujejo za pomoč pri vodenju in organiziranju financ ter izdatkov, kjer z veseljem uporabljajo predvsem program Excel. V zvezi z elektronskim bančništvom je bilo tudi nekaj vprašanj in zanimanja, čeprav opažamo, da glede tega pri starejših obstaja še precej zadržkov in strahov. Za kakšne strahove gre? Če namreč nekomu pomagamo neposredno v aplikaciji elektronskega bančništva, je stvar lahko kočljiva, saj lahko vidimo račun in finančne podatke osebe, ki ji pomagamo. To je zagotovo lahko sporno in zadrega za obe strani, saj gre za varstvo osebnih podatkov. Zato smo si zamislili, da bi v kakšni od bank pripravili nekakšen testni račun, s fiktivnim zneskom na računu, kar bi služilo kot simulacija za vadbo storitev elektronskega bančništva. Ljudi je tudi strah, da bi pri teh storitvah naredili kakšno napako, da bi prišlo do vdorov v sistem in da bi tako izgubili večje vsote denarja. Kakšen je bil odziv bank na vaš predlog? Žal pri bankah še ni bilo odziva na ta predlog, bomo pa še poskušali priti do kakšnega dogovora. Kako pomagate odpravljati te strahove pri starejših? Predvsem se poskušamo zelo konkretno pogovarjati glede določenih nejasnih vprašanj, spletne varnosti ipd. Zelo pogosto namreč od gotovine. Število bankomatov po vsem svetu po podatkih, ki jih navaja omenjena študija, upada, v letu 2019 se je zmanjšalo za 15 tisoč enot, kar predstavlja pol odstotne točke. Glavna gonilna sila upada je Kitajska, kjer se je število bankomatov zmanjšalo za 30.000 naprav. Na ostali polovici trgov, ki jih je poročilo podrobno zajelo, pa se je število teh povečalo. Največji porast je doživela Indija, ki je v letu 2016 dosegla najhitrejšo rast in namestila več kot 7 tisoč bankomatov. Študija je tudi pokazala, da je Egipt eden najhitreje rastočih trgov na tem področju s povečanjem števila bankomatov za 11 odstotkov. V zahodni Evropi se število banko-matov na večini trgov zmanjšuje. opažamo, da starejši v začetni fazi uporabe teh tehnologij potrebujejo veliko pomoči, postopnosti, potrpežljivosti in spodbujanja. Pogosto povedo, da so jim razlage njihovih otrok in vnukov enostavno prehitre in zelo hitro obupajo. Ko enkrat preidejo to začetno fazo, lahko zelo hitro in učinkovito napredujejo ter uporabljajo tudi bolj zapletene aplikacije. Naš cilj je, da starejše podpremo in jim pomagamo, da pridejo do te stopnje zaupanja v svoje znanje pri uporabi telefonov in računalnikov, da bodo potem tudi mnogo lažje, sami ali z našo pomočjo, bolj aktivno uporabljali tudi spletno bančništvo. Zagotovo je to področje, kjer bomo tudi v prihodnosti nadaljevali delo, predvsem se želimo usmeriti v organizacijo delavnic, kjer bodo različni strokovnjaki starejšim pomagali pri premagovanju strahov in predsodkov, ki jih je res precej, ter jih učili varne uporabe storitev. V teh koronskih časih želimo še okrepiti programe izobraževanja o elektronskem bančništvu. So starejši motivirani za tovrstno učenje? Tisti, ki naredijo prvi korak in pridejo k nam, s tem že pokažejo, da so zelo motivirani in odprti za nova znanja ter deljenje novih izkušenj. Pogosto gre za verigo, ko potem udeleženci drug drugega učijo. V VGC Socio smo na voljo vsem, ki bi potrebovali pomoč pri uporabi pametnih telefonov in računalnikov, se želeli v tem izpopolniti ali bi želeli bolje spoznati elektronsko bančništvo ter preseči morebitne strahove v povezavi s tem. SS'Lo NAŠA TEMA 13 Združenje bank Slovenije »Ni mogoče ustaviti smernic sodobnega načina poslovanja« Za stališče glede vse pogostejšega ukinjanja banko-matov in tudi zapiranja bančnih poslovalnic, kar najbolj prizadene starejše občane, smo zaprosili Združenje bank Slovenije (ZBS). Povedali so, da se združenje v poslovne odločitve svojih članic ne more spuščati in jim tudi ne daje poslovnih usmeritev. »Zapiranje poslovalnic in ukinjanje bankomatov je posledica racionalizacije poslovanja in stroškov. Če na posameznem bankomatu ni dovolj obiska in je strošek vzdrževanja bankomata ter vzdrževanja gotovine bistveno višji od prometa in uporabe, je banka, tako kot trgovec, ki ima premalo obiska v trgovini, poslovalnico ali bankomat primorana ukiniti,« je zapisala Aleksandra Žibrat iz ZBS. Kot je še dodala, razmere v bančnem sektorju in spremenjene navade bančnih komitentov spreminjajo tudi organizacijo dela bank. V porastu je digitalno bančništvo, zato banke ogromno znanja vlagajo v razvoj in učinkovito uporabniško izkušnjo prek spletnih kanalov poslovanja. Temu sledita tudi racionalizacija in potreba po učinkovitejši organizaciji poslovalnic po državi, zaradi česar banke združujejo manjše poslovalnice. Ob tem se poraja vprašanje, ali se bankam starejši strateško ne zdijo tako pomembni, da bi zanje ohranjali delovanja bankomatov in poslovalnic, čeprav v strukturi prebivalstva predstavljajo velik delež, sploh glede na to, da postajamo vse starejša družba. »Bankam in hranilnicam je vsaka stranka dragocena, tu ni dvoma. Dejstvo je, da se banke trudijo razumeti starejšo populacijo, ji stopiti nasproti in ponuditi prilagojene načine poslovanja. Slovenske banke pa ne morejo ustaviti smernic v razvoju tehnologij in novih sodobnih načinov poslovanja,« so še povedali v ZBS. Ali v ZBS pripravljajo kakšne programe finančnega izobraževanja za starejše občane, da bi ti lažje prešli na elektronsko, digitalno poslovanje? »ZBS sodeluje pri projektu Kažipot e-sto-ritev za seniorje 55+, ki je namenjen pridobivanju informacij iz zanesljivih virov za vse starejše in tiste, ki pomagajo seniorjem v Sloveniji. Združenje je v sode- lovanju z bankami pripravilo informacije s področja bančnega poslovanja za izdajo 2020. Mednarodni projekt informiranja seniorjev, v katerega je vključena tudi Slovenija, poteka na pobudo eSeniorjev Slovenija. Pri pripravi programov za starejše občane ZBS sodeluje tudi z drugimi ponudniki izobraževalnih programov. Potrebe po izobraževanju so večplastne in zajemajo tako potrebo po izobraževanju osnov računalništva, uporabe telefonov, varnosti pri uporabi digitalnih kanalov, kakor tudi izobraževanja uporabe konkretnih aplikacij za oddaljeno in varno izvajanje finančnih transakcij. Za učinkovit proces izobraževanja starejših morajo sodelovati različne ustanove, saj je staranje populacije širši problem, ki ga mora reševati celotna družba,« je sklenila Aleksandra Zibrat iz ZBS. Suzi Kvas, direktorica JZ Socio »Nad stiske zaradi bankomatov z dodatno pomočjo in programi« V regijskem Večgeneracij-skem centru v Celju (VGC), ki deluje v okviru javnega zavoda Socio, izvajajo programe telefonskega, finančnega in računalniškega opismenjevanja, del katerih je tudi podpora njihovim obiskovalcem pri uporabi storitev elektronskega bančništva. Suzi Kvas, direktorica JZ Socio, je povedala, da finančno opismenjevanje izvajajo že vrsto let, še iz prejšnjega projekta pred začetkom delovanja VGC: »Ugotavlja- mo, da so starejši tudi žrtve različnih goljufij in zato jim poskušamo pomagati, da jih podučimo o tem, kje in komu lahko zaupajo, kako naj se ob določenih težavah odzovejo in na koga se lahko obrnejo. Največkrat sicer naši udeleženci prihajajo v center, kadar dobijo nov telefon, nov računalnik in jim pomagamo pri uporabi programov in aplikacij, ali pa, kadar se jim kakšna stvar zaplete v banki.« Sogovornica pričakuje, da bo ob ukinjanju bankomatov in bančnih poslovalnic v njihovem centru še več povpraševanja po usvajanju znanja elektronskega bančništva. »Namen našega delovanja v okviru finančnega opismenjevanja starejših je, da jih opolnomočimo za uporabo teh sodobnih storitev, če bo treba, bomo pripravili tudi dodatno pomoč za tiste, ki se bodo znašli v stiski. V tem vidim tudi priložnost, da razvijamo programe s tega področja v večji meri kot doslej.« Nevenka Marković Justina Urekar Izkušnje upokojenk: Prihranek časa in stik z dogajanjem Nevenka Marković, upokojenka iz Celja, prihaja prav iz mestne četrti, kjer je Abanka pred časom ukinila banko-mat, vendar zanjo to ni predstavljalo večje težave, saj že deset let uporablja storitve spletnega bančništva. So pa bankomati vseeno bili razlog, da se je priučila spletnemu bančništvu. »Bankomati včasih delujejo, včasih ne, nekje so jih ukinili in večkrat nisi vedel, kako boš lahko uredil zadeve. Sicer ga pa zdaj redko uporabljam, saj glavnino stvari plačujem s kartico ali uredim z elektronskim bančništvom,« je povedala. Kot eno od ključnih prednosti pridobljenega znanja o uporabili elektronskih bančnih storitev je navedla prihranek časa. »To je res velika pridobitev, da ti ni treba čakati v vrsti, ker je vedno gneča, še posebej zdaj.« K elektronskemu bančništvu jo je spodbudila uslužbenka v banki, ki ji je tudi pokazala način uporabe storitve. Danes jo že povsem obvlada in se ji ne zdi zahtevna, omogoča pa ji boljši pregled nad stanjem financ in nadzor nad izdatki. »Če česa ne vem, pridem v večgeneracijski center in mi kdo od udeležencev ali strokovnjakov pomaga ter razloži. Seveda sem pa tudi sama pripravljena komu pomagati, če potrebuje kakšno kakšno informacijo. Takšen prenos znanja in medsebojna pomoč se mi zdita res odlični.« Justina Urekar, upokojenka iz Celja, je o svojih začetkih ukvarjanja z informacij sko tehnologijo povedala: »Po dvajsetih letih življenja v pokoju, ko nisem imela nobenega stika z računalnikom, sem ugotovila, da sem začela zaostajati. Tako sem svojim bližnjim povedala, da si bom nabavila računalnik. Prvi tečaj sem opravila na Ljudski univerzi v Celju in sem bila z izvedbo zelo zadovoljna. Ker se na računalnikih kar naprej nekaj spreminja, sem se želela še naprej izpolnjevati na tem področju, odkrila sem Socio in od takrat ga stalno obiskujem.« Čeprav ima internet in tudi pametni telefon, pa spletnega bančništva doslej še ni uporabljala. »Za plačevanje računov imam urejene trajnike. Kljub vsemu pa sem se odločila, da se naučim še uporabo spletnega bančništva, vendar je vmes prišla korona in se nisem naučila do konca.« Justina Urekar je še dejala, da gotovino sicer še uporablja za manjše nakupe. Posledic ukinjanja bankomatov pose- Banki o ukinjanju bankomatov Koliko bankomatov so ukinili in koliko poslovalnic so zaprli na Celjskem v zadnjih dveh letih ter na kakšen način pomagajo starejšim občanom pri uporabi elektronskega bančništva smo povprašali v dveh večjih bankah. SKB Pred dvema letoma je imela banka na celjskem območju šest bankomatov izven poslovalnic, sedaj jih ima še pet. En bankomat v Velenju je odstranila, ker sta bila v nakupovalnem središču dva bankomata, v Celju pa je spremenila mesto enega bankomata. V celotni mreži je banka nekaj bankomatov odstranila predvsem zaradi njihove starosti. »Stroški nakupa bankomata, njegovega vzdrževanja, oskrbovanja z gotovino in ostalega so zelo visoki, zato so odločitve o postavitvi bankomata na dodatnih mestih temeljito pretehtane. Kaže se zmanjševanje poslovanja z gotovino, zato povečevanja mreže bankomatov ne načrtujemo,« so povedali v SKB. V banki sicer opažajo, da se tudi starejša generacija vedno bolj poslužuje elektronskega in mobilnega bančnega poslovanja. »Zavedamo pa se, da bo določen delež strank tudi v bodoče večinoma posloval z gotovino, zato bomo, kakor smo to že počeli med koronakrizo, skušali naše stranke usmeriti k naprednim načinom poslovanja in jih seveda temu primerno tudi na to pripraviti.« Abanka V banki nam niso odgovorili na vprašanje, koliko bankomatov so ukinili v celjski regiji, so pa navedli, da so z združitvijo mreže bankomatov Abanke in Nove KBM aprila letos povečali skupno število bankomatov. Navedli so, da je eden izmed ciljev prihodnje združitve bank zagotoviti pozitivne učinke za stranke s še bolj razvejano in dostopno mrežo kontaktnih točk. Ob popolni združitvi obeh bank bodo stranke Abanke lahko storitve opravljale tudi v poslovalnicah Nove KBM in Pošte Slovenije. »Neprestano razvijamo in izboljšujemo poslovanje s pomočjo digitalnih poti: mobilno bančništvo Abamobi, elektronsko bančništvo Abanet, na voljo je tudi digitalna storitev Abadenarnica. V kolikor starejši občani niso vešči digitalnih poti in potrebujejo pomoč pri namestitvi ter uporabi, lahko pokličejo Kontaktni center Abanke, kjer jim bodo z veseljem pomagali,« so še povedali v Abanki. OB ROBU Po sili razmer celo bogatejše znanje? Navada je železna srajca in če nam banka ukine bankomat v bližini našega doma ali na poti v službo, skratka tam, kjer smo se navadili dvigovati denar, zagotovo ni prijetno in pomeni oster poseg v našo dnevno rutino. Še zlasti, če smo navajeni v glavnem poslovati z gotovino, kar je še vedno primer pri večini starejših občanov. Poslovni svet je krut, igrajo le številke, pričakovati, da bodo banke usliša-le proteste in pozive ter spremenile odločitve glede ukinjanja bankomatov, so nerealne, pravzaprav utopične. Igra zakon močnejšega. Kaj še ostane šibkejšim, ranljivim? Bolj ali manj le elektronsko bančništvo, izobraževanje za to, k čemur banke, kot pravijo, občane spodbujajo, z izvršenimi dejstvi pa bolj kot ne silijo kot edino izbiro. Morda pa umikanje bankomatov tudi ni tako huda ali katastrofična stvar za starejše, če bodo zaradi tega prišli do pomembnega znanja, zaradi katerega jim bo lažje shajati v sodobnem svetu. A to ni opravičilo za banke, da bi kar z mačeto ukinjale bankomate, ko morda številke niso čisto takšne, kot bi si želeli. Predvsem pa bi banke morale še bolj aktivno sodelovati in pomagati starejšim prebivalcem pri prehodu v digitalni svet elektronskega bančništva. Tudi v obliki okrepljenega sodelovanja z ustanovami, kot je Socio s svojim večgeneracijskim centrom in zelo dobrodošlimi programi finančnega opismenjevanja. Pri kakšnih izobraževanjih bi lahko sodelovale tudi mestne četrti in krajevne skupnosti, ki si sicer zelo prizadevajo za svoje občane, da banke na njihovem območju ne bi ukinjale bankomatov in poslovalnic. ROBERT GORJANC bej ne občuti, saj živi v središču mesta, kjer so še na voljo. »Verjame pa, da je v manjših krajih to lahko velika težava. Veste, starejši ljudje se tudi ne morejo kar tako naučiti elektronskega bančništva, tisti, ki tako mislijo, se mo- tijo. Še dobro, da imamo takšne centre, kot je Socio,« je razmišljala energična gospa. Brez računalnika danes ne more več, nenazadnje tudi zato ne, ker ob branju novic spremlja, kaj se dogaja doma in po svetu. 14 KRONIKA Opozorilo oškodovanca, ki so mu poskušali vlomiti v dom »Pred vlomilci lahko varujemo drug drugega!« »Pred nekaj meseci so neznanci vlomili pri sosedu, nato še pri enem našem krajanu v sosednji ulici. Nihče o tem ni vedel nič. Čeprav bi si sosedje in sokrajani o tem morali povedati med seboj, saj bi le tako bili lahko skupaj bolj pozorni in bi lahko kakšen vlom tudi preprečili ali se bolj zavarovali,« pravi Mirko Nikolič z Grobelnega. Z nami je navezal stik, ker so poskušali vlomiti tudi njemu v hišo, a je neznance nekaj pri tem na srečo ustavilo. SIMONA SOLINIC »Želim javnosti sporočiti, kako pomembna je sosedska solidarnost, da o takšnih stvareh spregovorimo in si s takšnimi informacijami pomagamo,« pravi Nikolič. Ko je pred dnevi želel odpreti vrata na terasi, je opazil, da so poškodovana. Več kot očitno je šlo za poskus vloma, pravi. Je bil kdo znan? »Kaj je vlomilca zmotilo, ne vem. Zagotovo se je to zgodilo v nočnih urah. Bil sem doma, a nisem ničesar slišal,« razlaga. Ko je opazil poškodovana terasna vrata, je takoj poklical policijo. Ta je prišla na kraj in naredila zapisnik. »Ne vem, ali bo policija primer rešila in našla tistega, ki mi je poskušal vlomiti, vendar sem razmišljal, da je storilec zagotovo iz naših krajev, saj so se vlomi vrstili in menim, da nas, oškodovance, tudi pozna. Ne verjamem v naključnega vlomilca v teh krajih,« dodaja sogovornik. V hiši, v kateri živi, sta dva ločena vhoda. Poškodbe vrat je Nikolič opazil tudi pri vhodu v stanovanje svojega sina. »V naših krajih je malo policistov na obhodu, te nadzore bodo morali malo okrepiti. Ne morem ves čas dobesedno stražiti in opazovati, kdaj bo spet kdo poskušal vlomiti,« je jezen Nikolič. S svojim sporočilom javnosti, da bi se morali oškodovanci v naseljih bolje povezati, si sporočiti, da je nekdo vlomil k njim, je Ni-količ storil pogumno dejanje. Na to opozarja tudi policija. Medsebojna varnost in pomoč v takšnih primerih sta izredno pomembni. »Po- gosto razmišljam tudi, da se ljudje sramujejo, če jim vlomijo v hiše. Ampak če bi o tem opozorili druge sosede ali krajane, bi bili ti bolj pozorni ne samo glede svojega premoženja, ampak tudi pri tem, če bi v naselju opazili sumljive osebe. Hitreje bi se med seboj obvestili in seveda poklicali policijo. Tako lahko tudi varujemo drug drugega,« zaključuje Nikolič. Policisti opažajo, da so vlomilci v stanovanja ali hiše vedno bolj predrzni, prefinjeni in pretkani. Oškodovance zavedejo do te mere, da preteče kar nekaj časa, preden ugotovijo, da so bili okradeni. Vlomilci so lahko resda naključni, a na podeželju so pogosto dokaj organizirani, saj neredko določeno hišo dlje časa opazujejo in točno vedo, kdaj lastnika ni doma in kdaj je za vlom najprimernejši čas. Oškodovanci so pogosto starejši, zato tudi težje opišejo, kaj pogrešajo. Ker to, da so bili okradeni, opazijo šele kasneje, nevede pospravijo hišo ali vmes v njej še kaj postorijo, s čimer zabrišejo sledi. To seveda oteži preiskavo. Kako ukrepati, da ne boste postali žrtev tatov? Bodite pozorni na sumljiva vozila in osebe v okolici svojega doma ter o tem obvestite policijo na telefonsko številko 113. Vedno zaklepajte vrata, zapirajte okna in doma ne hranite večjih vsot denarja. Neznancev ne spuščajte v svoj dom. Pogovor z njimi opravite na varni razdalji (skozi okno, z balkona ...) V pogovorih s sumljivimi osebami vzbudite prepričanje, da niste sami doma. Na pojav takšnih oseb opozorite sosede. Ko vas ni doma, imejte v hiši oziroma stanovanju prižgano luč. S sosedi se dogovorite, naj bodo pozorni tudi na vaš dom. Kako ukrepati, če postanete žrtev tatov? Obvestite policijo na telefonsko številko 113. Zapomnite in zapišite si čim več podatkov o tatovih (opis videza, vozilo, smer odhoda ...). Do prihoda policistov ne hodite tam, kjer so se gibali tatovi, in ne premikajte predmetov, s katerimi so bili v stiku. Kako delujejo drzni tatovi? Tatovi običajno delujejo v skupinah, največkrat dopoldne, njihove žrtve so pogosto starejše osebe na osamljenih krajih. Storilec vas lahko tudi obišče in z raznimi pretvezami zamoti s pogovorom (sprašuje za pot, poizveduje, ali ste sami doma, pove, da je iz komunalnega ali telekomunikacijskega podjetja, elektropodjetja in podobno in da bo v okolici vašega doma napeljeval kable, kopal jarke, razlaga, da zbira staro železo, prosi za vodo ...) in vas poskuša zvabiti iz hiše. Vašo nepozornost medtem izkoristijo drugi tatovi. Vstopijo v vaš dom, pregledajo notranjost ter ukradejo denar in vrednejše predmete, na primer nakit. Storilci nato zapustijo hišo, tisti, ki vas je zamotil, pa se vljudno poslovi in odide. Največkrat se do hiše pripeljejo z vozilom in tako kraj tudi zapustijo. KRONIKA 15 Različne preventivne akcije opozarjajo na nevarnosti spolnih zlorab otrok in mladostnikov na spletu. Dobro je, da starši poznajo tovrstne pasti. Posredoval je posnetke spolnih zlorab otrok Celjski kriminalisti so pred dnevi kazensko ovadili 24-letnega moškega, doma z območja Policijske uprave Celje, osumljenega kaznivega dejanja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanje pornografskega gradiva. Osumljeni je aprila letos po elektronski pošti pošiljal slikovno gradivo, ki prikazuje spolno zlorabo dveh neznanih mladoletnih dečkov. Maja pa je fotografije spolne zlorabe neznanih otrok razpečeval s pomočjo aplikacije Facebook Messenger. Junija so policisti pri njem doma opravili hišno preiskavo. Našli in zasegli smo mu dva mobilna telefona. Na enem od zaseženih telefonov so našli več kot 1.200 video-tek ter več kot 900 slikovnih datotek, ki prikazujejo spolno zlorabo otrok. Osumljeni je sporno gradivo najverjetneje razpečeval tudi na več različnih družbenih omrežjih in aplikacijah. Zaradi istovrstnih kaznivih dejanj so ga policisti dvakrat ovadili lani in enkrat letos spomladi. Za ovadbe, podane v letu 2019, mu je bila konec lanskega leta izrečena pogojna obsod- ba zapora desetih mesecev s preizkusno dobo dveh let. Osumljeni je ves ta čas nadaljeval izvajanje sprevrženih kaznivih dejanj. Bodite pozorni Policija ob tem svetuje, da se je treba ob uporabi spleta seznaniti z njegovimi pastmi, ki so še posebej nevarne za najmlajše. Staršem in otrokom priporoča, da si ogledajo video, ki je bil izdelan okviru Europolove preventivne kampanje Say no! (Reci ne!) in ki prikazuje najpogostejši obliki izsiljeva- nja, ki je povezano z gradivi spolnega izkoriščanja otrok. Prav tako policija priporoča, da si starši preberejo preventivne nasvete, ki jih je policija objavila na svoji spletni strani glede varnosti otrok na spletu. NT novi tednik vedno? г i/ radio celie Alkohol med vožnjo je lahko usoden Na našem območju skorajda ni dneva, da policisti ne bi obravnavali vožnje pod vplivom alkohola. Posebej zaskrbljujoče je to, da so zelo visoke tudi stopnje alkoholiziranosti. Nesrečo v Pečici v oblini Šmarje pri Jelšah je pred tednom povzročil 36-letni voznik osebnega vozila, ki je zaradi neprilagojene hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola zapeljal s ceste. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel voznik 1,03 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. Mozirski policisti so imeli v petek v postopku voznika, pri katerem je preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom pokazal 0,83 mg/l izdihanega zraka. Voznika, ki je vozil pod vplivom alkohola, so v petek obravnavali tudi celjskipolicisti. Ker je vozil brez vozniškega dovoljenja, so mu zaseglitudi vozilo. V ponedeljek zvečer so policisti ustavili voznika traktorja, ki je iz Laškega proti Celju vijugal po cesti. Policisti so ga preizkusili z alkotestom. Pokazal je, da je vozil pod vplivom alkohola, saj je imel 0,42 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Policisti so mu zaradi vožnje pod vplivom alkohola izdali plačilni nalog ter prepovedali nadaljnjo vožnjo. Že pri stopnji 0,48 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka je bistveno motena reakcija oči na svetlobo, opozarjajo na policiji. To pomeni, da se voznik težko prilagaja hitrim svetlobnim spremembam. Bistveno je zožen zorni kot oči. To pomeni, da voznik ne more več pravočasno dojemati, kaj prihaja z leve in desne strani, kar je lahko zlasti usodno v križiščih. Zaznamovanje in ocenjevanje globine prostora in pozornost se zmanjšata za polovico. To pomeni, da voznik vozi praviloma s premajhno varnostno razdaljo, da so njegovi odzivi prepozni in večinoma napačni in da se na določene nevarnosti sploh ne odziva. Posledice so naleti. Reakcijski čas in z njim pot ustavljanja se povečujeta. Možnost udeležbe v prometni nesreči se v primerjavi s treznim voznikom poveča za 25-krat. Približno vsaka deseta prometna nesreča nastane kot posledica alkoholiziranosti povzročitelja, pri nesrečah s smrtnim izidom pa povprečno vsaka tretja. Vlomi v poslovne in stanovanjske prostore V Slovenskih Konjicah so nepridipravi v petek vlomili v gostinski lokal, v katerem so iz priročne blagajne odtujili menjalni denar. Vlomili so tudi v tamkajšnjo cvetličarno, kjer pogrešajo dnevni izkupiček. Vlom v poslovni prostor so v petek obravnavali tudi velenjski policisti. Neznani storilec je razbil steklo na oknu ene izmed tamkajšnjih osnovnih šol ter vstopil v notranjost, ali je bilo kaj odtujenega, pa še preverjajo. V Šentjurju je bilo v petek vlomljeno v stanovanjsko hišo, iz katere so neznanistorilci odtujili nekaj gotovine, več kosov zlatnine ter več elektronskihnaprav. V Žalcu je v nedeljo neznani storilec izpod gospodarskega poslopja odtujil neregistrirano kolo z motorjem Tomos APN 6. V Celju je bilo vlomljeno v kletne prostore stanovanjskega bloka. Iz ene izmed kleti sta izginili dve kolesi. Vozil preblizu kolesarja V nedeljo je prišlo do prometne nesreče v Šoštanju. V njej se je huje telesno poškodoval kolesar. Do nesreče je prišlo zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča voznika osebnega avtomobila, ki je trčil v kolesarja. Kolesar je padel po vozišču ter se pri tem hudo telesno poškodoval. MODRI TELEFON Dohodnina za tujo pokojnino Pritožuje se bralec, ki je prejel odločbo finančne uprave za plačilo dohodnine za starostno pokojnino v znesku 195 evrov. Pokojnino prejema iz Nemčije. Omenja, da mu zanjo dohodnine doslej ni bilo treba plačevati. Bralec je nezadovoljen, ker je njegova pokojnina iz Nemčije obravnavana kot dohodek iz tujine, s 25-odstotno obdavčitvijo. Zavezanec prejema tudi slovensko pokojnino. Finančna uprava RS odgovarja: »Zaradi varovanja davčne tajnosti konkretnega primera žal ne moremo javno komentirati. Prav tako je na podlagi razpoložljivih podatkov zelo težko podati splošen odgovor. Lahko pa podamo sledeče pojasnilo ob predpostavki, da davčni zavezanec prejema iz Nemčije pokojnino iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (PIZ). Do teh primerov (ko je od tuje pokojnine odmerjena akontacija dohodnine), ko zavezanec prejema pokojnino iz obveznega PIZ iz tujine, ki je nižja od pokojnine iz Slovenije, prihaja od 1. 1. 2020 dalje. V skladu z veljavnim Zakonom o dohodnini se od takrat presoja izplačevalca pokojnine po kriteriju, kateri se šteje za glavnega in kateri za ne-glavnega izplačevalca. Za glavnega Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. izplačevalca se šteje oseba, pri kateri zavezanec dosega pretežni del dohodka. V obravnavanem primeru se predpostavlja, da zavezanec prejema višjo pokojnino iz obveznega PIZ v Sloveniji in se tako slovenski izplačevalec šteje za glavnega. Pri izplačilu akontacije dohodnine od slovenske pokojnine se upoštevajo stopnje dohodnine in dohodninska lestvica, osebna olajšava v zmanjšanju akontacije dohodnine v višini 13,5 odstotka odmerjene pokojnine, lahko se upošteva (če je zavezanec do tega upravičen) olajšava za vzdrževane družinske člane, splošna olajšava ... Pri izplačilu pokojnine iz obveznega PIZ neglavnega delodajalca, ki je v obravnavanem primeru iz Nemčije, pa se akontacija dohodnine odmeri od dosežene pokojnine po stopnji 25 odstotkov, s tem, da se odmerjena akontacija dohodnine zmanjša za osebno olajšavo v višini 13,5 odstotka odmerjene pokojnine. Se pravi, da se ne upoštevajo splošna olajšava, olajšava za vzdrževane družinske člane, olajšava za invalidnost . Do konca leta 2019 se ni presojalo izplačevalcev pokojnine iz obveznega PIZ po kriteriju glavni / neglavni delodajalec. To je pomenilo, da so se pri odmeri akontacije dohodnine od pokojnine iz obveznega PIZ vedno upoštevale stopnje dohodnine in dohodninska lestvica, osebna olajšava v zmanjšanju akontacije dohodnine v višini 13,5 odstotka odmerjene pokojnine, lahko so se upoštevale (če je bil zavezanec do teh upravičen) olajšava za vzdrževane družinske člane, splošna olajšava ... Z uveljavljanjem in upoštevanjem navedenih olajšav se je davčna osnova zmanjšala do te mere, da ni bilo osnove za odmero akontacije dohodnine, se pravi davčni zavezanec ni imel obveznosti za plačilo akontacije dohodnine.« BJ 16 ŠPORT Državni nogometni prvaki Lestvica 1. SN L Nogometni klub Celje bo odslej vsako leto slavil spomin na 22. julij 2020 Celjska tekma stoletja in prvi naslov državnih prvakov CEUE 36 19 12 5 73:35 69 MARIBOR 36 20 7 9 66:39 67 OLIMPIJA 36 20 7 9 73:44 67 MURA 36 14 14 8 54:42 56 ALUMINIJ 36 16 7 13 58:48 55 BRAVO 36 13 10 13 50:53 49 TABOR 36 13 7 16 45:51 46 DOMŽALE 36 12 7 17 52:64 43 TRIGLAV 36 9 5 22 44:87 32 RUDAR 36 0 12 24 28:80 12 Zdaj ima Celje - po vseh uspehih v številnih športih - tudi nogometnega državnega prvaka. V zgodovino so se prejšnji teden z neodločenim izidom 2:2 proti Olim-piji vpisali Matjaž Rozman, Lan Štravs, Mitja Lotrič, Denis Marandici, Luka Kerin, Josip Ćalušić, Ivan Božić, Advan Kadušić, Nino Pungaršek, Dario Vizinger in Žan Zaletel ter Karlo Plantak, Amadej Brecl, Jakob Novak in Gašper Koritnik, ki so kasneje stopili na zelenico, pa tudi Metod Jurhar, Dušan Stojinović in Rok Štraus, ki so ostali na klopi, ter Stefan Močić, Jure Travner, Deni Štraus, Žan Flis, Domantas Antanavičius, Žan Benedičič, Tom Kljun in Valentin Zekhov, ki so zaradi različnih razlogov tekmo spremljali na tribuni. DEAN SUSTER Vse to je bilo tudi za Anzo Hribernika, Ernesta Letnerja, Ivana Baumana, Slavka Ma-rinčka, Franca Reberšaka, Andreja Regnerja, Toneta Perca, Janka Wagnerja, Mirka Presingerja, Ratka Dobrajca, Vilija Čatra, Edija Čokliča in vse ostale pred in za njimi. Uresničila so se naša predvidevanja: Celjani so se vključili v boj za prvaka, o prvem mestu je odločala zadnja tek- ma, število gledalcev je bilo omejeno. Čakal 29 let Kljub temu je bilo vzdušje izjemno. Predstava obeh kandidatov za prvaka je bila navdušujoča. Gostitelji so dvakrat vodili (Kerin, Vizinger); lahko bi že prej razblinili vse dvome, lahko bi tudi padli v nemilost usode. Zadnjih nekaj minut so stoje pospre- mili obiskovalci na tribuni za posebne goste. Najprej smo čestitali nekdanjemu dolgoletnemu predsedniku in »očetu« štadiona Marjanu Vengustu: »Največje veselje je, ko Celje postane državni prvak. Presrečen sem, da je celjski nogomet ob infrastrukturnih dosežkih in dobri kadrovski politiki postavil piko na i tudi v tekmovalnem smislu. Tole je mesto dolgo čakalo, zdaj pa upravičeno slavi.« Vengusta je v celjski klub pripeljal Darko Klarič, ki je po osamosvojitvi večkrat bil bitke z mlini na veter, a trmasto vztrajal: »Čestitam vodstvu Celja. Imam občutek, da se je spomnilo na eno od mojih želja. Vem, da delo njihovih predhodnikov ni bilo zaman. To je uspeh več generacij. Čestitke in vso srečo Celju.« Klaričeva desna roka je bil tudi v celjskem klubu Tomaž Ambrožič, ki je na Skalni kleti leta 1993 gostil petčlansko delegacijo Arsenala in ji skušal dopovedati, da je danski Odense objektivno močnejši od Celja: »Presrečen sem, resnično presrečen, na jok mi gre. 29 let sem tole čakal in upal, da se bo zgodilo.« Celjski župan Bojan Šrot je svoj vpliv v klubu povečal, ko je postal član upravnega odbora: »Ja, strinjam se z vami, zagotovo je nekaj mojega dela zraven. Mi smo si že pred tremi leti začrtali pot in vztrajali na njej. Sestavili smo odlično ekipo, imeli mirne živce. Že pred tremi meseci sem dejal, da bomo prvaki. Morda bi lahko osvojili prvo mesto že pred zadnjim krogom, če bi sezono začeli s takšno samozavestjo, kot smo jo končali.« Vskočil je župan Ljubljane Zoran Janković in mu segel v roko: »Čestitam. Bila je prava tekma, ni kaj. Živčno je bilo do konca.« Šrot je odvrnil: »Takšen je pač šport.« Nato je nadaljeval: »Tekma je bila vrhunska, s pravim tempom. Žal mi je, da so razmere takšne, da štadion ni bil poln, toda petsto navijačev je pričaralo izvrstno vzdušje. Sicer pa še Vse pa ni bilo lepo. Eden od gostujočih navijačev je ob 20.00 v lokalu pred štadionom v zatilje udaril nič hudega slutečega gosta, nakar je zalučal steklenico čez glave gostov terase in poškodoval steklo. Navijaška skupina se je zbrala pred štadionom, policijske enote so se ji umikale. Pustile so jo do vrat trgovin in do vhoda za posebne goste. Lastnik trgovine je poudaril: »Škode na srečo ni, toda nikjer se še ni zgodilo, da bi navijači razgrajali pred vhodom na VIP-tribuno.« naprej iščemo partnerje. Klub je finančno stabilen, okrepili bomo člansko moštvo, kvalifikacije bodo zelo nepredvidljive, kajti igrana bo le ena tekma, ko lahko vsak premaga vsakogar.« Predsednik NZS Radenko Mijatović je bil jedrnat: »To je bil vrhunec sezone, ko sta o naslovu odločala prvi in drugi na lestvici. Odlična tekma, štirje goli, številne priložnosti in Celje je zasluženo prvak.« Tomaž Benčina je vodil podjetje, ki je pomagalo in še pomaga številnim športnim društvom: »Fantastično doživetje in fantastičen uspeh mlade ekipe. Verjetno si nihče ni mislil na začetku sezone, da bodo naši fantje prvaki. Če- stitam jim za srčno igro in izvrstne predstave v tej sezoni.« »Ne bojimo se nikogar, mi smo iz Celja« Prve besede Miloša Rovšni-ka, ko je postal predsednik NK Celje, so bile: »Moramo se boriti za prvo mesto. Na tak način bomo vsaj tretji ...« V sredo je imel cmok v grlu in solze v očeh, a je zmogel zbrati misli: »Težko opisujem čustva. Ta zmaga je posvečena vsem generacijam celjskega nogometa .« Tu je zastal, a kmalu zmogel nadaljevati: »Tekma je bila napeta, feno-menalna, zmagalo je srce. Še naprej bomo skromni in Akcijo Daria Vizingerja je pozorno spremljal Luka Kerin in odbito žogo potisnil v mrežo - 1:0. Gol, ki je odločil prvenstvo. Ivan Božić je poslal na »vrtiljak« gostujočega branilca, streljal je Nino Pungaršek (na sliki), stopalo pa je spretno nastavil Vizinger - 2:1. ŠPORT 17 preudarni. Učili se bomo od boljših. In ne smemo se nikogar bati. Kajti mi smo iz Celja!« Izidor Krivec je »kriv« za ime štadiona: »Naslov prvaka smo si zaslužili ob stoletnici obstoja kluba. Nisem spal pred tekmo in tudi po njej ne bom.« Nekdanjega rokometnega asa Romana Pungartnika smo pobarali, če je vsaj malce možno primerjati naslov evropskega rokometnega prvaka z naslovom državnega v nogometu: »Vsekakor. Boljšega zaključka sezone si ne bi mogli zamisliti. Vztrajnost je poplačana. Še enkrat je Celje dokazalo, da je športno mesto.« Nekaj besed je dodal minister Zdravko Počivalšek: »Ponosen sem, da je Celje ob stoletnici kluba državni prvak. Čutim določeno privrženost, Celje je del naše regije.« Veselil se je tudi Dušan Zorko: »Vesel sem, da je celjskemu nogometu uspelo to, kar rokometu redno uspeva.« Bojan Prašnikar je bil pred tremi desetletji del celjske zgodbe kot trener: »Zdaj se je treba veseliti tega, kar se je zgodilo, ne glede na to, kar bo sledilo v evropskem tekmovanju. Pred to ekipo, ki je spomladi igrala odlično, je velika obveznost. Ni enostavno biti slovenski prvak.« Fe-kri Beđeti dolga leta pomaga športnim kolektivom: »Celje je najlepše mesto in si zasluži naslov nogometnega prvaka. Čestitam vsem fantom.« Malo je takšnih trenutkov Preden smo vključili mikrofon, je celjska nogometna legenda Sebastjan Gobec bentil: »20, ne, 120 let smo se mučili za tole ...« Nato je priznal: »Občutki so nori. Fantje so si to zaslužili.« Bil je med najsrečnejšimi. Med najbolj čustvenimi je bila Nataša Potočnik, ki cele dneve skrbi, da imajo igralci vse, kar potrebujejo. A tokrat je bila, morda zaradi poplave čustev, povsem mirna. Ostrigla se ne bo. Razdelila je majice z napisi Celje državni prvak: »Dolgo smo čakali, zelo dolgo ...« Direktor Zoran Podkoritnik se je pridružil slavju na zelenici: »Uživajmo, takšnih trenutkov je malo v življenju. Za nami je trdo garanje. Čestitke in hvala vsem!« Športni direktor Branko Ver-šič je o evropski prihodnosti povedal: »Seveda jo imamo. A brez denarja bo težko. Imamo dolgoročne pogodbe. S srčnostjo smo dokazali, da si zaslužimo naslov. Olimpija je odlična, z enajstimi milijoni evrov proračuna. Resnici na ljubo, pet njenih igralcev dobi toliko denarja, kot znaša naš letni proračun.« »Hvala, korona« Srčnega branilca Jureta Travnerja čaka delo v klubu, ko bo končal kariero: »Sanjsko. A zdi se mi, da bomo šele čez čas doumeli, kaj nam je uspelo.« Amel Mujčinović že dela kot trener vratarjev: »Tole sem dolgo čakal. Celotno stanovanje imam srebrno, od drugih mest v pokalu, pa tudi v državnem prvenstvu. No, in potem nas je končno nekdo pogledal od zgoraj. Fantje so opravili veliko delo.« Dario Vizinger je ponosen, da je s soigralci zagotovil Celju zgodovinski naslov. Matjaž Rozman je najboljši vratar lige, kar je dokazal tudi med zadnjim dejanjem. Najboljši igralec lige je »celjski Napoleon«, kapetan Mitja Lotrič: »Po enotedenskem oddihu si želim, da se zberemo v isti zasedbi, saj bi lahko kaj postorili tudi v Evropi. Spisali smo izjemno zgodbo z malo denarja. Bili smo predani celjskemu grbu.« Tudi Robert Koren je bil s Celjem blizu naslova, zdaj ga slavi kot pomočnik v strokovnem štabu: »Razlog za vse je predvsem trdo delo.« Morda bi lahko za igralca lige izbrali Žana Zaletela, veznega branilca ali obrambnega vezista Celja: »Dušo in srce smo pustili na igrišču. Prečudovito je bilo ob zadnjem pisku.« Mesto v prvi postavi je bilo tudi v odločilni bitki zaupano Lanu Štravsu, ki je bil duhovit: »Kje sem bil na začetku sezone? V kanalu ... Zdaj sem precej višje!« Najboljša poteza na derbiju je uspela Ivanu Božiču, ki je med preigravanjem celo zapustil igrišče, nakar je sledil drugi celjski gol: »Nič posebnega ni bilo, to je moja naloga. Posojen sem, a bi rad ostal v Celju.« Nino Pungaršek je priznal, da se je tudi zaradi epidemije lažje priključil moštvu po težji poškodbi: »Hvala, korona. Če je ne bi bilo, najbrž v pravkar minuli sezoni sploh ne bi igral. Malce se seveda šalim. Sicer pa smo si vse skupaj nedvomno zaslužili.« In še Ljubljančan, ki je premagal Ljubljančane, trener Celja Dušan Kosič: »Celje gori, noro. Točka je bila dovolj. Vesel sem, da se nam je izšlo. Fantom sem pred ča- som dejal, da se morajo sami odločiti, ali hočejo biti prvaki. Očitno so se odločili. S pomočjo energije iz okolja nam je uspelo.« Prva slovenska nogometna liga se bo začela 12. avgusta (Celje - Mura), že teden dni kasneje pa bodo celjski nogometaši igrali tekmo kvalifikacij lige prvakov, v torek, 18. ali v sredo, 19. avgusta. Po prvi okrepitvi, dosedanjim vezi-stom Aluminija Maticem Vr-bancem, je znana druga. To je Mićo Kuzmanović, napadalec velenjskega Rudarja. 24-letni Kuzmanović je igral za sedem klubov iz Bosne in Hercegovine, kruh je služil nato v Belgiji, potem pa se je preselil v Velenje. Tam bodo odslej gledali tekme 2. SNL, poleg Rudarja bo v drugi ligi tudi Šmartno. Foto: SHERPA ЧЛ...... Trener Dušan Kosič je po vodstvu z 2:1 opravil šprint v slogu mladeniča, po zadnjem žvižgu pa je padel na kolena. 18 ŠPORT Državno prvenstvo v atletiki Zmage domačih atletov in rekord Mišmaševe Državno prvenstvo v atletiki na štadionu Kladivar-ja v Celju je najbolj zaznamovala Maruša Mišmaš Zrimšek, ki je v teku na 3.000 metrov s časom 8:46,44 izboljšala dvajset let star rekord Helene Javornik in zabeležila šesti rezultat sezone na svetu. V skoku s palico je slavila članica AD Kladivar Tina Šutej, ki je preskočila 4,50 metra. ROBERT GORJANC Prvi dan je atlet Kladivarja Luka Janežić po pričakovanju zanesljivo zmagal v svoji paradni disciplini, teku na 400 metrov (46,53). V teku na 1.500 metrov sta Jan Kokalj (3:51,57) in Vid Botolin poskrbela za dvojno domačo zmago. V teku na 5.000 metrov je bil najhitrejši Jan Brešan (14:38,13), v skoku s palico pa najvišji Robert Renner (5,25). V tej disciplini je domači klub pobral vsa odličja: drugi je bil Denis Babič (4,60), tretji pa Tim Podergajs Siussi (3,60). V skoku v daljino je zmagal Dino Subašič (Velenje). Mo-zirjanka Maja Mihalinec je bila najhitrejša v teku na 100 metrov (11,59), Anita Horvat (Velenje) pa v teku na 400 metrov (53,85). Še štiri atletinje Kladivarja so se povzpele na zmagovalni oder: Eva Pepelnak je bila druga v troskoku (13,65), tretje pa so bile Lara Bezgovšek v teku na 400 metrov (57,44), Karin Gošek v teku na 1.500 metrov (4:37,10) in Hana Urankar v mestu diska (42,86). Domača zvezdnica Tina Šutej, njen nastop je bil med najbolj pričakovanimi, je v skoku s palico seveda zanesljivo osvojila naslov državne prvakinje. Celjski atleti so se izkazali tudi drugi dan. V teku na 3.000 metrov jim je uspela trojna zmaga, ki so jo pritekli Jan Kokalj (8; 21,13), Vid Botolin in Jan Brešan. V teku na 800 metrov je zmagal Jan Vukovič (1:49,25), tretji je bil Lucijan Zalokar. Atleti Kladi-varja so zmagali tudi v štafeti 4x400 metrov. Maja Mihalinec je zmagala še v teku na 200 metrov (23,41), druga je bila Horvatova. Velenjskim atleti- njam so pripadla še tri prva mesta, Jerneji Smonkar (800 m), Agati Zupin (400 m ovire) in tekačicam v štafeti 4x400 metrov. Državno prvenstvo je zaradi ukrepov vlade v zvezi s koronavirusom minilo brez gledalcev, štelo pa je tudi kot predzadnja tekma za ligo Telekom Slovenije, ki se bo septembra končala v Novem mestu. Foto: Peter Kastelic/ Atletska zveza Slovenije Luka Janežič je zanesljivo zmagal v teku na 400 metrov. Dva atleta celjskega Kladivarja na stopničkah v teku na 800 metrov: zmagovalec Jan Vukovič, desno Lucijan Zalokar, ki je osvojil tretje mesto, levo je Rok Markelj, član atletskega kluba Triglav Kranj. Kristjan Čeh (AK Ptuj) v metu diska ni ponovil letošnjih rekordnih dosežkov, a v tem času tega tudi ni pričakoval, saj je v procesu najtežjih treningov. AKTUALNA PONUDBA 19 Iščete dober nakuo alLodlično storitev? POZOR1- Preglejte aktualno ponudoo Delavnica je pripravljena za podrobno nego, poliranje avtodomov, kamp prikolic, osebnih vozil in plovil... Zunanja ročna nega s paro, ki poudari sijaj barve. Za nadgradnjo so clia dvostopenjsko spolirali ter ga za piko na i zaščitili s Feynlab zaščito. V podjetju Avto Safir poskrbijo tudi za vaša plovila. Avto Safir v novih prostorih v Ško^i vasi pri Celju daje pou-darekekološkemu pranju s paro in dezi nfekciji tako zunanjosti kot notranjosti vozil. Zato so v podjetjuvta namen kupili poseben Fortadorjev parni ktroj za pranje, dezinfekcijo in globinsko čiščenjeteestila. Poseben del novih prostorov so v podjetju Avto Safir namenili za politanje in keramično zaščito za avtodome, kamp prikolice in plovila, prav talno pa vedno dopolnjujejo izbor keramična zaščite za osebna vozila. Še posebej so ponosni na samozdra- vilne zaščite za osebna vozila in 5-letno jydro 4 coating zaščito za avtodome in kamp prikolice. Avto Safi r najdeje v fŠkofji vasi 40c, na številki 04j 698 283, Facebookovi strtni Avto Safir in na spletni strani www. avtosafir.si. Prikolice zaščitene s 5-letno Feynlab Hydro 4 conting zaščito. Hmezad Kmetijske* zadmga S^aslovče z,o,o. Uporabljajte zdaj, plačajte kasneje Hitro in enostavno obročno odplačevanje do 24 mesecev Velja za vse nakupe (razen živila) do vrednosti 3.000 eur Brez skriti h stroškov 1 Braslovce 23,3314 Braslovče ■ Rovinj, TURISTIČNO NASELJE AMARIN 4* E naslov: kzbraslovce.kp@siol.net 2 APP STUDIO TER. T SAT TV SEF KL 2 X polpenzion En otrok do 12. leta brezplačno v sobi z dvema odraslima. Doplačilo: TT in prijavnina 18 evrov na rezervacijo Več za vas: brezplačen WiFi, prost vstop na zunanje bazene, brezplačno parkirišče Relax. www.relax.si Relax turizem d.d., PE CITY CENTER CELJE, 03 428 83 43 Do 24 obrokov L T: 03 703 12 40 J 20 MALI OGLASI / INFORMACIJEi C televizija celje KONTAKT: 03/42 88 266, marketing@tvcelje.si www.tvcelje.si AVTO STEKLO CENTER Ipavceva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91 MALO rabljeno ročno stiskalnico, 401, in mlin prodam. Telefon (03) 5472-273. 681 TRAKTOR Deutz 46, letnik 1981, v zelo dobrem stanju, prodam. Telefon 070 738979. 688 POSEST m CINKARNA www.cinkarna.si PRODAM POSEST, 20 a, v Podgradu nad Šentjurjem, prodam. Možna zidava manjšega objekta. Strma lega, dostop po asfaltirani cesti do parcele. Cena po dogovoru. Telefon 041 661-729. 694 od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15 ODDAM PISARNO v Celju, 30 m2, Razvojni center, oddamo ali prodamo. Možna menjava za osebno vozilo. Telefon 041 807-060. 670 DRUGO košnjo, 2,5 ha, v okolici Celja, oddam. Informacije po telefonu 041 397566. 682 -^-Sredstvo Pepelin WGs? uporablja kotWicid in fJB^e n ti vili - ko n t a ktnrf u ngi c i d na vinski trti, pečkarjih kcršč i ба rj Ш л-ozi m n i h i n j a r i h ž i t i h, bučnicah, plodovkah hmelju, vrtnicah, grahu in na okrasnih rastlinah. • - -v?" • V' - /A . -i j* л Л r ^v/^aift"/ kr J , J VC' -Ш V ■ • .--V, ,.-' v ^ j аДДда telemach ■ ■= kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152 STROJI PRODAM KUPIM OSEBNO vozilo, celo ali poškodovano, motorna kolesa Tomos in podobno kupim. Telefon 031 783-047. 689 sport@nt-rc.si PRODAM KMEČKO kotno garnituro, polni les, temne barve in garnituro za dnevno sobo, temne barve, model Zrinjski, oboje poceni prodam. Telefon 031 277-528 ali (03) 5481-898. 674 ROTACIJSKO kosilnico 135, 165 dvovretenski pajek, nakladalko 19, mlin za grozdje, sadje, prešo prodam. Telefon 041 812961. 656 TRAKTOR Imt 539 deluxe, kabina, kompresor, avtomatska kljuka, prodam. Telefon 041 720-499. 675 Trsna kodravost ali akarinoza (Phyllocoptes vitis) Hmeljeva pepelovka (SphaerotheCa humuli) Oidij vinske trte (Unclnula necator) Pepelasta plesen jablan (Podosphaera leucotricha) PRAŠIČE, težke od 30 do 40 kg ter od 100 do 200 kg, prodamo. Telefon 031 311-476.p PRAŠIČE in odojke, do 80 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, domača hrana, ugodno prodam. Telefon 041 996-166. KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. KRAVO simentalko, pašno, brejo 9 mesecev, četrta telitev, dobra mlekarica, prodam. Telefon 031 463-554. 669 KRAVO, brejo 6 mesecev in bika, starega 10 mesecev, prodam. Telefon 051 809-658. 676 BIKCA simentalca, težkega približno 300 kg, starega 5 mesecev, prodam. Telefon 070 445-858. 685 BIKA križanca, težkega 400 kg, prodam ali menjam telico, težko 300 kg. Telefon (03) 5733-081. 687 novi tednik Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Spomini so ena sama laž! Če menite, da lahko zaupate svojemu spominu, ste v zmoti. Možgani namreč varčujejo s spominskim prostorom in to skrivajo za zaveso laži. Hiter prenos zelene energije Novo omrežje superprevodnih kablov, ki ga skupaj načrtujejo britanske in danske družbe za distribucijo električne energije, bo omogočilo bliskovito hiter prenos zelene energije do končnega potrošnika. Poletje - sezona krvosesov Bolj ali manj drobna bitja izkoristijo našo nepozornost in s svojim bodalom prodrejo v našo kožo - samo da bi prišli do najbolj hranjlive tekočine: krvi. Revijo lahko naročite na: 080 4321 ali na www.trafika24.si/narocanje/science MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Solze lahko skrijemo, bolečino zatajimo, le praznine, ki je ostala, ne nadomestimo. V SPOMIN MARIN KOS iz Trnovelj pri Celju (25. 1. 1985 - 29. 7. 2005) Mineva petnajst let, kar smo te izgubili, dragi Marin. Ostajajo nam lepi spomini na srečne in vesele dni s teboj. Nikoli ne boš pozabljen. Hvala vsem, ki ga ohranjate v srcu, mu prižigate svečke ali podarite cvetje. Njegovi domači NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOZE in kozličke za rejo ali zakol prodam. Telefon 051 684-060. 693 KUPIM PITANE krave in telice za zakol po širši Štajerski kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p DEBELE, suhe krave in telice, plačilo takoj H DDV, kupim. Telefon 041 653-286. Š PRODAM 18.00 AR3NA Mama, vem, da nas čuvaš in da nas boš vedno vodila skozi vse čeri. Ne mine dan, da te ne pogrešamo. Vedno boš v naših srcih. ZAHVALA ob izgubi drage mame, babice in prababice, tašče, tete in svakinje ZORE VEZENŠEK (25. 5. 1927 - 9. 7. 2020) Usoda je ustavila tvoje utrujeno srce in te poslala v večnost. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečene tolažilne besede, sveče, cvetje in darovane svete maše. Hvala gospodu župniku Branku Cestniku za lep cerkveni obred, pogrebnemu zavodu Raj in vnukinji Lidiji za poslovilne besede. Hvala skupini Zven za petje in sodelovanje pri sveti maši. Žalujoči: vsi njeni VINO žametna črnina in modra frankinja prodam po ugodni ceni. Informacije po telefonu 041 284-127. 691 MEDTEDNOM SRČNA KRALJICA Še čutim tvoj dih in na koži dotik, a več te ne morem objeti. Praznina povsod, pogrešam te, Neži, težko je brez tebe živeti... V SPOMIN Mineva šest let, kar te ni več z menoj, draga NEZKA GORENSEK iz Zagajškove ulice 4, Celje (29. 12. 1945 - 26. 7. 2014) Hvala vsem, ki jo obujate v spominih, postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate svečke. V mislih in srcu boš vedno z menoj - tvoj Rafi. Nosimo te v srcih, v nas naprej živiš, tudi ti nikoli nas ne izgubiš! ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage MAME MARICE KLEMENC iz Rečice pri Laškem (15. 9. 1939 - 16. 7. 2020) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se od nje poslovili, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Mineva že mesec dni od slovesa naše drage KATARINE GABER iz Kraigherjeve ulice 22 v Celju Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za izražena sožalja. Hvala kolektivom: Vrtec Tončke Čečeve, Intercom, d. o. o. in CUVD Dobrna za denarno pomoč ter gospodu župniku za opravljen obred. Vsi njeni V OMREŽJU VASECA OPERATERJA: T-2 22. TELEMACH 129, EON 700, TELEKOM 688, Al 311, TOTAL TV 22 VEDEŽEVANJE in ASTROLOGIJA 090 42 24 2,19 €/min. iz omrežja A1, ceno iz drugih omrežij določajo drugi operaterji www.novited n i k.si 1,3 ha koruze za silažo, okolica Šentjurja, prodam. Telefon 041 547-769. Š 12 VINO, belo in rdeče, ugodno prodam. Telefon 041 720-499. 675 JABOLČNIK - »jabček« prodam. Telefon 041 763-763. 690 BELO in rdeče vino z analizo prodamo. Možna dostava. Telefon 041 425-672. p LETOŠNJI ječmen prodam. Telefon 031 870161. 695 OSTALO PRODAM SUHA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33 in 50 cm, z dostavo, prodam. Telefon 041 252-132. p PLETILNI stroj in večjo količino volne prodam po ugodni ceni. Telefon 031 786-173. 667 SONČNE kolektorje za ogrevanje vode, tri, prodam. Telefon (03) 492-3790. 671 DRVA, bukova, suha, zložena v »klaftre«, možen razrez, prodam. Telefon 070 674760. 672 DRVA, suha, bukova, okolica Šentjurja, prodam. Možna dostava. Telefon 041 581677. 683 JARKICE nesnice (bele leghorn od 5. 8. in rjave od 21. 8.) prodajamo na farmi Roje pri Šempetru. Prodajamo kakovostno perutninsko krmo. Sprejemamo naročila za enodnevne in 4,5-tedenske piščance za dopitanje. Telefon (03) 7001-446. p DVIGALO, 20 kg, agregat, 780 W in nahrbtno kosilnico prodam. Telefon 5731-689.680 KUPIM HLODOVINO iglavcev, lubadarke, bor in jelko kupim. Plačilo takoj. Telefon 068 681-374. 6 53 DRVA, dolga v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346.p Poroke Laško Poročila sta se: Špela GOLE in Gregor HOMOTAR, oba iz Radeč. Šentjur Poročila sta se: Larisa RABIHIĆ iz Vojnika in Mu-hamed DELIĆ iz BiH. Žalec Poročili so se: Karmen JUG in Matic KELHER, oba iz Žalca, Kristina STEPI-ŠNIK in Sergej PANČUR, oba iz Prebolda, Katarina JAGER iz Trbovelj in Zvon-ko VASLE iz Žalca, Maša REPENŠEK iz Nazarij in Primož JERMAN z Vranskega, Špela Elizabeta PINTER in Janko KOTNIK, oba iz Mozirja, Kristina BOGATAJ z Vranskega in Aleksander REBERŠEK iz Tabora, Tjaša KRAMAR iz Vojnika in Gregor POVŠE iz Radeč. Velenje Poročila sta se: Anita PE-JIĆ in Luka TOMIC, oba iz Avstrije, Samra KRKALIĆ iz Šoštanja in Matej MOHOR-KO iz Velenja. Smrti Celje Umrli so: Jožef SEME iz Pariželj, 86 let, Leopold SUHOLEŽNIK iz Brezove, 83 let, Erna NE-ČEMAR iz Celja, 102 leti, Boris Miran CIMPERMAN iz Podvina pri Polzeli, 74 let, Stanislava LESJAK iz Celja, 87 let, Matija KLANČNIK iz Celja, 88 let, Florjan PODER-GAJS iz Celja, 58 let, Ivanka VODUŠEK iz Jarmovca, 86 let, Irena PLETERSKI iz Ljubljane, 89 let, Marija KLEMENC iz Laškega, 81 let, Jožef DEŽELAK iz Laškega, 68 let, Erna NEČEMAR iz Celja, 102 leti, Jožef TRBEŽNIK s Polzele, 74 let, Angela GU-ČEK iz Štor, 86 let. Laško Umrli so: Marija JAVOR-NIK iz Zgornje Rečice, 84 let, Ema NOVAK iz Rimskih Toplic, 79 let, Bernarda PE-ČOVNIK iz Zabukovice, 89 let. Šentjur Umrla sta: Andrej ZALAR iz Šentjurja, 80 let, Silva ŽOLNIR iz Celja, 89 let. Žalec Umrli so: Jožefa ROJNIK iz Braslovč, 91 let, Ivana PRAPROTNIK z Vranskega, 97 let, Justina POTOČNIK s Polzele, 94 let, Terezija KO-KOVNIK iz Braslovč, 93 let, Marija PEČOVNIK iz Vranskega, 87 let, Franc KOS iz Žalca, 89 let. Velenje Umrli so: Marija LIKEB iz Šmartnega ob Paki, 83 let, Rosvita VUGRINEC iz Velenja, 72 let, Edvard LE-SKOVŠEK iz Velenja, 87 let, Majda KRAŠOVEC iz Velenja, 74 let, Andreja TAJNIK iz Velenja, 48 let. p 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK Knjižnica Celje NOVO! NOVO! NOVO! KAKO DO IZPOSOJE ZVOČNIH KNJIG V APLIKACIJI AUDIBOOK? 1. Na mobilni telefon ali tablico prenesete aplikacijo Audibook. 2. Ustvarite račun s spletno pošto ali FB računom. 3. Vnesete številko knjižnične izkaznice in geslo za Mojo knjižnico. 4. Izberete zvočno knjigo, ki si jo želite izposoditi s pritiskom na gumb Izposoja. Knjige, ki si jih lahko brezplačno izposodite, so označene s simbolom hiše/knjižnice. Spletna stran: http s: //audib ook. app/ Mestni kino Metropol ČETRTEK 20.00 Tommaso - drama PETEK 18.00 Avdicija - drama 20.30 Mali Joe - drama SOBOTA 18.00 Avdicija - drama 20.30 Ritem udarcev - komična drama NEDELJA 18.00 Avdicija - drama 20.30 Lucijina milina - komedija SREDA 20.00 Zlati časi - romantična komedija Celjski sejem: »Drive-in« kino PETEK 19.00 Obuti maček - animirani, družinski, sinh. 21.00 Čisto nova zaveza - komedija 23.00 Hudič v meni - grozljivka, triler Kino Velenje NEDELJA 16.00 Dr. Dolittle - družinska avantura, sinh 20.00 Prevajalci - triler Zvezde pod zvezdami na ploščadi ob Domu kulture Velenje PONEDELJEK 21.30 Neskončni nogomet - dokumentarni, v primeru slabega vremena v veliki dvorani kina Kulturne prireditve petek, 31. 7. 21.00 Šlandrov trg Žalec Vudlenderji koncert; vstop prost sobota, 1. 8. 10.00 Travnik pred Domom kulture Velenje Sobotne lutkarije: O dimnikarčku, ki je srečo iskal igrana lutkovna predstava Gledališča Pravljičarna; v primeru slabega vremena v veliki dvorani Doma kulture Velenje 11.00 Stari grad Celje_ Živa zgodovina na Starem gradu 18.00 Umetniška četrt Celje Celjani Celjanom: Pravljična ura z ustvarjanjem predstavitev avtorske pravljice Hane Vodeb za otroke in odrasle z naslovom Čudo-gobe 19.00 Mestna plaža Celje_ Celjani Celjanom: Uprizoritev ljubezenskih zgodb 21.00 Ploščad pred Mestno kavarno Metropol Anette ob spremljavi kitarista Tineta Lustka koncert; v primeru dežja odpade nedelja, 2. 8. 11.00 Stari grad Celje_ Živa zgodovina na Starem gradu 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celjski strop s kulturnozgodovinsko razstavo javno vodstvo 17.00 Večgeneracijski center Celje_ Celjani Celjanom: Dojenček Črt in dojenčica Pika predstavitev komičnega stripa novi tednik torek, 4. 8. 10.00 in 17.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije z Muzejem Velenje ob praznovanju 750-letnice Velenjskega gradu bodo muzealci približali življenje na gradovih nekoč, vstop prost; v primeru slabega vremena odpade sreda, 5. 8. 19.00 Sončni park Velenje Prašnati, Piknik etno koncert, vstop prost; v primeru slabega vremena odpade 20.30 Knežji dvorec Celje Tim Jurkovič, kitara koncert; v primeru dežja v Celjskem domu Ostale prireditve četrtek, 30. 7. 13.00 Večgeneracijski center Socio Celje Pogovorna angleščina vodi: Tea Strajn petek, 31. 7. 9.00 Večgeneracijski center Socio Celje Slovenščina je lahko zabavna tedenske delavnice za vse stopnje znanja 20.00 Zbirno mesto: Večgeneracijski center Socio Celje Pohod do Drevesne hiške in zvočna kopel s tibetanskimi posodami vodi: Tea Strajn sobota, 1. 8. 18.00 Umetniška četrt U4 Celje Pravljična ura s soustvarjanjem ilustracij za otroke in odrasle; v primeru slabega vremena bo dogodek prestavljen ponedeljek, 3. 8. 12.00 do 18.00 Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni sejem sejem rabljenih knjig torek, 4. 8. 18.00 Mestna plaža Celje Čarodej Andrej čaranje z otroki; v primeru dežja dogodek odpade m П7Г muz ej nove j S e z go dovine | c elj e Herman Lisjak vas prijazno vabi na ogled nove interaktivne gostujoče razstave iz avstrijskega Celovca VEČ KOT BARVE. www.muzej-nz-ce.si Občasne razstave Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor: razstava prof. dr. Srečko Brodar, pionir slovenskega pale-olitika, avtorica Nina Sovdat, do konca leta 2020, razstava Vitraji avtorja Aleksandra Sušnika; do sredine oktobra 2020 20.00 Velenjska plaža Beri z nami na Velenjski plaži druženje ob dobri knjigi, prinesite s sabo knjigo poletja, ki vas je tokrat navdušila in delite z nami odlomek; v primeru dežja odpade 20.00 Vrt kavarne Celjskega mladinskega centra Izdajalec (II Traditore) brezplačen ogled filma v okviru Filmskega tedna Evrope sreda, 5. 8. 9.00 do 11.00 Zgornji vrt Savinje Laško Domači kotiček predstavitev in prodaja domačih dobrot in izdelkov lokalnih ponudnikov 10.00 Preddverje Mestne knjižnice Velenje Lego delavnica Muzej novejše zgodovine Celje Odpiralni čas: od torka do petka od 10.00 do 18.00, sobota od 9.00 do 13.00, nedelja od 14.00 do 18.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Vsak dan si lahko v odpiralnem času ogledate stalno razstavo o življenju Celja in Celjanov v 20. stoletju Živeti v Celju, razstavi Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija: razstava ob 130-letnici Alme M. Karlin, Azija me je povsem uročila; do 31. 8., razstava Čast in slava - Odlikovanja, medalje, znaki in značke iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, avtor mag. Damir Žerič; do oktobra 2020 Galerija Račka: razstava Telo, avtorica Olja Grubić, do 31. 7. Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Od dvojnega prostora do Evrope Conamare, izbor del iz stalne zbirke Centra sodobnih umetnosti Celje; do 30. 8. Savinov likovni salon Žalec: razstava likovnih del Janka Me-lanška Moja obarvana pot; do 29. 8. Muzej Laško: razstava Mojstri piva; do 30. 9. Galerija Velenje: razstava Prestopanj a/Crossings, avtorica Tina Mohorović; do 2. 8. Zadružni dom Solčava: razstava ročnih del domačinov; do 15. 8. TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz Četrtek, 30. julij 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Naši očaki; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Kalej-doskop; 12:00 Globalne novice; 12:20 Atlas narave; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Kalejdo-skop (ponovitev) Petek, 31. julij 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Za zdravje; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Hiša glasbe (ponovitev) Sobota, 1. avgust 6:20 Milenium (ponovitev); 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 14:20 Vitamin C; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota Nedelja, 2. avgust 6:20 Naši očaki (ponovitev); 7:20 Luč sveti v temi; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 3. avgust 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Športnih 30; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Ka-trca Torek, 4. avgust 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Zverinice iz regije; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Hiša glasbe; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Poudarjeno (ponovitev); 19:20 Vitamin C (ponovitev) Sreda, 5. avgust 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Vaš zakaj, naš zato; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Vaš zakaj, naš zato (ponovitev); 19:20 Zverinice iz regije (ponovitev) NAPOVEDNIK 23 v edinem slovenskem Otroškem muzeju Hermanov brlog - stalno Brlog igrač in novo občasno Več kot barve ter občasno razstavo Kulturo ljudstvu!, posvečeno 100-letnici kulturnega društva Svoboda Celje. V Fotoateljeju in galeriji Pelikan pa si lahko po predhodni najavi ogledate novo občasno razstavo Pelikanovih portretov Obrazi in občasno razstavo Fo-tohiša Pelikan 1899-1919-2019. Ogled razstav je možen le za posameznike, družine in manjše skupine (do 3 osebe) ob upoštevanju navodil, ki so jih pripravili, da bo vaš obisk v njihovem muzeju varen. Pokrajinski muzej Celje Odpiralni čas: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Razstavišče Stara grofija, Muzejski trg 1, Celje Stalne razstave: Kulturno-zgo-dovinska razstava, Od gotike do historicizma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti Razstavišče Knežji dvorec, Trg celjskih knezov 8, Celje Stalna razstava: Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave) Muzej je odprt za vse obiskovalce z upoštevanjem pravil NIJZ (maska, socialna razdalja). Javna vodstva se bodo ponovno začela z mesecem junijem. Stari grad Celje Stari grad Celje je v juniju, juliju in avgustu odprt od 9.00 do 21.00, zadnji vstop je pol ure pred zaprtjem gradu. VR-doži- vetij na gradu do nadaljnjega ne izvajajo zaradi trenutnih razmer in ukrepov. Na gradu je lahko istočasno največ 50 ljudi. Če bo število obiskovalcev preseglo 50, bodo morali naslednji na obisk počakati. Drevesna hiška v Mestnem gozdu in Spominska hiša Alme Karlin Almina hiša je odprta ob petkih in sobotah od 10.00 do 17.00. Drevesna hiša je odprta od srede do petka od 17.00 do 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih novi tednik 90,6 95,1 95,9 100,3 radio celie Vedi/K? г (ллшој I vedi/к? г (мже j I Galerija Zgornji trg Šentjur (stavba TIC), Ulica skladateljev Ipavcev 17 Odpiralni čas od ponedeljka do petka od 9.00 do 16.00. Stalne zbirke: Muzej zakladi Rifnika (arheološki muzej z več kot 600 najdbami iz bližnjega arheološkega najdišča Rifnik), Spominska soba New Swing Quarteta, Ipavčeva hiša (hiša rodbine zdravnikov in skladateljev Ipav-cev), Muzej južne železnice na železniški postaji Šentjur, možen ogled po dogovoru, tel. 051-311074 pa od 14.00 do 19.00. Obe hiški sta v primeru dežja in slabega vremena zaprti. Društvo Generator organizira dobrodelno akcijo NAPOLNIMO ŠOLSKE TORBICE SKUPAJ! Pomagajmo staršem in otrokom napolniti šolske torbe za novo šolsko leto. Če lahko pomagate, prinesite šolske torbe, zvezke, pisala, barvice in druge šolske potrebščine na oglasni oddelek Novega tednika in Radia Celje (vsak delovnik med 7. in 15. uro) ali v Celjski mladinski center. Če bi radi darovali, pa nimate možnosti priti do zbirnih mest, pokličite članice društva Generator na številko 070 234 733. Zbiramo do 24. avgusta! Hvala za vašo pomoč! Medijski sponzor: NT & RC 1945 V fb Novi tednik www.novitednik Inik.si V (J 2020 ->CQ Več kot 75 razlogov za odlično branje o dogajanju v Savinjski regiji Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Tanja Seme E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šu-ster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 FOTO TEDNA š, З^' jS K petelinjemu zajtrku Foto: Andraž Purg - GrupA Ko ne veš, kje imaš glavo Foto: SHERPA Ted ni ko ve Št. 31/ Leto 75 / Celje, 30. julij 2020 V Tehnoparku kmalu vznemirljiva doživetja s, 3« Foto: SHERPA Američana lastnika dvorca v Radečah str. 28 Z Novim tednikom Krepitev motoričnih vsako soboto na morje spretnosti v naravi novi tedniki! radio celie KOPALNI AVTOBUS OBČASNI PREVOZ 26 INTERVJU Dopisnik RTV Slovenija iz Rima Janko Petrovec o epidemiji in novi knjigi »S poročanjem poskušam pričarati vzdušje « Italija je bila prva evropska država, v kateri so nastala največja žarišča epidemije koronavirusa. Marca in aprila je v tej državi vladalo izredno stanje. Slovenski gledalci javne televizije se bomo tega obdobja spominjali tudi po prispevkih rimskega dopisnika Janka Petrovca, ki je z bogatim jezikovnim izražanjem in novinarsko spretnostjo ozaveščal in miril gledalce. V tem času je na Face-booku pisal tudi dnevniške zapise, ki so te dni izšli v knjižni obliki z naslovom Karantena. Rim. pri založbi Goga. BARBARA GRADIČ OSET Janko Petrovec je zelo zanimiv sogovornik, eden tistih novinarjev, ki zaradi izjemno širokega znanja zgodbe s terena rahločutno, a še vedno objektivno približa svojim gledalcem ali bralcem. Po diplomi na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo se je zaposlil v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Po desetih letih je sprejel nov izziv na Radiu Slovenija, od leta 2016 je dopisnik RTV Slovenija iz Rima in Vatikana. Je tudi prevajalec iz angleščine in italijanščine v slovenščino. Eden tistih izobraženih ljudi, ki bere, zna poslušati sogovornika ter piše tako, ne da bi ob tem ranil dostojanstvo drugega človeka. Kakšno je življenje v Rimu zaradi epidemije? Zdaj je že malo umirjeno. Drugi teden junija sem bil v Sloveniji, ko je bila slovenska epidemiološka slika že dokaj dobra in me je zelo presenetilo, kako se je cela država sprostila. Ko sem šel po Ljubljani, sem bil edini, ki je nosil masko. Kar malo čudno so me gledali. Verjetno je zdaj drugače. V Rimu, ki ni najbolj prizadet del Italije, je videti, da so se ljudje sprostili, a omejitve še obstajajo. Ko sem zadnjič stopil v lokal, so me še vedno popisali, pustil sem telefonsko številko, kajti če pride do okužbe, morajo pristojni obvestiti vse tiste, ki so bili v lokalu. Pri vstopu v lokal nam zmerijo temperaturo, prav tako je treba nositi masko ob vstopu v trgovino, za kar so lastniki trgovin kazensko odgovorni. A v parkih in na plažah so pogoste situacije, ko ljudje ne spoštujejo enometrske razdalje. Epidemiološka slika se je v zadnjih dneh nekoliko poslabšala, zlasti zaradi novih okužb iz tujine, toda ostaja pod nadzorom. Vsak dan beležijo od dvesto do tristo novih okužb v 60 milijonski državi. Dnevno število smrti je padlo pod deset. Številno aktivnih primerov se niža. Če lahko verjamemo uradnim podatkov, se vsi ukrepi dobro obnesejo. »Ena od mojih nalog je, da poskušam pričarati vzdušje, ki vlada v državi, iz katere poročam.« Ali se bomo morali navaditi na nov način življenja? Nočem biti pesimističen, strokovnjaki pravijo, da je treba zdržati do cepiva. Zgodovinska izkušnja je takšna, da virusne okužbe ponavadi izzvenijo. O novem koronavirusu si tega ne upajo trditi, saj so tudi znanstveniki v fazi opazovanja. 10. marca so nam v Italiji omejili gibanje in najprej bi moralo biti konec teh omejitev 25. marca. Potem smo ostali pod »kla-vzuro« vse do 3. junija. To je obdobje, ko se človeka že nekaj prime. Prišlo je do srednjeročne spremembe v obnašanju ljudi. Najprej je bil grozen šok, da se nismo mogli objemati, zdaj je postalo zelo običajno. Ljudje smo socialna bitja in potrebujemo stik. Mislim, da smo v času karantene to najbolj pogrešali. Italijani se sploh radi objemajo, a pri nas v Italiji je še veliko ome- »Bojim se, da se bo potrdilo to, kar je Michel Houellebeq povedal pred karanteno, da bomo po karanteni prišli do stare normalnosti, ampak bo še slabše kot prej. Še večji bo razkorak med bogatimi in revnimi.« tev, v Sloveniji so se hitreje končale. Država je hitela z razglasitvijo konca epidemije, kar je bilo po mojem mnenju prenagljeno. V Italiji smo se v šestem tednu karantene nanjo že navadili in smo začeli delovati na nov način. Ta čas je bil dober tudi zato, da smo premislili o svojih odnosih in smo se naučili, kako lahko vzdržujemo stike tudi na razdaljo. Predvsem smo dobili možnost, da se vsaj za nekaj mesecev vrnemo k sebi. Vidite, ni bilo vse slabo. Ali bomo po epidemiji dali odnosom drugačno vrednost? Če v Sloveniji še ni mogoče opaziti velikih sprememb, bodo v prizadetih delih Italije ljudje bolj cenili vrednost življenja? Če razmišljam srednjeročno, čemur bi potrdil vsak psiholog, je trajnost posledic odvisna od globine travme. Če vas nekdo zbode s ši-vanko, to boli, a čez pet minut boste pozabili. Bojim se, da se bo potrdilo to, kar je Michel Houellebeq povedal pred karanteno, da bomo po karanteni prišli do stare normalnosti, ampak bo še slabše kot prej. Še večji bo razkorak med bogatimi in revnimi. Ko sem patra Branka Cestnika vprašala, ali so ljudje v času karantene hodili k župnikom po duhovno pomoč, je bil njegov odgovor, da niti ne. To me je presenetilo, saj sem pričakovala, da bodo ljudje še bolj potrebovali duhovno pomoč. A se je Cerkev v Sloveniji ponudila kot tovrstni svetovalec? Spominjam se svoje izkušnje iz leta 2016, ko so bili potresi v srednji Italiji. Drugi dan poročanja sem šel v kraj Pesca-ra del Tronto, ki ga je dobesedno odneslo po bregu v dolino. Ko sem prišel tja, sem na ruševinah srečal dva frančiškana in ju vprašal, kaj počneta. Odgovorila sta, da imajo frančiškani 20 kilometrov stran samostan, da so se razdelili ter odšli po uničenih vaseh, če jih kdo potrebuje. »Zdaj sedimo ob ljudeh in jih poslušamo.« Nisem obveščen, ali ima Cerkev mehanizme, po katerih bi se ponudila ljudem, tudi takšnim, ki ne bi samoiniciativno stopili v župnišče. Ko se ljudje znajdejo v hudi stiski, iščejo nekaj za pomiritev. Eni gredo v hribe, drugi v cerkev. Vaš ritem poročanja je bil verjetno najhujši v teh štirih letih, odkar ste dopisnik iz Rima. Kako ste si polnili baterije? S tekom. INTERVJU 27 V vsej zaprtosti mesta ste lahko še tekli? Ko so bili ukrepi najbolj strogi in smo bili omejeni na gibanje le v okolici doma in smo dom zapustili le v nujnih primerih, je bila siva cona rekreacija na prostem v okolici doma in to si lahko počel sam. Tekel sem vsak drugi dan po šest kilometrov, sčasoma tudi več. Teki so bili najbolj meditativni. Lahko sem užival v lepotah mesta, ki jih drugače težko občudujem. Recimo do Španskih stopnic imam 15 minut hoje. Kar naenkrat je spomenik brez množice turistov zadihal v vsej svoji lepoti in zavedel sem se veličastnosti objekta. To je bil zame filter oziroma odvod. Vsak dan ste bili okupirani s poplavo informacij. Kako ste izbrali verodostojne? Mislim, da se mi je zgodilo dvakrat, da sem uporabil podatke, ki so se pozneje izkazali za netočne, a to ni bilo pri bistvenih stvareh. Delam za javni medij in nimam prostora, da bi širil alternativne hipoteze. Ko poročam, moram s svojim znanjem, izkušnjami in intuicijo po najboljših močeh odbirati zrnje od plev. V določenem trenutku sem videl, da se je na slovenskih družbenih omrežjih zelo »razpasla« novica, da so italijanski znanstveniki ugotovili, da ne gre za virus, temveč za bakterijo. Traparija. Jaz sem pri svojem poročanju tovrstne vzporedne paradigme, ki niso temeljile na preverljivih dejstvih ali so bile čisto navadne laži, sproti porezal. Tudi v Italiji so se pojavili zdravniki, ki so imeli drugačno mnenje od uradnega. Ste kdaj kot novinar pomislili, da bi lahko bilo tudi drugače, kot govorijo uradne ustanove? V takšnih primerih se vedno vprašam, ali nov podatek odpira nove poti. Če mi strokovnjak ali dva potrdita, da je nova hipoteza slepo črevo, potem na tisti fronti odneham. Že po vrhuncu epidemije v Italiji je primarij neke milanske bolnišnice govoril o tem, da se je virus oslabil in je klinično mrtev. To so mnogi drugi strokovnjaki zanikali. Toda zame kot novinarja je bil razsoden podatek, da ta človek prihaja iz zasebne bolnišnice, da gre za vodjo, ki je pod velikim pritiskom lastnikov klinike, zato se mu je mudilo k staremu načinu delovanja, da bi tako čim prej spet začel operirati, saj operacije lastnikom zasebne klinike prinašajo dobiček. Zato sem njegovo izjavo o domnevno zmanjšani moči virusa moral postaviti v širši kontekst. V vseh zgodovinskih obdobjih se je pojavila oseba, ki je razmišljala drugače od večine. Zanjo se je kasneje izkazalo, da je imela prav. Pomislite kdaj na to, ko poročate, da je mogoče katera oseba izven okvirja, ki bo spremenila tok zgodovine? Vzemite Karla Marxa in to, kako močno je vplival na počlovečenje kapitalizma v zahodni Evropi. V svojem delu Kapital je vzpostavljal vzporedno paradigmo, ki je bila tako prepričljiva, da so delodajalci zahodne Evrope v desetletjih po izidu knjige pri svojih zaposlenih bistveno ojačali socialne mehanizme. To je preprečilo, da bi prišlo na Zahodu do socialistične revolucije. Ljudje so postajali zadovoljnejši. Vedno so posamezniki, ki lahko spreminjajo svet. Bistvena dilema, ki se je odprla v času karantene, je bila, kako ohraniti gospodarstvo in socialno državo, kot ju poznamo, in na drugi strani rešiti čim več življenj. Odpirajo se nove paradigme, do kod ščititi življenje. Umirali so ljudje, pri katerih je bil covid-19 zgolj zadnji od razlogov za prezgodnjo smrt, ki je bila že prej neizbežna, le da je zaradi okužbe prišla prej. Ta čas nam je ponudil grdo vprašanje, do kod vzdrževati življenje. Nove paradigme se pojavljajo, kako ohraniti pojem človečnosti in hkrati spoštovati tudi smrt. Kot ste zapisali na družbenih omrežjih, je to čas, ko potrebujemo potrpežljivost, zdravo pamet, nekaj malega odrekanja in tudi ubogljivosti. Spomnim se še časa, ko je bilo treba ubogati, v katerem ni bilo pravice do dvoma. Trideset let kasneje smo na to pozabili. Mnogim tabu temam smo vzeli kredibilnost, vse ustanove smo postavili pod vprašaj. Zdaj smo se znašli v položaju, ko smo zahtevali resnico, a nam je znanost ni znala podati, ker je še sama ne pozna. Državljani smo imeli svoj interes, znanstveniki so imeli svoje prioritete, politiki neke tretje želje, vsi smo se znašli na novem polju. Kako se zdaj znajti? Da je treba ubogati oblasti, da moram biti zaprt, to je proti mojim načelom. A mislim, da je bila italijanska vlada tukaj uspešnejša kot slovenska. Ne zaradi ukrepov, bolj zaradi sloga komuniciranja. Italijanski premier Giuseppe Conte je samo enkrat napadel opozicijo, ohranil je distancirano držo in je nagovore državljanom podal zelo v pomirjeni obliki, nekako v smislu: »Žal mi je za ukrepe, a drugače ne gre.« Ta slog se je izkazal za uspešnega. Poglejte, Italija je zaradi epidemije v še hujšem položaju, kot je bila prej: državni dolg se bo še povečal, obseg gospodarstva se bo skrčil več kot za desetino, a premier kljub temu uživa veliko podporo. Opoziciji, ki po javnomnenjskih raziskavah sicer prednjači, je podpora v času epidemije padla. Slovenskega ministra za zdravje smo med epidemijo videli zelo malo, italijanskega ministra pa ravno prav, dvakrat do trikrat na teden. V najbolj gledanih oddajah, ko je naredil pregled zadnjih dni. Videli smo njegov obraz, ki je bil izmučen in nas je hkrati prepričeval: »Zdržimo še malo.« To je imelo pozitiven učinek na prebivalstvo: tehtne in trezne besede brez napadov, ki jih je spremljal obraz človeka, ki očitno gara. Ne diham slovenskega zraka in od zunaj je težko biti pameten o razmerah. Vlada je vedno teza, nato pride antiteza. Drugi se morajo odzvati na vlado, ne da se ona odziva na druge. Ona pove, kaj bo neka država naredila z denarjem. Ker pri vladanju gre še pred vsem drugim za to, kako bo država razdelila denar, ki so ga prispevali vsi državljani. Vlada je vedno prva, ona deli in odloča, zato mora sprejeti, da bo nekdo ob tem imel mnenje. V času epidemije ste bili pogosteje na slovenski televiziji, tudi na otroškem programu, mladi in stari so si zapomnili vaš način poročanja. Je k temu pripomogla vaša osnovna gledališka izobrazba? Rad pripovedujem. Nastop pred kamero je veščina, ki je del igralskega poklica. Znam obvladati sebe, vem, kako ravnati v določenih okoliščinah. Zelo sem pozoren na to, kaj dam nase, glede na to, o čemer poročam. Ne bom si oblekel vetrovke, če poročam o odstopu vlade, a brez kravate bom šel na teren, ko bom snemal reportažo s hribov. Slika veliko pove in kot avtor zgodbe moram biti usklajen z njo. Tuji novinarski kolegi mi pravijo, da je treba držati palec na zapestju države, da ves čas meriš njen krvni tlak. To jemljem zelo zares. V prispevku želim predstaviti širšo sliko, kako ljudje razmišljajo ob določenih situacijah. Letos poleti so se v Odmevih odločili, da bi radi oddaje zaključevali z osebnimi reportažami dopisnikov. Odločil sem se, da bom predstavil rimski park Borghese, ker je to park, kjer preživim veliko časa, zaradi športa in kulture. V prispevek sem vključil tek, saj je zelo zaznamoval moje zadnje mesece v Rimu. Poleg tega sem dodal mnenje rimskega prijatelja o tem parku. Dejal je: »Villa Borghese je prostor, kjer sem se naučil kolesariti in kamor smo ob božiču hodili po mah.« Z njegovo izjavo je park postal nekaj drugega, postal je prostor osebnih zgodb in ne samo skupek potk in dreves. Zelo pogosto v svojih razmišljanjih govorite o legendarnem novinarju Tizianu Terzaniju, ki je znal dati poročanju osebno noto in ga s tem poosebiti. Ko je on pisal, je bil čas drugačen, počasnejši. Lahko si je vzel tri tedne za pot, s katere je napisal reportažo, ki so jo potem objavili v Spieglu. Terzani je znal izjemno tenkočutno razseliti neko veliko zgodbo, o kateri je poročal, med drobne osebne izkušnje ljudi, ki jih je srečeval, vse skupaj pa je znal postaviti v širši zgodovinski in geopolitični kontekst. Tudi sam želim novinarskemu poročanju ob dogodku dati neko zaledje, perspektivo. Kadar mi to uspe, sem pri sebi zmagal. Te dni so vaši zapiski izšli v knjižni izdaji z naslovom Karantena. Rim. V njih bomo brali zapiske, kot je: »Izdaja me tudi, eh, patetično, srce in če bi me zdaj kdo vprašal, kje bi bil najraje, bi izstrelil brez kančka dvoma: na Rogovem >gorcu<, nekje med hmeljem po naši dolini, 26. junija 1991. Tisti dan so šli tanki na ceste, ampak moj >gorc< je bil nov, jaz sem imel dvajset let, sonce je sijalo kot božji dar, za pol dneva sem se izgubil med polja in bil tako svoboden kot prej in potem nikoli.« Odličen zapisek, ki nas odnese v ta poseben dan. »Včasih se velike odločitve zgodijo tako, da najprej sploh niso velike. Kar sprejmeš jih. Podobno kot leta 2008, ko sem šel iz gledališča na radio, to ni bil dolgoročen premislek.« Hvala. Knjiga se začne z dejstvi iz prvih dni epidemije, ki jih nisem pričakoval, a so v meni sprožila proces. Nato sem s pisanjem hotel pomiriti gledalce in prijatelje v Sloveniji, a po drugi strani je pisanje v meni odprlo oklepaj spominov. Ta sprožilec je bila epidemija in stvari so se začele valiti. Zapisi na Facebooku so dobili čudoviti odziv in na tej podlagi je dozorela odločitev za knjigo. Vedno sem o sebi razmišljal kot o interpretu, tokrat sem prestopil strah pred odgovornostjo avtorstva. Nisem veliko razmišljal, v določenem trenutku sem vedel, da bom zmogel, in pomislil sem, da bo moje pisanje nekomu nekaj pomenilo. Ti meseci »korone« so bili čuden čas, zato je dobro, da ostane zapisan. Knjiga ima dnevniško obliko, vsak dan govori o drugi temi. Včasih se velike odločitve zgodijo tako, da najprej sploh niso velike. Kar sprejmeš jih. Podobno kot leta 2008, ko sem šel iz gledališča na radio, to ni bil dolgoročen premislek. Nekje zadaj se je nalagalo, ena faza se je končala, krog se je sklenil in prišlo je do priložnosti, ki je odprla nov krog. Tako delujem. Takrat ko sem se za cilji pehal, je bilo to ponavadi z glavo v zid. Včasih je treba malo pustiti, da se pač zgodi. Da, a vzgojeni smo drugače. Vzgojeni smo, naj vplivamo na dogajanje. Nagrado Boršnikovega srečanja ste dobili v družbi najboljših, kot so Jernej Šugman, Veronika Drolc, Marko Mandič in Tadej Toš. Izjemna imena, čestitke za takšen dosežek. Koliko pogrešate gledališče? Bilo je dobro obdobje, a se je končalo. Zelo rad spremljam svoje kolege, njihove dosežke lahko zdaj ovrednotim brez vsakršne zavisti. Toda v zadnjih letih so se zgodile tri smrti, ki so pri meni pustile sledi. Prezgodnji odhodi Jerneja Šugmana, Tomaža Pandurja in Gašperja Tiča so se me zelo dotaknili in z njimi je šel lep kos gledališkega vzdušja, v katerem sem odrasel. Nikar ne pozabiva slovenske potice. Ste namreč tisti novinar, ki je odkril skrivnost, kaj je papež Frančišek povedal Melanii Trump. Vprašal jo je namreč, ali možu peče potico. Od kod tako dobro poznate papeža, da lahko iz njegovih slabo razumljivih besed razberete, kaj je rekel? Pri poročanju iz Vatikana ne smem ničesar »a priori« odklanjati. Tako kot mora filmski kritik najprej imeti rad filme, da je lahko objektivno kritičen, moram tudi jaz zelo dobro poznati delovanje v Vatikanu. Najprej je treba sprejeti, da je Vatikan središče rimskokatoliške cerkve ter da se v njej dogajajo dobre in slabe stvari. Podobno kot v vsaki državi. Cerkev je s stališča nevernega človeka ena od oblik ustvarjanja človeške skupnosti. Papež Frančišek mi je kot človeku, ki ima zelo dobro razvit socialni čut, všeč, saj bere evangelij neposredno. Všeč mi je tudi njegovo branje zapovedi Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe. Za njega je ljubiti bližnjega hkrati zapoved k bližini z vsakim sočlovekom, ne samo s sorodnikom ali prijateljem. Takšna drža je zelo težka, toda odpira pot, po kateri se splača hoditi. Moja temeljna drža do papeža je spoštljiva. Je tudi veliko stvari, do katerih sem kritičen. Recimo njegov odnos do žensk. Ima patriarhalno pokroviteljski odnos do žensk, ki je zelo dobrohoten, a še vedno se mi zdi vzvišen. Ženska je zanj tolažnica, nima dejavne, odloče-valske vloge v življenju. Žal mi je, kako slabo je ocenil obseg pedofilskih škandalov. Čeprav je zelo učinkovit, neutruden, je včasih tudi ihtav. Obseg problema je podcenil, a se mi zdi, da je zadnje čase vendarle začutil, da je to širši, sistemski, zato tudi toliko trdovratnejši problem. Foto: IRIS RUPNIK in osebni arhiv »Moja temeljna drža do papeža je spoštljiva. Je tudi veliko stvari, do katerih sem kritičen. Recimo njegov odnos do žensk. Ima patriarhalno pokroviteljski odnos do žensk, ki je zelo dobrohoten, a še vedno se mi zdi vzvišen.« 28 REPORTAŽA Dvorec Počakovo je postal last ameriškega para Ko se zaljubiš v Slovenijo in uresničuješ svoje sanje Dvorec Počakovo, ki ga imenujejo tudi Zoisova graščina ali dvorec Na Pristavi, ima novega lastnika. To sta Criss Miller in Cathy Stevens, ameriški par, ki se je zaljubil v Slovenijo. Svibno in njegov zaselek Poča-kovo (v občini Radeče) sta seveda nekaj posebnega. Imata dolgo in zanimivo preteklost, ki jo omenja že France Prešeren v svoji Turjaški Rozamundi. In če je oče Melanije Trump nekoč iz teh krajev odšel v Sevnico ter nato v Ameriko, se zdaj ameriški par v svibensko »faro« priseljuje. BRANKOJERANKO Prejšnja lastnika dvorca Počakovo, ki sta v njem živela, sta se lani jeseni preselila k otrokom v Kanado. Zato sta se ga odločila prodati. Za prodajo sta pooblastila svojo po-oblaščenko ter mednarodno nepremičninsko agencijo Re-max, ki je iskala novega lastnika. Po drugi strani je ameriški par Miller, ki živi v Nemčiji, naročil pri Remaxu iskanje zanju primerne, posebne nepremičnine. Med epidemijo koronavirusa so Američa- noma s pomočjo video klica predstavili nepremičnino v Počakovem. Pogovore z lastnikoma in kupcema so ves čas opravljali s pomočjo računalnika. Predpogodba je bila podpisana, še preden sta Američana videla dvorec v živo. »Ko je bilo mogoče, sta kupca prišla iz Nemčije ter nakup potrdila,« je povedala nepremičninska posrednica Katja Zupanc. Pred nekaj dnevi je bila izvedena še primopredaja dvorca in ameriška kupca Nova lastnica dvorca je ameriška družina Miller-Stevens. • ' sta se lahko vselila. Agencija je sprva oglaševala dvorec, h kateremu je spadalo veliko zemlje, za ceno 350 tisoč evrov. Američana sta ga kupila z manj zemlje in po nižji ceni 195 tisoč evrov. Dvorec daje urejen zunanji videz, v njegovi notranjosti pa je potrebno postoriti še marsikaj. Čudovita okolica, čudoviti ljudje »Všeč nam je okolica, ki je čudovita. Čudoviti so tudi sosedje, ki so odprti, prijazni in velikodušni. Radi priskočijo na pomoč,« je o prvih vtisih v Počakovem povedal Chris Miller, nov prebivalec tamkajšnjega dvorca. »Tudi vreme je zanimivo, saj je bila prvo noč po priselitvi huda nevihta. Ostali smo brez elektrike in tople vode. Oglasili so se sosedje ter nam pomagali,« je nad sosedi navdušen Miller. »Postopoma začenjamo razumevati, kaj ta čudovita zgradba še potrebuje in kaj moramo urediti, da bo v celoti takšna, kot si zasluži. Želimo, da bi ta stavba služila skupnosti in ne samo nam,« je dodal sogovornik. O njeni novi namembnosti se bo družina posvetovala tudi s sosedi ter z lokalno oblastjo, je še povedal. Nekateri so nam dejali, da razmišlja družina med drugim o morebitni turistični dejavnosti. Ameriški par že razmeroma dobro pozna Slovenijo, ki sta jo prvič obiskala pred šestimi leti. »Najine izkušnje z ljudmi iz Slovenije in lepota pokrajine so bili toliko ugodni, da sva se začela vračati vsako leto. Iz Nemčije sva se v Slovenijo vrnila kar štiri-najstkrat ter se vanjo zaljubila,« je povedal Miller. Paru so postali všeč pokrajina, ljudje, podnebje in hrana. »Zato sva začela razmišljati o preselitvi iz Nemčije v Slovenijo. Da bi našla primerno nepremičnino, sva se povezala z nepremičninskimi agencijami. Primerno sva končno našla na Počakovem ter se tudi vanjo in njeno okolico zaljubila.« Chris Miller predvideva, da bo trajala selitev iz Nemčije več let. Prvi tovornjak iz Nemčije je pred nekaj dnevi najpotrebnejše že pripeljal. Nekateri so iz teh krajev odšli v bližnji in daljni svet, tudi v Ameriko, ameriški par Miller-Stevens pa se priseljuje. Millerju sem omenil, da izvira iz širše okolice Počakovega oče ameriške prve dame, Viktor Knavs. Sogovornik tega ni vedel. Pa še to je zanimivo: zakonca Knavs je vozil na njuno poročno slavje na grad Podvin pokojni Matjaž Han, oče poznejšega radeškega župana, slovenskega politika Matjaža Hana mlajšega. Družini Kna-vs in Han sta bili tako tesno povezani, da sta odhajali na skupna letovanja na otok Pag. Nekdanji trg Okolica Svibnega pri Radečah, h kateremu sodi tudi bližnje Počakovo, ima upoštevanja vredno zgodovino. Njen odličen poznavalec je pisec in novinar Jože Potr-pin, ki je med drugim avtor knjige Skriti zaklad - Kronika župnije Svibno. Raziskuje predvsem ljudsko izročilo. Potrpin, ki je avtor več knjig o svibenski okolici, izvira iz vasi pod Svibnim, iz doline Sopote. Potrpin omenja zgodovinarja Jožeta Curka, ki je zapisal, da je bil današnji dvorec Počakovo zgrajen v letih 1840 do 1842. »Po drugem podatku je bil duhovnik Michelangelo Zois, ki ni bil nikoli župnik v Svibnem, konec 18. in na začetku 19. stoletja lastnik gospostva Svibno. Med drugim je bila njegova last grajska posest Na pristavi,« navaja Jože Potrpin ter dodaja, da podatek ni preverjen. Prav tako ni podatka, če je Zois dvorec zgradil ali zgolj prenovil. Dvorec je nekaj časa služil kot župnišče, ki je bilo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prodano. Ko je leta 1844 svibensko župni-šče pogorelo, sta se župnik in kaplan preselila v dvorec Na pristavi, torej na Počakovo. Svibno je bilo v preteklosti toliko pomembno, da ga je obširneje kot številne druge kraje, opisal že Janez Vajkard Valvasor. »Svibno in okoliški kraji so omenjeni že v 11. stoletju. Gospodje Svibenski oziroma Scharfenbergi - imenovani po Ostrem vrhu - so postavili svoj matični grad vsaj že v prvi polovici 12. stoletja,« opisuje raziskovalec Potrpin. V pisnih virih je grad omenjan od daljnega leta 1175. V tistem obdobju je bila najbrž postavljena tudi cerkev Povišanja svetega križa, ki je postala sedež obsežne župnije. Po pridobitvi trških pravic, je postalo Svibno že pred letom 1400 trg. Svi-benski so se morali leta 1382 zaradi slabega gospodarjenja z gradu umakniti. Ta je prešel v celjsko last, po izumrtju Celjanov je postal habsburški. V 17. stoletju je postal razvalina. Vse do danes je ostal v spominu srednjeveški junak vitez Viljem, ki je padel v Grebinju na Koroškem. Ostrovrharji se v slovenski književnosti pojavljajo med drugim tudi v romantični zgodovinski tragediji Viljem Ostrovrhar, ki je delo književnika Antona Medveda. »Po spremembi prometnih poti, je trg zamrl. Nekdanja slava Svibnega je počasi ugasnila,« je še povedal Potrpin. Ljudje so se začeli odseljevati. Foto: Jože Potrpin in Katja Zupanc Primopredaja je opravljena, ključ dvorca pa v rokah novih lastnikov iz ZDA. Obokani hodniki dvorca Počakovo Ohranjena je dobra, stara krušna peč. Ob občinskem prazniku smo se pogovarjali z županom Franjem Naraločnikom Med v/čeraaj, da nes in j ut ri Občina Ljubno praznuje svoj občinski praznik na petek pred prvo nedeljo v avgustu, ko se prireditve Flosarskega bala ponavadi bližajo vrhuncu. Praznovanje letošnjega občinskega praznika, ki je vsako leto tudi v znamenju podelitve občinskih priznanj, bo letos brez zunanjih znakoo. Okrnjen praznik je klj ub vsemu posebna priložnost za razmišljanje o tem, v kakšnem položaju je občina ter kje vitli svoje nove priložnosti. Tudi letosjetako, sejv izkazalo med pogovoroin s prvim mežem Občine Ljubno, s Fronjem Naraločnikom. j? BRANEJERANKO Kakšni so vaši občutki ob letošnjem občinskem prazniku? Življenj e,ki nam ga oblikuje koronavirus, nas bo letos; prikrajšalo za vrsto prireditev ob jubilejnem 60. Flosarskem balu in občinskem prazniku. Razmere ne dopuščajo izvedbe večjih prireditev, po katerih smo znani, zato smo se z organizatorjem Turističnim društvom Naš kraj dogovorili, da omejimo aktivnos-iin jih izvelomo v dovoljenih oPvirih. Skupai z našimi gostinci smo organizirali 14-dnevno kulinarično doživetje in predstavljamo dobrote tradicionalne kuhinje naših krajev. V omejenem številu smo izvedli vsakoletno mašo v spomin na prednike, pripravljamo pa vdiranje »flosa in krst novega zelenca. Osrednjo slavnostno sejo ob občinskem prazniku s podelitvijo občinskih priznanj bomo prenesli v primernejši čas. Kaj je v vaši občini od njenega lanskega praznika boljše, katvre so njene naj-pomembnejse pridobitve? Začete občinske projekte smo - kljub zaustavitvi na področju družbenih dejavnosti - neprekinjeno nadaljevali. Že lani tmo zaključili obnovo občinske stavbe, obnovili smo cesio v Savini in delno v Teru ter gostavili osem električnih polnilnic. Zaključilismo izgradnjo zki-ralnikov v Peimožu in Teru ter obnovili dotrajane dele brvi in mostov. Letos smo že obnovili vs e gozd ne in občinike makadamske ceste, izvedli protipoplavne ukrepe za varovanje Indu-strijsko-poslovne cone Loke in stanovanjskega dela Lok ter zgradili sekundarni vod, kanal 1 v Radmirju. In kakšni so načrti Občine Ljubno do konca tega leta, kaj nameravate postoriti v prihodnjih mesecih? Nadaljujemo izgradnjo sekundarne kanalizacije, kanal 2 v Radmirju, ter izvajamo dela za obnovo vodovoda, kanalizacije in cestnih Župan Ljubnega Franjo karaločvik površin na Produ. Za jeseni načrtujemo modernizacijo reste v Savini in pavi del m odernizacije Janezovega polja, hkrati z izgradnjo pločnika in obnovo komunalnih vodov. Po finančni plati je letos največji projekt obnova notranjih prostorov in delna prizidava kulturnega doma na Ljubnem, za kar gre izjemna zahvala našemu podjetju KLS Ljubno. To se je z donatorsko pogodbo zavezalo, da bo prevzelo večji del obnovitvenih del. Prostore zadružnega doma obnavljamo za postavitev več muzejskih zbirk, za tu-ristično-informativni center, za nove prostore knjižnice in ooelovne prostore. Te želimo nameniti mladim podjetni-erm in to za ugodno naje-mnsno. Velik projekt je obnova kulturnega oziroma zadru-enega doma.Zakaj je nujna in kakšni so načrti? Že dolgo časa smo želeli obnoviti kulturni dom s prizidkom. Obnova zunanjosti stavbe je bila izvedena že v prejšnjih letih, notranjost pa zaradi neustreznosti prostorov in inštalacij ni več omogočala kakovostne izvedbe kulturnih in drugih prireditev. Po prenosu lastništva s kulturnega društva in s pristopom glavnega donatorja KLS Ljubno je tudi obnova postala dejstvo. Tv niinaša tudi noae prostore turistič-no-informacljskega centra tn z ureditvijo muzejskih zbirk v sosednjem padru-žnem domu sooblikuje močav kulturni centernaše občine. Ljubno je skoraj svetovno znano po tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske. Kako ocenjujete razvoj skakalnega centra? Ljubno je res poznano kot zibelka ženskega smučarskega skakanja, zato so bila vlaganja v razvoj sodobnega skakalnega centra upravičena. To še posebej velja, ker so izgradnjo dodatno poVprli uspešni pedjetniki, Pi podpirajo naša prizadevv-saja. Pridobljena so bila tud-nepovratna sredslva. Razooj akokov zphteva stalno prila-gapanje in posotobitev infrastrukture. Želimo, da bi ob smučarskih skokih zaživele ludi druge športne jn luri-stične dejavnosti. V tej smeri tudi raemišljrmo o priho-dnvsti delovanja skakalnega sentra. Zgoenja Savinjska dolina je znana po turi stični pl ati. Kako pajg s turističnim razvojem na Ljubne na in kaj vor lahko ponudi? Velike prireditve so ponesle ime naše ob čine po rvetu in temu primeren je audi olelv turistov, katerih rtevilo se strmo vzpenja. Temu sledijo tudi naložbe ve Vsmunnlno opremo in naložbe zasebnikov, ki so pro-noznpli možnost dodatnega easlužka. Že takoj po sprostiti^ ukrepov po epidemi--ie bflo zaznati prepoznavni poletni uirip naše ob Pine in zmogljivosti naiih ponu-Pnikov so lepo zapolnjene. toleg našega bisera, reise gavinje, ki omogoča veliko dejavnosti, od ribolova in raftinga do kopanja, lahko gostom ponudimo čudovite tematske in planinske poti z obiskom okoliških hribov. Poleg zakladnice ma-šnih plaščev je stalno odprta Flosarska zbirka, kjer lahko obiskovalci pridobijo tudi druge informacije o možnostih dopustovanja v naših krajih. Foto: arhiv občine in BJ Zadružni oziroma kulturni dom na Ljubnem bo postal močno kulturno središče tamkajšnje občine, napoveduje župan. Letošnja ljubenska priznanja Najvišje letošnje priznanje Občine Ljubno, to je zlato priznanje, bo prejel Martin Juvan (v reportaži ob občinskem prazniku ga posebej predstavljamo). Srebrno priznanje bosta prejela Margareta Atelšek (za delo na kulturnem področju ter vodenje Društva podeželskih žena Toplica) ter Nogometni klub Ljubno ob Savinji (ki praznuje 90-letnico delovanja). Bronasto priznanje je letos namenjeno družbi Rihter ter Darinki in Jožetu Kumpreju. Družba Riher praznuje letos 30 let uspešnega delovanja, Kumprejeva pa sta si priznanje zaslužila med drugim za delo v društvu upokojencev. Ljubenska županova priznanja so letos namenjena družbi BSH Hišni aparati (med drugim zaradi pomoči pri pripravi tekme svetovnega pokala v smučarskih skokih ter za pomoč društvom), Karolini Kalan (avtorici nove knjige S flosa na bal in drugih knjig z ljubensko tematiko) ter Ladu Vindišu (za delo pri pripravi tekme svetovnega pokala v smučarskih skokih). Letošnjo občinsko denarno nagrado bo prejela uspešna nogome-tašica Maja Černivšek. Priznanja bodo prejeli tudi diamantna maturantka Martina Lenko ter zlati maturantki Urška Nerat in Tanja Podkrižnik. Priznanja bo prejelo tudi sedem najuspešnejših devetošolcev: Neža Debelak, Jošt Gluk, Gaja Gosar, Timotej Moličnik, Iva Podkrižnik, Ema Podlesnik in Rok Zamernik. 30 NA PRAZNIČNEM OBISKU Martin Juvan (prvi z leve) na splavu v Kataloniji skupaj s sedanjim evropskim zunanjim ministrom Josepom Martin Juvan Čuks (na fotografiji je drugi z leve strani) med vodenjem povorke na enem od preteklih Flo-Borellom. Premočeni Borell je opravil tudi Juvanov splavarski krst. sarskih balov. »Flosarski« krst Martina Juvana v Kataloniji je opravil evropski politik Josep Borell Nadaljevalec »flosarske« tradicije Martina Juvana Čuksa, prejemnika letošnjega najvišjega priznanja Občine Ljubno, najbolj povezujejo s »flosarstvom«, kot pravijo domačini splavarstvu. Dejaven je tudi na področju ljubenskih smučarskih skokov, dolgo že deluje v planinskem društvu ter v krajevnem Rdečem križu, poje v pevskem zboru ... Toda njegovo življenjsko pot posebej zaznamujejo »flosarstvo« in spomini nanj. BRANEJERANKO Na Ljubnem boste težko srečali koga, ki bo govoril o splavarjih in splavarjenju - tod so pač živeli in delali »flosarji« ... »Moji predniki po moški strani so bili vsi flosarji,« je ponosen Martin Juvan Čuks, ki je dobil svoj vzdevek v planinah. Nekoč, ko ga je bilo v gorah strah, si je zapel pesem o čuku, ki se je oženil - in nastal je njegov vzdevek. Čuksovi predniki so pluli po Savinji in Savi ter nato po Donavi, vse do Črnega morja. »Moj praded in stari oče sta odšla vse do Črnega morja, moj oče pa najdlje do Beograda,« je ponosen sogovornik. Nekateri Juvanovi strici so postali v Srbiji lesni trgovci. Teh je bilo veliko seveda na Ljubnem. »Imelo je kar štiriindvajset lesnih trgovcev, oseminštirideset žag venecijank ter dve pol- nojermenasti žagi,« je naštel Martin Juvan. Pošteno delo, pošteno plačilo Martin je še poznal prave »flosarje«. Pred koncem osnovne šole se je nekoč odpravil z njimi na splavu vse do Celja, Zidanega Mosta, Jesenic na Dolenjskem ter Zagreba. Od tam se je Martin vrnil domov, ostali so potovali v Vojvodino vse do Sremske Mitrovice. »Moj ate je povedal, da je bila vsaka >rajža< drugačna, saj se je narava spreminjala,« nam je pripovedoval Čuks po ljuben-sko, v tamkajšnjem nekoliko posebnem narečju. Vodna pot je bila nevarna, saj so »flos« in »flosarje« ogrožali rečni vrtinci ter jezovi. Prihajalo je celo do hudih nesreč. »O ženskah in nesrečah >flosarji< niso nikoli govorili. Pripovedovali Martin Juvan Čuks, nadaljevalec Juvanove »flosarske« rodbinske tradicije na Ljubnem so le, kako je bilo luštno ter zabavno,« se spominja Čuks. Nevarno je bilo tudi zaradi nepridipravov. Nekega »flosarja«, ki je imel pri sebi denar, so na primer na Balkanu zaklali. »Flosarji« so začenjali svojo splavarsko pot zgodaj, recimo pri svojih dvanajstih letih. Takšen otrok je smel recimo voziti »flos« z zadnje strani vse do Celja. Na Ljubnem so znali skoraj vsi otroci plavati, saj je bilo v trgu rečno kopališče, kamor so prihajali celo Celjani in Zagrebčani. Splavarje so imeli na primer tudi v Bočni ali na Rečici ob Savinji, kjer je imela sedež Zgornjesavinjska splavičar-ska zadruga. Najstarejši, ki so še odhajali na »flos«, so bili stari več kot sedemdeset let. Prva postaja, kjer so lahko les Letos obuja spomine na splavarsko dediščino Ljubnega tudi nova knjiga, ki je izšla pred nekaj dnevi. Gre za knjigo S flosa na bal, ki je izšla ob 60-letnici turistične prireditve. Po lanskem balu sta se namreč na klancu srečala Čuks in ljubenska rojakinja Katarina Kalan, ki je napisala o rodnem kraju že več del. Čuks jo je nagovoril, da naj napiše še knjigo o balu, kar se je tudi zgodilo. Kot je zapisano na naslovnici, je knjigo napisala »v sodelovanju z Martinom Juvanom Čuksom in drugimi Ljubenci«. prodali, je bila pri Brežicah. Po krajih rečne poti, tudi po Srbiji, so kot zanesljivi lesni trgovci delovali sorodniki zgornj esavinj skih »flosarjev«. Tem so splavarji najbolj zaupali. V Srbiji živijo še danes potomci teh lesnih trgovcev. »Flosarji« so imeli delo po nekaj mesecev spomladi ter jeseni. »Plačilo je bilo odlično, zato so na »flos« radi odhajali. Če se je posameznik odpravil dvakrat do Beograda, si je že lahko kupil kravo,« je povedal Čuks. To so bili časi, ko je bila ta žival še veliko vredna. Za pošteno delo je bilo pošteno plačilo, je poudaril sogovornik. Zato so na splave odhajali celo učitelji. Lesni trgovci so bili za les plačani z desetgram-skimi zlatimi palicami. Zbirka, bal in knjiga Martin Juvan se že dolga leta zelo zavzema za ohra- Martin Juvan Čukš na enem od Flo-sarskih balov Medsebojna obdaritev slovenskih in katalonskih »flosarjev«. Martin Juvan Čukš (na levi strani fotografije) in katalonski »flosar«, z maketama rečnih splavov v rokah. S splavarske prireditve na Vzhodnem Tirolskem leta 2000. Martin Juvan (četrti z leve) je na italijanskem splavu skupaj z Italijani, s Katalonci in Francozi. NA PRAZNIČNEM OBISKU 31 Z enega od Flosarskih balov v zadnjih letih. Ljubenska »flosarska« druščina skupaj s podobo sv. Miklavža, zavetnika splavarjev. Martin Juvan med ljubensko Flosarsko zbirko njanje spomina na ljubensko »flosarsko« dediščino. V Flosarski zbirki, ki je na ogled v središču Ljubnega, je največ Juvanovih predmetov. Zamisel za zbirko se je porodila v splavarskem muzeju v Pirenejih v Španiji, kjer so Ljubenci obiskali katalonske splavarje. V La Pobli de Segur je Juvan nagovoril nekdanjo ljubensko županjo Anko Rakun, da bi lahko takšen muzej imeli tudi na Ljubnem. Pred dvema desetletjema je tako odprla vrata za obiskovalce še tamkajšnja zbirka. Na otvoritvi se je zbralo še približno deset pravih splavarjev, ki so nekoč pluli po balkanskih rekah. Ustanovljeno je bilo tudi Flosarsko društvo Ljubno. Kraj se je tako pred desetletjem znašel med trinajstimi splavarskimi mesti stare celine, v Mednarodni zvezi splavarjev. Spomine na nekdanje »flo-sarske« čase najdlje obuja turistična prireditev Flosarski bal. Letos je njen šestdeseti rojstni dan. V Sloveniji je bila med prvimi takšnimi prireditvami. Ohranjene so črno-bele fotografije prvega Flosarskega bala, na katerih je Martin Juvan upodobljen še kot otrok. Bal ni še nobeno leto odpadel in Ljubenci pravijo, da tudi letos ne sme. Narediti nameravajo splav, opraviti »flosarski« krst ter se udeležiti vsa- koletne splavarske maše v Rastkah. Bal želijo pripraviti vsaj v okrnjeni obliki. Martin Juvan vodi na balu med drugim vezanje splava, kar je zahtevno delo. Skrbi tudi za vdiranje splava in zajezitev Savinje. Nekdanji skakalec Juvan je veliko prispeval tudi k razvoju smučarskega skakalnega športa na Ljubnem. Leta 1972, ko se je Juvan vrnil iz Kamnika, kjer je nekaj časa živel, je navdušil Ljubence za ustanovitev smučarsko-skakal-nega kluba. Skakalec je bil tudi Juvan, ki je dosegel na planiški 90-metrski skakalnici svoj osebni rekord; skočil je 72 metrov daleč. Iz Kamnika je prinesel nekaj parov smuči in tako se je začelo. »Skakali smo tako daleč, dokler smo si še upali. Pozneje so začeli skakati naši otroci,« se spominja Čuks. Tudi njegova sinova sta bila med skakalci. Po osamosvojitvi so Ljubenci skakalnico podaljšali, vendar jo je vzel plaz. Pozneje je prišlo celo do tekem svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske. Pri urejanju skakalnice pred dobrim desetletjem je veliko delal tudi Čuks. Tudi pri zagotavljanju zadostnih količin snega. Pravi, da je bil letos po vsej verjetnosti zadnjič vodja priprave ska- kalnice za tekmo svetovnega pokala. Martin Juvan deluje na Ljubnem še na drugih področjih. Med drugim je član planinskega društva in navdušen planinec. Prav tako je sodeloval pri nastajanju ljubenske Koče na Travniku, na planini pod vrhom 1637 metrov visokega Velikega Travnika. Pri planincih je tudi Martinova žena, ki je tajnica planinskega društva. Juvana prav tako poznajo po delu v krajevni organizaciji Rdečega križa ter kot dolgoletnega pevca. »Petje mi ogromno pomeni. Tudi v gozdu, med nabiranjem gob, si pojem,« je povedal o svojem pevskem navdušenju. V ljubenskem mešanem pevskem zboru pojeta skupaj z ženo. Foto: BJ in arhiv Martina Juvana Na mednarodnem splavarskem srečanju v katalonski La Pobli de Segur pred dvema desetletjema je »flosarski« krst Martina Juvana opravil sedanji evropski politik, domačin Josep Borell. Ta je sedanji evropski zunanji minister, bil je predsednik Evropskega parlamenta ter španski zunanji minister. O Borellovem krstu Slovenca Juvana priča tudi fotografija, objavljena v španskem časopisu. Vsem občankam in občanom občine Ljubno ob Savinji čestitamo ob občinskem prazniku. J____-> ■ .. j jf — ..... 32 ZA GURMANE Andraž Purg in Alen Balja navdušila s kislim pivom za izbrane okuse La Sur Najboljši vinarji navdušeni nad njunim pivom »Poskusil sem štirideset kislih piv, mogoče sta bila samo dva boljša od najinega. Legendarni dolenjski gostinec in poznavalec vin Boris Novak je tovrstnih piv poskusil preko tristo in prav nobeden mu ni bil boljši od najinega La Sur piva,« Alen Balja ponosno predstavi pivovarski izdelek, ki ga je naredil skupaj z Andražem Purgom. »To pivo je za tiste, ki imajo radi naravna vina in osvežilne napitke, a radi eksperimentirajo z novimi okusi,« svoj izdelek opiše Andraž. BARBARA GRADIČ OSET Kadarkoli sem šla z Andražem, ki je fotograf medijske hiše Novi tednik in Radio Celje, na »teren«, sem večino poti poslušala njegove kulinarične nasvete. Zato tudi nisem bila presenečena, ko je predstavil svoje posebno pivo, ki nudi gurmanske užitke. Pivo La Sur se ne drži ustaljenih norm in ne sledi splošno veljavnim tovrstnim pravilom kislih piv, zakonitosti sta si avtorja prikrojila po svoje. Večer na morju prinesel odločitev Andraž k zgodbi doda tisti trenutek, ki je spremenil smer njunega pogleda. »Bil je krasen večer, na morju. Z Alenom sva po večerji na terasi fantazirala o vinogradu v Halozah. Bila je vroča noč in prijal je osvežilni napitek. Nisva imela belega vina, da bi si naredila brizganec, zato sva vrhunsko malvazijo mešala z mineralno vodo. To res ni najboljša kombinacija, a ta mešanica je porodila novo idejo. Kaj če poskusiva s pivom? Osvežilnim? Potem naj bo kislo pivo. Čeprav je bilo to za naju popolnoma neznano polje, edino, kar sem vedel, je, da je v Arji vasi nova pivovarna in bi mogoče lahko z njo sodelovala.« Nomadska pivovarja Idejo sta uresničila v pol leta. Decembra lani sta naredila manjšo polnitev, konec maja sta pripravila ponovno polnjenje. Najprej sta imela zamisel, da bosta sama varila pivo, ampak to bi bil prevelik poskus, da bi lahko naredila dobro komercialno pivo. »Odločila sva se, da postaneva nomadska pivovarja, to pomeni, da sva najela drugo, večjo pivovarno. Iskala sva partnerja, ki bi ustrezal naslednjim pogojem: prvič, da je partner dokaj blizu, da lahko pri procesu v pivovarni redno sodelujeva, drugič, da ima dovolj tehničnega znanja za uresničitev najinih želja, in tretjič, da je pošten. V tem poslu se namreč pojavlja veliko nelojalne konkurence in precej je kraj zamisli. Tako sva se strinjala, da Savinjska pivovarna v Arji vasi ustreza najinim zahtevam in do sedaj sva z njo zelo zadovoljna. Četudi pred nama lastniki niso imeli izkušenj s kislimi pivi, so se potrudili in s skupnimi močmi smo izdelali ta vrhunski izdelek,« razloži Alen, ki se je s kislimi oziroma »sour« pivi srečal po naključju v Zürichu na sejmu naravnih vin. »Nekdo je ob svojem naravnem vinu predstavljal tudi kislo pivo. Poskusil sem. Bilo je zelo osvežilno, imelo je vinske priokuse, precej manj alkoholno je bilo in precej bolj Andraž: »Moja VI* • v želja je še vedno, da bi imel svoj vinograd in malo pivovarno.« osvežilno. Kasneje sem poskusil še veliko kislih piv, a nisem več našel tistega prvega okusa. No, zatem se je rodila najina ideja.« Podobno kot v kulinariki, kjer gre vedno za preizkušanje novih okusov, je bilo jasno, da njuno pivo ne bo nekaj, kar v Sloveniji že poznamo, temveč bosta iskala neobičajen okus, tudi v izboru kislih piv. »Ves čas nama je bila vodilna misel, da če bova delala kislo pivo, potem mora biti vrhunsko. Oba rada kuhava. Ko pri kuhanju mešaš sestavine, moraš vedeti, kaj bo nastalo iz tega in moraš vedeti, kaj sodi skupaj. To naju je vodilo tudi pri varjenju piva. Okusi so morali soditi skupaj,« je jasen Andraž. Dolg in zanimiv okus Kisla piva so med pivi najstarejša. Začetki segajo v tisočletja pred našim štetjem, čeprav so pred leti skoraj potonila v pozabo. A kot so se v kulinariki ali vinarstvu vrnili k tradiciji in iskanju prvotnih okusov, so se obudile tudi stare pivske sile. Svetovni pivoljubci so zelo naklonjeni kislim pivom, poleg Belgije se zanj navdušujejo tudi v ZDA. Kislo pivo ima močan kiselkast okus, ki nastane kot posledica edinstvenega postopka pivovarstva, pri katerem uporabljajo bakterije in kvasovke. Pri kislih pivih je tudi drugačen proces varjenja. La Sur je edinstven med kisli- mi pivi, saj ima povsem nov okus, zato sta ga poimenovala New sour beer, kot vrsta kislega piva, ki je pripravljeno za ljubitelje naravnega vina in najboljših piv. »Ima dolg in zanimiv okus ter druge kakovosti, ki jih ponavadi najdemo v dobrem vinu,« sta zapisala v obrazložitvi. »Zelo sva zadovoljna z re-cepturo. Dva meseca sem hodil v pivovarno na poskušanje. Matevž iz Savinjske pivovarne je bil pri tem postopku ves čas prisoten in je sledil mojim željam. Ne vem veliko o načinu varjenja piva, vedel sem samo, kakšen okus želim imeti. Potrebno je bilo zelo veliko usklajevanj, spreminjanj, da je nastalo to, kar imava zdaj. Varjenje kislih piv traja desetkrat dlje kot varjenje navadnih piv, saj je treba kontrolirati ph vrednost, fermentacija traja še dlje. To so zelo natančne re-cepture in naravni procesi,« razloži Andraž. Poseben okus kislim pivom doda mlečnokislinska bakterija laktobakterija, ki jo zaužijemo v probiotičnih jogurtih in zelo dobro deluje na prebavo. »Lahko se malce pošalimo in rečemo, da je najino pivo dobro za prebavo. A ker opozarjamo, da je alkohol zdravju škodljiv, bom samo dodal, da steklenica tega piva odlično deluje dan zatem, ko je bilo preveč alkohola v krvi,« se pošali Alen. Ko boste prvič poskusili to pivo in če poznate zgolj standardne okuse piva, boste zagotovo presenečeni nad okusom, mogoče celo malce razočarani, saj nima tipične grenkobe. A nikar ne sodite prehitro. »Ko sem kisla piva preizkušal v Avstriji, je bil moj prvi odziv, da gre za katastrofo. Mislil sem, da pijem kis. Zdaj mi je že Alen: »Korona nas je malo zmedla, ampak sedaj smo odprti za posel. Vse najdete na naši spletni strani.« Poslovni sestanki in raziskovanje ter pripravljanje tuMeaa tržišča ZA GURMANE 33 precej bolj jasno, kaj so zakonitosti dobrega kislega piva,« iskreno prizna Andraž. Pivo z imenom No wine Ko sta prevzela prve steklenice iz pivovarne, sta se z njimi takoj odpeljala na Dunaj na festival naravnega vina. »Steklenice so bile še brez nalepk, tako da sva kupila blok lističe in lepilni trak ter med vožnjo izdelala nalepke, na katere sva pisala kar s kemičnim svinčnikom. Ko sva poskusila pivo, da bi si ob tem zamislila še ime najine blagovne znamke, sva ga poimenovala No wine, se pravi Ni vino.« Kasneje sta pivo preimenovala v La Sur, blagovno znamko pa v PuBa Beer, ki je skovanka njunih priimkov, Purg in Balja. PuBa Beer zelo spominja na pubeca, kot na Štajerskem kličejo fante. Najboljši vinarji hvalijo njuno pivo Tisti decembrski konec tedna je bil zanju tako zelo poseben, da sta se ga med pogovorom večkrat spomnila. »To je festival, kjer se predstavijo največja imena naravnih vin. Predstavljajte si, sediva na terasi v družbi ljudi, kot so hrvaški vinar Alen Bibić, Slovenec, ki živi v New Yorku, Krešo Pe- Ime La Sur je zloženka iz francoskega stavčnega člena »la« in besede »sur«, ki pomeni »na«. V svobodnem prevodu - »vrh«. treković in je uvoznik naravnih vin in tudi vinar, Marjan in Miha Kelhar z Bizeljskega, Boris Novak iz Žužemberka in Hrvat Ivo Matošin. To so najboljši vinarji in vinski strokovnjaki. Poskusili so najino pivo in ga potem eno uro komentirali, bolj kot svoja vina. Poslali so video posnetke na družbena omrežja in čez nekaj ur so naju že klicali blogerji, če sva zainteresirana za intervju. Nor občutek je, da te takšni ljudje tako spoštujejo in ti pomagajo, sploh ko veš, koliko sami garajo in kako uspešni so.« Ko piješ La Sur pivo, začutiš številne okuse, poleg kiselkastega in zeliščnega je mogoče začutiti rahel sladkast priokus. »To je zrel mango,« je takoj začutila prijateljica, ko sva Na enem od premnogih preizkušanj kislih piv in uskla-jeva-nju lastne linije »Vedno sva si delila vsebino steklenice, nikoli nisva spila cele. Dokler nisva bila na obisku pri Borisu Novaku na Dolenjskem. Ko je Boris celo steklenico spil skoraj na dušek in jo pohvalil, sva s tem dobila potrditev, da sva naredila vrhunsko pivo. Prvič sva vsak posebej, z užitkom, ki nima primerjave, spila celo steklenico.« Odlično se razume z odlično hrano. se nekega zimskega večera zaklepetali v celjski krčmi in nazdravljali z La Sur pivom. Avtorja piva temu spoznanju pritrjujeta, a nikakor ne želita, da bi sadni okus prednjačil. »Na trgu je že kar precej piv z različnimi sadnimi priokusi. Poskusila sva tudi že kar nekaj piv z okusom manga, a večina je bila presladkih in sploh ne pitna. To sploh ni bilo več pivo. Najlažja stvar je narediti 20 različnih vrst piva z mešanjem ekstraktov in barvil, takšne posnemovalce imenujemo sadni butik. Midva delava izključno s pravim sadjem in pravo fermentacijo in to na način, da sadni okus ni v ospredju. Sadje še zdaleč ni najbolj pomembna stvar pri kompleksno sestavljenih okusih,« je jasen Alen. »To so posebni občutki« La Sur vsebuje same naravne sestavine, je brez konzervansov, brez aditivov, brez umetnih sladil ali arome, brez sladkorja. Kupiti ga je mogoče v nekaterih celjskih krčmah, kot tudi v Žužemberku, Bre- žicah, Ljubljani in na Ptuju. Konec julija ga bo mogoče poskusiti tudi na Vikendu kislih piv v Ljubljani. »Prav poseben je občutek, ko vidim pri sosednji mizi svoj izdelek. Verjetno se tako počutijo starši, ko vidijo nastopati svojega otroka. Ponosni so. Mogoče lahko enačim občutenja, kot če bi stopil v galerijo in bi nekdo ravno takrat kupil mojo fotografijo oziroma ko vidim, da nekdo kupi časopis, v katerem je moja velika fotografija,« razloži Andraž. »Vedno s strahom opazujem odzive pivcev najinega piva in sploh me skrbi, da ga ne bodo spili do konca. K sreči se to še ni zgodilo,« dodaja Alen. Njun hobi je postal posel in celoten proces je precej bolj zahteven, kot sta sprva mislila. »Veliko je usklajevanj in kmalu se zaveš, da ne moreš imeti vsega, kar si si zamislil.« Pri pivu ni pomembna samo vsebina, pač pa tudi zunanjost. Osnova za oblikovanje etikete je ilustracija oblikovalke Andreje Balja, Ale-nove sestre, celotna podoba pa se razvija vzporedno s pivsko in je v nastajanju. Med okuša-njem na novo ustvarjenega La Surja v pivovarni Clef Njuni dolgoročni cilji in želje? »Moja želja je še vedno, da bi imel svoj vinograd in malo pivovarno. Da bi naredil štiri različna kisla piva, pa dobro naravno vino. Verjetno nekje v Halozah,« odgovori Andraž, Alen manj skromno pripomni: »Želim imeti serijo 10 do 15 najboljši kislih piv, distribucijo po celem svetu, vse v izbranih restavracijah, nekaj turistično-gurmanskih stavb po celem svetu, mogoče kakšen eksperimentalen vinograd.« Ne skrivata velike želje, da bi njuno pivo stregli v najboljših restavracijah, tako kot strežejo najboljša vina. Za oboje je jasno, da je okus dojemljiv le tistim, ki znajo razpoznati najboljše od do brega. Foto: osebni arhiv Krešo Petreković, izvoznik naravnih vin iz vzhodne Evrope v New York ... i k i ... in oblikovalka Andreja Balja, oba sveža navdušenca nad kislim pivom. Z vinskimi legendami Alenom Bibićem iz vinarstva Bibich iz Skradina (levo) in Vladimir Kojić, sommeli-er restavracije Gaggan 34 ZNANOST NA ZABAVEN NAČIN & Na obisku v Tehnoparku Celje Kmalu pustolovščina vznemirljivih doživetij Slogan Tehnoparka Z igro do zvezd sporoča, da znanje lahko pridobivamo tudi s pomočjo igro in učenje tako postane prav zabavno. »Hkrati s sloganom sporočamo, da Celjani že več kot 600 let rastemo in živimo s svojimi tremi zvezdami, simbolom Celja in s simbolom, ki je tudi v slovenskem grbu,« je še navedla direktorica Andreja Erjavec. Sicer pa bodo razstava in doživetja tudi imeli celjski pečat, lokalizirane vsebine, tako da bo obisk Tehnoparka tudi svojevrstno spoznavanje Celja. Vrabčki že nekaj časa čivkajo, da v kultni stavbi v središču Celja, kjer je od leta 1971 delovala znamenita veleblagovnica Tehnomercator (kasneje Teko) nastaja nekaj novega, nekaj zares imenitnega. Tudi številni prebivalci in obiskovalci Celja, ki se sprehajajo po Gubčevi in Lilekovi ulici, najbrž že dobro vedo, da se v tej stavbi, ki je s prenovo v zadnjem letu spot dobila privlačno podobo, dogaja nekaj vznemirljivega. Seveda, skoraj vsi vemo, da bo v njej kmalu vrata odprl Tehnopark Celje, prvi znanstveno-zabavni park v Sloveniji, ki je namenjen promociji znanosti, tehnologije in inovativnosti. Ključno vprašanje je, kdaj bo torej začel delovati in kaj se zdaj v Tehnoparku dogaja? Po ta odgovor je šla na obisk v Tehno park naša novinarska ekipa. Tehnopark Celje v številkah 4000 kvadratnih metrov površin 53 interaktivnih eksponatov 6 milijonov evrov vrednost naložbe 3,6 milijona sofinanciranja EU (ESRR, RS) 2,3 milijona evrov sofinanciranja MOC 12 zaposlenih v javnem zavodu 1,5-2 uri čas ogleda parka (brez delavnic) 4-5 ur trajanje obiska parka z delavnicami ROBERT GORJANC »Trenutno računamo, da bomo lahko začeli poskusno obratovati v prvem tednu avgusta. Načrtujemo, da bi dva tedna imeli poskusno obratovanje zaprtega tipa, ki bi ga izvedli z našimi uslužbenci in njihovimi otroki ter otroki, ki so v počitniškem varstvu. Da ugotovimo, ali stvari delujejo, kot smo načrtovali, in da imamo čas za odpravo napak. V sodelovanju z Mestno občino Celje se bomo potem odločili za uradno odprtje, ki bo verjetno okrog 1. septembra,« je povedala Andreja Erjavec, direktorica javnega zavoda Tehnopark Celje. Sicer pa je v stavbi te dni nadvse živahno. Delavci nameščajo eksponate za razstavo, opremo za pisarne in druge prostore, urejajo okolico parka. »Zaposleni in sodelavci v našem zavodu se trenutno osredotočamo na izobraževanje in promocijske dejavnosti, pripravo programov za delavnice in druge projekte,« je še pojasnila direktorica. Eno od ključnih poslanstev Tehnoparka je vzpodbujanje zanimanje za znanost in tehnologijo. Obiskovalci bodo z obiskom pridobili neposredno izkušnjo iz naravoslovja in tehnologij, okrepili bodo zavedanje, kakšen pomen ima razvoj tehnologij za naše življenje in za svet, v katerem živimo. V središču interaktivna razstava V vznemirljivi svet znanosti in tehnologije se bodo lahko obiskovalci podali na razstavi v prvem in drugem nadstropju Tehnoparka. Razstava, ki predstavlja eno od osrednjih vsebin v parku, je zasnovana v naslednjih tematskih sklopih: Človeško telo, zdravje in gibanje, Fizikalni, matematičnih in astronomski pojavi, Naravoslovje, Ekologija, energija in obnovljivi viri energije, Prihodnost - tehnologije in delovna mesta v prihodnost, Iluzije. Razstava bo podprta s sodobnimi, interaktivnimi prikazi in tehnologijami, ki bodo prava pustolovščina. Kot na primer vožnja z jadralnim zmajem, kar sem imel ob obisku priložnost poskusiti tudi sami. Ko sem uspel preleteti Grmado in uživati v čudovitih razgledih na zelena pobočja nad Celjem, sem bil prav ponosen. »Visokotehno-loško podjetje AformX je za nas razvilo in izdelalo prvi simulator jadralnega zmaja. Gre za vizualno privlačno in vodljivo letalsko napravo, ki omogoča izkušnjo letenja. Hkrati je letalnik fizikalni eksperiment, do katerega S Tehnoparkom Celje je Mestna občina Celje (MOC) uspešno uresničila evropski projekt Generator. Projekt sta sofinancirala Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in država, del sredstev pa je celjska občina zagotovila v občinskem proračunu. Za izvedbo projekta Generator je skrbela 11-članska projektna skupina, v okviru projekta je sodila tudi ustanovitev javnega zavoda, ki bo izvajal dejavnosti v Tehnoparku in upravljal prenovljene prostore nekdanje veleblagovnice Teko. Ženski vodilni četverec Tehnoparka v nastajajočih razstavnih prostorih. Z leve poslovna sekretarka Anita Beljakovič, vodja projektov Klavdija L. Tomažič direktorica Andreja Erjavec in vodja marketinga Marjeta Gmajner. večina uporabnikov v praksi nima dostopa, uporabnikom Tehnoparka Celje pa bo omogočil, da bodo med letenjem na svoji koži občutili, kako delujejo fizikalni zakoni.« V Tehnoparku lahko pričakujete še druga VR-doživetja in (zaenkrat) štirje roboti že čakajo na prve obiskovalce, da jih zabavajo in pokažejo, kaj vse zmorejo. Prijetno boste presenečeni, ko boste to videli. Ponudba bo res bogata: pripravljali bodo številne tematsko raznolike delavnice, »teambuildinge«, mogoče bo praznovanje rojstnih dni. Del tega bo tudi na t.i. Platformi 360, ki bo zaradi čudovitih panoramskih razgledov na Celje s tretjega nadstropja Tehnoparka še poseben magnet. Podjetja, ustanove in organizacije bodo lahko tudi najemale te prostore za sestanke, poslovna, srečanja, predavanja, delavnice. Na Platformi 360 bodo na voljo »coworking« prostori, v Tehnoparku pa omogočajo tudi vzpostavitev virtualne pisarne za tiste, ki ne potrebujejo lastne pisarne ali ne morejo pridobiti dovoljenja za registracijo naslova. Večja turistična ponudba, sodelovanje s šolami ... »Z našo ponudbo želimo Celje še bolj postaviti na ze- mljevid zanimivih turističnih destinacij. Velike možnosti vidimo v povezovanju z gospodarstvom, javnim sektorjem in vsemi, ki delujejo na področju tehnologij, inovacij in znanosti. Vabimo jih, da se povežejo z nami, da ustvarjamo skupno zgodbo. Z našim delovanjem želimo tudi navdušiti mlade, da bi se odločali za naravoslovne poklice,« je povedala Marjeta Gmajner, vodja marketinga v Tehnopar-ku Celje. Poleg družin in individualnih gostov bodo jedro obiskovalcev nove celjske pridobitve predstavljale šolske skupine. Sodelovanje s šolami je ključnega pomena, sicer pa so v i J j 1 ."."Isšs^' :: НЖ1 T -Vit £ Tehnoparku pred časom že gostili ravnatelje celjskih šol. »Ena od naših prvi nalog je bila, da z znanstveno-za-bavnim parkom omogočimo izobraževanje in prispevamo dodano vrednost k učnemu načrtu. V okviru obiska parka in ogleda razstave smo za prihajajoče šolsko leto pripravili dva tematska sklopa doživetij in delavnic: Človeško telo, zdravje in gibanje ter Energija in obnovljivi viri. To ponudbo smo poslali vsem 450 šolam v Sloveniji,« je povedala Klavdija L. Tomažič, vodja projektov v Tehnoparku Celje. Odziv šol je odličen, zanimanje je veliko, že zdaj imajo veliko rezervacij za obisk. Takšne delavnice v t.i. teh-no programu, ki jih bodo izvajali moderatorji Tehnopar-ka, bodo trajale od štiri do pet ur, z njimi bodo na primer šole lahko odlično uresničevale svoje naravoslovne dneve. V t.i. klasičnem programu bodo učenci bolj samostojni, za vsebine ob ogledu razstave bodo poskrbeli učitelji oziroma spremljevalci. Veliko dogajanja že avgusta Prihodnji mesec bo v Teh-noparku šlo že čisto zares, čeprav še ne bo uradnega odprtja. »V avgustu imamo razpisane delavnice Lego robotike, na katerih se bodo otroci in najstniki lahko učili reševanja problemov in kritičnega razmišljanja na zabaven način. Na programu so tudi interaktivne delavnice hologramov, namenjene najmlajšim, na delavnici Ustvarjanje z Brain Computer Interface napravami bomo predstavili, kako lahko z vmesniki med sjLc ZNANOST NA ZABAVEN NAČIN 35 S Platforme 360, v tretjem nadstropju Tehnoparka, je prekrasen pogled na Celje, med drugim tudi na Stari grad, Celjsko kočo ... I P * B a II I B I Na Platformi 360 so tudi odlični pogoji za »coworking« prostore. možgani in računalnikom rišemo, pišemo, premikamo kroglico itn,« je pester program v avgustu predstavila direktorica Andreja Erjavec. Pripravljajo tudi delavnico uporabe pametnega telefona, ki je namenjena odraslim in upokojencem ter spoznavanje virtualne resničnosti (VR) in aplikacije CoSpases Edu, interaktivno delavnico, na kateri udeleženci z mentorjem ustvarjajo 3D-kreacije, nato pa z virtualnimi očali (Oculus Go) raziskujejo svoje ustvarjene svetove. Tudi za kulinariko bo pro stor v Tehnoparku: »Prejšnji teden smo ustvarili lastno znamko Cele kuha, v okviru katere bomo izvajali kulina rične delavnice. K sodelovanju smo povabili lokalne ponudnike, njihov odziv je bil odličen, saj so prav vsi potrdili udeležbo,« je bila zadovoljna direktorica. Vodstvena ekipa Tehnoparka, v njem je sicer 12 zaposlenih, je več kot očitno že dobro uigrana in pripravljena na odprtje in delovanje. Foto: SHERPA Zadnja dela v Tehnoparku z zanimanjem spremlja tudi mag. Barbara Gorski, vodja investicij na oddelku za družbene dejavnosti Mestne občine Celje. V pogovoru z direktorico Tehnoparka Andrejo Erjavec. Koliko bo stal obisk Tehnoparka? Poleg vsebin obiskovalce prav gotovo najbolj zanimiva, koliko bo stal ogled Tehnoparka Celje. »Izdelali smo analizo trga na podlagi drugih parkov v Sloveniji, ki so primerljivi z nami. Ponudili bomo tudi določene ugodnosti posebnim skupinam, kot so šolske in ranljive skupine, sicer pa smo pripravili raznolik nabor vstopnic,« je povedala Marjeta Gmajner, vodja marketinga v Tehnoparku Celje. Vznemirljivi svet iluzij je eden od vsebinskih sklopov na razstavi v Tehnoparku Cenik ogleda Otroci do 6. leta brezplačno Otroci od 6. do 15. leta: 8 evrov Odrasli: 11 evrov Dijaki, študenti, upokojenci, invalidi: 8 evrov Šolske skupine (brez delavnice): 8 evrov Šolske skupine (s tehno programom): 11 evrov Dva odrasla, eden ali več otrok: 28 evrov Letna družinska vstopnica: 70 evrov Letenje z jadralnim zmajem bo zagotovo eno najbolj vznemirljivih doživetij v Tehnoparku Celje. Simulacijo budno spremlja tehnični strokovnjak in skrbnik v Tehnoparku, Mitja Funkl. Vznemirljivo spoznavanje človeškega telesa na interaktivni tabli. V pogovoru z robotoma, ki znata marsikaj, tudi plesati. 36 Z NAMI NA MORJE Poletje 2020 malo drugače Z Novim tednikom vsako soboto na morje »Najlepše je, da nas peljete vsako soboto brezplačno na morje,« so nam povedali novi naročniki Novega tednika, zvesti pa dodali, da toliko novih prijateljstev, brezskrbnega potovanja na enodnevni izlet na slovensko obalo, ne dobiš nikjer drugje za 10 evrov. Ali 15 evrov za vse, ki še niste v naši veliki naročniški družini. Bonus za vse, ki boste z nami potovali vsaj petkrat, pa je brezplačen izlet 5. septembra, ko bomo poskrbeli v Izoli za prav posebno zabavo. SIMONA BRGLEZ Malo pred 7. uro sedemo na avtobus turistične agencije ATP pred dvorano Zlatorog in si prvo kavico ter kolaček privoščimo že v Hotelu A v Žalcu. Brezplačno seveda. Nato pa do Izole, kjer si lahko ogledate to čudovito mesto in se kopate ter predajate sončnim žarkom tam, kjer vam je najlepše. Lahko pa se tudi podate na izlet z ladjico ali vlakcem. Časa za nova doživetja je več kot dovolj. »Z veseljem beremo Novi tednik in lepo je, da tako dobro skrbite za našo informiranost, nam polepšate trenutke s super reportažami, nas obvešča- te, hkrati pa se veselimo tokratne številke, ko se bomo tudi sami znašli v Novem tedniku,« so dejali naši bralci v klepetu na izolski plaži. Vzeli smo si čas tudi za nekaj družabnih iger - balinčka-li smo in se igrali vroči balon. Čudovite pa so bile tudi nagrade, saj bo zdaj marsikdo hodil v trgovino z novo torbo, majico ali se kopal z brisačo naše medijske hiše. Polni energije, novih prijateljstev, čudovitih spominov smo se odpravili domov, na Trojanah poskrbeli še za sladka presenečenja zase in za družino ter si obljubili, da so najlepša darila doživetja in spomini, ki nam jih nihče ne more vzeti. Greste z nami to soboto? Rezervirajte si sedež na avtobusu na 070-244-150. Kaj je lahko lepše, kot sesti na avtobus in se brez skrbi podati novim dogodivščinam naproti? V Celju vas avtobus turistične agencije ATP pobere ob 6.45 pred dvorano Zlatorog. Kamorkoli nas vodi pot, brez vode ne gre. Za sladek dan smo poskrbeli tudi s čokoladicami Novega tednika in Radia Celje, da je vožnja do morja hitro minila. Z NAMI NA MORJE 37 jspsP t 4 « m. m- fJ 1 - ■ . ■ : АЖ!.ц тк ш •'-- :... p i"--. i -i"i Џ /' — sj Г&ШШ Ш ШШ jgjp^.. 'i - - Ш ; - Novi tednik in Radio Celje sta pred odhodom domov poskrbela tudi za malo smeha, družabnosti, dobre volje. Balinčki so prinesli velik nasmeh na obraz in platneno torbo Novega tednika in Radia Celje. ■.CA Radia Celje Vroči balon Novega tednika smo si podajali, se vrteli in smejali. 38 SPRETNO IN NAGAJIVO Krepitev motoričnih spretnosti v sožitju z naravo Na idiličnem travniku, obdanem z gozdom, so člani Planinskega društva K2 uredili svojevrsten poligon za sprostitev in krepitev mišic in misli. Najrazličnejše prepreke in naprave za preizkušanje motoričnih spretnosti so namenjene uporabnikom vseh generacij. Najmlajši bodo med premagovanjem ovir lahko okusili delček mladosti svojih staršev, slednji se bodo brez težav vrnili v čas mladostne brezskrbnosti. LEA KOMERICKI KOTNIK V Zalogu pri Šempetru v Savinjski dolini domuje družina Krebs, motor pred osmimi leti ustanovljenega planinskega društva. Vsako leto se jim pridruži več ljubiteljev narave in adrenalina. Člani društva in njihovi podporniki ter prijatelji so obdobje »koronakrize« izkoristili za dokončanje družbeno koristnega projekta, ki sta ga že nekaj časa snovala Gerard in Lilijana Krebs, ustanovitelja in gonilni sili društva. Tako so ob zaključku letošnje skrajšane plezalne sezone, sredi junija, tudi uradno odprli in namenu predali svojevrsten park zabave, ki so ga uredili kar na domačem travniku. Motorični park, v katerem lahko spretnosti preizkušajo in izboljšujejo vse generacije, je pomembna pridobitev tako za društvo kot tudi za krajevno skupnost in občino ter celotno Savinjsko dolino. Motorični park v Zalogu je bržkone edinstven v Sloveniji in najverjetneje tudi širše v Evropi. Sestavljen in postavljen je premišljeno, zanj pa snovalci niso porabili gore denarja. Za gradnjo ovir so uporabili rabljene kose lesa in drugih materialov in s tem odsluženim kosom dali novo vrednost ter namembnost. V prijetnem in lepem travnatem okolju, ki ga obkroža gozd, je žalsko planinski društvo tako ustvarilo pravi športni raj. Člani so postavili nadvse domiseln poligon, na katerem so najrazličnejše pre-preke in naprave za preizkušanje motoričnih spretnosti in za sprostitev. Park omogoča izvajanje vaj za moč, koordinacijo in ravnotežje. V ospredju druženje in plezanje Planinsko društvo K2 je bilo ustanovljeno leta 2012 z namenom medgeneracijskega druženja s posebnim poudarkom na aktivnem preživljanju prostega časa otrok in družin. »Že vseskozi se v društvu trudimo spodbujati nove generacije otrok h gibanju, ki nam je vsem prirojeno,« je povedal Gerard Krebs, ki je skupaj z ženo Lilija-no, ki je predsednica društva, in z njunimi štirimi otroki motor, srce in duša društva. »Motorika in iznajdljivost pri gibanju sta izrednega pomena pri vsakodnevnem gibanju in miselnih procesih tudi v naših zrelih letih. Zato se naše poslanstvo od otrok širi naprej do starejše populacije. Tudi v zrelih letih moramo ohranjati motoriko in ravnotežnostni center. Najpomembneje pa je, da znamo v sebi vedno znova najti razigranega otroka,« je prepričan Krebs, ki je vodja programa Park so uradno odprli in namenu predali sredi junija, ko so pripravili tudi zaključek letošnje skrajšane plezalne sezone. Novopečenim mladim plezalcem so takrat pripravili tudi tradicionalni krst - vsak krščenec je moral odgovoriti na tri zastavljena vprašanja, za vsak napačen odgovor pa je od starejših kolegov prejel udarec z vrvjo po zadnji plati. A glede na nasmejane obraze ni bilo prehudo. razvoja motoričnega parka. »Spomnim se svojih otroških let, ko smo plezali po drevesih, hodili po podrtih deblih in si s pomočjo domišljije kar sami postavljali izzive in meje svojih gibalnih sposobnosti. Vse to lahko sedaj otroci in odrasli doživijo na tem poligonu,« pravi. Park je hkrati odlična pridobitev za treninge in vadbo članov društva, ki so prvenstveno usmerjeni k športnemu plezanju. Plezanje in alpinizem sta tudi sicer središče družine Krebs. Tako Gerard kot Lilijana sta se že pred leti zapisala vertikalnim užitkom in ljubezen do plezanja sta več kot odlično prenesla tudi na svoje štiri otroke, ki se že vsi odlično znajdejo v umetnih in naravnih stenah. »Ena od glavnih nalog društva je tudi učenje športnega plezanja na zabaven način, skozi igro,« pove Gerard, ki ne skriva ponosa nad uspehi najstarejše hčerke, ki se vse bolje znajde tudi na tekmovanjih. Ne le plezanje, tudi pohodništvo V društvu, kjer se že vse od začetka posvečajo predvsem plezanju in vzgoji mladih plezalcev, so se v zadnjih dveh letih usmerili tudi v promocijo in razvoj pohodništva. Tako so že lani uspešno postavili in predstavili pot »K2 trail«, ki poteka po južnih obronkih žalske občine in je namenjena bolj Čeprav tega na prvi pogled ni videti, je vsaka od ovir lahko dokaj zahtevna in se je je treba pravilno lotiti, pravita snovalca naravnega motoričnega parka v osrčju Savinjske doline. SPRETNO IN NAGAJIVO 39 Planinsko društvo K2 deluje že od leta 2012 in šteje že več kot 120 članov. Glavni namen društva je medgene-racijsko združevanje s poudarkom na aktivnem preživljanju prostega časa otrok in družine. Ustanovila sta ga zakonca Lilijana in Gerard Krebs. ,-И-. Različno veliki obroči, nameščeni pod različnimi koti, so nekoč povezovali lesene sode. klenim in trdoživim pohodni-kom. »Letos sta izhodiščna in končna točka pred Gostiščem pri Zibiki v Grižah, od koder se pohodniki najprej podajo na Hom, od tam na Kamnik in naprej na Mrzlico. Pot se nato nadaljuje do Gozdnika, od tam še na Bukovico in nazaj na izhodišče. Letos je pot odprta od 31. marca do konca decembra, prihodnje leto pa bo vse leto,« razloži Krebs in pojasni, da se pohodniki na pot podajo sami ali v skupinah, pri tem pa zabeležijo čase, dosežene ob osvojitvi vrhov. »Pot beležijo bodisi z aplikacijami sodobnih naprav ali pa si zgolj zabeležijo dosežene čase. Podatke prinesejo v društvo in najboljše čakajo tudi nagrade,« pojasni sogovornik. Nagrado poleg najhitrejših prej- navdušenja otrok podaljševali. Tako zadnjih nekaj let prirejajo petdnevne tabore. Sočasno z razvojem programov so v društvu bogatili tudi infrastruktur-no ponudbo. Za letošnje poletje so načrtovali, da bodo taborsko ponudbo razširili s taborom doživetij, ki bi bil namenjen vsem otrokom in mladim, ki uživajo v gibanju in naravi. A ga zaradi nastalih razmer letos še ne bodo izpeljali. Vsekakor pa ostaja v načrtu za prihodnje poletje, obljubljata zakonca Krebs. »V plezalnem taboru plezajo otroci vsak dan in je večji del dneva namenjen temu, zraven pa vselej vključimo še številne druge dejavnosti, raziskovanje narave in bližnje okolice. Pri V prijetnem in lepem travnatem okolju, ki ga obkroža gozd, je Planinsko društvo K2 ustvarilo pravi športni raj. Postavilo je nadvse domiseln poligon, na katerem so najrazličnejše prepreke in naprave za preizkušanje motoričnih spretnosti in za sprostitev. Park omogoča izvajanje vaj za moč, koordinacijo in ravnotežje. mejo tudi tisti, ki člane društva prepričajo z najbolj doživeto in privlačno fotografijo. Letos so preizkušeni poti priključili novo, namenjeno vsem generacijam, predvsem pa družinam. Poimenovali so jo »Familiy trail«. Gre za enajst kilometrov dolgo pot, ki se začne na travniku pred sedežem društva v Zalogu in pohodnike pelje do Kadunca in Griča ter na Pogorišče do Svete Jedrti in nato po dolini nazaj do izhodišča v Zalogu. »Slikovita pot odpira čudovite razglede na Savinjsko dolino, Ojstrico, vse tja do Pece. Pot je označena in primerna tako za pohodnike kot tudi kolesarje. Možno je prehoditi tudi krajši krog, ki meri približno šest kilometrov,« je še povedal Gerard Krebs. Adrenalinska poletna doživetja Sicer pa v društvu vsako leto pripravijo tudi nekaj poletnih taborov, ki so namenjeni predvsem mladim plezalcem, da v strnjenem tedenskem programu nadgradijo pridobljeno znanje in veščine in da s prijatelji preživijo počitniške dni v naravi. Tabore organizirajo že osmo leto zapored, sprva so bili ti dnevni, a so jih zaradi Družina Krebs je že pred časom v družinski hiši uredila posebno plezalno sobo, v kateri je plezalna bolder stena, velika 70 kvadratnih metrov. taboru doživetij smo želeli še bolj vključiti naravo in naravne danosti, ki nas obdajajo in poleg plezanja vključiti še nekaj drugih adrenalinskih izzivov,« je o programih taborov povedala Lilijana Krebs. Gerard je dodal: »Plezalni tabor je namenjen vsem, ki jih plezanje zanima. Predznanje ni potrebno. Za tiste, ki jih plezanje ne prepriča najbolj, bodo bolj primerni tabori doživetij.« Sodelovanje s šolami Ker travnik, gozd v bližini in Jama Pekel ponujajo zelo veliko možnosti raziskovanja narave in življenja v njej, sta se zakonca Krebs povezala tudi z bližnjimi osnovnimi šolami. Predstavila sta možnost programa izpeljave naravoslovno-športnih dni, kjer bi otroci spoznali pisano paleto živali, bližnje hribe in razmigali telesa. Program bo društvo v prihodnje v sodelovanju s šolami nadgrajevalo v želji mladim ponuditi čim več gibanja v naravi. »V domačem kraju lahko resnično veliko ponudimo. Samo še izkoristiti moramo danosti,« sta prepričana zakonca. Foto: SHERPA Pri zasnovi stene sta društvu pomagala dva odlična alpinista, Luka Lindič in Erik Obrez. Oprimki na steni so najkvalitetnejši in prav takšni, na kakršnih se merijo najboljši plezalci na svetu. Vstop na poligon je lahko tudi drseč. Hill 'J^H A ■ л шш Ш Lil .i BflE Вг® 40 POGUMNO DEJANJE Maša Vidmar, prejemnica medalje za požrtvovalnost »Ven! Dost' je!« Čeprav se še vedno povsem ne zaveda, kako pomembna je bila njena hipna odločitev in odločna reakcija, ko je avgusta lani pogumno posredovala pri ropu zlatarne, so njeni bližnji nanjo zelo ponosni. Dejanje danes 32-letne Maše Vidmar s Polzele ni ostalo prezrto niti v najvišjih policijskih krogih. Ob dnevu policije, ki ga obeležujemo 26. junija, je ponosno prejela medaljo policije za hrabrost in požrtvovalnost. LEA KOMERICKI KOTNIK »Medaljo za požrtvovalnost prejme Maša Vidmar, ker je 22. avgusta lani policistom posredovala ključne informacije glede ropa zlatarne, na podlagi katerih so bili pozneje prijeti vsi trije osumljenci tega kaznivega dejanja,« je bilo zapisano v obrazložitvi nagrade, ki, kot prizna prejemnica, še vedno ni povsem našla svojega mesta v hiši. Ko sem prejel domov vabilo na podelitev, se v resnici nisem prav dobro zavedal kaj vse to pomeni, sedaj, ko je tudi od podelitve že preteklo nekaj čas, sem seveda na prejeto priznanje in medaljo ponosna,« razlaga Maša. »Ampak še vedno se mi samo dejanje ne zdi nekaj tako nenavadnega. Že takrat se mi je zdelo in tudi danes se mi zdi to povsem normalno dejanje in gotovo bi, če bi se znašla v podobni situaciji, reagirala enako. Verjetno bi se tako odzvalo veliko ljudi,« skromno, skoraj sramežljivo govori o svojem pogumu. In kaj se je pravzaprav zgodilo? »Lansko poletje sem delala v enem izmed lokalov na promenadi v Portorožu. Nekega dne sem se odpravila po drobiž na začetek ulice. Pot me je vodila mimo zlatarne, v kateri je delal možakar, star približno 85 let. Slučajno sem pogledala v njegovo prodajalno in opazila, da možakar leži na tleh. Ko sem dobro pogledala, sem videla, da ga na tleh zadržujeta dva moška, ki sta mu čez usta ravno lepila lepilni trak, noge je imel že povite z vezico. Bila sem v šoku in brez pomisleka sem stopila v prodajalno ter zavpi-la: »Ven! Dost' je!« Oba moška sta takoj zbežala iz prodajalne, v kotu pa je stal še tretji, ki je ravno polnil vrečo z zlatom in preden je zbežal, si je napolnil še žepe,« se spominja dogodka lanskega poletnega dne, ki jo bo gotovo spremljal vse življenje. Ko je s svojim prepričljivim in odločnim vstopom v zlatarn iz nje napodila nepridiprave, je najprej osvobodila ostarelega lastnika in poklicala policijo. Policisti so, kot še pove, svoje delo dobro in korektno opravili. Z njeno pomočjo, podatki in opisom pa so kasneje vse tri tatove tudi prijeli. Kaj bi se lahko zgodilo? Seveda se ob tem porodi vprašanje, ali ni bilo morda njeno dejanje nekoliko nespametno, saj bi lahko bili moški oboroženi in bi pri ropu ranili tudi njo. »Ja, lahko bi se razpletlo tudi tako, ampak v tistem trenutku o tem nisem razmišljala,« pravi. Kot še pove, je gospoda bežno poznala in ko ga je zagledala nemočnega na tleh, mu je želela le pomagati. Vse ostalo se je nato zgodilo kot posledica tega. »Rada imam akcijo in že od nekdaj z veseljem pomagam ljudem,« zaključi. Na Mašo so njeni domači upravičeno ponosni. Mama Marjana, ki je dolga leta delala kot medicinska sestra, pravi, da je željo pomagati očitno podedovala po njej. Verjetno Maša Vidmar z medaljo za pogum in požrtvovalnost pa tudi nekaj poguma in razsodnosti v kriznih razmerah. Pogumna vzgojiteljica s smislom za estetiko Maša je po poklicu aranžerka in pomočnica vzgojiteljice. A ko beseda nanese na to, kaj počne in kaj bi v življenju še rada počela, se 32-letnica nasmehne in reče: »Delala sem že res toliko različnih stvari. Raje me vprašajte, česa nisem.« Ob tem prizna, da jo še vedno zanima zelo veliko stvari in področij. Ne izključuje možnosti, da bi se ponovno vpisala v šolo, tokrat policijsko, in se tudi poklicno ukvarjala z zaščito šibkejših. A bo za tovrstne odločitve še nekaj časa. Trenutno se namreč pripravlja na enega najpomembnejših poklicev v življenju, za katerega nihče ne hodi v šolo. Kakšno službo bo izbrala po tem, pa v tem trenutku še ni povsem odločeno, pravi. Je pa Maša v času, ko se je Slovenija zaradi novega koronavirusa ustavila, našla nov konjiček, ki bi se kaj hitro lahko spremenil tudi v kaj bolj poslovnega. Iz kamnov, ki jih sama nabere ob Savinji, izdeluje različne stvari, od slik, srečnih pikapolonic do namiznih iger. Vse izdelke opremi z izbranimi besedam in lepimi mislimi. Kot pove mama Marjana, Maša že od nekdaj zelo lepo piše: »V pisani besedi se zna res lepo izraziti.« Ker rada dela dobro in zna srečo deliti, so kamenčki izpod njenih prstov odleteli v obliki pikapolonic oziroma »pikapok«, kot jih sama imenuje. Vsako spremlja dopis: »Kamenčki skrbno izbrani ob našem biseru - reki Savinji. Vse od zgornje do spodnje prelepe Savinjske doline. Pobarvani z akrilnimi barvami. Ideja je bila dodelana z veliko mero časa in ljubezni, ki jo gojim do drugačnih izdelkov. Naj bo ta pikapolonica podarjena osebi, ki zna ceniti drugačnost. Predvsem pa naj bo ta oseba tista, kateri želiš privoščiti v življenju samo srečo in ljubezen. Na vsakem koraku.« Nabrane in pobarvane kamenčke je spremenila tudi v družabno igro štiri v vrsto. V navodila pa med drugim zapisala: »Naj bo čas, ki ga boš preživel ob tej igri, zares nepozaben. Naj bo preprosto čudovito z ljudmi, ki so ti blizu.« Svoje unikatne izdelke, je opremila tudi z logotipom in jih povezala pod »blagovno znamko« Preprosto preseneti. Foto: SHERPA Policijsko delo je že samo po sebi zahtevno in odgovorno, nekateri dogodki, s katerimi se policisti in policistke srečajo pri svojem delu, pa zahtevajo veliko poguma in predanosti ljudem. Takšna dejanja ne smejo ostati prezrta, zato so letos ob dnevu policije, ki ga obeležujemo 26. junija, 51 prejemnikom podelili medalje policije za hrabrost in požrtvovalnost. Prejelo jih je 29 policistk in policistov ter kar 22 občank in občanov, ki so v najrazličnejših okoliščinah, predvsem pa v kritičnih trenutkih, pomagali reševati življenja ljudi. Med prejemniki medalj je bila letos tudi Maša Vidmar. Ko začuti, da lahko ustvari nekaj lepega, takrat ustvarja. »Na silo ne gre,« pravi Maša Vidmar. Kar nekaj vzgojiteljic in učiteljic se je ob zaključku letošnjega drugačnega šolskega leta razveselilo njenih izdelkov. Maša s ponosno mamo Marjano, ki bo morala poiskati primerno mesto za hrambo priznanja in medalje. ZA ZDRAVJE 41 Pomembna je redna vadba Pred srčnim popuščanjem niso varni niti mlajši Kronično srčno popuščanje je bolezensko stanje, pri katerem okvarjeno srce ob normalnih polnilnih tlakih ne zmore črpati dovolj krvi, da bi zadostilo presnovnim potrebam ostalih organov in tkiv. Srčno popuščanje ne vpliva le na nizko kakovost življenja, ampak lahko pripelje do hudih posledic, celo do odpovedi srca. Čeprav se je preživetje bolnikov s srčnim popuščanjem v zadnjih letih bistveno izboljšalo, ostaja smrtnost še vedno zelo visoka. SIMONA SOLINIC Zdravniki z uspešnimi metodami lahko ublažijo posledice srčnega infarkta, ampak sledi infarkta vendarle ostanejo. Zaradi slabšega delovanja srca se lahko tudi v tem primeru pojavi srčno popuščanje. Za to obolenje je znano, da prizadene najbolj tiste ljudi, ki imajo že kakšno obolenje srca in ožilja. Velik delež bolnikov s srčnim popuščanjem ima že ishemično bolezen srca ali prizadetost arterije, ki srčno mišico prehranjuje, ter hude bolezni srčnih zaklopk, pravi Andreja Strmčnik, specialistka interne medicine na kardiološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje. »Do srčnega popuščanja pride, ko določena bolezen srce prizadene tako, da si krčljivost srčne mišice ne opomore popolnoma. Z zdravili preprečujemo poslabša- »Otečene noge, občutek težke sape ponoči in utrujenost so najpogostejši znaki srčnega popuščanja, bolezni, zaradi katere trpi več kot 26 milijonov ljudi po . 1 f J» I ••• ve v v • svetu. V Sloveniji s srčnim popuščanjem po nekaterih ocenah živi približno 30 tisoč ljudi,« pravijo v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije. nje bolezni. Zdravila morajo bolniki praviloma jemati dolgotrajno oziroma doživljenjsko,« dodaja Strmčnikova. Ljudje bi morali poznati določene simptome srčnega popuščanja, ker bi tako pravočasno lahko poiskali pomoč. »Gre za bolezen, ki je dokaj prikrita, saj so prvi simptomi neznačilni. Od utrujenosti, zadihanosti do slabše zmogljivosti. Nekdo, ki ni športnik, ne ve, da bo zelo utrujen ob večji aktivnosti, če ne vadi. Ali pa nekdo, ki ne hodi na sprehode, da bo zadihan po nekaj korakih. Sčasoma se funkcija srca zmanjšuje. Nekdo pride v bolnišnico na pregled, ko že komaj hodi po stanovanju. Takrat je srčno popuščanje že zelo napredovalo,« pojasnjuje zdravnica. Zdravo srce je kot črpalka, ki poganja kri po vsem telesu. Pri srčnem popuščanju je črpalna sposobnost tega organa slabša kot običajno. Zdravo srce utripne približno 100-tisočkrat na dan. Vse, kar vpliva na njegovo črpalno sposobnost, vpliva na telo in počutje. Ko so težave resnejše, se pojavijo še nočno dušenje, otekle noge ali narasel trebuh. To so znaki, ki zahtevajo nujen zdravniški pregled. Ampak takrat je srčna mišica že zelo prizadeta. Telesna vadba rešuje Bistveno za bolnike s srčnim popuščanjem je, da so telesno dejavni. Čeprav se pojavlja strah zaradi zadiha- nosti, to pogosto zamenjujejo s pomanjkanjem kon-dicije. Skupina ljudi, ki je 4 do 5-krat na teden izvajala 4-minutne aerobne vadbe in vaje za moč, je imela po 2 letih za približno 20 odstotkov večjo zmogljivost in vadba je nanjo pozitivno vplivala. Kot pravi Andreja Strmčnik, je vadba dokazano koristna. »Vadba je dokazano priporočljiva, posledično je poslabšanj bolezni manj, boljša je kakovost življenja, tudi preživetje se zaradi tega podaljša. Bolnika k vadbi usmerimo že med ambulantno kardiološko rehabilitacijo pod strokovnim vodstvom. Vadba je vedno samo pozitivna,« dodaja Strmčnikova. Ob tem poudarja, da mora biti oseba, ki ji diagnosticirajo srčno popuščanje, pozorna, mora poslušati tudi svoje telo, saj le tako ve, kdaj se pojavi poslabšanje stanja. »Že kar nekaj let delam in opažam, da se bolniki tega zavedajo in da so dobro vodljivi. Z novejšimi metodami zdravljenja, tudi s presaditvijo srca, se preživetje bolnikov podaljša,« še dodaja sogovornica. Foto: splet ЈШ * m MR Znaki srčnega popuščanja so posledica zmanjšanega minutnega srčnega iztisa in s tem zmanjšane prekrvavitve organov. Srčno popuščanje najpogosteje prizadene starejše od 65 let, lahko se pojavi tudi pri mlajših. Nastane pri enem od petih ljudi, starejših od 40 let. V Sloveniji obstaja društvo za zdravje srca in ožilja, ki je v več kot 20 letih svojega delovanja pomembno prispevalo k osveščanju prebivalstva glede opuščanja dejavnikov tveganja, ki lahko vodijo v bolezni srca in žilja. Srčno-žilne bolezni so bile v Sloveniji leta 1988 vzrok za skoraj polovico vseh smrti, leta 2003 za 38 odstotkov smrti. Zaradi osveščanja o tem obolenju in o zdravem načinu življenja se je nekoliko zmanjšalo tudi število ishemičnih bolezni srca, pravijo v društvu. Društvo je pred časom ustanovilo tudi klub srčnega popuščanja, v katerem so tako bolniki kot njihovi svojci. In izmenjava izkušenj na tem področju je hvalevredna. Društvo za zdravje srca in ožilja ima tudi svojo spletno stran zasrce.si. novi tedniki radio celie 42 75 LET NOVEGA TEDNIKA O največjih uspehih celjskih nogometašev do naslova prvaka Sreča vse prevečkrat obrnila hrbet V teh prijetnih dneh, ko z naslovom državnega prvaka za NK Celje slavimo največji uspeh v stoletni zgodovini celjskega nogometa, se velja iz preteklosti spomniti še nekaterih drugih velikih dosežkov kluba, ki je deloval pod različnimi imeni. Vsi ti rezultati in uspehi, ki smo jih tokrat zajeli v arhivski pregled pisanja Novega tednika, pričajo o bogati in slavni tradiciji celjskega kluba, ki mu je v preteklosti sreča večkrat obrnila hrbet. V vitrinah kluba bi se namreč do te najbolj dragocene iz prejšnje srede, lahko znašlo še več lovorik, ne le tista za pokalni naslov v sezoni 2004/2005. ROBERT GORJANC V nekdanji skupni državi je bil največji dosežek Kladivarja, kot se je tedaj imenoval klub, uvrstitev v 2. zvezno nogometno ligo, potem ko so celjski nogometaši na legendarni Glaziji v povratni kvalifikacijski tekmi premagali Kar-lovac. Takrat si je tekmo ogledalo kar 7 tisoč gledalcev in minulo sredo bi ta rekord na modernem stadionu Z dežele seveda zanesljivo padel, če ne bi živeli v obdobju koronavirusa. Nepozabne podobe s prepolne Skalne kleti in nasploh obdobje Kladivarja pri nogometnih navdušencih, še zlasti starejši generaciji, še danes vzbujajo izjemna čustva in nostalgijo. A tudi kasnejša zgodovina kluba, ki se je z novim poglavjem začela v samostojni Sloveniji, je izjemno zanimiva in bogata, pa čeprav je celjske nogometaše v glavnem spremljala smola in so jim le za las ušle lovorike za prvaka in pokalni naslov. V dobi vladanja Darka Klariča, ki je prevzel klub kmalu po osamosvojitvi, se je takratni CMC Publikum uvrstil v finale pokala v sezo- 17. 7. 1964 nah 1992/93, 1994/95 ter v sezoni 2002/2003, ki je bila ena najuspešnejših v novejši zgodovini kluba. Takrat je celjskim nogometašem le za las ušel tudi naslov prvaka po dramatični odločilni tekmi v Ljudskem vrtu, ko so Celjani do nekaj minut pred koncem po zadetku Mitje Brulca že imeli naslov v svojih rokah. To je bilo obdobje, ko je CMC Publikum doživljal vrhunec nekega uspešnega obdobja in sistematičnega večletnega dela, z odlično selekcionirano generacijo nogometašev, pod taktirko trenerja Marjana Pušnika in ob vodstvu kluba, štiriperesne deteljice, lastnika Darka Klariča, predsednika Marjana Vengusta, direktorja Branka Florjaniča in športnega direktorja Tomaža Ambrožiča. Izjemne zasluge za obdobje razcveta celjskega kluba ima tudi župan Bojan Šrot, ki je prisluhnil ambiciozni razvojni viziji omenjenega vodstva in poskrbel, da je mesto omogočilo klubu, da je prišel do sodobne nogometne infrastrukture in novega stadiona na Hudinji. Po trpki izgubi naslova in vsej smoli, ki je spremljala klub na nogometnem igrišču, se je celjskim nogometašem vendarle nasmehnila nesreča v sezoni 2004/2005, ko so v finalu v Celju premagali Hit Gorico z 1:0. V letu 2007 je prišlo do večjih organizacijskih in kadrovskih sprememb v klubu, ki se je na skupščini preimenoval v NK Celje. Klubu se je v sezonah 2011/12 in 2012/13 znova uspelo uvrstiti v finale pokala, žal pa jim ni uspelo zmagati. V sezoni 2014/15 je bil NK Celje znova in še zadnjič tako blizu osvojitvi svojega prvega naslova državnega prvaka, a je bil Maribor na še eni odločilni tekmi v Ljudskem vrtu močen in sanje so še enkrat splavale po vodi. Moštvo je takrat vodil mlad in obetavni trener Simon Rožman, ki mu je z ekipo uspelo ustvariti izjemen niz neporaženosti, dolg kar 23 tekem in 224 dni. Vsa smola minulih let, trpki porazi, grenka razočaranja so enkrat morali biti poplačani. Zadnje uspešno obdobje NK Celje spominja na tisto iz prvih let na prelomu novega tisočletja. Po petnajstih letih je v klubu spet „zrasla" marljiva in predana štiriperesna deteljica - s predsednikom Milošem Rovšnikom, odličnim trenerjem Dušanom Kosičem, športnim direktorjem Brankom Veršičem in direktorjem kluba Zoranom Podkoritnikom - ki deluje ob podpori župana Bojana Šrota in mesta ter zvestih pokroviteljev. A tokrat je bila tudi sreča na strani Celja, ki je zasluženo prišlo do naslova prvaka, največjega dosežka v bogati stoletni zgodovini kluba. Vanj pa je prav gotovo vtkan delček mnogih generacij, ki so na svoj način prispevale k razvoju kluba in celjskega nogometa. 10. 7. 1964 KLADIVAR PRED NAJVEČJIM USPEHOM Nogometaši Kladivarja so prvo zupreko v kvalifikacij-ykt'lll l<-ktllov Uli ju zu vstop v dru^o zve/no lipi prrskoöili ицк*41(). N<4x11<>сЧ*41 Л'«'/II I tal 1:1, ki sO |?u «losr^'li v kar-lovou proti istoimenski enaj-rit'i. je /i'lo opt i miM ir<4» iprrd drapim. povratnem erefcanjeui, v nedeljo v Celju, Ce sodimo fni |M>tt*ku v kurlovcu. ik>i«mii «o i|Tru-lci kliulivarja favoriti v o4»no celjsko 114 №£f4 Mill* t !14> U14»stVO. Celjani 44» favoriti. 1чк1а navzlic temu ne kazi* j i*-valj pomen« povratnega чге-t'aiiju in tiiošiva. ki imu večje i/*k ti «nje v iMirSah /u tof-ke. domat~(*^a iprišća i.ii jflnlalccv naj dasfa 4l<>uui4* iin ifrraleem le vt'i'jo |)а1нн1о in ojMiro. use fistulo pa lnelu morali opraviti (lain nios'va. 1 pa jiiio in ž4' T i mo. ilu ixhio v tej U'/.ki preizkušnji uspeli in tu ko tU vw-Ii. 4i!elnO /4'||4I .i;;., .I. ) llo^t» KI-koui na no v nedeljo. 12. t. ni. zacelil ob 17. uri. Srečanje tx> na (»luzi- ti. Da bi M' izognili prcglasilo tisto strašansko vpitje, ki ga |e povzročil izenačujoči gol. je znova prišel med gledalce in navijal do konca. Ze pred tekmo je tu in tam udarilo v zvoniku cerkve na vogalu Jurčičeve ter Malgajeve ulice. Zd4*lo se je, kakor da nekdo |>oskuša, če bo šlo tudi zares. Pa je šlo. Po zmagi na Glaziji se je oglasil tudi zvon. poleg vseh siren in trobil, in udaijal dolgo na čast zmagovalcu. Po tekmi dve značilni sliki: v Kla-divarjevem taboru nepopisno v4-selje v garderobi Karlovca grobna tišina Povsem razumljivo. M. Božič novi tednik radio cehe 9770353734051 75 LET NOVEGA TEDNIKA 43 5. 6. 2003 1. HUIIO« 31 ia • 5 57:33 *3 T. cmc publikum 31 is io * 54:34 55 3. vega oummja 31 14 13 5 54:33 54 4. iuUiutvo 31 13 10 t 44:43 44 5. k omr 31 13 v 10 41:41 45 *. primorji 31 13 s 13 47:44 44 7. »RAVOMAI 31 f ♦ 13 40:43 34 t. gorica 31 7 13 11 34 >43 34 mura 31 4 7 IS 34 >44 34 10. uubuama (-3) 31 4 4 1* 41:*« 30 11. rudar 31 4 7 14 3 2:51 35 i 4. tfOOOTJU) [7) IV i 4 J " 7tl4 3 14. 5. 2015 Na morje! Po pokal ... Pred finalom pokala NZS poraz v Mariboru in zmaga proti Kalcerju Lestvica 1. SNL Vse se je zaključilo v mejah pričakovanj. V Ljudskem vrtu je Celje predalo orožje praktično že pred derbijem, v Areni Petrol pa je še četrtič v tej sezoni ugnalo ekipo Kalcerja -znova z muko in s pomočjo golov Benjamina Verbiča. Tisti, ki niso prežeti v vijoličastimi mislimi, so od obračuna vodilnih ekip pričakovali kar precej. Toda »grofje« so doživeli prvi poraz v gosteh po 18 tekmah v vseh tekmovanjih. Bili so nemočni proti 20. 5. 2005 Slovenska nogometna reprezentanca do 17 let je tudi tretjo tekmo na evropskem prvenstvu v Bolgariji izgubila z 1:0, po Češki in Nemčiji še z Belgijo. Znova je v Burgasu v naši izbrani vrsti igral Celjan Janez Pišek. Slovenija se je od prvenstva poslovila brez osvojene točke in brez doseženega gola. MARIBOR 33 22 6 5 70:31 72 CELJE 33 18 10 5 53:26 64 DOMŽALE 33 19 5 9 46:21 62 OLIMPIJA 33 16 10 7 52:27 58 ZAVRČ 33 14 415 33:46 46 RUDAR 33 11 1012 39:38 43 LUKA KOPER 33 12 318 35:53 39 GORICA 33 9 717 34:51 34 KRKA 33 7 719 31:45 28 KALCER 33 4 4 25 21:76 16 Slovenska nogometna reprezentanca do 17 let je tudi tretjo tekmo na evropskem prvenstvu v Bolgariji izgubila z 1:0, po Češki in Nemčiji še z Belgijo. Znova je v Burgasu v naši izbrani vrsti igral Celjan Janez Pišek. Slovenija se je od prvenstva poslovila brez osvojene točke in brez doseženega gola. silnemu Mariboru. Bojazljivi Prvi gol so Celjani prejeli po podaji s kota, ko Šulerju ni bilo treba udariti žoge z glavo, lahko jo je z nogo. Za drugi in četrti gol je Volaš odpihnil Sorio, nato Jakoliča, pa še z roko je igral, toda trener gostiteljev se je na novinarski konferenci po blesteči zmagi obregnil predvsem ob celjsko enajstmetrovko; resnici na ljubo je bila presoja Skomine napačna. Tako je Ivan Lendrič rutinirano premagal Handa-noviča in znižal zaostanek na V soboto je drugi celjski nogometni klub, Mali šam-pion, slavil svojo 20. obletnico delovanja. Na uradni otvoritvi turnirja sta spregovorila lastnik Jani Žilnik in županov pooblaščenec Marko Zidanšek. Simbolno so turnir odprli predstavniki trph ррпрглгН. Гилп 44 PODLISTEK ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE www.kamra.si kamra Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Vedute, zvesti posnetki naših krajev v 19. stoletju (5) Okoli leta 1839 se je v Celju mudil slikar Ludwig Mayer (1791-1843), ki je izdelal serijo predlog za vedute slovenskih štajerskih krajev. Prvič so sličice izšle leta 1840 v tehniki jekloreza, pozneje še nekajkrat kot ponatisi. Predstavljeni sta njegovi upodobitvi Igle in gradu Planina. Grad stoji na visoki pečini, obrnjen je tako, da imamo pogled na poudarjen prezbiterij grajske kapele. Po poti, ki vodi pod gradom, se od nas pomika volovska vprega. Stezo levo in desno obdajajo visoke skale, mimo katerih se pomikajo še drugi ljudje. Podobno je zasnovana tudi upodobitev Igle, kjer med visokima skalama po vodi brodi manjša čreda ljudi in krav. Ludwig Mayer, Planina, 1847 (1840?), jeklorez, napis: Schloss Montpreis, (Pokrajinski muzej Celje). АЗШ&ШЗЗ мшдатажжт , Johann Nepomuk Passini (1789-1874) je med letoma 1855 in 1860 z nekaterimi upodobitvami spodnješta-jerskih zdravilišč močno zabrisal mejo med veduto in žanrom. Tokrat figure niso več le dopolnilo krajine; s tem ko postanejo večje in jasnejše, dodajo novo dimenzijo občutenja kraja. Poudarjen je družabni vidik, hkrati pa so ti prizori tudi dragocena priča oblačilne kulture. Ro- mantičen pogled na Tempelj nad starim vrelcem v Rogaški Slatini, okrog katerega se živahno družijo in kramljajo gostje, nas popolnoma očara in vabi, da se pridružimo. Enako vabljive so še druge Passinijeve vedute, kjer pa ni več zaslediti tako intenzivnega poudarka na žanru. Se nadaljuje ... Gabrijela Kovačič, Pokrajinski muzej Celje novi tednik vMm г 1ААС1Д0?j/ Johann Nepomuk Passini, Rogaška Slatina - Tempelj nad nekdanjim starim vrelcem, ok. 1855, tonirana litografija, robovi so obrezani, (Pokrajinski muzej Celje). radio celie ALBUM S CELJSKEGA Nekega poletnega dne leta 1998 na Smrekovcu (1.577 m) Ko je bila naša družina še zelo »mlada«, smo radi pohajali po gorskih poteh. Fotografija je spomin na enega izmed mnogih družinskih poletnih enodnevnih izletov na Smrekovec, na katerega lahko vsakodnevno z občudovanjem zremo tudi iz naše domače Lokovice pri Šoštanju. Do Slemena smo se zapeljali z avtomobilom, nato pot do Koče na Smrekovcu, kot se spodobi, nadaljevali peš. Otroka, Ajda in Goran, sta jo veselo mahala pred nama. Pri koči smo se osvežili in okrepčali, nato pa smo se povzpeli na vrh, s katerega se zaradi neporaščenosti razprostira veličasten razgled. Še malo smo se odpočili, se do sitega nazobali borovničk, nahranili dušo z razgledom in se srečni, polni lepih vtisov odpravili proti domu. Ugasli ognjenik nam je od takrat še ljubši, saj je del spominov na čas naše »mlade« družine. Prispevala: Stanka Ledinek Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, INFO: srecko. macek@knjiznica-celje.si, Medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. BRALCI POROČEVALCI 45 Ena od skupini, ki je tečaj obiskovala julija. Vsako leto do 100 otrok Že trideseto leto zapored organizira Teniška akademija Tomaža Volka tedenske teniške počitnice za osnovnošolce. Ti se družijo na teniških igriščih v Športnem parku Žalec. Otroci iz širše okolice Žalca se učijo teniških osnov in izboljšujejo teniško tehniko, ki jo preizkusijo na zaključnem turnirju. V program vadbe so vključene pestre športne vsebine za izboljšanje motorike in koordinacije. Kot je povedal Tomaž Volk, vsako leto obišče aktivne teniške počitnice do 100 otrok, ki jih povezujejo vrednote športa in druženje. TT Zmagovalna ženska ekipa DI Rimske Toplice t Rimske Toplice na državno prvenstvo Območno društvo invalidov (ODI) Zgornje Posotelje je organiziralo območno tekmovanje v balinanju. Pripravilo ga je v Športni dvorani Balinček v Rogaški Slatini. Sodelovalo je 11 ekip iz naslednjih društev: MDDI Celje, DI Maribor, MDI Šaleška dolina Velenje, DI Slovenj Gradec, DI Slovenska Bistrica, ODI Zgornje Posotelje in DI Rimske Toplice. Na začetku je udeležence pozdravil Jože Lipar, podpredsednik ODI Zgornje Posotelje in jim zaželel veliko balinarske sreče. Med ženskami je zmagala lanskoletna zmagovalna ekipa DI Rimske Toplice, druga je bila ekipa Zgornjega Posotelja, tretja Slovenj Gradca in četrta Šaleške doline. Med moškimi je prvo mesto osvojila lanskoletna zmagovalna ekipa DI Maribor, ki je bila lani tudi najboljša v državi, druga je bila ekipa iz Zgornjega Posotelja, tretja iz Šaleške doline in četrta iz Slovenske Bistrice. Prva ženska in prva moška ekipa sta se uvrstili na državno prvenstvo. MILENKA BLAŽEVIĆ Proslavili 79. obletnico ustanovitve 1. celjske čete Letos je zaradi znanih razlogov nekoliko težje organizirati različne spominske slovesnosti. Kljub temu pa jih organiziramo zaradi njihove pomembnosti in spoštovanja do naše zgodovine. Razumljivo, da tudi z veliko mero upoštevanja varnostnih predpisov. Seveda pa je temu primerno žal okrnjena tudi udeležba. Vendar je izjemno pomembna sporočilna vrednost dogodka, ne glede na časovno odmaknjenost. Tako se nas je manjša skupina članov domoljubnih organizacij iz občine Štore zbrala na mestu, kjer se je skupina sedemnajstih hrabrih domoljubov zbrala 20. julija 1941, torej pred 79 leti in ustanovila 1. celjsko četo. To je bilo pri takratni Mulejevi domačiji. Na tem mestu je postavljen nov spomenik z obnovljeno spominsko ploščo. V slavnostnem nagovoru ponavadi opišem delovanje čete vse od njenega nastanka, njeno delovanje in predvsem izjemno žalostno dejstvo soočenja z nenehnimi izdajstvi, dokler ni prišlo do njenega razpada oziroma uničenja dober mesec kasneje oziroma 27. avgusta. Takrat je padlo pet borcev. ZZB za vrednote NOB Laško vsako leto odlično organizira spominsko slovesnost v Šentrupertu nad Laškim v spomin na ta dogodek. Letos smo se podali tudi do spominskega obeležja na poti proti Resevni na mesto, kjer je bila 1. celjska partizanska četa najprej nastanjena. Kmalu pa se je morala prestaviti na bolj varno območje, to je v zavetje Langerje-vih pečin. Stare fotografije s tega področja, ki nazorno prikazujejo votlino, v kateri so bivali partizani 1. celjske čete, bom v celoti objavil v svoji naslednji knjigi. To spominsko obeležje, ki je na fotografiji, že spada na območje občine Šentjur. Drugo leto bomo obeležili 80. obletnico ustanovitve 1. celjske čete. Obeležili pa bomo tudi 80. obletnico dneva vstaje, ki smo ga v skupni domovini Jugoslaviji Slovenci praznovali 22. julija. To so bili nedvomno izjemno pomembni dogodki. Srčno upam in si resnično močno želim, da bi lahko ta visok jubilej obeležili skupaj s sosednjimi organizacijami ZZB za vrednote NOB iz Šentjurja, Celja in Laškega ter dali temu pomembnemu zgodovinskemu spominu neizbrisen pečat. SREČKO KRIŽANEC 46 RAZVEDRILO Najvarnejši prostor pod soncem Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Svetovna raziskava Vprašanje se je glasilo: »Povejte odkrito, kakšno je vaše mnenje o pomanjkanju hrane v preostalem svetu.« Rezultati so naslednji: - V Evropi niso razumeli, kaj je »pomanjkanje«. - V Afriki niso razumeli, kaj je »hrana«. - V Ameriki so povprašali, kaj pomeni »preostali svet«. - Na Kitajskem so hoteli razlago besede »mnenje«. - V slovenskem parlamentu pa še vedno debatirajo o tem, kaj za vraga pomeni »povejte odkrito«. Pri zdravniku Okrog ene ure stopi sestra v čakalnico in pokliče pacienta: »Kje je tisti z odprto rano?« Pa pravi Štefan: »Zacelila se mu je, pa je odšel.« Lepše se obnašaj! Kako le, če pa sem že kot otrok gledal Tarzana, ki je napol nag skakal po džungli, Jerry je kar naprej pretepal Toma, Aladin je kradel, Ostr-žek je lagal, Pepelka je pono-čevala, Sneguljčica je živela z sedmimi dedci, Popaj je cel potetoviran kadil, Batman pa ni upošteval omejitve hitrosti? Evo, razumem, da štorklja prinese otroka, samo da pa pajek odpelje avto, to je pa že višek w Oven Tehtnica КШ Pravi sosed: Kje imaš ti shranjen denar, v banki ali doma? Jaz: V lepem spominu. Napis na majici po novem To sem jaz Stanko Na sliki so trije osli. A če sliko obrneš na glavo, bodo štirje! Soseda, si bolna? Vsak večer te obišče doktor. Tudi tebe je obiskoval polkovnik, pa nisem spraševala, če se začenja vojna. Ш ( Več pozornosti boste namenjali svojemu ljubezenskemu življenju, zato se vam na tem področju obeta večja sprememba. Vpliv polne lune v vodnarju vam lahko povzroča nekaj težav zaradi sprememb v razpoloženju. Potrpežljivost bo vaše velika vrlina, še posebej zato, ker je Mars, vaš vladar, še vedno v znamenju ovna.. Povečuje adrenalin in akcijo. 3\k Lev Ustavite se za trenutek in vse okoliščine dobro premislite. Vpliv Venere v dvojčku bo predvsem vplival na vaše odločitve, ki so povezane s preteklostjo. Vpliv polne lune pa lahko povzroča nemir in razgrete strasti, zato se umirite in dobro premislite o vseh danih okoliščinah. Vplivi retrogradnih planetov vam na nek način onemogočajo napredovanje, zato počakajte na naslednje obdobje. škorpijon Izkoristite priložnosti in napredujte na finančnem in poslovnem področju, čas je idealen za spremembe. Vpliv polne lune bo stresno deloval na vsa področja življenja, zato velja v delovanje vnašati nekoliko več previdnosti kot sicer. Vaša vladarica no še nekaj dni bivala v zračnem dvojčku, izkoristite to energijo za komunikacijo in odpiranje novih poti. Vse strahove, ki se pojavljajo v vaši podzavesti, analizirajte in osvobodili se boste nečesa, kar vas že dolgo obremenjuje. Vaša prilagodljivost bo večja kot sicer. To vam bo v danih okoliščinah v izredno pomoč. Vaš vladar je še vedno v retrogradnem gibanju in od vas zahteva bolj podrobno analizo o tem, kaj želite in proti čemu drvite. Prav bi bilo, da se ustavite in poslušate glas srca. Dvojčka Ugotovili boste, da vam ob misli na nekoga hitreje utripa srce, kar vam lahko povzroči nekoliko več preglavic na drugih področjih življenja. Ne odločajte se za hitre korake, saj čas zanje še ni ugoden. Utrditi morate svoj položaj na vseh področjih in več energije in moči vlagati v načrte, ki ste si jih zastavili. Vaš vladar biva v znamenju raka, spretni in iznajdljivi boste. Rak Strelec Vaša prilagodljivost bo večja kot sicer, zato se boste odlično znašli v neki nenavadni okoliščini. Povsem samostojno boste sprejemali določene odločitve, kar vam bo dalo veliko samozavesti. Vaš vladar je še vedno v retrogradnem gibanju in vam omogoča, da popravljate zadeve, vezane na preteklost. Uspešno boste usklajevali nasprotja in iskali rešitve, ki bi bile sprejemljive za vas. V sebi nosite veliko potrebo, da razrešite vsa nasprotja, ki so se pojavila v vaši preteklosti. Vpliv planetov vam omogoča, da boste na svoji poti napredovali hitreje kot navadno. Polna luna v vodnarju bo povzročala pretirano občutljivost, zato pazite na svoje korake in besede. Na poslovnem področju bo vladalo zatišje, zato ohranjajte svoje moči za obdobje, ki prihaja. Kozorog Včasih ostali težko sledijo vašemu tempu, saj vam energije in novih idej nikoli ne zmanjka. Tokrat boste morali biti potrpežljivi in ne kar brezglavo hiteti naokoli. Upočasniti morate svoj korak in se bolj sistematično lotevati zadev, ki se morajo spremeniti, če želite napredovati v naslednjem obdobju. Ozirali se boste v preteklost in iskali rešitve, ki jih več ni. Vodnar Na zasebnem področju se ne odločajte za večje spremembe, saj se bo kasneje pokazalo, da ni vse tako, kot se vidi na prvi pogled. Vaš vladar biva v vašem znamenju, zato vam bo sreča mila, energije pa boste imeli več kot dovolj za vse akcije, ki se bodo odvijale v teh dneh. Čaka vas odločitev glede poti, ki je pred vami. Sprejeti bo treba kakšen kompromis. Potrudite se in na vse glejte s pozitivne strani. V svoje misli vklopite dobre vibracije, saj se vam v nasprotnem primeru obeta nekoliko zmede. Vpliv polne lune bo močneje deloval na vaše znamenje, zato vnesite nekoliko več previdnosti v vse, kar počnete. Možne so večje spremembe razpoloženja, niha vam lahko samozavest, pojavi se lahko slabše počutje. Devica Malce boste živčno obremenjeni, zato delujte v skladu s svojim počutjem. Prepustite se toku življenja in usklajujte nasprotja, ki jih je kar nekaj. Tudi na vas bo vpliv polne lune močenje deloval, pojavljajo se lahko večje spremembe razpoloženja in nihanja počutja. Poskrbite za zdravo prehrano in dovolj gibanja, le tako se boste lahko izognili nepotrebnim težavam. Ribi Vaša pridnost in vestnost se bo obrestovala, saj boste dobili pohvalo. Vpliv polne lune bo stresen na vseh življenjskih področjih, zato hitite počasi. Občutljivost bo nekoliko bolj povečana, enako tudi vaša intuicija, zato ji prisluhnite. Pred vami so večje odločitve glede poslovnega dela vašega življenja. Naredili boste strategijo, kaj in kako delovati, da boste končno dosegli svoj cilj. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. E RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka KrižamKe & ugamKe IMETI SKRBI ROBERT REDFORD PREBIVALKA GOLCA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI MAJHEN GLODAVEC POKRAJINA V VIETNAMU PRIPRAVA ZA GORIVO ZA STRGANJE LETALA 13 RICHARD DREYFUSS STRIPOVSKI JUNAK KIRBY NIKOLAJ ČER-NISEVSKI POLNA, MLADA JANEZ BONČINA ... SLOVENSKI BIOKEMIK (VITO) mESarič 19 ANGLEŠKA IGRALKA THOMPSON FRANCOSKI PISATELJ (MARKIZ DE) NIČLE (POG.) 16 GOSTILNIČAR (POG.) . IN LOPATA VIŠINA POVRŠINE ČESA GOROVJE NA ARABSKEM POLOTOKU KAR JE SKAŽENO (EKSPR.) PRIPADNIK TATAROV IVA (LJUBK.) ŽIVAL S KLEŠČAMI SPODNJI DEL TRUPA ŠPORTNICA, KI TEČE ANTIČNO RAČUNALO MESTO V TUNIZIJI RABINOV URAD NAREJEN IZ ZRNJA ITALIJANSKI PREDLOG ... IN KLADIVO KOMARČEK (PRIMOR.) ZNANSTVENO DELO POVRŠINSKA MERA, 100 m2 OTOČJE V TIRENSKEM MORJU KRAJ NA GORENJSKEM ŠPORTNO PRIZNANJE 12 KRAJ V POSOČJU KRIPTON SKUPINA LJUDI (EKSPR.) RADIOAKTIVNA KOVINA ... DELA, ZNANJA TAVČARJEVA JUNAKINJA IZPOVEDNI PESNIK Povsod z vami IZRAELSKI OČAK KUPIMO GA V SEMENARNI SLOVENSKI PESNIK MINATTI ZA ALI .. 17 OBDAN, OMOTAN S. GRUM: DOGODEK V MESTU ... ZNAM. MOTOR. OLJ 23 IVANA TRUMP SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE NEKDANJA ENOTAZA TLAK .. SE DALEČ PRIDE 10 ZDRAVNIK ZA UŠESA PREBIVALEC GRČIJE MEDNARODNA OZNAKA LATVIJE GUSTAV IPAVEC OBKOLITEV ČESA 22 SARAJEVO SLOVENSKA SKLADATELJICA ANGORSKI KUNEC (POG.) 14 ETNIČNA SKUPINA V VZHODNI AFRIKI 15 NASTOPATI V GLEDALIŠČU MUHAST, NENADEN DOMISLEK 20 ZNAKZA ENAKOST 18 URIN GLAS 24 SUDOKU 424 2 6 8 7 9 3 5 4 2 6 8 1 5 1 2 5 1 4 7 2 4 9 9 2 3 7 SUDOKU 115 2 3 9 9 6 1 7 1 4 5 7 3 2 6 1 5 8 9 4 8 3 5 9 4 1 2 5 REŠITEV SUDOKU 423 REŠITEV SUDOKU 114 9 3 1 4 5 2 8 7 6 8 4 5 7 6 3 2 1 9 2 7 6 9 8 1 4 3 5 6 8 2 1 4 9 7 5 3 4 1 7 5 3 6 9 2 8 3 5 9 8 2 7 6 4 1 7 9 4 6 1 5 3 8 2 5 6 3 2 7 8 1 9 4 1 2 8 3 9 4 5 6 7 6 5 1 2 3 8 7 9 4 9 3 4 7 1 5 2 8 6 2 7 8 9 6 4 1 5 3 1 6 7 4 9 3 8 2 5 5 8 9 6 2 1 3 4 7 3 4 2 8 5 7 6 1 9 8 9 6 3 4 2 5 7 1 4 2 5 1 7 6 9 3 8 7 1 3 5 8 9 4 6 2 TIPKANJE 6 21 3 7 5 7 DNI 4 KRAMA 2 11 8 9 novi tednik Vedno? г Илтстј/ Ime in priimek: Naslov: Obkrožite: a) sem naročnik Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Telefon: b) občasni bralec Novega tednika S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. 90,6 95,1 95,9 100,3 io cel Vedno? % штј! Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 4. avgusta. Geslo iz številke 30: Novi tednik krajša dneve. Izid žrebanja 1. do 3. nagrado, knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in majico NT&rC, prejmejo: Jožica Čoklc iz Laškega, Milan Vajdl iz Mozirja in Jože Anderluh z Grobelnega. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Za vse ljubitelje italijanskih križank 1. številka že v prodaji www.trik.si 3K italijanske a n k e 48 INFORMACIJE