NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. _ N0. 122. CLEVELAND, OHIO. FRIDAY, OCTOBER, 18th 1918. LETO XI. - VOL. XL .... ...... ■ ■ 111 ............ ....... 1 »' • - ■■■■"■■■ ... - ■■■■■■ - .......................... .1— Čehi so proglasili republiko in svobodo. - Kodanj, Danska, 17. oktob. Čehi in Slovaki na češkem, Moravskem, v šleziji in na Slovaškem so proglasili neodvisnost od Avstrije in razglasili samostojno republiko v Pragi, se porofča iz Beroli-! tia uredništvom tukajšnih li-j stov. | Hrvatska je proglasila is-i tocasno svojo neodvisnost in* se izjavila, da je neovisna od Ogrske, pravi brzojavka iz Budimpešte. V pondeljek je bila . proglašena v Varšavi neodvisnost Poljske. Poljski voditelji so izjavili, da morajo vsi Poljaki, ki spadajo pod nekdanjo Rusijo, ati Avstrijo ali Nemčijo tvoriti eno samo neodvisno poljsko državo.« Washington, 17. okt. Avstrije kmalu nebo več. Narodi ki prebivajo v Avstriji io planili skoro vsi objednem nad avstrijsko vlado. Cesar Karol kmalu ne bo več imel mesta, kjer bi mogel mirno živeti. Splošna revolucija se je pojavila na Češkem, Moravskem, v Šleziji, v Slovakiji in po Hrvaškem in Slovenskem. Ti narodi so čakali pravega trenutka, da se upro svojim tla^iteljem, in mirovna ponudba Nemčije jei dala vsem zatiranim narodom Avstrije -priliko, da nemudoma dejansko izvršijo mirovne pogoje predsednika Wilsona ter proglasijo svojo *eodvismwt~od avstrijske krone. Javni punti so zbruhnili v Pragi, glavnem iqestu Češke. Revolucija na Češkem se Je pričela, ko je vlada hotela zapleniti češkemu prebjvalstvu ves živež in ga eksportirati v Nemško. Revolucija se je kot hudournik razširila po celi deželi. Češki kmetje in mehčani imajo dovolj orožja, katerega so skrivej pobrali avstrijskim vojaškim oblastem. Revolucija se širi po vseh čeških mestih. Policija in žan-darmerija, ki je bila poklicana za prvo silo, je brez moči. Nemško in mažarsko vojaštvo je dospelo na lice mesta, da pobija upornike za pravico. Vsi Čehi in Slovaki v Av-. stri ji so dobili obvestilo, da so lih zavezniki priznali za svoboden narod, za zaveznike zaveznikov. In pred nekaj unevl je bila razglašena po vsej Češki proklaitiacija predsednika Wilsona, da priznava Čehom in Slovakom svobodno državo. Avstriji preti sedaj silovita nevarnost. Kot se sklepa iz poročil, ki prihajajo v Amsterdam, se Cehi in Slovaki i aborožujejo z vso naglico, da , korakajo proti Dunaju. I v [trenutku ko bežijo avstrijs-j ke čete iz Srbije, in v trenutku, ko se umikajo nemške divizije iz Belgije, ne more Nemčija pomagati svoji zaveznici Avstriji. Narodna revolucija bo kot ogromna nevihta pogazila Avstrijo pod seboj. Nova poljska armada se snuje v Galiciji, v nemški Poljski in nekdanji rusko-poljskih provincah. Avstriji je napovedana nova vojna, ne od županjih sovražnikov, 1 ampak od njenih lastnih državljanov, katre je toliko stoletij z živinsko krutostjo zatirala; v Washington, ,17, okt. Ma-! barske in nemške čete so dospele v Prago, Pilzenj, Pisek In drugJt večja Češka mesta. Vse važne postojanke so zasedene od Nemcev in Maža-rov s strojnimi puškami. Toda Čehi so bili pripravljeni tia to. Vsako uro se vršijo spopadi na ulicah, in stotine mažarskih vojakov je ubitih in ranjenih. Narod je zjedin-jen v tej uri največje svoje potrebe. Vse-prebivalstvo tc fe kot en mož uprlo tiranom na Dunaju. Washington, 17. okt. Hrvatska vsa odmeva narodne nevolje in usta je. Po vseh važnih točkah Hrvatske, pa tudi v Bosni in Hercegovini je narod pripravljen na splošno revolucijo proti Avstrijcem in Mažarom. Revolucija še širi v slovenske dežele, Prebivalstvo povsod je dobre založeno z orožjem. Tisoče ustašev, ki so pobegnili iz avstrijske armade in so se dolgo časa skrivali v gorah, se Je pridružilo sedaj ljudstvu katerega organizirajo. Avstrijske oblasti se nikjer veC ne drznejo na dan. Iz Ko-danja prihaja brzojavka, da se je avstrijski cesar skril Skoro ni osebe v Avstriji, ki bi sprejela odgovorna mests ministrov. Vsi slovanski na rodi so v splošni ustaji prot svojim tlačiteljem. Revolucija boljsevikov v Nemčiji London, 17. oktobra. Glasom brzojavk ki so dospele sem iz jako zanesljivih krofov, se pojavi v Nemčiji revolucija boljše vi kov, če se nemška vlada popolnoma ne uklone zahtevam zaveznikov glede miru. Iz Danske, Šved-ike in Nizozemske se poroča, da vlada skrajno nezadovoljstvo v Nemčiji, ki se posebno širi med delavskimi razredi. Socijalisti so prestrašeni in skušajo dobiti vlado v roke, v slučaju, da bi se kaj-zer odpovedal, ker tudi socijalisti se bojijo vlade boljše-vikov. Socijalisti bodejo prisilili kajzerja k miru, nakar bodejo sklenili mir z zavezniki in zadušili ustajo boljše-vikov. Socijalisti v Nemčiji so bili dosedaj najboljša podpora kajzerja. Mi v puatu proti gennaask! vladi. Geneva, Svivca, 17. oktob. Revolucija, je zbruhnila v Carigradu proti Mlado-tur-kom, ki se nahajajo na kr-milu vlade. Sporoča se, da so Nemci poslali dvajset bojnih l* |iravi, da Nemčija ne more irenehati prej s submarins-dm bojem, dokler ni Nemčiji dovoljeno premirje, vforth German Gazette piše: Nemška vlada mora ponov-io odgovoriti ameriški vladi »lede miru. Predsednik Wil-;qn je spravil na dan mnogo lovih vprašanj, o katerih prej lismo računali." Bolj ostra je 'Vossische Zeitung" ki pra-ri: "Kakšne garancije nam ludi predsednik Wilson, da zavezniki ne butate zlorabili. svoje sile, potem ko Nemčija bo razorožena? Zdi se nam, da je treba posvariti sovražnika, da se je že mnogokrat pripetilo v zgodoivni narodov, da ko je bil en narod poražen v vojni, da je radi izzivanja sovražnika posegel po svojih skrajnih silah in kOnečno zmagal. Tako znajo tmagati tudi Nemci. V splošnem se pa pojavlja po celi Nemčiji želja ljudstva, Ja se nemška vlada poda zaveznikom in se sklene mir, Četudi tak mir škoduje Nemcem. -O- , —500 ognjegascev pusti danes svoje delo, ker mesto ni ugodilo njih zahtevam. 400 prostovoljcev se je pri-iavilo, da zavzemajo njih mfe-sta. —Šole bodejo odprte najbrž že drugi teden, ker se jfc skazalo, da ni mnogo otrok bolnih. Mnogo otrok je nalašč izostalo iz šole pod pretvezo, da imajo influenco, toda ko so šolske oblasti poslale zastopnike v njih stanovanja, se ie skazalo, da otroci niso bolni- Otroci so hoteli le imeti počitnice. Zato pa, drugi teden zopet v šolo. —Liberty bonda ni hotel podpisati S. W. Harrison, ko mu je ponudil neki vojak na Square podpisovalno listino. Izjavil se je celo jako sramotno proti Liberty bondom. Ena, dve tri, Harrison je bil na tleh, in ko se je pobral, je podpisal Liberty bond. Harrison pravi sedaj, da če zna-io vsi ameriški vojaki tako boriti se z Nemcem, kot se znajo vojaki tukaj »boriti za Liberty bonde, tedaj — good bye Germany!. ' -o—— 103-letni starec obsojen na smrt — V šibenski blaznici je umrl neki Bokelj v starosti 105 let. V začetku vojne so mu obesili sina, in to je starca tako razburilo dar je nekaj izustil, vsle dčesar so ga obsodili na smrt. Pozneje Je bil pomiloSčen v Sibenik, kjer j< J i ni _ _ 1 _ _ __ * ju. '* Cleveland je na poti proti k zmagi. Podpisovanje za Li- [ berty posojilo se množi od u- v ie do ure. Dosedaj je podpisa- s nega skoro $92.000.000 in samo $21.000.000 je sedaj p .treba še, da dobi Cleveland c častno zastavo. Bogati kot i navadni krogi kar tekmujejo s med seboj, kdo bo več podpi- r sal. V sredo in četrtek je bilo j podpisanega skoro $20.000,- Č 000. Vse korporacije so po- t dvojile originalne svote, in [ mnogo tisoč delavcev se je o- t glasilo, da bodejo podpisali z nadaljnih $50 ali $100. Priča- v kuje se, da bo svota $113.-000.000 v soboto zvečer po- ! polnoma podpisana, in da bo s Cleveland zaslužil častni pri- \ imek kot "najbolj patrijotič- ' no mesto" v Ameriki. 23. var- ( da je prekoračila svoto $400.- 1 000, in manjka le okoli $90:- i 000 še, da zadosti svoji na- i logi. Slovenci v splošnem so ; se pokazali kot pravi patri- I jotje. Kupili so vsi, z malimi ; izjemami, do skrajnosti svoje i sile. Zadnji čas, da podpišete i Liberty bond je do sobote, do i ^. ure zvečer. Dotedaj so vse i hanke odprte, ali podpišete lahko pri slovenskih zastopnikih. V —Nobena društvena seja se ne sme vršiti, dokler zdravstvene oblasti mesta drugače ne odločijo. Dvorane, so lahko odprte za pobiranje a-sesmenta, toda kakor hitro je član plačal asesment, naj se Tr^c^gb yV?stwn protora je zabranjeno in prvi vzrok za špansko influenco. -Od te nedelje naprej, 20. oktobra je zopet dovoljeno rabiti avtomobile v nedeljah. Oblasti iz Washingtona naznanjajo, da je do preklica zopet dovoljena raba avtomo-, bilov in gasolina ob nedeljah. —Vlada je odločila, kdo bo to zimo dobival plin za kurjavo in kdo ne. Uporaba pli-! na ne bo več splošna, kot je bila dosedaj. Uporaba plina ! raznim odjemalcem se razdeli na pet razredov. V prvi vrsti pridejo v poštev privatna ; stanovanja, ki rabijo plin za , gretje in kuhanje, potem bolnišnice, restavranti, hoteli, ] pekarije. V drugi vrsti pride-. jo v poštev cestne železnice, ki rabijo plin za produciranje . elektrike in tovarne, ki ne ; morejo dobiti druge operacij-; ske sile. V tretji vrsti bodejo i dobivali plin lastniki javnih . poslopij, (pisarne) in tovar-. ne, kjer se izdeluje za vajno . potrebne stvari. V četrti vr-. sti tovarne kjer se pripravlja I živež, in v peti vrsti vsa drti-; ga podjetja. To povelje je ra-! zumeti tako, da če zmanjka plina za vso uporabo v vseh j petih razredih, da ga bodejo , dobili najprvo oni, ki so ome-{ njeni v prvem razredu, potem v drugem, v tretjem, itd. 1 —Na francoskem bojišču je bil ubit Slovenec, dobro j poznani Clevelandčan Louis » DrenŠček, ki je sjanoval na I 1123 Addison Rd. katrega . družina je naročena na naš } list odkar je pričel shajati. ; Ubit je bil dne 12. sept. v ju-\ naSkem boju. Drenšček je bil j splošno znan v Clevelandu kot vzorni fant, ponosen Slovenec in zaveden Amerika-nec. Nikdar ni postopal, ne-i prestano je delal, in je bil i največje veselje svojim sta-- »išem. Uredništvo izreka d družini iskrenov sožrije. Ra-w njkl Drenšček je nova žrtev j v borbi svobodnih narodov >. /a svobodo našega naroda. In 1 družina je lahko ponosna na t svojega junaškega sina. —Dr. Srca Jezusovega je J"" >> ' ' Vf" ' :upilo za $500 Liberty bond. >r. Dosluženci za $100, Slo- ' •ensko posojilno in Stavbin-iko društvo za $500. —Iz Camp Sherman nam )ošiljajo slovenski vojaki sle-ieče sporočilo: Cenj. ured-lištvo našega ameriškega li->ta "Q. Amerika"! "Vojaki, j nladi korenjaki, se vojskujejo za sebe in za vas. Tu so irni dimi, da se nič ne vidi, oda ameriška armada gre naprej za vas. Kupujte Liber-:y bonde!" Pozdravljamo vti zavedne ameriške Slovence * Clevelandu. —John Jadrich, bivši uslužbenec naše tiskarne, nam >poroča iz Francije, da se na- \ haja v bolnišnici. Dobil je prasko" na bojišču v Franciji, ko je podil Nemce iz Francije. Toda rana je majh- , na, in John komaj pričakuje, y. da se reši bolnišnice in pride <, zopet v akcijo. Pravi, da so Nemci zadnje čase kakor^ zajci. Prikazen ameriškega ameriškega vojaka na bojišču je kakor pošast za Nem- i ce. Amerikanci ne dajo nikjer ' miru Nemcem, ki se bolj bof ji jo ameriških vojakov kot1 vsakih drugih. •—J os. Klauscr je prevzel mlekarijo, katero je dosedajf vodil J. Košak na 1172 Norwood Rd. —Vlada naznanja vsem de- • iavcem v tovarnah sledeče: I Bodite oprezhi in varujte 10 onih,, ki ^govorijo o mifUj| ti. Ne čakajte, da dobite «S-" veka, ki prinese bombo v to* 1 varno, ampak naznanite takoj vsakogar, ki nelojalno govori ali pridiga mir v prilog Nemčije, ki vas hoče vprala? j vati o raznih strojih v tovarni. Imejte oči in ušesa odprta vselej in povsod, in če zapazite kaj sumljivega, naznanite nemudoma American < Protective League 309 Post Office Building. \—Registrirajte se v petek ;n soboto, 18. in 19. oktobra. To sta zadnja dva dneva., Kdor se sedaj ne registrira, j ne bo mogel voliti 5. novebra. Pri volitvah 5. novembra bo * treba državljanom odločiti vprašanje: Ali bo Ohio "suha" ali "mokra". Če slučajno zmagajo temperenčni fanatiki, tedaj pomnite, da od t. januarija ne bodete smeli jmeti v vaši hiši, da niti v vašem žepu, niti ene kaplje vina, pive ali žganja. Pri komur se dobi le ena kaplja pijače, ta bo zaprt za 6 mesecev •n plačal $1000 kazni. &dor sedaj polni svoje kleti s pijačo, in misli, da bo pil, kadar bo suho, se jako moti. Vlada mu bo zaplenila vse, in poleg tega bo kaznovan. Edina pomoč proti temu je, da se registrirate sedaj in volite 5. novembra proti fanatizmu. Vam je dano na razpolago, da odločite. Bolje sedaj, da ste previdni, kot da se poz^ ne je kesate. —Opozarjamo čitatelje na senzacijonclno razkritje Ma-žarov, kako nameravajo pod krinko demokracije oslepariti Avstrijske Slovane za njih svobodo in neodvisnost. Cla-: nek je iz peresa enega najboljših ameriških pisateljev in bo priobčen v prihod^M številki našega lista. CLEVELANDSRA AMERIKA BIAJi V PONDEUKK, SREDO IN PETEK. Xfl AmeriKo - J5.001 Zo Ctnfd. po poitif4.00 Jba ExJropo - JM-.OO I fkkram#sna JH+OttKa - Jff r»h ' " v...1 .. ■ . i 'i? lead ky 25.000 Slsvenus in the City of Cleveland and ekedlere. Advertising rates 01 reqnest. American in spirit Foreign in langnage*only *> EnUrtd as mxmd8a 122. Frid. Oct. 18. 1918. ______... .......■..■——-1- Avstrijska avtonomija in Jugoslovani. Kakor se bere v berolinskem časopisju je bil nedavno tega Mažar grof Tisza navzoč na kongresu za reforme v Budimpešti, in se je ob tej priliki ostalim izrazil sledeče: "Mi bodemo SKUŠALI, KOLIKOR JE TO MOGOČE, da zajamčimo avtonomijo raznim narodnostim, ki živijo v ogrski polovici monarhije. Tozadevno smo poslali obvestilo tudi predsedniku Wilsonu in smo se izjavili, da smo voljni sprejeti njegovih štirinajst točk glede miru. Nekoliko dni pred tem kongresom je baron Husarek avstrijski ministerski predsednik, ki je pa medtem že zgu-\ bil svojo službo, pozval na Dunaj voditelje raznih strank in narodnosti k zborovanju, dozdevno z namenom, da se razpravlja o reformah, ki morajo priti v Avstriji, in da se | reši vprašanje avtonomije poedinin narodnosti v Avstriji. In tozadevno je jako zanimiva novica, katero je dobil berolinski "Tageblatt" od svojega dunajskega dopisnika, in kjer se pravi, da so se odzvali pozivu avstrijskega mini-srerskega predsednika vsi — razven voditeljev čeho-Slo-vukov ui Jugoslovanov. | S tem svojim nastopom so čeSki in jugoslpvanski vo-ptfflji pokazali, da ne verujejo v nobeno avstrijsko oblju-K bo več, in da je avstrijska vlada prepozno prišla s predlogom glede avtonomije, i", Naši bratje in Čehi v stari domovini danes dobro ve-priti, da je predsednik Wilson poleg svojih štirinajst točk, katere je izjavil 8. januarija letos, podal še drugo, mnogo ; bolj važno izjavo. To je izjava, katero je dal predsednik fi|P$pn v kongresu dne 11. marca, letos* kjer so jako do- , bro povdarjane štiri točke za Berolin in Dunaj, kako naj se naredi v Evropi mir. Tte štiri točke so: 1. Vsak del konečne rešitve mora biti osnovan na podlagi popolne pravice za dotični del; rešitev mora biti raka, ki popolnoma garantira trajni mir. . 2. Narodi in pokrajine se ne smejo metati od vlade do vlade kakor navadno blago, kakor da bi bili narodi predmet igrače močnejišm, ampak " 3. Vsako zemljiško vprašanje, v tej vojni mora biti rešeno v interesu in v korist ljudstva, katerega se tič^, ne po V korist izravnjanja ali kompromisa med dvema bore-čima se silatha, in 4. Vse jasno izražene narodne aspiraclje se morajo upoštevati do oopolnega zadovoljstva, ne da bi se pri tem |f ustvarjala nof$ ali podaljšala stara sovraštva, ki bi tekom časa ponovno povzročila, da se zruši- mir Evrope, da celega sveta. Jugoslovani in Čehi tako v monarhiji kakor tudi iz-; ven nje, so opetovano in ob vsaki priliki pokazali svojt neomejeno zaupanje v predsednika Wilsona, in dočim so izjavo predsednika Wilsona z dne 8. januarija glede njegovih Štirinajst mirovnih'točk, katerih deseta točka jasno izraža, da se mora narodnostim Avstrije dati najširša avtonomija, pozdravili z največjim veseljem, pa so dobili v izjavi z dne 11. marca popoldne garancije, da se bodejo uresničile vse narodne aspiracije zatiranih narodov Srbov Hrvatov in Slovencev na jugu ter Čeho-Slovakov na severu. Napram tej izjavi so Čehi in Jugoslovani priredili svojo borbo za osvobojenje. Danes ob Času, ko Berolin in Dunaj izjavljata, da sprejmeta vseh Štirinajst mirovnih točk predsednika Wilson«, jn celo nudijo zaiirrrim rarodom avtonomijo "v kolikor je to mogoče", danes se ozirajo vsi Jugoslovani in Čehi z največjim zaupanjem v predsednika Wilsona, zaupajoč v njega, da bo on sporočij Dunaju in Berolinu kaj pomeni prava avtonomija in kaj pomeni avtonomija, katero ponujajo Berolin, Dunaj in Pešta. Avtonomija naroda ne sme biti "samo po mogočnosti", ampak mora biti na podlagi popolne pravice in garancije, ali kakor pravi predsednik Wilson, da se mora zatiranim narodom Av-■ stro-Ogrske dati popolna prilika, da se popolnoma osvobodijo in da se uresničijo vse njih narodne aspiracije Avtonomija, katero ponuja danes Avstrija narodom v monarhiji, je dobro poznan trick Slova-nom. Ta avtonomija je bila že tolikokrat na avstrijskem papirju in na jezikih ministrov, da avstrijski narodi poznajo pod imenom "avstrijska avtonomija" nova preganjanja za dotične narode. In v tem slučaju se bo zopet krasno dokazala resnica Lincolnove izjave, da se ne more blufati vseh - ljudi vse čase. Avstrijski Slovani so se dali blufati, vsi brez izjeme, doJgo časa, toda sedaj ie prišel čas, ko je blufanja Razrušitev Avstrije, uničenje avstrijske cesarske rod-Jfene, popolnoma svoboda vseh avstrijskih zatiranih na-fsdnostl, to je najmanjša zahteva vseh Slovanov, med njimi tudi nas Jugoslovanov. Danes so minuli časi, ko je Hio mogoče narod z .obljubami pomiriti. Vojska je od-prlJfcči vsem, a veliki boritelj za človeške pravice, predsednik Wilson, garantira da se bo zgodila vsakemu na-_ro u po p.« I!^T ■ v.- ,|rT; j-t Delovanje za osvobojevanje velikega Narodnega Sveta ' v domovini.' Hrvatska država od 18. julija piše: Zagrebški sestanek dne 2. in 3. marca, 1.1. je prinesel vidne sadove. Prvi rezultat je bil še močnejša zveza opozicijonalnih strank in skupin na Hrvatskem in njih notranja organizacija. Star-čevičeva stranka prava, skupina disidentov hrvatsko-srb-srbske koalicije okoli "Glasa Slovencev, Hrvatov in Srbov" in skupina katoliških nacijonalistov okoli "Novin" so bile jedro prve formacije v Banovini. Z njimi v stisku je bila tudi socijaldemokra-tična stranka v domovini; pri tej stranki ste sedžij dve stru-ji, vsled česar ne razpravljamo za enkrat o njej. S pristopom "Hrvatske kmetske stranke", disidentov "Hrvatske samostojne strane" okoli "Malih Novin" na jedni strani in z Izjavo predsednika "Srbske narodno radikalne stranke" na drugi strani se je situacija še bolj izbistrila, tako da je formiranje narodno radikalnega bloka v domovini* samo stvar formulor-nosji. Hrvatsko srbska koalicija kot stranka ostane seveda na strani. Na Slovenskem se je formiral Narodni Svet za Slovenijo. Pristoilf ste Vseslovenska Ljudska Stranka in Jugoslovanska Demokratska Stranka ter organizacija-Slovencev v Trstu "Edinost". Slovenska socialdemokratska stranka je v stalnem stiku z Narodnim Svetom v Ljubljani. V Dalmaciji se je izvedla narodna organizacija neodvisno od obstoječih strank. V Istri je vrhovno narod- < no predstavništvo v hrvatsko i slovenskem političnem društvu. ! V Bosni je stvar v toku. Kakor nam je bilo poro- i čano, je Narodni Svet v Lju- i bljani fn politično društvo i v Istri pooblaščeno za volitev delegatov v splošni Na- i rodni Svet. i Na Hrvatskem bodo vse -stranke in skupine poobla-v ščenq za sodelovanje v Na- < rodnem Svetu, svet Starče- : vičeve stranke prava pa je Že ■ pooblastil svoj osrednji od- j bor, da izvoli svoje delegate. Da bi bilo predstavništvo ^ Banovine v Narodnem Svetu edinstveno, bi morala j prej pristopiti h kaki edin- ! stveni medstrankarski orga-ji nizaciji in reprezentacijili vseh strankin skupin v Ba-j novini, h kaki narodni or-j, ganicaciji za Banovino, daj bi mogla biti na ta način kot < taka zastopana v Narodnem Svetu. Stvar se toraj razvija zelo dobro. Napreduje se sicer, polagoma — ali upamo, da bomo hitro dospeli k cilju... j Hrvatsko Primorje in Istra za splošno narodno organizacijo. Hrvatska Obrana od 18. julija poroča: V nedeljo 14. julija 1918. se je vršil na Sušaku ob mnogoštevilni udeležbi sestanek Hrvatov, Slovencev in Srbov, pristašev narodnega edinstva iz Hrvatskega Pri-morja in Istre. Med drugimi so bili navzoči: dr. Andre Ba-karčič iz Reke, dr. Milo Kosi« iz Kraljevca, Krešimir Smokvina iz Drage, Ivan Do-brila iz Drage, profesor Ivan Sirola iz Voloskega, Božo • Bahorič iz Drage, dr Rihard Lenac iz Reke, Vinko Tomac iz Reke, Andre Bahorič iz Sušaka, Ivan Kiselic iz Su-šakr*. Ivan ladrasiz Pehlina,' dr. G. Juretiv iz Reke, dr. V.t Kriškovič iz Reke, los. Gru-, bič iz Sušaka, dr. Nikola Fa-1 blanic iz Voloskeca, Marijan j Banič iz Sušaka, Filip Crva-rič iz Opatiie, Milivoj Maz-| zorana iz Sušaka, dr. Ivan, Poščič iz Opatije, dr. Matko, Trinajstič iz Voloskega, Tomo Mikulič iz Sušaka. dr. J. Matkovič iz Bakra, Sinko Vitezič iz Sušaka, dr. Julij Pečarevič iz Opatije, Viktor RusiS iz Sušaka, Peroslav Ljubič iz Sušaka. Iz Dalmacije so bili prisotni dr. Ivo Krstelj in Ivo de Grisogno, člana narodne organizacije, dalje dr. Srgjan Budisavljer vič, tajnik odbora za splošno narodno organizacijo, in dr. Božo Vukotič,. član parlamenta. Po dolgi debati o splo šnem narodnem položaju je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija: Veliki narodni cilj: osnovanje edinstvene neodvisne, na demokratskih temeljih urejene socijalno pravične države Srbov, Hrvatov in Slovencev zahteva edinstveno politično delovanje <$li-kupnega .naroda in njegovo zbiranje v splošno narodno organizacijo. S tem namenom se osnavlja narodna organizacija za Hrvatskd Primorje in Istro ter se izvoli narodna uprava, sestoječ iz 12 oseb s pravico razširjene uprave. . 2. Sestanek radostno pozdravlja osnovanje narodne organizacije Srbov, Hrvatov in Slovencev za Dalmacijo ter izraža svpje prepričanje, da bodo sledili zgledu Dalmacije, Hrvatskega Primor-ja in Istre tudi ostali kraji našega naroda. 3. Sestanek izrecno pov-darja, da zahteva dosega velikega cilja narodnega zje-dinjenja in osvobojenja, da prenehajo strankarski bojf med narodnimi strankami in da se napravi konec vsakemu strankarstvu, da se odstrani vsaka cepitev narodnih sil v^led vprašanj drugega reda. Deset zapovedi za pravega Slovenca, Hrvata in Srba. Tržaška Edinost je prob-čila v številki od 18 avgusta naslednjih 10 zapovedi: 1. Slovenci, Hrvati in Srbi so en narod s tremi imeni. 2. Ne podpiraj med njimi nesloge, kajti samo v slogi in edinstvu Slovencev, Hfva-tov in Srbov je naša rešitev. 3. Ne ponižuj se pred nikomur in ne zatajuj svojega imena, pa bilo slovensko, hrvatsko ali srbsko. 4. Spominjaj sewedno, da si kot Slovenec, Hrvat ali Srb objednem tudi Jugoslovan in kot tak veja velikega slovenskega debla ter da so ti Poljaki, Čehi in Rusi bratje. 5. Bodi ponosen na to, da imaš 14 milijonov slovenskih hrvatskih in srbskih bratov, in da si Slovan, katerih je nad 160 milijonov. 6. Spominjaj se, da je naša domovina lepa in velika, da pa je razdeljena. Spomin na slavno pretklost tvoje domovine te naj bodri v delovanju za njeno bodočnost. 7. Vedi, da si vezan z brati po krvi in jeziku, medtem ko je vera stv^ vesti. Zato so; Slovenci, Hrvati in Srbi en narod brez razlike vere. 8. V svojem srcu, v svoji družini in v svem svojem življenju skušaj izvesti naprej , ono, kar hočeš, da bode v tvo jem narodu. 9. Čuvaj se; praznega navdu-; šenja in velikih besed. Govo-j ri in zahtevaj samo ono, kar) je v splošno korišt in kar moreš postaviti in dati tudi samega sebe. 10. Ne dovoli, da bi oni,ki te izkoriščajo in ponižujejo! v vsakdanjem življenju, go-j vorili v tvojem imenu. Slovenska vzajemnost. —, Sloven. Narod je objavil za- i četkom avgust* članek pod naslovom: JugQslovansko-če-' ško-ooliska vzajemnost. V članku se med drugim glasi:; V nedeljo Črez dva tedna se oclo/il temelmi kamen tej vzajemnosti (glej poročilo o osnovanju Slov. Nar. Sveta). Zgodilo se bo to o priliki odkritja spominske plošče; pokojnemu dr. Kreku. Avst-j ro-Ogrska se pogaja z Nemčijo v SolnoRradu glede bo; dočih trgovskih zvez. Vsled tega je potrefcno, da počiva tudi jugoslovansko-češko-pol Solnogradu. Obseg in glavne poteze teh dogovorov sfc bodo ugotovile povodom ljubljanskega sestanka. Gladu j, dokler možeš. ...I — Primorske Novine poročajo začetkom avgusta: Poleg vseh muk, trpljenja, kar vse je moral naš narod prena šati tekom štirih let vojne, se dviguje sedaj še ena .nova in strašna krivica. Medtem ko odhaja naša siromašna deca iz Istre in kvarnerskih otokov, vsa izmučena, gladna in žejna z rodne grude, da jih mati Hrvatska prehrani in ohrani pri življenju, izdaja c. k. namestnik baron Fri-es-Skene v Trstu "ferman" za kvarnerske otoke in Istro, s čemur hoče s pomočjo glada decimirati fizično in ekonomsko Še ono malo našega naroda, kolikor ga je po vseh trpljenjih ostalo še pri življenju. Zdi se, da si je gospod namestnik dobro zapomnil recept poznanega slovanože-ra,* nemškega poslanca Wi-chtla. Naredba, datirana 10. julija, nalaga posameznim vladnim organom (orožnikom), da imajo na odlagi rekvizici-je odvzeti poljedelcem ves živež in jim pustiti samo za tri mesece, julij, avgust in september, potrebno količino. Za ostale mesece se bo pobrigala za prebivalstvp c. kr. vlada, kar zopet pomeni, biti prepuščen njej na milost Kaj pa se pravi, živeti od milosti avstrijske vlade, vemo prav dobro iz izkušenj tekom zadnjih štirih let. To pomeni pomagaj si sam, ker ti drug ne bo pomagal, ali: gladuj, dokler možeš, potem pa pogini. , Narod na kvarnerskih otokih, Čresu, Lošinju, a žlasti na Krku, zelo ogorčen vsled te najnovejše persekucije.Na eni strani pošiljajo svoje otroke, da ne umrejo doma od lakote, na drugi strani pa jim odvzima vlada še poslednje zrno.... Strašno. Vprašujemo se samo, kako dolgo bomo morali Še to trpeti ? Časa !olča in pelina je že prepolna... . . • Narod v Bosni izumira. —■ Hrvatski Dnevnik piše: Dunaj 2.035.000 prebivalcev, 3600 zdravnikov; en zdravnik na 555 oseb; Bosnia in Hercegovina 2.000.000 prebi valcev, pa samo 154 zdravnikov; en zdravnik torej na 12.800 oseb Nismo prijatelji bombastičnih naslovov. Ako smo dali toraj tej vesti tak naslov, nismo to storili radi bombasti-čnosti, te/nveč radi tega, ker to v resnici najbolj odgovarja položaju, kakoršen vlada v Bosni. Narod v Bosni v resnici izumira. Izumira, kot na rod, čeprav ne izumira kot masa, ki bo vedno ostala; i-zumira kot celota, sposobna za življenje, aktivna celota, ki naj bi delovala s svojim de lovanjem za napredek člove* štva, izgublja življenjsko silo naroda, ki je pozvan na delo. Draginja vlada. — Neka-daj gi&soviti vinogradi nadi Petrinjo so skoro popolnoma propadli, oni, ki so Še ostali, pa so veliko trpeli po raznih boleznih trte. Vsled tega je vino zelo drago in danes se .toči najslabše vino po 12 kron liter v Petrin ji. —j Norrmalna^cena vinu (nar-diko) 9 stopinj je 10-12 K. Nočejo" sprejeti nemških otrok. — V Sobotico je do-j spelo v200 otrok iz Avstrije,' toaa vsa prizadevanja madžarskih oblasti niso bila v stanu, prinraviti tamošnje Hrvate, takozvane Bunjev-ce, do tega, da bi sprejeli otroke. Hoteli niso tega storiti; radi tega, pa naj so še tako i človekoljubni, ker je ravno par dni prej madžarska ob-, last prepovedala, da bf odposlanec za nameščen je bosan-sko-hercegovinske in dalma-tinsko-istrske dece razvil svojo delavnost. Veseli nas, da ie narodna zavest tamoš- "T ** ^ jH*' Da seivarujete volite na volivni dan 5. nwembrl SSS | Tu je volivni listek za vzorec, ki ga dobite na volivni dan. --&&-)—----i- Jzrežlte te Metek, zaznamujte ga kot Je napleano spodaj in pošljite ga na 506 Cuyahoga Bldg. ntkar Tam po«J«mo čUuiako karto, j fVolite YES v prvem odstavku in NO pri drugem, .v^— Aro/ vam kažemo spodaj.g*" gfr-, 4; I Nameravani amendmenti | I k ustavi. 11 Naredita tu =| ARTICLE) II f^P g SECTION 1 krit ("X") Sj Y Referendum Provision, Rogerv B v Prv» 9 1 iqg to the People the Power toB I 3?v«».. ° fl Approve or Reject an AotknB ■ Yfc/J ■ of the General Assembly Rati g ■ a fytag any 'Proposed Amendment f= I * 9~--- to the CJonaUtutton of theB ■ United State«. S Odločba referenduma, ki daJeB / = No pravico ljudstvu, da odobri auB = zavrte korak driavne zbornic« E I glede vsakega prlatavka ik u«. i etavl Zjedlnjemlh drŽav. S ARTICLE XV Naredita tu 1 Ves SBCTION f 3 Prohibition of the Sale and I . rl# .JJTn 3__Manufacture for Sale trf Into«!. * ?Uni Wool ^ LlquorB " * I pred besedo rl ., "NO" i No Prepoved prodajati alt ladelova. ti opojne likerje kot pijačo. § Y— ARTIOLB XII B SBCTION tU 1--That the General Aeaembly shall ■ . - B M Ola«ally Property for Taxation U 1>0 Purpose«. Da lahko glasujete, morate registrirati. Oktober 18. ali 10. Ohio Home Rul« Association, Cosmopolitan Div. S. J. Beck, tal. Cleveland. Vojna in cene. t • •• ; , M v mmmmtttj < • SIS T IIIIIII1IIIUH1 Cene čevljev, obleki, in najemnine to se akrajno visoko dvignile, odkar se je pričela vojna. 1 Mnogo različnih vzrokov je za ta položaj - najbolj važni med njimi so pomanjkanje delavcev in pomanjkanje materijala. Delo se plačuje najmanj 40 procentov več kakor pred vojno. Mnogo materijala vejja od 300 do 400 procentov več kakor je vezalo 1914. Tu je vzrok: Voznina se je povišala na naših železnicah, kontroliranih od vlade. Cene so se dvignile telefonu, ki je kontroliran od vlade. Povišanje voznine na cestni 'železnici je bilo odobreno od mestne zbornice. Toda — H)i Je H)edno plačujete iste cene za plin&Oo službo. In to k|jub temu, da se je povišala cena vsem izdelkom, katere potrebt^emo v našem'poslu. Cleveland ima najcenejšo in najboljšo plinovo službo na svetu. THE EAST OHIO GAS COMPANY. Tri prijazne sobe se oddajo v najem za malo družino, brez otrok, 'ali pa za pečlarje. Takoj dobi delo dekle v ura- du zobozdravnika. PokliCttftj Central 6678 R. Dobra pla-j t. n ,£ _ p. jr p I rt- I^ci j i5 M1 «X>roro e^preb W^-ESiv povprečno 26jOOO na leto, umrlo pa je povprečno 14.-1)00 oseb, tako da je število Rjstev tako padlo, Število Hotnih slučejev pa tako po-^Hpilo, da se je celokupno Število prebivalstva že zmanjšalo, za približno 50.000 duš približno točnih podatkih, ne vštevŠi izgube na boj-> nem polju. Dalmacija je to-Ijaj v celoti strašno decimi-frana, in o tej strašni sliki je KioroČal v avstrijskem parlamentu poslanec Prodan. Av-l-strijska vlada pa nima sedaj I večje skrbi, da uvaža v Dalji macijo vojaško policijo — v Politično društvo Edinost |f Trstu je izreklo iskreno zalivalo deželnemu odboru dal-p matinskemu za sklep, s ka-1'terim je nastopil za narodno Izjedinjenje vseh Jugoslovanov, odklanjajoč vsako feši-tev jugoslovanskega vpraša-pija, s katero bi se nameravajo osamiti Slovence. Cena moke v Zagrebu. — | Po od vlade določeni maksi-v main i ceni bi moral veljati | kilogrom moke v Zagrebu 3.36 krone; da se dobi denar-: ja v fond za nepremožne, se bo prodajala moka po 4 K, moka druge vrste po lCl.40, a krušna moka po 80 vinarjev. Po teh cenah se bo po-| dražil tudi kruh, in sicer: iz moke štev. 0 bo stal obrok 31 dkg. kruha K 1.40, iz moke štev. 2, 31 dkg. 60 vin., iz mo-ke štev. 6 po 31 dkg. 40 vin.: ržen kruh bo veljal 56 vin. za 31 dkg. ' Iščem ljudi ki bi delali v gozdu. Gozd je jako lep in leži v krasnem ►kr$ju. Plača je 45c na uro, "dela se enajst ur na dan. Iščem tudi kovača, ki je spreten v kovanju. Ima samo pet | parov konj za oskrbovati. I Plača od 47c do 50c na uro. ~ Rojaki so prošeni, da se obr-I nejo na Louis Štefančič, Box |g. Camp 50, Cheat Bridge, Krasna prilika za Slovenca, I ki hoče svojo hišo. Nova Če-| dna hiša, 5 sob, na JBaltic R4. | blizu 103, ceste, kopališče |spodaj in zgorej, 5 sob zgorej, i in 5 sob spodaj, dvojna garaža. Cena $7800. Vprašajte I Mr. Soros, Edge 2780, Lorain 499, zvečer Mario 3206 W. H ' - (123) p ..Min .i i , ■ ... ; i, t . ■> Pozor odjemalci! Spodaj podpisani naznanjam odjemalcem, da ne morem prfti po denar ta mesec * radi bolezni, torej lahko plačate mojemu delavcu L. Mo--horčič, ki je zanesljiv človek lin vam da potrdilo. Ali pa salmi orinesite denar k meni. Pa ; tudi mleko bodete teško dobili, ker je jako teško dobiti pomočnika. Prosim vse ne- | koliko potrpljenje. Louis $0para, 1368 E. 53rd St. wm -- (123) glejte ekonomično in kupujte Liberty bonde. Ne jejte preveč, ampak e-,Ekonomično in kupite več Li-|berty bondov. Nobenega po-§t£ena nim'a, če veliko jeste. Vi mcrate dobro in bolje preba-vljati, to je pomen. In Trinerjevo ameriško grenko vino je ravilo. ki pomaga prebavi. 1 Hrana,.ki se prebavi, se spremeni v kri in življenje, če j ne, se spremeni v strup, ki povzroča bolezni..Trinerjevo ameriško grenko vino vas bo p oprostilo zaprtja, neprebav-Snosti, glavobola, nervoznosti, splošne slabosti. Naprodaj je Iv vseh lekarnah, toda zahtevajte Trinerjevo vino. $U0. Wtdaj ko prihaja mrzla sezo-|pa, imejte flvoje zdravil ved- • no doma:.Trinerjev pomirje-|\5»ieč kašlja, za"kašelj in pre-^|hlad Hi Trinerjev liniment za revmatizem. nevralgijo. lum-jpaso, razpokline in vnetja, za Izmučene mišice. Cena 35c in ro lekarnah, po pošti 45c En 75c. Joseph Triner Comp. rl333-43 So. Ashland avenue, -j ^ £ _(0) - ■ ■-'—»■ © dobite mgboBii »lado- ® I F. BRAUmJCH, 1 " e , . # .« POSEBNA mmDARILA. 1 ■' 1....................." " 1 ' '.I'i" ■■■■■■ ■ 25% JP 25% znižane znižane cene. cene. / V zalogi imamo lepo vrsto krasnih ur za otroke, verižice, tpominČke, brazlete. * Jako pripravna darila za vašega otroka. Ne zamudite te prilike Kupite sedaj. Nikjer ne dobite tako dobrega blaga po takonizki ceni. Mor priotu U •flat • m boj, dobi 2S* povrnj*no pri mkm ubpa Poiteoa postrežba, garantirano blago, nizke cene. N. WOLKOW, 6428 ST. CLAIR AVE. ZAKAJ SE BOJITE PRANJA? Zakaj bi nadaljevali s pranjem po starodavnem načinu v starem kotlu če vam električni perilnik prihrani vse to delo in vam dvje bolj čisfo, dalj trajajoče perilo? Električni perilniki se lahko kupijo poceni in na lahka odplačila v trgovinah za električne naprave. Kupite enega za prihodnji pralni dan, pa bodete videli kako se vam izplača. THE ILLUMINATING COMPANY ILLUMINATING BLDG. PUBUC SQUARE Vsi veste, da se blago v^ak dan dra2i in da ga je teSko dobiti. Ali tega ne veste, da se bo okoli 10. oktobra vse zimsko blago podražilo za 25 do 30 procentov. Zatoraj vas cenjene Slovence in Slovenke opominjam, da se preskrbite vso zimsko opravo prej kakor je mogoče, in si na ta način prihranite precej vašega teško prisluženega denarja. Nikar ne odlašajte ker se bodete pozneje kesali. Kupite vaše zimske suknje, ki kije, jopiče, spodnjo opravo, rokavice, nogavice, bluze, itd. dokler še dobite iste po sedaj-nih posebno nizkih cenah. če ste prijatelj dobrega, trpežnega in modernega blaga oglasite se pri meni, kjer dobite vselej po nižji ceni kakor kje drugje. Za obilen obisk se vam naj topleje priporočam. ' (Fri-118) Beno B. Leustig, 6424 St Clair ave. Nasproti SI. N. Domw. PofOr Slovenci! . Spodaj podpisani se* pripono čam Slovencem za svojo kro jasfco obrrt. Izdelujem vsako vrstne moške obleke in suknji-po meri, garantirano da pristo-ji. Cene zmerne, blago vedno najbolje. MnogoAetna skušnja v lorojaslci obrti vam garantira najboljše delo. NtON BRANISBL, Sooi St Clair ave. . Princeton 1865 R. ■ * o sedale 2885 J. (Fri.150 NAJFINEJŠE ~ ženske bluze iz vsakovrstnega i^laga, fino izdelane, dobite redno po najnižjih cenah pri Beno B. Leuatig, 6424 St Clair ave. Ottp) f\ f M 1 ŽUPNIK,: SLOVENSKI < J ZOBOZDRAVNIK/ ■ 6127 St. Clair Ave. < ICtiHUSOTo poslopje nad Grdi-novo trjjoviuo. J Najboljše zobozdrav« * niiko delo po nizkih cenah. , I Uradne ur«c od 8;30 zjutraj do 1 8:30 zY«£«r. , /^af- Ub«rty bondi »m a»r«jeni>io I | m v pUUlo pola« TT.dno«ti. i ^N/U« i H'1^1 » VV"1 " ^Hj Za svobodo I v1 bodete i# kupili v Liberty bonde. Vsak dober Amerika, ne« bo naredil tako, kajti oni vam nosijo 4V* ebresti. Mi s veseljem vzamemo vai podpia^ brezplačno. Naiih 16 ura. dor je odprtij do9iv. vsak dan dekUr se vrli kampanja sa Liberty posojilo. P* CImlan^ tLruet Company Pr*wol*aj« Mid «0.000.000.00 GLAVNI-URAD ■VV EUCLID * E. Ml ST. ffV 1 Dr. Semolnnas,O.D. \ i....... i Spccijalisl za oči : 81 IS St. Clair A v«. 2. ntditropj«, : Cleveland, Ohio I Zdravimo oči in iih preiti t- \ mu. Fr. s-1 bnii\> /iravM > t i »Čh lil. t m , ;n i Pozor strojniki! Če ste izurjeni pri strojih v veliki tovarni, ki izdeluje potrebni materijal za vojno, oglasite si sedaj. Delo ponoCi ali podnevu. Kadar ft oglasite, bodite pripravljeni za delo. Za nočno delo se oglasite med 6. in 7. uro zvečer. The Cleveland Twist Drill Co. 1262 E. 49th St. (123) H Dr. Š. Hollander, l! i i zobozdravnik i i <> 11 :: 1355E.554St.veg.St.Clair ij :: Vstop na 55. cesti nad lekarno :: a » < ■ ; Ure od 9. zjutraj ;; Zaprto ob 8r^d«th pop. ;; tudi v nedeljo zjutraj. Govorimo slovensko ; »»» > | I I I I'if'l1 I t I I I I H H"K' Pozor Slovenci! Kadar potrebujete v hiSi kakega plumberja za vsakovrstno delo, oglasite se pri meni laz vam zračunam koliko V veljalo del:>, delam na popi a-vila p«iStavljam kopališča in sfrVf v hiii Moiec*neio niz ke, aelu garantirano. Svoji k] svojimi Edini slovenski plum-ber* j J-- ■kMaM^AMliii^f i uflj pripravljen poslovati ZDRAVNIKI PREIŠČEJO Z X ŽARKI VSAKOGAR, KI PRIPE K NJIM. Govorimo v vašem jeziku. The United Doctors želijo naznaniti Clevelandčanom in okoličanom, da se nahaja njih zavod v Huron Point Building, prvo nadstropje, in da je ta zavod sedaj dogotov-Ijen, popolnoma opremljen inK pripravljen za poslovanje. Edini zavod te vrste v Oh4o, ki r*bi kombinirano zdravljenje za kronične bolezni. Mi govorimo v vašem jeziku in je torej odstranjen vsak nesporazum. Če ste rabili druge metode bre% uspeha, tedaj ste dolžni, da pri nas poskusite. Da dobimo veliko Število bolnikov hitro v zdravljenje in da tako pokažemo ljudem v Clevelandu in okolici o'čudovitih uspehih pri zdravljenju starih kroničnih boleznij nudijo zdravniki "sledečo ponudbo: Vsi bolniki, ki pridejo v ta zavod pred prvim oktobrom, se preiščejo zastonj z X žarki in se jim natančno razloži •jih bolezen, način kako se lahko zdravijo in če je prilika z aozdravljenje ali ne. Vsa preiskaVa je brez bo-'ečin in ne čuti niti otrok niti ženska. The United Doctors Zavod se nahaja na 812 Prospect ave. prvo nadstropje in je odprt vsak dan od 9. zjutraj do 12. opoldne, in od 130 po-. oldne do 5. zvečer ter od 7. lo 9. zvečer. Ob nedeljah od 9. zjutraj do 12. opoldne. POROČNE fine s^ene oblek«* rcnc«, tančice 'n vat drugo c. Če ne morete dobiti ta sdravila v lekarni, piiitc na* W. F. SEVERA CO. Cedar Rapids, Iowa. POSEBNO NAZNANILO! • ..Jy,^ Dr. WoH«, veliki ApocUjaltat, ja upeljal v Clovalaadu vse valtk* stroj« sa sdnavijanja ljudi. Ta bo nadaljeval »dravljemje aa oaAia kot «e sdrs v| m tthškmh Bvrope. N« raftuna nič sa praMoavo, p rate kava s X ftarkl 1» raatoaj vaakamu bolniku, č« ae zdravi pri njan. Ntč o« dan«, knlttoo časa •« I« odra vite, vrMht la vidite kaj ta ftpeeljaliat lahko naredi sa vna. >x '"i- • r' ' "'v.'*"1 ~ • J v L- ; r^fWBM Imate? '^^^ff^Vasa prilika nerad v kelodou, ka C^^Ž^rA. J Tu )• Pr»»ka, d* tar? Nerad v jetHbf B^^M^^SS JJJi v*,Mt,«J Revmatlxemt Glava- H ^Vl da vM^prelifta bel, zaprtja, nečlate ■ /^TSril ^ I Nikdar pr»j kri T Slaboet, nerver M \m I nMe Imeli teka uri noet, bruh, kaielj, flj I ' ,,k* v •lab. pljuča, fr^ | TS^ «fJ| 1 ff, tn« bolezni7 I. Id. ^[Jt ^^^^ nevarna. (1000.00 X ZARU SE RABIJO ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE čE STE BOLNI Pridite takoj In ta ipealjallat vaa popolaoma pretMa, potom cvesta Se morete oedmvetl, k«r uepeh je odvlaen od pretakava. Njegovi krast stroji 1« vseh ctolov s v* ta mu pomagajo, da Ima najboljil sdravn»id urad v meetu. Ko so droge metode sdravljenja sgabile moč, dobite tukaj uepeh Ures vprašanja* kakšno boleaen imate, če zdravnik vidi. da aa da oadraretl. bodite prepričani, da tana u oadravlte, In nikomur nI treba zapraviti denar Ja. ne dr M npeh. Pridite in pogovorite ee privatno i sdravnlkom. 2047 E. 9ih Si. DOCTOR WOLFE M«d Euclid 4. nadet ip^ijaibi. Cleveland, o. in Proepec! Urada« «r«i «. a jutra j da S. ■». Ob n«d«ljah od I« d« I. IT AMBULANCA. lAd ) Z»vsuki »!uf«j fiesrrfr ali buleirii, č>- potrebujete y f ^ ambuianca ali i>ol -iSki vos, pokličite katerkoli telefon vsak čas, po uoii ali po dneva Mi vedno ^^ čujemo in odgov.i rjiao telef n ker zvoni v hiit PRINCETON obenem Ako *«m operator reie. da »e ne o»:la- sim i, ne vr emite, zahtevajte supervisor)«, In do-1001 bite odgovor od nas takoj. NJgp ANTON GRDINA 1001 6127 St CUir At«* Cl^veUnd, O. DR^L. E. SIEGELSTEIN, Mafk 19M * ' C«tr^*24» 1 R { KRVNE IN KRONIČNE BOLEZNI | OiMMfth od I Oda 12 1 TROJKA ' POVEST Spisal DR. FK. DETBLA "Če Vam je ljubo, gospod doktor," je dejala Irma zaupljivo, "stopiva v gozd, da odide mimo gospod filozof čuk. Hitro sta se skrila med drevjem. Iz grmovja sta izplašila zajca, ki je šinil čez pot in tako prestrašil Irmo, da je skočila k Vladimirju in se trepetajoč oklenila njegove roke. "Oh, kaj bi počela sama!" je šepetala zasopena in razburila Vladimirja, da ni mogel govoriti nobene besede. Molčala sta oba. Kmalu se je začulo od gradu po klancu neenakomerno, zdaj urno, zdaj počasno stopanje in glas Radivojev, ki je zdaj močneje, zdaj tiše, zdaj na desno, zdaj na levo klical Vladimirja in se naposled hitro spustil proti Gorenji vasi. "Hud bo," je dejal Vladimir tiho družici, ko sta stopila zopet na cesto. "Zakaj? menite," je šepetala ona, držeč ga pod pazduho. "Ker bi vas on neizmerno rad spremljal." "A Je neizmerno nadložen ta človek." "Iz blagega nagiba, ker vas ima rad. Ali Vam to ne ugaja?" "Ugaja; a še ljubše bi mi bilo, da bi me imel rad, a me ne nadlegoval. Pogglejte, gospod doktor, kako srečni ste vi moški! Po svoji volji si izbirate družice, in katere ne marate, za tisto se ne menite Nas pa imenujete cvetice, in res, kakor cvetice smo pritrjene na steblu, da si ne moremo pomagati in ne odgnati sitnih metuljev. Priklenjene Čakamo svoje usode, in srečna, ki dobi tovariša, ki ji ni popolnoma zoprn. A da bi do bila katera moža po svoji želji, to je redka izjema; to se dogaja največ po romanih. In kako drugače sodi svet nas in vasi Ako smo me prijazne« pravi, da smo lahkomiselne; ako smo resne, se nam očita ošabnost. Moške sodi vse rahhleje. Če so vihravi, oh, mlada kri! Nihče jim nič ne zameri. Če so prevzetni, se poje hvala njih modrosti. Oni ugajajo vedno naj bodo kakršnikoli; me nikoli popolnoma." "Motite se, gospodična," je ugovarjal Vladimir. "Komu ne bi ugajali Vi! Saj vidite, koliko si jih prizadeva, da bi ugajali Vam! In kakor ostane mož sam, če ne najde pripravne družice, tako ni i treba, da bi se ženska vdajala neljubljenemu možu. Če reče poštenjaku naravnost, da ga ne mara, je ne bo nadlegoval več. Ali mora biti vse poženjeno in pomoženo?" \ "A kaj, ko začno nadlego- i vati in siliti starši, ki se skli- i cujejo na dolžno ljubezen, na i pokorščino, skrb za bodoč- ; nost! Človek se žrtvuje." "Ponepotrebnem." "Ponepotrebnem? Oh, gospod doktor, tako srečnih, { kakor je gospodična Milica, 1 Je pač malo." . t "Katera gospodična Mili- f ca?" se ie nalašč zavzel Via- t dimir, nejevoljen. j "Gospod doktor pozna najbrž eno samo gospodično Mi- r lico, in ta pozna enega same- £ ga doktorja Drgana, in jaz t čestitam obema." k "Kar se Vi, gospodična, do J mnevate," se je branil Vladi- t mir, "o tem ne ve Milica nič, d in jaz sem zvedel ravno se- g daj iz lepih Vaših ust." n "Čudno; jaz pa vem že j j .toliko časa." t "In isto toliko časa se mo- li Na Pristavi pa sta se spra- r vljali Anica in Milica spat, p ona vesela in zgovorna kakor s po navadi, ta žalostna in tiha. r "KakSna , spogledljivka je v ta Irma f" se je jezila Anica, k "Kako stopica in se vije in t, ogleduje. Da le more komu ugajati!" Milica je molčala. "Ali si videla," je nadaljevala Anica, "kako je drčaPgospod Čuk po skali zaradi tistih cvetic, ki jih je povsod vse polno ? Komaj se je pobral. Oh, kako sem privoščila! Taka neumnost! Še Irma naj bi bila kolovratila doli, ki ji pridejo take budalosti na misel!" Milica ni odgovorila nič "In konec, kako smešen!" je govorila Anica svoj pot. "Ko je bila odšla Irma z Vladimir-jem, kako je gospod Čuk plašen okrog letal! Kje gospodična Irma, gospodična Irma? Kje je Vladimir? Zvončke jima dajte na vrat, gospod do-ktorand, pa se ne bosta izgubila. Kako je drl po klancu in klical: Vladimir, Vladimir ! Onadva sta se bila pa izgubila kakor kafra. Čas je bil pa že tudi; pol desetih je ura." Milica je ostala tiha. "Kaj pa ne govoriš! Lej jo!" jo je napadla sestra. "Kaj se držiš tako pusta!" "Oh, prav ima^ Anica," je zaihtefa sestra in jo objela; "pusta sem, da ne mara nihče zame, oh, tako pusta!" To noč ni mogla spati Milica, ker so jo težile bridke misli. Prva kaplja pelina je bila padla v sladko čašo mladega življenja. Mati Draganka pa je vprašala drugega dne Vladimirja, j ko se bil zopet vrnil od Ma-jerjevih, kdaj da odide k so- ' dišču. "To misel sem opustil," je | dejal Vladimir malomarno ; 1 "zdaj čakam odgovora od lju 1 bljanskega odvetnika, pri katerem mislim vstopiti kot 1 koncipijent. Tako dobom ( prej kaj plače." j Materi, ki Je slutila vzrok, < je bilo to jako neljubo in j prav želela je, da bi zapustil j sin nevarne domače kraje in se raztresel z delom novega poklica. Čim manj pa se je držal doma Vladimir, tem češče je začela obiskovati Draganove Milica. Tako prijazna je bila, tako postrežljiva in tako nekako začudeno in plaho proseč je pogledovala s svojimi velikimi očmi Vladimirjevo mater, da se je tej inako storilo; namigavati si ni upala nič več "Ubogo dekle!" je dejala hčeri. "Da se je moralo to tako nesrečno zasukati! Človek se res ne sme nobene stvari naprej veseliti. Oh, zakaj se je seznanil Vladimir s to žensko!" "Saj se je bo naveličal," je tolažila hči, "kakor se je je Bojanec in pred Bojancem irugi. Vladimir je razumen, i omamil ga je vnanji blišč. Ko se zave, se bo povrnil tem ajši tja, kjer ga imajo v rein ici radi, in se bo tem trdne-e držal pravih prijateljev," > to nado sta se tolažili; za-;aj z Vladimirjem se ni dalo jovoriti; postajal je nejevo-in, če ga je le kdo povprašal > njegovih namerah; slutil je >od vsakim vprašanjem oči-anje, zakaj da zahaja k Ma-erjevim. Irma pa je slavila zmago ad žlahtnim baronom Ber-erjem, nad duhovitim dok-orandom Čukom in nad brh-im doktorjem Draganom, ezilo jo je le, da ne more odrgniti še Bojanca Stojanovi ružbi, a nadejala se je, da a privabita zapet prijatelja jegova. Dasi pa ji je bil naj-ubši Vladimir, katerega sta jdi roditelja pred vsemi od-kovala, je podražila vendar ada enega z drugim, da se iso preWeli. To sitnost je renašal Radivoj, kakor se: podobi modrijanu, mirno in avnodušno; Vladimir se je ečkrat razjezil; baron pa je ar divjal v svojem srcu. čr-1. je Vladimirja iz vse duše, na poti, da mu ta podira lepe nade; saj je postajal proti nje mu od dne do dne osornejšl oče, začela ga je prezirati ma ( ti, in Irma je kar najodločne-, ( je zavračala sleherno zaup- , nost. Zvesto ljubezen mu je , hranil le Edvard, ki je bil po- { nosen, da sme ž njim jezditi, , se voziti, piti, igrati, sploh, , preganjati neizmerni dolg- < čas. i Dalj* >rik*4»JtC < ---( Soba se odda v najem za 1 < ali dva fanta. Vpraša se pri« M. Savič, 14019 Hale ave. |< ----((,24) « Pozor! v Opozarjamo vse člane dr. Glas. Clev. Delavcev, št. 9. SDZ. da se vrši pobiranje asesmenta v nedeljo v starih / prostorih in istem času kot / navadno. Ne nosite asesmen-»a na dom. Prinesite denar v dvorano. ODBOR. _ / Naprodaj je / Vim Truck, 1000 lb teže, v dobrem p6ložaju. Poceni. Vprašajte Mr. Weiss, Wes- n vem Machine Products Co. St. Clair ave. in E. 73rd St. n Delo dobi zmožen bartender. Plača po dogovoru. Vpraša v se na 1155 West 9th St. d ju i, lil i i.,,;;„......Off) 3 Dr. J. B. ŽUPNIK, 7U Slovenski d ZOBOZDRAVNIK. ] 6127 St. Clair Ave. $ Nad Grdfnovo trgovino. » Uradne ure Y 8:30 ijutraj do 8. zvečar V lir.:: ■: ; ;~T:Trr—-s?--1 -, - f( VOUNENE ALI SVILENE P kiiklje vsakovrstnega kroja in iz najboljšega blaga, fino iz 1 m n.,......i. 1 Slovenski krojač dobi stalno _ delo, $25 na teden plače. O- S glasi naj se v upravništvu te- gi ga lista. (123) li Si f Ako imat« bolečina v hrbtu, ali kri- 1 1 i Su čutite, da vat v m boli. Bolečin« i i postajajo neprtrotne; iedioa (obitti) vat bolijo in voda od vat src gotta 1 I Ur čutit« pri tem boleči nt. V takem | i . slučaju r&bit« kako dobro zdravilo, pa ga morda n« morete dobiti? Ne i Učit« drugih pripomočkov, ampak < i t poekutite samo snkrat ( ( I Severa's f Kidney ft Liver < | Remedy J1 L (Beverova Zdravila za obisti in jet- raj. To je izbomo zdravilo za me- ' ) hur, kadar imata bolečin« Dri apuš- ( i . čanju vode, tako tudi pri otrocih, ki rročijo postelj«. To zdravilo odpra- ' 1 l vlja zlatenico in vso zoprno aapo, < i zmanjiujo oteklino nog in lajia hrb- < . tobol. Poskusit« ga. Prodaja «« ' ' \ vlskamah. Ctna 76c in $1.20.