PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina platana T gotovim P._ „ o C !•_ Abb postale I gruppo “ Lidia OD UT
Leta XVI. - Št. 311 (4774)
TRST, sobota 31. decembra 1960
En demonstrant ubit in nekaj ranjenih med novimi demonstracijami v Bruslju
Danes «tihi pohod» po bruseljskih ulicah - Včeraj so demonstranti vzklikali «Baldovin na vešala» in «Zivela republika» - Silovite demonstracije v številnih mestih - V Antverpnu napovedujejo za torek še večjo zaostritev stavke - Eyskens pa ne odneha in napoveduje «nove ukrepe»
BRUSELJ, 30. —'Danes so bile v Bruslju četrti dan zaporedoma velike protestne demonstracije proti vladi in njenim gospodarsklfn nafcrtom. Med demonstracijami je bil ubit en demonstrant Po trditvah policije je bil moški, ki je bil ubit, zadet pred sedežem letalske družbe «Sabena >, ko je neki pešec, po imenu Lerat, ki ni bil udeležen pri demonstracijah, streljal proti množici in je ranil še neko drugo osebo. Ko so ga aretirali, je trdil, da je hotel poma gati nekemu žandarju, ki so ga demonstranti napadli.
Za jutri je belgijska so-
vladnega zakona. Toda če ne bo kralj uspel doseči častnega kompromisa, se je treba bati slabšega«. Dodal je, da so bili incidenti zadnjih dni v Gan-du posledica izzivanja orožnikov, ki so vdrli v prostore ljudskega doma.
V Verviersu je župan prepovedal zbiranje v skupinah več ko pet ljudi. V tem kraju so stavkajoči napadli in razdejali policijsko postajo.
Iz Calaisa javljajo, da je sindikat pristaniških delavcev sporočil, da tamkajšnji pristaniški delavci ne bodo več razkladali blaga z belgijskih ladij, dokler bo v Belgiji trajala stavka.
Kralj je imel danes dolga posvetovanja s predsednikoma obeh zbornic parlamenta. Vlada pa je imela novo sejo. Po seji so objavili poročilo, ki pravi, da je vlada sprejela na znanje ukrepe posebnega ministrskega odbora, da doseže • spoštovanje svobode dela in trgovine, ter da zagotovi svobodni promet in prepreči nasilna in sabotažna dejanja«. Vs> ti ukrepi so bili odobreni. Poročilo pravi dalje, da vlada »izreka priznanje hladnokrvnosti in učinkovitosti varnostne službe in volji ogromne večine prebivalstva, da nadaljuje delo«. Dalje je v izjavi rečeno, da »vlada obsoja sabotažna dejanja« in da je njena dolžnost »skrbeti za redno poslovanje parlamenta«, m da je naloga poslanske zbornice »nadaljevati proučevanje načrta enotnega zakona in glasovati o njem«.
Predsednik vlnde Eynkcnc pa je na tiskovni konferenci izjavil, da je izključeno, da bo kralj govoril po radiu. Na vprašanje časnikarjev je izjavil, da sedaj ne more reči, ali bo razglašeno obsedno stanje. Trdil je, da so sedanje demon-stiacije »pripravile komunistične celice v vsej državi«. Izjavil je tudi, da vlada ne bo popustila, ter da bo »storila svojo dolžnost v upanju, da se bodo odgovorni ljudje opozicije povrnili k zakonitosti«. Na vprašanje, kaj bo storil, če bodo sindikati v valonskih pokrajinah izvršili svojo napoved o zapustitvi tovarn (s čimer bi prenehala oskrba visokih peči), je Ey-slens odgovoril, da bo vlada »storila svojo dolžnost in sprejela potrebne ukrepe«. Trdil je, da ima vlada za seboj dve tretjini prebivalstva in da stavkajoči »ne vedo točno, čemu so prekinili delo«. Izjavil je tudi, da ne predvideva razpustitve parlamenta, vendar pa je trdil, da bi v primeru novih volitev dobila sedanja večina liberalcev in katoličanov »osem desetin glasov«.
cialistična stranka organizirala «tihi pohoda po glavnih ulicah Bruslja v počastitev spomina demonstranta, ki je bil ubit. Dovoljenje je dal notranji minister, ki je cinično izjavil, da je prepričan, da je Lerat «s streljanjem na demonstrante rešil življenje agenta, ki so ga demonstranti pretepali*.
Politični urad KP Belgije po je objavil nocoj izjavo, s katero predlaga, naj Splošna zveza drla razglasi splošno stavko. Dalje predlaga, naj bedo 3. januarja povsod množične demonstracije; istega dne na, bo v parlamentu in v vsej državi ob 14. uri minuta molka v počastitev spomina belgijskega državljana, ki je til danes ubit v Bruslju.
Današnje demonstracije so bile še bolj silovite ifakor v pretekih dneh. Proti demonstrantom so nastopili orpžniki na konjih in s sabljami. Demonstranti so se najprej »brali Fred ljudskim domom, lyer govorili sindikalni predstavniki.
Danes so demonstranti p°
8'avnih ulicah vzklikali tudi Pioti_ kralju. Slišali so se Vzkliki: »Baldovin na vislice*,
•Dol z Baldovinom«, «2iv.ela :epublika». Pred nekim kinematografom, kjer predvajajo dokumentarni film ^--kraljevi poroki, so se demonstranti ustavili in razbili,-! izložbena okna. Demonstrirali so nato jtpdi pred sedežem letalske diužbe »Sabčna«, pred javni-imi psištopji in pred poštnimi uradi.
Ko so se demonstranti pripravljali, da se razidejo, so jih orožniki napadli, in prišlo je do srditih spopadov. Na demonstrante so brizgali vodo z dveh brizgalk, žandarji na kenjih pa so množico napadli s sabljami in so tudi streljali.
Demonstranti so se branili s kamenjem, pod noge konjev pa so metali petarde. Ko je skupina žandarjev skušala a-retirati nekaj demonstrantov, so ti odločno reagirali in žandarji so se morali v vsej naglici umakniti v neko trgovino. Pri tem so tudi streljali. Na drugih področjih Valonske se nadaljuje splošna stavka. V Antverpnu se nadaljuje stavka pristaniških delavcev ter nameščencev pri tramvajskih in avtobusnih podjetjih.
Glavni tajnik socialističnih sindikatov v Gandu Keuleneir je v zvezi z včerajšnjimi in predvčerajšnjimi incidenti v tem flamskem mestu pozval stavkajoče, naj ostanejo hladnokrvni. Izjavil je: »Nočemo revolucije temveč ukinitev
MMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllUlIIIIIIHIUIIIIIinillllllllllllllllliiiiiiiiiiiilllliillflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIN
Debre potuje danes v Al žir Nocoj de Gaullov govor po radiu
Burgiba poziva Francoze, naj glasujejo pri referendumu z «da» Govorice o pripravah novega vojaškega upora
Eyskens je izjavil tudi, da je vlada pripravljena proučiti v parlamentu predloge za spremembo svojega načrta. Trdil je, da gre za načrt »socialnega napredka in gospodarskega razmaha in ne za načrt varčevanja«. Dodal je, da niso mogoče spremembe v bistvu načrta, temveč samo v nekaterih podrobnostih. Izjavil je tudi, da je dal nalogo organom javne varnosti, naj se izogibajo »vsem nepotrebnim izzivanjem in nasilnim dejanjem«. Trdil je, da valonske pokrajine nimajo vzroka pritoževati se, da jih vlada zanemarja z gospodarskega stališča, in je dodal, da bi nadaljevanje stavke samo povečalo nesoglasja med valonskimi in flamskimi pokrajinami.
Zaradi dogodkov v Bruslju so v mnogih mestih razobesili
na sedežih socialistične stranke žalno zastavo. O incidentih poročajo tudi iz drugih krajev kakor iz Monsa, Namura in Verviersa. V Charleroiu je popoldne množica 30.000 stavkajočih korakala po glavnih ulicah in zahtevala odstop Eyskensa.
V Antverpnu je predsednik socialističnih sindikatov izjavil, da bodo dogodki v Bruslju neizbežno izzvali veliko reakcijo. V tem mestu bo v torek splošna stavka. »V torek bomo vrgli vse naše sile v bitko, je izjavil predsednik, in to bo trda bitka. S pristaniškimi delavci in z nameščenci pri popravljanju ladij bomo v celoti omrtvičili pristanišče in tudi vse petrolejske naprave. Na ta način bo dobavljanje električne energije onemogočeno, ker delujejo centrale na nafto. Razširili bo-
mo stavko na metalurgijo, na prehrambeni sektor in na gradbeništvo. Kralj ima nekaj odločilnih dni pred seboj. Tipamo, da bo posredoval ter pravočasno razumel in poslušal drugačne nasvete kakor so nasveti, ki jih je dal kardinal van Roey. Moje osebno mnenje je, da, če bo kralj storil napake, bi utegnil biti priča novi izdaji kraljeve krize«.
Novoletni Primorski dnevnik
Opozarjamo vse čitatelje. da bo jutrišnji novoletni Primorski dnevnik izšel na štirinajstih straneh z zanimivo vsebino in številnimi oglasi.
Mobutu pripravlja vojaški vdor v Ruanda-Urundi
LEOPOLDVILLE, 30. — Zatrjujejo, da je Mobutu zahteval od Hammarskjoelda dovoljenje, da lahko pošlje svoje čete v Ruando-Urundi, ki je pod bel-gijslko zaupno upravo. Od .u bi njegove čete z lahkoto prišle v pokrajino Kivu, ki je pod nadzorstvom vladnih čet. Letališče Bukavu, ki je prestolnica pokrajine Kivu, je na ozemlju Ruanda-Urundi in je povezano s pokrajino Kivu po ozkem mostu.
Mobutu je sedaj skupno s Kasavubujem v Luluaburgu v pokrajini Kasaj. Po zadnjih informacijah, so vojaki v pokrajini Kivu odrelkli pokorščino svojim častnikom in se soglasno izrekli za zakonito vlado Lumumbe.
Mobutujev predstavnik v Leopoldvillu je izjavil, da so
v Bukavu odpotovali Mobutuje-
vi predstavniki, ki bodo skušali pripraviti tla za Mobutujev obisk čez 10 dni. Mobutu pa je izjavil, da je poveril »ureditev položaja« v tej pokrajini stotniji padalcev.
 «»------
HONGKONG, 30. — Pekinški radio je sporočil, da kitajsko topništvo na obali pokrajine Fukien ne bo bombardiralo Kvemojskih otokov 31. decembra in 1. januarja, zato da omogoči častnikom in vojakom Kuomdntanga praznovanje Novega leta. Kitajsko top-. ništvo namreč stalno obstre-| ljuje Cangkajškove čete na o-| točju Kvemoj.
  ............
Nadaljuje se stavka delavcev v tovarnah za električne naprave
Desnica	KD	poziva
proti_ sedanjemu
Z milanskima podjetjema FIAR in CGE so sindikati elektro-mehanikov že dosegli sporazum - Fanfani pripravlja konferenco o poljedelstvu - Pella o gospodarskem letu 1960 Prekinili so dela na avtomobilski cesti Dunaj-Trbiž
(Od našega dopisnika)
RIM, 30. — Medtem ko se stavka elektromehanikov v Milanu nadaljuje, so v dveh milanskih tovarnah prekinili stavko. Gre za FIAR (podjetje elektromehanskega sektorja), kjer je prišlo do sporazuma med vodstvom podjetja in notranjo komisijo, in za AEM (občinsko podjetje za elektriko), kjer bodo ponovno začeli z delom danes ob 23. uri, ker so se sindikalne organizacije sporazumele z vodstvom podjetja, da se bodo prihodnjega 2. januarja začela pogajanja za rešitev sedanjega spora. Delavci so pristali na prekinitev stavke, vendar pa se poudarja, da bodo začeli spet stavkati, če pogajanja ne bi rodila u-speha. Naknadno so javili, da so enak sporazum, kot v primeru podjetja FIAR, dosegli tudi s podjetjem CGE (Splošno družbo za elektriko).
Predsednik vlade Fanfani je danes sprejel ministra za poljedelstvo Humorja, s katerim se je zadržal v razgovoru v zvezi z organizacijo konference o poljedelstvu, ki se bo vršila v prihodnjem letu, in na kateri bi morali proučiti organski načrt za rešitev sedanje hude krize na tem važnem sektorju gospodarske dejavnosti. Pozneje se je Fanfani razgovarjal z ministrom
PARIZ, 30. — General de Gaulle se je danes popoldne nepričakovano vrnil iz Colom-bey-Les-Deux-Eglises. Pričako vali so ga šele jutri popoldne, da registrira svoj govor za radio in televizijo, ki ga bodo oddajali jutri zvečer.
V Elizejski palači je de Gaulle sprejel francoskega odpravnika poslov v Tuniziji, ministra za alžirske zadeve Joxeja, zunanjega ministra de Murvilla in ministrskega predsednika Debreja. Te razgovore spravljajo v stik z Burgibo-vim govorom, ki je izrekel željo, naj bi Francozi na referendumu rekli »Da«.
Burgiba, ki je govoril davi, je namreč izjavil, da bodo samo pogajanja med francosko vlado in_ alžirskimi patrioti lahko rešili alžirsko vprašanje. »Referendum ni nobena rešitev sama na sebi«, je dodal Burgiba, »vendar pa Tunizija želi, da odgovor francoskega ljudstva ne bo negati-ven, ker bi bil drugače general de Gaulle prisiljen odstopiti«.
V Parizu pa se vztrajno širijo govorice, da nekateri častniki pripravljajo načrt za u-P°r z imenom »upor številka flva«.
Morda so prav te govorice Povod, da bo predsednik vla-Jc Debre odpotoval jutri zju-«aJ z letalom v Alžirijo, kjer J* oo ogledal nekatere vojačke postojanke ob meji med Alžirijo in Marokom. Njegov obisk bo omejen na zahodno Alžirijo in zvečer se bo vrnil
v Pariz.
Opazovalci ne izključujejo možnosti, da ima Debre nalogo sporočiti vsebino jutrišnjega de Gaullovega govora tamkajšnjim častnikom in jim ta govor tolmačiti z novimi zagotovili, da vojska ne bo nikoli zapustil Alžirije. Saj je de Gaulle po svojih predstavnikih do sedaj po vsakem svojem govoru dajal vojski v Alžiriji taka zagotovila.
Debre je danes v Lionu izjavil, da je mogoče, da bo de Gaulle organiziral po referendumu 8. januarja sestanek med predstavniki francoske vlade in predstavniki »alžirskega nacionalizma«. Pripomnil pa je, da bodo morali biti »izpolnjeni nekateri pogoji«, zato da bo ta sestanek mogoč.
Uradni list je danes objavil dekret predsednika vlade od 25. novembra, iz katerega izhaja, da maršal Juin ni več člar. vrhovnega sveta za narodno obrambo. Omenjeni dekret ukinja namreč prejšnji dekret, ki je določal, da so francoski maršali avtomatično člani tega sveta. Novi dekret ne vsebuje te določbe.
«Važna odločitev* ganske vlade
AKItA, 30. — Vlada Gane je sprejela danes »važno odločitev« v zvezi z eksplozijo francoske atomske bombe v Sahari. Minister za informacije je
po seji vlade, ki je trajala tri ure, sporočil, da je seji predsedoval predsednik Nkrumah in da so sprejeli važno odločitev. Ni povedal, za kakšno odločitev gre.
Kubanski protest
v
WASHINGTON, 30. — Kubansko poslaništvo v VVashing. tonu je včeraj protestiralo pri ameriškem državnem departmaju, ker so kubanski begunci prejšnji teden napadli in razdejali kubanski konzulat v mestu Tampa na Floridi. V svoji noti poudarja kubanski poslanik, da je za dogodek odgovorna ameriška vlada, in dodaja, da pomoč milijon do-lrrjev, ki jo je ameriška vlada nedavno določila kubanskim beguncem, samo spodbuja tako dejavnost.
V Havani je informacijska služba kubanske vojske sporočila, da so aretirali 17 teroristov, med katerimi sta dve ženski. Odkrili so tri skladišča orožja in streliva. Kakor piše list «Revolucion«, so zaplenili tudi zaboj tritola, ki je prišel iz ZDA, ter dokumente, ki dokazujejo, da so ameriški agenti pošiljali neposredno pomoč teroristom. List pravi dalje, da je aretirana skupina dobivala navodila od ameriškega poslaništva, od katerega :e dobivala tudi denar in orožje.
za zveze s parlamentom Co-dacci Pisanellijem o programu parlamentarne dejavnosti v prihodnjem mesecu, ko bosta spet zasedala poslanska zbornica in senat.
Zadeva z bivšim demokrist-janskim podžupanom v Milanu Giambellijem je, kljub izjavam pokrajinskega odbora KD (ki je v rokah napredne demokristjanske struje »baza«) in_ odbora demokristjan-skih občinskih svetovalcev, še vedno živa. Ko so ga kolegi poklicali na odgovornost, je Giambelli sicer dejal, da je z zloglasno brzojavko političnemu tajniku Moru hotel le izraziti svoje osebno nasprotovanje sodelovanju s socialisti in da je ta brzojavka prišla v javnost proti njegovi volji, včerajšnji Tambronijev večernik v Rimu «Tele-sera» pa je z velikim poudarkom objavil njegovo izjavo, v kateri poudarja svojo «odločno opozicijo« sodelovanja med KD in socialisti v milanskem občinskem svetu, ki jo baje narekujejo «ideološki razlogi, ker smatram, da za katoličana ni nobene možnosti, da bi se mogel strinjati z marksistom«. Danes pa je to Giam-bellijevo izjavo pograbila a-gencija <cUrbe» (desnice KD, ki je zelo blizu rimski kuriji) in pravi, da predstavlja podvig Giambellija in milanske demokristjanske desnice «zgled, ki bi bilo dobro, da bi ga posnemali povsod, kjer bi hoteli od zgoraj vsiliti kompromise, ki se gabijo vesti in ki so škodljivi interesom italijanskih katoličanov«. Odkrit poziv na upor v vrstah Krščanske demokracije proti politični liniji strankinega vodstva, ki se zaveda, da se danes v Italiji ne da vladati brez «marksistov», pa naj gre še za tako blago obliko marksizma, kot ga predstavlja Sa. ragatova socialna demokracija.
Minister za državni proračun Pella je danes govoril na televiziji o letošnjem gospodarskem letu in dejal, da se z letošnjim letom zaključuje «desetletje naporov, ki morajo vzbujati zadovoljstvo Italijanov«. Pella je sicer dodal, da dobro poznajo tudi senčne strani, med katerimi je »veliki bolnik« — poljedelstvo, in to ne le v naši deželi; »vemo, da še vedno obstaja vprašanje italijanskega Juga; vemo, da imamo tudi druga področja, ki so teritorialno in socialno v zaostanku in ki jim je treba pomagati«. Vendar pa je po njegovem mnenju moč u-pravičeno trditi, da je Italija v poslednjem desetletju «premagala revščino«, medtem ko je naloga naslednjega desetletja v tem, da se dežela napoti k »večjemu blagostanju«. To bo naloga sedanje vlade ln onih, ki ji bodo sledile; uresničenje politike razvoja, brez inflacije, da bi ustvarili naraščajočo množino gospodarskih dobrin v korist vseh Italijanov; in sicer tako, da se združita gospodarska in
socialna plat. Nato je Pella našteval obsežne načrte, ki se Že izvajajo ali pa jih še proučujejo: načrt za šolstvo, »zeleni načrt« (v korist poljedelstva); načrt za izgradnjo avtomobilskih cest; reorganizacija socialnega sKrbstva; kvalifikacija brezposelnih, ki potrebujejo poklicno kvalifikacijo; racionalni program ljudskega gradbeništva; razširitev neposrednega in posrednega ljudskega delništva. «Vse to bomo storili brez demagogije, z veliko resnostjo, toda z veliko odločnostjo, v ozračju svobode, demokracije in miru«, je zaključil Pella.
Nenadno so prekinili z deli na avtomobilski cesti Dunaj-Trbiž. «Zelo nas je začudilo — piše današnji »Kurier« — da je ministrstvo za trgovino in obnovo nenadno odredilo, da se prekine z deli na avtomobilski cesti med Bad Voeslav in Steinbruecklom. Z jutrišnjim dnem bodo prenehala dela tudi na traktu Voesendorf, južno od Dunaja. Ta dramatični ukrep so sprejeli, ker ministrstvo ne razpolaga v letošnjem proračunu z zadostnimi sredstvi za nadaljevanje del. To pomeni, da bodo z deli prekinili za več let. Govori se, da bodo dela obnovili čez štiri leta.«
V dunajskih gospodarskih krogih je znano, da bi dela na avtomobilski cesti Dunaj-Trbiž moralo prevzeti neko italijansko podjetje, ki razpolaga s potrebnimi sredstvi. Pred leti so pogajanja skoro zaključili, ko so se odnosi med Italijo in Avstrijo poslabšali zaradi vprašanja Južne Tirolske, predvsem pa zaradi kampanje avstrijskih skrajnežev, in tako so se pogajanja razbila, avstrijska vla. da pa je sklenila, da bo avtomobilsko cesto gradila z lastnimi sredstvi in s pomočjo deželnih ustanov. In tako sedaj vse stoji: gradbena podjetja so pred polomom, 600 delavcev pa je »na cesti«.
A. P.
Adcnaucrjjcva
hinavščina
BONN, 30. — Kancler Adenauer je poslal ob novem letu brzojavko Hruščevu v kateri pravi: »Zvezna vlada bo tudi v novem letu prežeta z željo, naj bi se izboljšali odnosi med našima dvema državama na podlagi spoštovanja interesov nemškega ljudstva in narodov Sovjetske zveze.«
Kancler izreka upanje, da bodo »pošteni napori za okrepitev miru in za omilitev napetosti še dalje podlaga za politične sklepe odgovornih državnikov. Zvezna vlada bo storila vse, kar bo v njeni moči, da prispeva k ohranitvi miru«.
V brzojavkah Eisenhovverju. Mac Millanu in de Gaullu izreka Adenauer upanje, da bo »sodelovanje nemškega ljudstva z zahodnimi prijatelji v novem letu še poglobljeno, zato da se okrepi na svetu duh svobode in da se zagotovi mir«.
V popolnem protislovju s te-mi izjavami pa so kanclerjeve izjave dopisniku demokristjan-skega lista «Politisch-soziale Korrespondenz«. Kancler je izjavil, da bo Zahodna Nemčija
politiko do Sovjetske zveze«. Dodal pa je, da ta politika ne pomeni, da je potrebno vedno tolči s pestjo po mizi in da je zgrešeno priti do zaključka, da se je zunanja politika Zahodne Nemčije menjala, «če se izreče kaka prijateljska beseda«. Pripomnil je, da Zahodna Nemčija ne sme nikoli ustvarjati dvomov glede svoje zvestobe zahodnemu svetu.
Zatem je kancler izjavil, da ni mogoče imeti skupne politike s socialnimi demokrati, ker so ti na svojem kongresu v Hannovru izglasovali resolucijo, ki pravi, da zahodnonemška vojska ne sme biti opremljena z jedrskim orožjem.
Na koncu je kancler izjavil, da bodo politične volitve prihodnje leto pokazale, da «za-hodnonemško prebivalstvo odobrava politiko vlade.«
Pet smučarjev umrlo pod plazom
BERGAMO, 30. — Pet smučarjev je zgubilo življenje, ko jih je pokril snežni plaz. Skupina je odpotovala včeraj popoldne, da doseže smučišče v Valgusseri. Zadnjikrat so jih videli ob 16. uri. Zatem niso debili o njih nobenih 'vesti več. Organizirali so reševalne skupine, ki so do sedaj našle štiri trupla. Pogrešajo še 37-letno Fioro Bertone. Iskanje se bo nadaljevalo jutri.
S tiskovno konference zastopnika tajništva za zunanje zadeve FLRJ
Vlada FLRJ obsoja eksplozije tretje francoske jedrske bombe
Izraelska atomska bomba bi nevarno ogrožala mir - 0 Gromikovi pozitivni izjavi, ki se ne ujema z drugimi negativnimi pojavi - Napihovanje nezgode kitajskega novinarja - Protestna nota francoski vladi
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 30. — Na današnji tiskovni konferenci je zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Drago Kunc obsodil eksplozijo tretje atomske bombe v Sahari in priprave za proizvodnjo atomske bombe v Izraelu. Kunc je pozdravil nedavno izjavo sovjetskega zunanjega ministra Gromika o odnosih med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, istočasno pa je ugotovil, da se ta izjava ne ujema z negativni-
mi pojavi, do katerih je pri šlo zadnje čase. Kunc je prav tako pozdravil sestanek voditeljev neodvisnih a-friških držav v Casablanci in navedel primer, ki dokazuje, da kitajska vlada namerno želi poslabšanje odnosov z Jugoslavijo.
Kunc je poudaril, da je Francija z eksplozijo tretje jedrske bombe v Sahari žalila in brezobzirno ignorirala bitne interese narodov in držav Afrike. Zato se Jugoslavija popolnoma pridružuje njihovim ostrim protestom. S tem dejanjem se je francoska vlada uprla resoluciji, ki jo je nedavno sprejela generalna skupščina, in stališču celotnega javnega mnenja, posebno pa še narodom Afrike in prekršila obstoječi moratorij na področju eksplozij jedrskega orožja. S tem je francoska vlada, je poudaril Kunc, ustvarila novo oviro za pogajanja o prenehanju jedrskih poskusov in prevzela nase zelo veliko odgovornost pred svetovnim javnim mnenjem. V zvezi z vestmi, da Izrael pripravlja proizvodnjo atomske bombe, je Kunc poudaril, da se mora to za vsako ceno preprečiti, kajti kolikor bi se pokazalo, da so te vesti točne, bi to povečalo že tako napeto stanje ir. nevarno ogrožalo mir na tem področju in na svetu sploh.
Sovjetski zunanji minister Gromiko je 23. decembra na zasedanju vrhovnega sovjeta, ko je govoril o odnosih med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, ugotovil, da se ti odnosi normalno razvijajo, da imata Jugoslavija in Sovjetska zveza v mnogih mednarodnih vprašanjih enake poglede in da sovjetska vlada upa, da se bo sodelovanje med obema državama uspešno razvijalo v borbi za mir in popuščanje mednarodne napetosti. »Takšno stališče sovjetske vlade, je izjavil Kunc, je dobra in konstruktivna osnova za razvoj naših medsebojnih odnosov in je v skladu z našimi pogledi in našimi prizadevanji. Na tej osnovi se lahko uspešno razvijajo tako dvostranski odnosi kakor tudi široko mednarodno sodelovanje v interesu miru in napredka na svetu. Toda, je poudaril Kunc, nekateri negativni pojavi, do katerih je prišlo zadnje čase (tu je Kunc mislil zadnjo moskovsko deklaracijo 81 komunističnih in delavskih partij), se ne ujemajo s tem stališčem, ne služijo tem namenom, temveč jim resno škodujejo.«
Konferenca voditeljev neod. visnih afriških držav v Casablanci je po mnenju Kunca nov konstruktivni prispevek neodvisnih afriških držav in njihovih voditeljev k naporom, da se pravilno rešijo nekatera važna vprašanja, ki zadevajo Afriko
Dopisniku kitajske agencije Hsinhua se je 15. decembra, ko je bil na poti iz Beograda v Novi Sad, pripetila majhna nezgoda. Kot sta ugotovili dve komisiji, je pred Novim Sa-
dom, verjetno pod pritiskom gume, odskočil ali pa od sosednega stavbišča padel na prednje steklo njegovega avtomobila kamenček, ki je lahno poškodoval površino stekle, ne plošče. Kljub pojasnilu, ki ga je dopisnik kitajske agencije dobil takoj po dogodku in ponovno drugi dan v državnem tajništvu za zunanje zadeve Jugoslavije, je odprav, nik poslov kitajskega veleposlaništva 27. t. m. ostro protestiral v državnem tajništvu z neutemeljenimi trditvami, da gre za strel, da ne gre za slučajen dogodek, temveč da je to samo nadaljevanje diskriminacije in napadov na kitajskega novinarja, katerega življenje je danes celo v nevarnosti. Kitajska agencija m čakala na odgovor državnega tajništva, temveč je 28. t. m. objavila vest o dogodku in pro-testu kitajskega veleposlaništva v Beogradu s trditvijo, da je bil na kitajskega dopisnika izvršen oborožen napad. Pekinški radio je v oddaji v nemščini celo nastopil s trditvijo, da je bil na dopisnika kitajske agencije izvršen zahrbten napad, da je bilo steklo na njegovem avtomobilu preluknjano s streli. »Sodim, da način, kako se je ta majhna in popolnoma slučajna neprijetnost povečala in celo izkoriščala za skonstruirano politično obtožbo proti jugoslovanski vladi in njenim
jugoslovansko gonjo, da M š* bolj poslabšala odnose med obema državama.«
V zvezi s prihodom predsednika republike Gvineje Seku Tureja, ki bo od 5. do 9. januarja gost predsednika republike maršala Tita, je Kune ugotovil enakost pogledov med Jugoslavijo in Gvinejo v najvažnejših mednarodnih vprašanjih in poudaril, da bo obisk Seku Tureja in njegovi razgovori s predsednikom Titom nov važen prispevek k naporom, da se ohrani mir, in k razvoju prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Gvi-nejo.
Kund je nadalje obvestil novinarje, da bosta v začetku januarja obiskala Jugoslavijo zunanji minister Indonezije Subandrio in minister za industrijo ZAR Sidki, da bi nadaljevali razgovore, ki so se začeli med obiskom državnega tajnika za industrijo Hasana Brkiča v Kairu o gospodarskem sodelovanju in o proizvodni kooperaciji med Jugoslavijo in Združeno arabsko republiko.
Kunc je prav tako obvestil novinarje, da je jugoslovanska vlada po ustnem protestu pri francoskem veleposlaništvu v Beogradu izročila francoski vladi v Parizu protestno noto, v kateri odločno protestira proti nezakonitemu zadrževanju jugoslovanskih trgovskih ladij; nato zahteva naj se takoj vrne zaplenjeno blago na ladji »Martin Krpan« in naj se preneha oviranje svobodne plovbe jugoslovanskih ladij na odprtem morju.
V zvezi z gospodarsko blokado vzhodne province v Kon. gu je Kunc poudaril, da tl ukrepi neposredno ogrožajo življenje prebivalstva, in je obsodil zadržanje poveljstva sil OZN v Kongu, ki ne sprejema učinkovitih ukrepov, da
se zaščitilo prebivalstvo,
organom, je poudaril Kunc. očitno kaže, da kitajski vladi I ti ni do resnice, temveč da je ki ga ogroža gospodarska blo-njena namera, da tudi ta pri- kada.
mer izkoristi za svojo proti-1	B.	B.
iiiiiiiiiiiiiiiii imun im iii m Hlinim m m milimi m imunim lini mini u umu m n milim n n u tt
Averell Harriman potujoči poslanik
WASHINGTON, 30. — Novi ameriški predsednik Kennedy je imenoval nocoj Averella Harrimana za potujočega poslanika. Ta bo imel v novi vladi posebne naioge izven ZDA. Kakor je znano, je bil Harriman newyorški guverner ter poslanik v Moskvi in Londonu. Uradno poročilo pravi, da bo Harriman na razpolago predsedniku in državnemu tajniku «za važne in posebne naloge, za katere je potreben predstavnik, ki uživa vse zaupanje predsednika in temeljito pozna vse plati politike ZDA«.
Jutri bo Kennedy na tiskovni konferenci verjetno sporočil, koga je izbral za posebnega pomočnika v predsedstvu za zadeve državne varnosti. Govori se, da bo to sedanji predsednik fakultete za znanost in umetnost na harward-ski univerzi George Bundy.
Novi predsednik bo prve dni prihodnjega leta razvil veliko dejavnost. Na več tiskovnih konferencah bo poročal o novih imenovanjih. Med osebami, ki bodo eventualno zavzele mesto v novi upravi, sta
IIIIIIIIHIIUIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIUIIUUIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIUIIIIUlUIIIIIUlUUIIUlUIIIIIIIUIIIIUlUllllllllllMHIIIlUnillllllllllllHIIIIIUIHUlHIIIIIIIII
Vedno večje vmešavanje ZDA v laoške notranje zadeve
Ameriška vlada je zavrnila zahtevo Indije za sklicanje nadzorstvene komisije in je razširila laži o severnovietnamskem vdoru v Laos ■ Spor s Parizom in z Londonom, ki skušata omejiti ameriško vmešavanje
LONDON, 30. — Tudi predstavnik Foreign officea je potrdil včerajšnje trditve predstavnika ameriškega državnega departmaja o nesoglasjih med ZDA. Veliko Britaniio in Francijo v zvezi z Laosom. Pripomnil je. da ta nesoglasja niso velika in da «obstaja soglasje o temeljnem smotru, ki je sodelovanje za ohranitev celovitosti, neodvisnosti in suverenosti Laosa«.
Dodal je, da vlada pričakuje od »vlade« princa Bun Uma odgovor na predlog za obnovitev dejavnosti mednarodne nadzorstvene komisije za Laos. Medtem pa nadaljuje po diplomatski poti posvetovanja z ZDA in Francijo, ki so se začela pred 10 dnevi v Parizu. Pogajanja potekajo sedaj predvsem v Vientianu med tremi diplomatskimi predstavniki.
V diplomatskih krogih pravijo, da se nesoglasja tičejo predvsem sestave vlade in morebitnega novega mednarodne, ga nadzorstva v Laosu. Britanska vlada je sporočila ame. riški vladi, da je naklonjena še dalje vodila »svojo odločno nevtralni vladi na široki pod-
lagi. Pri tem jo podpirata Francija in tudi Indija. ZDA pa temu nasprotujejo, češ da bi taka vlada »odprla pot komunistični premoči«. Prav tako nasprotuje ameriška vlada obnovitvi dejavnosti mednarodne nadzorstvene komisije.
Danes je ameriška vlada u-radno zavrnila indijski predlog, naj se tristranski nadzorstveni komisiji v L^osu da naloga, naj skuša rešiti sedanjo krizo v Laosu. To je sporočil namestnik državnega taj. nika Merchant indijskemu poslaniku v Washingtonu. Ameriška vlada je sporočila tudi drugim zainteresiranim državam, da zavrača indijski pred. log. Kakor je znano, so v tej komisiji predstavniki Indije, Poljske in Kanade. Ustanovljena je bila leta 1954, ko je bilo sklenjeno premirje v In-dokini in je bila ustanovljena neodvisna kraljevina Laos. Merchant je trdil, da indijski predlog ni realističen.
Mnogi ameriški funkcionarji pa so prepričani, da je potrebna mednarodna intervencija. Seveda mislijo mnogi pri tem intervencijo SEATO,
Da bi opravičili svojo intervencijo v Laosu, so začeli v Washingtonu s pomočjo svojih agentov v Laosu širiti laži, da je pet bataljonov Severnega Vietnama vdrlo danes v Laos. To vest je v obliki uradnega poročila razširila a-meriško lutkovna vlada v Lao. su, ki jo je sestavil princ Bun Um. Oddajali so jo vsake pol ure po radiu v treh jezikih s pripombo, da se bo «laoška vlada« obrnila za pomoč «na prijateljske države«.
Severnovietnamska tiskovna agencija je v zvezi s tem poudarila, da gre za obrekovanje in laži, ki jih širijo ameriška informacijska služba in nekatere ameriške satelitne države. Na koncu poudarja agencija, da želi Severni Vietnam nadaljevati politiko dobrega sosedstva z Laosom ob spoštovanju ženevskih sporazumov v duhu bandunške konference.
V Parizu je predstavnik zunanjega ministrstva izjavil, da nimajo nobene vesti o vdoru severnovietnamskih čet v Laos. Isto je izjavil tudi predstavnik Foreign Officea.
tudi Rooseveltov sin in Ernest Vandier.
Kennedy je svoj današnji sklep sporočil po včerajšnjih
posvetovanjih s predsednikom senatnega zunanjepolitičnega odbora Fulbrightom. Oba sta Po svojem razgovoru izjavila, da sta govorila o velikem številu notranjepolitičnih in zunanjepolitičnih vprašanj, ter da se strinjata o nujnosti določitve dolgoročnega programa za gospodarsko pomoč prijateljskim državam.
Kakor poročajo iz Bonna, j« Kennedy v svoji poslanici za-hodnoberlinskemu županu Brandtu izrekel upanje, da se bosta v kratkem videla.
Konferenca v Moskvi in atomska razorožitev
NEW YORK, 30. — V razpravah na konferenci ameriških in sovjetskih strokovnjakov, ki se je vršila pretekli mesec v Moskvi, so sovjetski strokovnjaki baje pokazali precejšnjo pripravljenost spre. jeti zapadno tezo o nujnosti učinkovitega sistema inšpekcij za uresničenje atomske razorožitve. Znani ameriški politični komentator Joseph Alsop zatrjuje danes v «New York He-rald Tribune«, da v zunanjih ministrstvih zapaanih dežel »podrobno proučujejo« te diskusije v Moskvi. Te konference, ki se vrši na pobudo Fordovega sklada, se udeležuje veliko število strokovnjakov na znanstvenem, vojaškem in političnem področju. V ameriški delegaciji sta bili tudi o-sebi, ki sta zelo blizu predsedniku Kennedyju, namreč svetovalec za zunanjo politiko Walt Rostow in fizik Jerome Weisner. Alsop piše, da je glavna tema sovjetskih posegov v diskusijo zajemala nujnost takojšnjega nadzorstva nad atomskim orožjem še preden se bo jedrski potencial razširil na druge dežele. Američani pa so branili stališče, da je nadzorstvo nemogoče, brez sporazuma o inšpekcijah. Alsop dodaja, da so na sovjetski strani prvič odkrito priznali upravičenost ameriškega vztrajanja na potrebi inšpekcij.
Po mnenju Alsopa so rezultati konference v Moskvi utrdili v Kennedyju prepričanje, da je treba napraviti čimprej nov velik napor za dosego sporazuma s SZ glede nadzorstva nad atomskim orožjem, Kennedy je baje že napravil nekatere korake, da bi pogajanja v tem smislu poveril neki visoki osebnosti. Ob zaključku Alsop omenja tudi sovjetskega kemika Semenova, ki je «matematično dokazal, da možnosti 'slučajne’ atomske vojne naraščajo v neposrednem razmerju s kvadra-tom števila dežel, ki razpolagajo z jedrskim orožjem«.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 8, najnižja 5.2, ob 19. uri 6.5, značmi tlak 1016.5 narašča, veter 12 km severovzhodnik, vlage 56 odsi., nebo jasno, morje rahlo razburkano, temperatura morja 11.6 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 31. decembra
Silvester Sonce vzide ob 7.46 in zaton« ob 16.30. Dolžina dineva 8.44. Luna vzide ob 15.45 in zatone ob 6.04 Juirl, NEDFLJA, 1. januarja Novo leto
Mesečno poročilo trgovinske zbornice za november
Občuten padec celotne industrijske proizvodnje
Vso ladjedelnice preživljajo veliko krizo dela ■ Večja prodaja blaga na drobno in povečanje pristaniškega prometa
Tržaška trgovinska zbornica Je objavila svoje redno mesečno poročijo o gospodarskem položaju v novembru. S tem poročilom je torej zaključeno aamo enajstmesečno razdobje, kar pa zadostuje, da lahko služi za osnovo ocene celotnega gospodarskega stanja letošnjega leta.
Kot običajno, je med številnimi objavljenimi podatki težko dati dokončno enostavno aliko, saj se slabe in dobre strani med seboj izredno prepletajo. To še v posebni meri velja za letošnje leto, ki je bilo pri nas gospodarsko dokaj razgibano. Tako je treba v prvi vrsti ugotoviti občuten padec celotne industrijske proizvodnje, saj je indeks dosegel novembra komaj 168,3, medtem ko je znašal oktobra 169,8 m novembra lanskega leta 174,2.
Ta padec indeksa industrijske proizvodnje odraža v prvi vrsti resno krizo ladjedelnišl.e industrije, saj grade v ladjedelnici Sv. Marka komaj eno ladjo, v Felszegy dokončujejo ladjo v dveh kosih, kronična kriza pa traja v ladjedelnici Sv. Justa, v Sv. Roku in Tržaškem arzenalu. To stanje je toliko kritičnejše, v kolikor je treba upoštevati, da je prav industrijska proizvodnja v Italiji v letošnjem letu zabeležila izreden napredek in se govori o povečanju indeksa za 17 odstotkov. Pripomniti pa je tudi treba, da bo letno mesečno povprečje indeksa industrijske proizvodnje tudi na našem področju nekoliko ugodnejše, ko! je novembrski indeks, ker so bili prvi meseci leta glede industrijske proizvodnje zadovoljivi.
O splošnem gospodarskem položaju se lahko govori tudi v zvezi r. gibanjem plačevanja davka na poslovni promet, saj so kvote že dolgo vrsto let ne-izpremenjene, davčni sistem pa tudi ni zabeležil večjih novosti. Po teh podatkih so plačala tržaška podjetja novembra 942 milijonov davka na poslovni promet (pri čemer je izključen IGE. ki ga plačujejo direktno v Milanu), medtem ko so plačala v istem mesecu lanskega leta 806 milijonov lir. To pomeni, da se je v istem sorazmerju tudi okrepil poslovni promet. kar je rezultat nekaj hitrejšega obračanja blaga v tržaških trgovinah in tudi poja-čanega pristaniškega prometa.
Na našem področju je bild 30. novembra zaposlenih 91.704 oseb, ali 178 oseb veS kot okto" bra ter 1.615, ali 1,8 odst. za-
razstave cvetlic, ki je bila doslej že vrsto let v pomorski postaji. Dr. Caidassi je orisal navzočim stališče trgovinske zbornice do možnosti, da se pripravi razstava tudi prihodnje leto. Sestanka so se udeležili predstavniki raznih ustanov, ki so neposredno prizadete pri stvari.
O Danes bo priplula v naše pristanišče francoska motorna cisterna, ki jo je kupila družba »Bratje Cosulich« in ki jo bodo demolirali v naši luki. Pred nekaj dnevi je zaneslo lrdjo na odprto morje zaradi požara, ki je nastal na vlačilcu, ki jo je vlekel. Zatem so jo spravili v pristanišče v Bariju, kjer so jo priklopili na velik holandski vlačilec, ki jo vodi v naše pristanišče.
Odmevi zadnjih sej občinskega sveta
Zvišanje univerzitetnih pristojbin in zanemarjanje nadzorstva nad živili
Socialistični svetovalec dr. Pincherle je opozoril občinski svet na ti dve važni nerešeni vprašanji
Na zadnjih sejah tržaškega občinskega sveta so poleg
ložil tribunu povišek pristojbin za 4.000 lir, in sicer v
vprašanj, o katerih smo obšir. I obliki 4.000 lir prispevka za
poslenih več kot novembra 1959. leta. Brezposelnih je bilo 13.611, ali 23 manj kot oktobra ter 618, ali 4.3 odst. manj kot novembra 1959. Iz teh podatkov sledi, da se je število zaposlenih približalo 92 tisočem, kar bo ven-jetno ostalo v veljavi tudi ?a december, pa čeprav gre /a zimski, sezonsko neugodni mesec.
 «»--------
NA TRGOVINSKI ZBORNICI
Sestanek v zvezi z razstavo cvetlic
Predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi je včeraj sklical sestanek, na katerem so razpravljali o vprašanju
MtllMIIIIlllllllllll llllllll IMIIHIIIIITT11I lili llllllIlllflfllllllllllMlIllMIHnillMIIIIIIIHIIIIIItllltllllinrililunillllMIIIIIMIIIlllMinilllllllllMIIII minuli
Izjave tajnika sindikata trgovskih uslužbencev CGIL
Pomembna vloga mladine v zadnji uspešni stavki
Med nedavno stavko trgovskih uslužbencev je tudi v tej kategoriji prevladovalo načelo razredne enotnosti, kar je omogočilo, da so delodajalci klonili
no pisali, načeli tudi druga vprašanja, ki zanimajo tržaško javnost. Tako je svetovalec PSI dr. Pincherle opozoril ob. činski svet na zvišanje univerzitetnih pristojbin in na zanemarjanje vprašanja okrepit, ve nadzorstva nad živili oziroma njihovih analiz.
Zvišanje pristojbin na univerzi prve dni novembra je močno prizadelo študente, ki so proti temu tudi odločno nastopili. Pristojbine so skušali zvišati že lani, čeprav ne v toliki meri, in takrat se je občinski svet tudi ukvarjal s to zadevo; župan pa je obljubil, da bo posredoval pri u-pravnem svetu univerze. Kasneje so poviške preklicali, zlasti ko se je izrekel proti njim vodilni organ študentov.
Letos je upravni svet pred-
V sredini meseca je prišlo do ostrega stavkovnega gibanja trgovinskih uslužbencev, ki se je končalo s pomembnim uspehom, in so bili delodajalci prisiljeni’ popustiti in pristati na bistveno nove delovne pogoje. Gre za zelo pomembno kategorijo, saj je v raznih trgovinah na drobno, trgovinah na debelo, agencijah, zunanjetrgovinskih podjetjih itd. uslužbenih čez deset tisoč oseb in gre torej v resnici za najštevilnejšo kategorijo na našem področju. Poleg tega je javnost že nekako «navajena» na stavke kovinarjev, pomorščakov, raznih industrijskih kategorij itd., medlem ko stavke uslužbencev trgovin n; bilo Že skoro deset let zaradi izjemnih pogojev, ki vladajo v tej kategoriji. Zaradi pomembnosti in nekaterih značilnosti te stavke, smo vprašali tajnika pokrajinskega sindikata FILCAMS - OGIL, Saranza za nekaj pojasnil, nakar nam je
ljubeznivo odgovoril na naša vprašanja:
VPR.: V čem je razlika med to stavko in »običajnimi« stav. kami?
ODG.; Menim, da je treba takoj poudariti izredno veliko število mladincev in mladink, ki so se aktivno udeležili te stavke in ki so tudi pripomogli, da je imela tako borben značaj. To je bila prva taka stavka, ki je imela tako izrazito borbeno obliko in prav to je tudi bistveno
Urnik za praznike
Danes 31. decembra bodo trgovine odprte lahko do 21. ure.
Gostilne in drugi podobni obrati bodo lahko odprti v noči 31. decembra-1. januarja ter 1.-2. januarja celo noč.
iiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiHiiiiiiiniiiiiiiiiHUlHiiuiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiKmiMiiiiiHiiiiiiMiniiiiiiiiiitiniiiiiiliiiiiiiiinK
Včeraj so ugotovili ime vojaka ki je zgorel v avtu pri Grljanu
Gre za 22-letnega 'irgia Fondo, po rodu iz Pirana, kjer ima še starše - Stric in brat sta včeraj na kvesturi spoznala verižico, ki jo je imel nesrečni mladenič okrog vratu
Končno se ve, kdo je nesrečni vojak, ki je v sredo zvečer zgorel v avtomobilu pri giozni prometni nesreči na obalni cesti pri Grljanu. Gre za 22-letnega Giorgia Fondo, po rodu iz Pirana, ki je služil vojaški rok pri 8. polku v Palmanovi. Vsi sočustvujejo z njegovimi svojci; zaskrbljenim staršem, ki imajo svoje sinove pri vojakih, pa je odleglo, ko so se prepričali, da jim je usoda prizanesla.
Zaaevnim policijskim organom je bilo težko ugotoviti, kdo je nesrečnež, saj ni bilo nebenega znaka razen ure in zlate verižice s svetinjicama. Pa tudi ti predmeti so bili hudo poškodovani, tako da so morali strokovnjaki izrabiti vse svoje znanje in spretnost. Upoštevati namreč moramo, aa so se zaradi visoke temperature stopili tudi nekateri kevinski predmeti in celo šipe avtomobilov. S kemičnim postopkom so kemiki očistili svetinjici, da bi mogli razvi-deti napis 20.6.1957. To je tu-
---------------------N,
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO TRST -UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638
Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA
Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82
UPRAVA
TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi.
NAROČNINA
V Italiji- za vse leto 4900 lir, FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din. — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din. — Poštni tek. račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374. — Za FLRJ:	ADIT,	DZS Ljub-
ljana, Stritarjeva ul. 3-1., telefon 21-928, tekoči račun pri 600-70/3-375
M:
lesom 54-letno Mario Ablauf por. Komar iz Ulice Gallerte 18, ki je tam prečkala cesto. Ženska se je pobila in ranila -30 čelu, zgubila je spomin in dobila rahel pretres mož-gan. Sprejeli so jo na I. kirurški oddelek in se bo morala zdraviti od 20 do 30 dni.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO
Izdaja in tiska ZTT, Trst
J
r	'.	- f
 ,...V .	. aH siaL-...
GIORGIO FONDA
di pomagalo, da je pokojnikov stric, 47-letni Guido Fonda, spoznal v ponesrečencu svojega nečaka.
Okrog 9. ure včeraj je Guido Fonda prišel na kvesturo skupno s pokojnikovim bratom 25-letnim Sergiom. Tu jima je inšpektor Galazzi pokazal uro in omenjeno verižico s svetinjicama. Oba sta takoj ugotovila, da je verižica prav tista, ki jo je imel Gior-gio Se bolj sta se prepričala, ko sta pogledala svetinjici. Eno svetinjico je Giorgiu podarila njegova mati, drugo pa njegova zaročenka Ondi-na Palčič, ki je dala gravirati detum, ko sta se prvič srečala.
Ondina in Giorgio sta se imela zelo rada in sta se hotela poročiti preden je Giorgio odšel k vojakom, pa so ju starši prepričali, naj odložita peroko, dokler bo Giorgio odslužil vojaški rok. Kakor smo ž» prej omenili, je bil Giorgio dodeljen 8. polku v Palmanovi in je prihajal na kratek dopust, da bi pričakal novo leto v krogu svojih dragih Giorgio je pred nekaj leti zapustil svoj rojstni kraj Piran in prišel v Trst. Živel je v ezulskem taborišču na Opčinah, kjer živi tudi njegov bi at Sergio, medtem ko je tietji brat pomorščak, starši pa živijo še v Piranu. Bil je čeden dečko, visoke in krepke postave, plavolas in modrih oči. Zaradi njegovega značaja so ga imeli vsi radi usoda pa je bila preveč kruta z njim.
 «»--------
Kolesar povozil žensko
V Ul. sv. Mihaela je sinoči 15-letni Silvano Radovini iz Ulice Caccia 1U povozil s ko-
Jugoslovanska turistka je šele v Trstu občutila posledice padca na domu
Ko je včeraj dopoldne 30-letna jugoslovanska turistka Milena Kusmanovič iz Zemuna hotela v neki banki vnovčiti ček. jo je nenadoma prijela slabost in je padla nezavestna na tla. Uslužbenec je takoj poklical rešilni avto, katerim so jo odpeljali v bolnišnico, kjer »o jo sprejeli na ortopedski oddelek. Ob sprejemu v bolnišnico je ženska povedala, kaj se ji je zgodilo, pa ni nihče razumel srbohrvaščine. Zaradi tega so spet telefonirali na banko, od koder je uslužbenec sporočil da je Kusmanovičeva že predvčerajšnjim padla v Zemunu blizu svojega stanovanja. Verjetno se ji takrat ni zdelo, da bo hudo in je kljub temu odpotovala. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek, ker se je močno pobila po levem kolenu in si ga verjetno tudi nalo mila, ko je padla pri svojem domu. Zdraviti se bo morala 4(1 dni.
O Dober teden se bo moral zdraviti 40-letni Mario Hre-vatin, ki stanuje v begunskem taborišču na Opčinah, ker se je včeraj popoldne ponesrečil na delu. V livarni Font v Ul Tesa, kjer je zaposlen, mu je pfdlo na glavo prazno vedro in ga pobilo ter ranilo po čelu in v levo teme.
Poskus samomora grškega begunca
V trenutku duševne potrtosti si je včeraj popoldne hote! vzeti življenje 26-letni grški begunec Pande Petrusco, ki stanuje v begunskem taborišču pri Sv. Soboti. Z brivno I britvico si je prerezal zapestje leve roke, pa ga je neki čuvaj zapazil in poklical rešilni avto. Sprejeli so ga na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti od 4 do 8 dni.
prispevalo, da se je sindikalna borba lahko v tako kratkem času zaključila z uspehom. Poudariti je tudi treba, da je prebivalstvo stavkajoče uslužbence spremljalo s simpatijo.
VPR.; V čem se kategorija uslužbencev trgovin bistveno razlikuje od ostalih kategorij?
ODG.; Po mojem mnenju gre za različno mišljenje, ki prevladuje v tej kategoriji, odnosno ki je prevladovalo med trgovskimi pomočniki, blagajničarji, uradniki itd., ki spadajo v trgovinsko stroko. Lah. ko bi rekli, da gre za neko obliko malomeščanske miselnosti, ki vidi rešitev svojih osebnih vprašanj v postavitvi lastnega malega obrata, v napredovanju v službi in ne v razredni borbi, v medsebojni povezanosti in enotnosti,
Prav zadnja stavka pa je prinesla nov faktor; prišlo je do novega pojava. Tudi v tej kategoriji prične prevladovati razredno načelo enotnosti delovnega razreda, borben duh in medsebojna solidarnost. Ponovno moramo ugotoviti, da je ta nov duh vnesla zlasti mladina, ki torej ne išče več rešitev v malomeščanskem o-kolju, temveč se zaveda svojih dolžnosti in pravic
V tej zvezi bi rad tudi poudaril, da so popolnoma zmot na mišljenja o pokvarjenosti te mladine, mlade (nedvomno privlačne) baristke, prodajalke itd. ne mislijo samo na popevke, temveč se zavedajo svojega položaja v družbi.
Vse to je seveda tudi odraz izpremenjenih odnosov in nove tehnike, ki prodira tudi med trgovino na drobno. Ni namreč dvoma, da tudi na na. šem področju prodirajo veliki obrati, tako da je perspektiva lastne male trgovinice vedno bolj utopična. Sedaj že grade novo veleblagovnico STAJJDA v Drevoredu 20. septembra; predvideva pa se, da bodo podrli kino »Massimo« in na tem mestu postavili veleblagovnico «Rinascente». Vse to bo pomenilo nov težak udarec malim obratom, ki se bodo morali nujno združevati, če bodo hoteli vzdržati težak konkurenčni boj.
V teh novih pogojih pa je borbenost kategorije še toliko bolj dragocena.
 «»-------
Nadaljevanje stavke v ladjedelnici
ogrevanje prostorov. Tribun je pristal na to, da se določi .000 lir prispevka, toda uprav, ni svet je odredil, da morajo študenti prispevati 3.000 lir ter je hkrati zvišal prispevek za knjižnico in za vaje v laboratoriju za študente, ki obi-' skujejo tehnično in ekonomsko fakulteto. Dejansko so se pristojbine študentov tehniške fakultete zvišale za 11.000 lir, ekonomske fakultete pa za .500 lir, medtem ko morajo študenti vseh ostalih fakultet plačati 3.000 lir več kot lani.
Vpisna taksa predstavlja sedaj za tržaške študente najmanjši izdatek v primerjavi z raznimi izrednimi pristojbinami. Tako plačajo študenti tehniške fakultete 18.000 lir vpisne takse, medtem ko izdajo celo akademsko leto kar 47 tisoč 500 lir. Ceprgv so študenti proti temu odločno protestirali in se niso udeležili niti ceremonije otvoritve akademskega leta, pa nič ne kaže, da bi se upravni svet univerze odrekel svojim sklepom. Študenti pravilno ugotavljajo, da se ne bodo z zvišanjem taks prebrodile finančne tež-koče, ki jih preživlja univerza, saj jih je treba pripisati predvsem nezadovoljivi šolski politiki sploh, in kar se našega mesta tiče, znižanju izrednih prispevkov vladnega generalnega komisariata. Kdor skuša namerno pozabljati slab gospodarski položaj na našem področju in kljub temu kriti veliki primanjkljaj univerze višanjem taks, ta namerno zožuje pravico do študija za vse, ki je zagotovljena v republiški ustavi.
V Palermu, Benetkah in Mi. lanu so najbolj kvalificirani in ugledni predstavniki mestnega življenja podprli borbo študentov ter je bila zato kronana z uspehom. Tržaški študenti se borijo za sodobno in demokratično šolo, ki bo dostopna vsem, in ne le privilegirancem, in ki jih bo resno pripravila za bodoče naloge v mestnem in vsedržavnem življenju. Dr. Pincherle je na koncu svojega vprašanja poudaril, da se mora občinski svet zavzeti za pravično re-
Včeraj se je nadaljevala stavka delavcev ladjedelnice Felsze-gy, ki sta jo proglasili obe sindikalni organizaciji. Skoro vsi delavci so zaradi stavke zapustili ladjedelnico ob 12.45. Stav ka se bo nadaljevala tudi da nes, ko bodo delavci zaključil z delom ob normalnem delovnem urniku In bodo torej za pustili ladjedelnico ob 11.45.  «»------------------
Prekop grobov
Tržaško županstvo sporoča da bodo v kratkem pripravili za nove pokope polje XI pokopališča pri Sv. Ani (kripte in navadne žare), in sicer od žar št. 5.329 do št. 5472, kjer poči vajo posmrtni ostanki oseb, ki so umrle med 20. novembrom 1951 in 17. decembrom 1951.
Vsi tisti, ki nameravajo ohra niti in polkopati te posmrtne ostanke na drugem kraju, naj se obrnejo na oddelek XII javnih del, odsek za pokopališča v Ul. Teatro št. 5/11, soba 36 ali na pokopališke paznike od 20. januarja 1961 do 11. marca 1961. Po tem roku bodo položili posmrtne ostanke v skupno kostnico, medtem ko bodo postali ostali nagrobni predmeti last občine.
 «»-------
OBVESTILO CITATELJEM
Cas in kraj vpisovanja za nas prihodnji izlet v Dalmacijo b objavljen v jutrišnji številki Primorskega dnevnika, ki bo izšel na 14 straneh.
šitev spora med študenti in upravnim svetom univerze, zlasti ker ima v tem svet'u tudi svojega zastopnika.
Glede nadzorstva nad živili je isti svetovalec postavil pristojnemu odborniku vprašanje že v juniju ter ga sedaj ponovil. Svetovalec je namreč hotel vedeti, do kakšnih zaključkov je prišla pokrajinska komisija za nadzorstvo nad živili v zvezi s točnimi in jas. nimi predlogi občinske zdravstvene komisije za bolj uspešno borbo proti ponarejevanju Živil. Ta komisija je namreč bila mnenja, da morajo spričo pomanjkanja učinkovite akcije vlade na tem področju poskrbeti občine in pokrajina za bolj uspešno zaščito zdravja potrošnikov. V ta namen je predlagala komisija koordi. niranje občinskih in pokrajinskih sredstev za nadzorstvo nad živili ter ustanovitev odbora strokovnjakov, ki bi jih izbrali predvsem iz vrst univerzitetnih profesorjev. Ta odbor naj bi z najbolj sodobnimi fiziškimi in kemijskimi raziskavami ugotavljal ponarejevanje najbolj važnih živil ter določil posamezne laboratorije za te raziskave in analize.
V zvezi s temi predlogi občinske zdravstvene komisije je svoj čas odbornik prof. Cumbat zagotovil, da se bo ukvarjal s tem tudi med počitnicami ter o tem obvestil komisijo načelnikov skupin v občinskem svetu. Obljubil je tudi, da bo skušal dobiti glede teh predlogov jasen odgovor podprefekta Pasina, predsednika pokrajinske komisije za nadzorstvo nad živili. Minilo pa je že šest' mesecev in občinski svet še nič ne ve, kako se je stvar končala: čeprav sta v tem času znani primer ponarejenega olja florentinske tovarne olja in zadeva z uporabo maščobne e-mulzije pri peki kruha pokazala, kakšna nevarnost preti potrošnikom.
Iz odgovora prof. Cumbata na to vprašanje je bilo razvidno, da je stvar zaspala ter da predlog občinske zdrav, stvene komisije ni naletel na kdove kako navdušen sprejem na prefekturi.
Iz naših kinematografov
«La ciociara»
Vittorio De Sica se je po štirih letih (po filmu »Streha« l. 1956) spet pojavil kot režiser. Ponovno je tudi pri ustvarjanju filma z njim sodeloval Cesare Zavattini, ki mu je po romanu Moravie pri. pravil scenarij. In De Sica je s filmom <tLa ciociara« ustvaril še eno mojstrovino.
Zgodba filma se dogaja v viharnem letu 1943. «Ciociaras Cesira, ki se je nastanila v Rimu in se že p omeščanila (ter tudi postala vdova), zapusti s svojo 13-letno hčerko Rim in se na poti v svoj domač kraj. (Tu je nekaj razlike z romanom Moravie, kjer je hči stara 18 let; za Sofio Loren, ki igra mater, bi bilo hčerinih 18 let preveč). Na poti doživita ženski vsakovrst-ne nevšečnosti in na koncu še «marokinizacijo», ki predčasno napravi iz hčerke Rosetie ženo.
Vendar film ni toliko opis zgodbe kot portret »Ciociare», s katero je Sofia Loren dosegla svoj dosedanji igralski višek. Seveda ima pri tem nje. nem liku velik delež režiser, kar pa ne jemlje veljave igralkini sposobnosti. «Ciocia-ra» Sofie Loren ves čas prevladuje na sceni in je v vsem presenetljivo prepričljiva. E-leonora Broivn je kot hčerka najprej nekoliko brezbarvna in šele v zadnjih scenah igral, sko zaživi. Zelo dober lik te podal Ra/ Vallone in tudi Bel. mondo.
De Sicoo film ni vseskozi na isti višini; poleg umetniško dognanih scen so nekatere nekoliko slabše, vendar pa je film dostojno delo velikega režiserja.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
Izpred kazenskega sodišča
Obsojena avtomobilska miš in nepopravljiv žepar
Na kazenskem sodišču je bi-1 to Fiat-600, s katerim se je
vezil po mestu. Srečal je te-
la včeraj avtomobilska miš, ki - -	- - —iišče obsodilo na 9
mesecev zapora in 7.000 lir globe. Pred dobrim mesecem je 26-letni Edoardo Ciani iz Ulice Toti 1 ukradel ponoči iz nekega avtomobila v Ul. Eremo nekaj obleke in aktovko v skupni vrednosti 30 tisoč lir. Imel je smolo, ker so ga agenti javne varnosti že čez ntkaj ur zapazili in ga legitimirali, ker se jim je zdel sumljiv. Odpeljali so ga na poveljstvo policije in zaslišali. Tako je Ciani priznal, da je nekaj dni prej tudi u-kradel razne malenkosti iz drugih dveh avtomobilov.
# * *
Na sodišču je bil včeraj tudi 52-letni Ermanno Zuliani, ki je brez stalnega bivališča in je že dobro znan sodnim oblastem, saj je imel že 34 razprav. Proti koncu novembri je Zuliani prosjačil v Ul. Genova. Nadlegoval je pešcem in zahteval, naj mu dajo miloščino. Tako se je spoprijel z nekim hotelskim vratarjem, ki mu ni hotel dati miloščine, ker je bil vinjen. Zuliani se je razjezil in zagrabil vratarja za jopič, mu grozil in ga preklinjal. To je zapazil neki mestni čuvar in je posredoval, pa je Zuliani začel zmerjati še njega. Sodišče je včeraj Zulianija obsodilo zaradi tega na 6 mesecev in 5 dni zapora ter 3.800 lir globe. # * *
Pred dvema mesecema smo poročali, kako je spretni žepar ukradel nekemu uradniku na sedežu zavoda ENPI iz žepa jopiča, ki je visel v pisarni, 68.500 lir. Malopridnež je izrabil trenutek odsotnosti in pobral denarnico. Agenti javne varnosti so mu prišli na sled in včeraj se je mora! zagovarjati na kazenskem sedišču. Razen omenjene tatvine so prišli na dan še drugi njegovi podvigi. Na zatožni klopi je zaradi tega sedel 26-letni Carlo Laneri iz Andro-na del Pane 7. Poleg njega pa sta sedela tudi 41-letni Ful-vio Pavan iz Ul. Paduina 11 in 28-letni Michele Balzano iz Ul. Beccherie 9.
Laneri je bil obsojen na 1 leto, 9 mesecev in 5 dni zapora ter 23.500 lir globe; razen tega bo moral odsedeti še 10 mesecev in plačati 10.000 lir globe, ker je bil pred časom pogojno obsojen zaradi tatvine. Pavan je bil oproščen, ker ni izvršil kaznivega dejanja; Balzano pa bo moral plačati 1.000 lir globe ker je kupil od Lanerija u kradeno avtomobilsko prevleko.
Kakor smo že omenili, je Laneri 27. oktobra ukradel denar na sedežu ENPI. Ob-ti žili so ga tudi, da je 24. o k tobra ukradel 20.000 lir Car-melu Lombardu, s katerim je stanoval pri družini Rigo. Ra-zei- tega je v oktobru ukradel nekaj stvari iz raznih avtomobilov, v septembru pa av-
O Danes opoldne zapade rok za udeležbo na natečaju za zvestobo delu in gospodarskemu napredku, ki ga je razpisala trgovinska zbornica. Vsi tisti, ki so že predložili prošnje in jih niso opremili s potrebno dokumentacijo, naj čimbolj pohite.
 «»------
Sporočilo bivšim
političnim
deportirancem
v nemških taboriščih
Zveza partizanov Tržaškega ozemlja vabi vse bivše politične deportirance in svojce umrlih ali izginulih v nemških (zahodnih) koncentracij' skih taboriščih, ki niso še pred' ložili vloge za odškodnino, naj se zglasijo na sedežu zveze v Ulici Montecchi 6-III. nad. v delavnikih .od 15. do 18. ure glede vaznih sporočil.
( MALI OOI.ASI )
ISCEM lepo opremljeno sobo — uporaba kopalnice, kurjava ali industrijski tok — v bližini avtobusa SERGAS — od Trga O-berdan do svetilnika.
ob zvokih
KVINTETA AVSENIK ter dueta Dana Filiplič in Franc Koren
PRIREDI V PROSTORIH STADIONA « PRVI MAJ »
od 21. do 4. ure
GLASBENA MATICA
Rezerviranje miz in prodaja
vstopnic v Trž. knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792 ter dve uri pred pričetkom prireditve pri blagajni dvorane.
IH K K H H 55 H H K-KKiJK
V nedeljo 1. januarja 1961 ob 17. uri v zadružni dvorani na KONTOVELU
k&ncebt
ftO-ftcuk
Sodelujejo KVINTET AVSENIK in DUET DANA F1 L1PL1C in FRANC KOREN
Prodaja vstopnic dve uri pred pričetkom prireditve pri blagajni dvorane.
GLEDALIŠČA
VERDI
V gledališču »Verdi« se je za ključi 1 prvi del operne sezone, ki se bo nadaljevala 21. februarja z gala predstavo VVagnerjeve-ga «Tarwihaeuserja».
Prihodnjo sredo pa .se prične dramska sezona z nastopom skupine, ki jo vodi Arnoldo Foa. Na sporedu bo novost Williama Gyb-sona «Dva na gugalnici«, k, je dosegla vetik uspeh prejšnjo in to sezono v Rimu, Milanu, Firencah in drugih italijanskih mestih. Skupina, v katerj igrajo še Marina Malfatti, Renata Seripa, Ar-mando Bandini, Sandro Melzi, Piero Fagioni, Nino Milia, Fran-cesco Casarotti in Noemi Gifuni, bo predvajala še novost »Rasho-mon« (Fay in Michael Kanin).
Vstopnice za prvo predstavo sc že v prodaji pri gledališki blagajni.
Občni zbor
Podporno društvo Dijaška Matica v Trstu bo imelo svoj redni občni zbor dne 10. januarja 1961 ob 20. uri na sedežu v Ul. Geppa 9.
C
KINO
J
Fenice 15.30 «Crimen», Alberto Sordi, Vittorio Gassman, Nino Manfredi, Silvana Mangano.
Excelsk>r 16.0b »Ljubiva se«, barve de Luxe, M»rilyn Monroe, Yves Montand.
Fllodrammatico 16.00 »Revak, suženj iz Kartagine«- technicolor, Jack Palance.
Grattacmia 16.00 «La ciociara«, De Sicov film. Sophia Loren.
Accobalcae 16.00 «Zenske za raz-košreig^B. Lee, U. Tognazzi, S. Roscioa. W. Chiari.
Suuercioema 16.00 «Si'Ivester neroden .nviček«, technicolor.
Alabacda 16.00 »Maciste v doli-niicraljev«, technicolor, Mark Forest, Chelo Alonso.
Aurora 16.30 «Grbec».
Capitol 16.00 «S terase«, technicolor, Paul Nevvman, Mirna Loy. Prepovedano mladini.
Garibaldi 16.30 «Nasilno poletje«, E. L. Drago, Lilla Brignone.
Crlstapo 15.30 «Psyco», Anthony Perkins. Prepovedano mladini.
Impero 16.30 «Svet ponoči«
Italia 16.00 «Zmenek na Ischii«, scopecolor, Antonella Lualdi, Mina, Domenico Modugno.
Massimo 16.00 «Heraklejeve ljubezni«, technicolor, Jane Mans-field, Mike Hargitay.
Moderno 16.00 «Zlodejev učenec«, Kirk Douglas, Burt Lancaster.
Astra 16,30 «Sissi, carjeva izvoljenka«.
Astoria 15.30 «Tiberijeve bakanalije«, U. Tognazzi, W. Chiari, A. Lane.
Vittorio Veneto Danes, zaprto, nje«, Jack Lemon. <
Marconi 16.00 «Za dol; r strahu«, technicolor, Ugo Tognazzi, Wal-ter Chiari.
Ideale 16.00 »Pravica je jravtea«, Teto in Fernandel.
Sarona 16.00 »Sin Tsdečega gusarja«, Lex fjjrker, Silv'a Lo-pez.
Odeon 16.90 «Valencia», ttchnlco-lor, Sji-ita Montiel.
Skedenj Danes zaprto.
STE VIDELI NOVE Televizorje
pri
»v*
Radio Trevisao
ULICA S. NiCOLO 2t *
predvaja danes 3i. decembra, jutri 1. in v ponede- • ii»ir januarja .inemascope MetrocoFor i - -
«Ne jejte marjetic»
(Non mangiate le margherite)
daj svojega znanca Balzana in ga povabil na skupno vožnjo. Zaradi tega je policija sklepala. da ima tudi Balzano prste vmes. Lanskega aprila pa je Laneri ukradel na domu svoje zaročenke 5.000 lir, zlat obesek in moške hlače. Naslednjega dne ga je zaročenka srečala in spoznala hlače. Sledila je prijava in včeraj so s • nakopičile vse obtožbe.
Laneri je priznal tatvino na sedežu ENPI, tatvino na domu zaročenke in nekaj tatvin avtomobilov in iz avtomobile«. Pripomnil pa je, da je priznal, kar je hotela policija, ker je imel zrahljene živce.
Opozorilo naročnikom v Jugoslaviji
VSE NAROČNIKE NA NAS LIST V JUGOSLAVIJI vljudno prosimo, da do 31. januarja 1961 nakažejo naročnino za leto 1961. Po možnosti vplačajte vsaj za pol leta vnaprej, da nam tako prihranite delo in stroške. Posebnih položnic ne bomo pošiljali.
Nova naročnina za samo NEDELJSKO IZDAJO je: mesečno din 160.— ali letno 1.920.—. Plačati je treba vsaj 3 mesece vnaprej, t. j. din 480.
Nova naročnina za redno naklado znaša: mesečno din 300.— ali letno 3.600.— Plačati je treba redno najmanj dva meseca vnaprej, t. j. din 600.—.
LIST BOMO POŠILJALI SAMO REDNIM PLAČNIKOM — kdor ne bo imel plačano naročnino 10 dni pred rokom, mu bomo brez nadaljnjega obvestila ustavili pošiljanje lista.
Naročnike, ki ne bi hoteli podaljšati naročnine prosimo, da nas o tem obvestijo takoj.
Vplačajte po položnici na «ADIT» Drž. zal. Slovenije — Ljubljana — tek. račun pri Komunalni banki štev. 600-70/3-375.
DAROVI IN PKINPKVKIJ
Josiipina PoStir daruj« 500 lir za Dijaško Matico.
IZLETI
SPD — Trst priredi 15. januarja 1961 smučarski izlet v Kranjsko goro. Informacije in vpisovanje v Ul. Geppa 9-11. ob uradnih urah.
IIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIHIIUUII
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 30. decembra 1960 se je v Trstu redilo 8 otrok, umrlo pa je 8 oseb.
RODILI SO SF.: Marina Tonel-lo Marina Bortolato, Maria Pia Fabro, Cinzia Fornasaro, Anto-hella Scarafilo, Uulsa Sergl, Paolo Benoli, Aleksandra Starc.
UMRLI SO; 64-letni Augusto Menetto, 67-letna Emilia Peres por. Belletti, 59-letni Luigi Pun tar, 53-letni Pletro Metullio, 74-letni Ubaldo Demonte, 53-letni Aldo Querel, 82-letn.j Nicold Furlan, 81-letna Marija Gorup por. Harej.	>	•
NOČNA SLU7.BA LEKARN
AlTAlabarda, istrska ultra 7
de Leitemburg, Trg sv. Ivana 5; dr Praxmarer. Trg Unita 4; Prt-dim. Ul. T. Vecelllo' 24.
KNJIGA najlepši dar !
TRŽAŠKA KNJIGARNA
vam nudi
10% popust
na vse knjige, ki jih ima v zalopi. Ta popust velja samo za sedanje praznike
ČITATELJI
naročite se na
PRIMORSKI DNEVNIK
za leto 1961. Tako boste prejemali list ceneje in poleg tega prejmete kot nagrado še lepo slovensko knjigo
Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Telefonirajte na št. 37-338
m
di >j\<:
'
Nastopajo JANIS PAIGE, SPRING BVINGTON in RICHARD HAYDN
VOZNI RED VLAKOV
Odhodi
Prihodi
TRST—GORICA—VIDEM
3.45 — 5.16 — 6.16 b - 6.24
— 7.45 b — 9.45 — 12.20 b
— 12.30 - 13.55 b* - 14.26
— 16.17 - 17.37 - 19.10 b — 20.16 b - 20.27 - 21.37
* vozi ob sobotah od 25. 6. do 10. 9. in od 17. 12. do 25. 2.; vsak dan pa od L do 31. avgusta
0.56 b - 7.15 - 8. - 8.23 b -9.12 - 9.30 b - 11 46 - 15.07
— 16.55 - 17.52 b — 19.43
— 21 05 — 22.20 b — 23.20
— 23 58 b
* vozi ob nedeljah od 25 6. do 10. 9. in od 17 12. do 25. 2.; vsak dan pa od 1. do 31. avgusta
TRST—LJUBLJAJNA
0.19 b — 8.32 b — 11.57 OE — 16.04 b
5.50 b - 13.18 b - 17.28 OE
— 20.06 b
TRST — TRŽIČ—PORTOGRUARO— BENETKE
5.40 — 6.12 rl — 6.40 b — 7.14**» — 8.45 r — 10.14 b — 10.24 — 12.55 r - 13.32 —
14.52 b - 16.40 b - 17.03* —
17.53 OE - 18.38* - 19.25*« — 20.50 r - 22.17 b
* samo do Portogruara ** samo do Cervignana •»• do Tržiča, razen ob nedeljah
6.23** —	7.32*	—	7.45 b —
9.22 b -	10	22 r -	11.33 OE
— 1.3.27 b	-	13.57**	- 15.22 b
—	17.05	b	-	18.10***	—
18.37 rl - 19.08* - 19.50 b
— 21.20 r - 22.35 - 23.42 b
* iz Portogruara ** iz Cervignana **» iz Tržiča, razen ob ne deljah
5.32 — 6.58 — 20.00
OE — Orient-Express b — brzec
TRST - OPČINE
13.37 — 17.58	7.05	—	11.24	—	17.20	—	21	«
r — rapido rl — rapido samo 1
razred
Sporočamo žalostno vest da nas je 29. t. m. za ved-no zapustil naš dragi mož in oče 59-letni
ALOJZ PUNTAR
Pogreb dragega pokojnika bo danes 31. t. m. ob 16, uri jz hiše žalosti na Proseku št. 65.
ZaiuJoči: žen« Silva, otroci Boris, Slavica in Silvica, sestri Ivanka in Marija ter brata Lučko In Ivan Prosek 31.XII.19G0.
Nekaj delnih podatkov za l. 1960
Italija t številkah
Konec oktobra 51.08H.000 prebivalcev - Industrijski indeks 191,7 - Primanjkljaj v zunanji trgovini - Povečan tujski promet
Ob koncu leta se vedno delajo statistični obračuni. Centralni statistični urad v Rimu nam tudi prinaša nekaj podatkov o gospodarskih razmerah v Italiji, le da so tl podatki po svoji izbiri nepopolni, z druge strani pa se omejujejo le z zadnjim oktobrom letos, kar pa je razumljivo, saj je nemogoče, da bi tudi najpopolnejša statistična usta. nova mogla posredovati javnosti statistične podatke za vse leto, pa čeprav smo tik pred zaključkom leta 1960. Menimo, da bodo po^mezni podatki za marsikoga zanimivi, pa čeprav so številke Vva-sih nekoliko dolgočasne.
Z zadnjim oktobrom letos •je Italija štela 51.065.000 državljanov, od katerih pa je 49.413.000 doma, preostanek živi v tujini. V prvih devetih mesecih letošnjega leta se je v Italiji rodilo 771.000 otrok, v isti dobi pa je umrlo 398.000 oseb, tako da znaša prirodni prirastek 373.000 enot, to se pravi, da se je število prebivalstva Italije v prvih desetih mesecih letošnjega leta povečalo za 373.000 oseb. V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta se je število rojstev povečalo za 1,7 odst. hkrati pa se je število smrti v istem času povečalo kar za 6,9 odst., kar pomeni, da se je, seveda v primerjavi z lanskim letom, letošnji prirodni prirastek zmanjšal za 3,3 odst'. Kar se p«, porok tiče, jih je bilo v pr/ih desetih mesecih letošnjeg; leta sklenjenih 338 tisoč, t. j. za 2,2 odst. več kot v istem obdobju lani.
Kaj ja pravijo statistični podatki o indu»»f,ijski in kmetijski P'oizvodnji? ‘
Splošji indeks mcjustrijske proizvtjnje, pri čemerne jem. lje ko osnova leto 195& 5e v letošnem oktobru znašal' 191,7 odst.kar je za 7,6 odst.\več kot istem obdobju lanS^6" ga -ta, vendar pa je nekj*! niž kot v septembru, kc jc zmal 192,9 odst. Indeks po-saieznih industrijskih panog., paso bili s koncem oktobra sUeči; srednji indeks za pr-v, deset mesecev znaša 180,5 1 oit., ekstrakti vna industrija, lleži indeks 177, manufav»-ma industrija 182,6Uei-i<*tri-» in plin pa 156, 2. V primer, jb z istim pbdohojem lanske-i leta je splpJšni indeks za-jlei p£prvl“čanj“ 16,3 odet Posamič pa: ekstraktivna industrija je zabeležila povečanje 6 odst. manufakturna industrija 17,1 odst., elektrika in plin pa 12,8 odst.
Vsekakor je to precejšen napredek, posebno če vzamemo v poštev, da je poljedelstvo v minulem letu zaradi vremenskih razmer in drugih vzrokov zabeležilo škodo kakih sto milijard lir, kar pa ne pomeni, da je bila tolikšna razlika med pridelkom leta 1969 in 1960, pač pa da je poljedelstvo v letošnjem letu utrpelo škodo sto milijard lir.
Glede blagovnega in osebnega prometa veljajo sledeče številke: na italijanskih železnicah se je v prvih desetih mesecih letošnjega leta zabeležil promet 20.986 milijonov potnikov-kilometrov in 11.775 milijonov ton-kilometrov, kar je za 8,1 odst. v osebnem prometu in 14,4 odst. v blagovnem prometu več kot v istem obdobju lanskega leta. Toliko o železniškem prometu. Trgov, ska mornarica pa je v prvih desetih mesecih letošnjega leta zabeležila 84 milijonov ton prometa in sicer kar se tiče vkrcanega in izkrcanega blaga v italijanskih pristaniščih. Letošnji promet italijanske trgovinske mornarice je torej zabeležil v notranjem prometu za 21.1 odst. več prometa kot v istem obdobju prejšnjega leta. Kar se pa tiče uvoza in izvoza, je Italija v letošnjem letu uvozila blaga za 2.446 milijard lir, izvozila pa za 1.907 milijard lir blaga, oziroma surovin, kar pomeni, da je italijanska zunanjetrgovinska bilanca v prvih desetih mesecih letošnjega leta zabeležila primanjkljaj 538 milijard lir. Ce te številke primerjamo z lanskoletnim obdobjem januar-oktober, opazimo, da je Italija letos uvozila blaga — po vrednosti, seveda —• za 43,6 odst. izvozila pa za 31,4 odst več kot lani, kar pa kljub temu prinaša precejšen primanjkljaj v zunanjetrgovinski bilanci, ki se izraža v za 113,6 odst. povečanem primanjkljaju. Turizem in še posebej tuj-aki promet je v italijanskem gospodarstvu zelo pomembna postavka. V italijanskih hotelih je bilo v prvih desetih mesecih letošnjega leta zabeleženih kar 63.567.000 nočnin, °d katerih odpade 24.340.000 na nočnine tujih državljanov ostalo pa na nočnine italijanskih državljanov. Ce te po-datke primerjamo s podatki 1* lanskega leta, opazimo, da 80 se nočnine v celoti povedete za 6,1 odst., nočnine tujih državljanov pa za 6,2 odst., del katerih se pripisuje rimskim olimpijskim igram iz letošnjega poletja.
Gornje globalne številke do. kazujejo splošen ekonomski napredek, ki pa ga je treba
analizirati tudi preko cen. Splošni indeki cen na debelo, ki jih primerjamo s cehami iz leta 1953, ki jih označujemo z bazo sto, se je do novembra letos znižal na 98,8 odst., v oktobru je znašal 98,6, dočim je v lanskem novembru znašal 99,2, kar pomeni, da se je v letošnjem novembru indeks cen znižal za 0,4 odst. v primerjavi z lanskoletnim novembrom. Te številke veljajo za indeks cen na debelo, kar velja tudi za številke, ki se nanašajo izključno na poljedelske pridelke in prehrambene artikle in sicer z datumom zadnjega novembra leto*;. Indeks cen posameznim poljedelskim pridelkom in pre. hrambenemu blagu se je v primerjavi s prejšnjimi razvi. jal takole: cena jajc se je dvignila za 11,3 odst., kar je sezonsko povišanje, cena vinu se je dvignila za 9,6 odst., cena žitom za 1 odst., dočim je cena oljčnemu olju padla za 1,7 odst., klavni živini za 1,1 odst. itd.
Kaj pa indeks cen potroš-nega blaga, to se pravi indeksa cen blaga na drobno? Ce
vzamemo	kot	temelj	cene iz
leta	1953	(—	100 —)	je zna-
šal indeks cen na drobno v novembru 116,1 odst., v oktobru	115,6,	v lanskem	novembru	pa 114,3	odst.,	kar po-
meni, da so se cene na drobno v letošnjem novembru dvignile za 1,6 odst., v primerjavi z oktobrom pa za
0.4. To se odraža seveda tudi na življenjskih stroških, kjer pa jemljemo kot bazo življenjske stroške iz leta 1938, ki jih ocenjujemo z indeksom
1. V primerjavi s temi stroški so življenjski stroški v letošnjem novembru znašali 68,85 odst., v oktobru 68,53, v lanskem novembru pa 67,59 odst. Iz tega sledi, da so se življenjski stroški od oktobra do novembra dvignili za 0,5 odst., v primerjavi z lanskim novembrom pa za 1,9 odst.
Se eno merilo in licer indeks plač in mezd. Tudi tu se jemlje kot temelj leto 1938, ki se označuje z indeksom 1. V mesecu novembru letos je znašal indeks 116,94 v poljedelstvu, 98,02 v industriji, 99,91 v trgovini in 93,98 v pro- i metu.	I
Simfonija na ledu
Gloria Cardona — naslednica Sonje Henie
Delo koprskega zavoda Primorske prireditve
Novo, izvirno in uspešno
Novost v jugoslovanskem merilu: Saloni glasbe in poezije
Uvajanje novitet v program, skih vsebinah in oblikah je zmeraj tvegano. Zlasti, če noviteta ali ideja zraste v malem mestecu, torej na robu osrednjih kulturnih dogodkov. Vedno je v tem primeru prizadeto samoljubje nekakšnega »kulturnega centralizma«, ker je žal danes še vedno dovolj ljudi, ki mislijo, da se vse novo in originalno lahko zaplodi le v glavnih mestih, da pa so okrajna središča skoraj dolžna cokljati za kulturnimi dogodki in tako imenovanem «centru». Zavod »Primorske prireditve« v Kopru sodi med take sicer redke nosilce novih idej in oblik.
Oktobra letos je odprl serijo «salonov» mladi italijanski pianist Nino Gardi iz Vidma; ob preprosti, toda efektni stilizaciji baroka, ob svečnikih in diskretni svetlobi je zvenela glasba bolj intimno, iskreno in polno. Pred dnevi pa je zavod priredil svoj letos že drugi salon, in sicer «Salon poezije in glasbe«. Ob sodelovanju mlade violinistke Olge Skalar in pianista Andreja Jarca iz Ljubljane ter recitatorjev Klio Maver — Ciuhove in člana SG iz Trsta Jožka Lukeša je sicer skromna publika v Kopru in Piranu prisluhnila skladbam Bacha, Haendla, Scarlattija, Ve-
| Strahote nečloveškega nasilja francoskih kolonialistov |
Beda,	lakota	in
v taboriščih	alžirsk
Na tisoče alžirskih beguncev - otrok, žena in starcev - živi že leta pod šotori v Tuniziji - Avtodisciplina, ponos in nezlomljiva vera
TUNIZIJA, decembra. — O Alžiriji, o borbi alžirskega ljudstva za svobodo proti francoskim kolonialistom, se mnogo piše vsak dan v vseh svetovnih Ustih. Objavljajo se de Gaullovi govori, govori njegovih političnih nasprotnikov, objavljajo se poročila o demonstracijah, o atentatih pa tudi o bedi, ki je neizogibna spremlje-
valka vsake vojne, posebno pa še vojne, ki jo mora bojevati zaostali in reven narod kakršen je alžirski. In kdo so glavne žrtve bede? Nezaščiteni otroci, žene in starčki, ki niso sposobni za borbo z orožjem v roki in ki so prav zaradi tega še posebno izpostavljeni terorju okupatorskih sil. Na tisoče takih žrtev so franco-
m
Skupina alžirskih begunčk ov pred šotorom v taborišču Maisa v Tuniziji
»ki ultrasi strpali v svoja taborišča, ki se le v maločem razlikujejo od proslu-lih nacističnih taborišč. Zaradi tega ni prav nič čudno če se jim skušajo množice nesrečnih Alžircev izogniti s tem, da sledijo svojim bojnim formacijam v gore ali pa da se zatečejo v sosedno Tunizijo,
Kako živijo alžirski begunci v tunizijskih taboriščih? Najbolje je če se tudi mi podamo z dopisnikom nekega naprednega italijanske, ga lista med nje in se na mestu samem preverimo o grozotah taboriščnega življenja.
Administrator bede
Po dolgem potovanju preko peščene pustinje dospemo v taborišče Maisa pri Gafsi, v izolirani dolinici med obročem visokih gora. Mraz je grozen, povrhu pa še dežuje po večmesečni suši. Kamor seže oko, se raztezajo šotori, tihi in žalostni. Na tisoče Alžircev živi tukaj že leta v nezrušlji-vem pričakovanju povratka na lastne domove. Z dvigom izsušene roke nam starček pokaže na gorsko verigo na zahodu in pravi; «Peš bi jo lahko dosegli do večera, tam je Alžirija.»
Vstopimo v šotor. Vodi nas upravnik taborišča Hama. Pokaže nam fotografijo svo-
(jii
Sobota, Sl. decembra 1960
Radio Trst A
7.30: Jutranja glasba; 11.45: Vrtiliak — pisani odmevi naših dni; 12.39: Za vsakogar nekaj; 13.30: Dobrodošle! Plošče prvič v oddaji: 14.45: Mali an-ssmrk; 15.30: »Moč uniforme«, burka s petjem v treh dejanjih; 17.20: Pesem m ples; 18.00: Radijska univerza; 18.15: V svetu kulture; 18.30: Hačaturjan: Ma-škevada, suita; Čajkovski: Valček iz Serenade op. 48; Bela Bartok: Romunski narodni ple-ii: IS.00: Pomenek s poslušalkami; 19.20: Romantične melodije; 20.00: Šport; 20.40: Zbor «Krance Prešeren«; 21.00; Za smeh in dobro voljo; 22.00: Silvestrov ples; 23.30: Nadaljevanje Silvestrovega plesa; 24.00: Srečno novo leto 1961, nato Plesna glasba.
Trst
12.25:	«Treija stran«; 14.15:
Simfonični koncert; 14.55: Mala plovba; 15.05: Pesmi brez besed; 15.30: Novo leto od Alp do Lagune (julijski in furlanski zbori).
Koper
7,15: Glasba za dobro jutro; 12.00: Glasba za vas; 13.40: Popevke v ritmu od tu in tam; 14.30: Primorski tednik; 1445: Ciganske melodije: 15.i5: Čestitke delovnih kolektivov; 16.00: Dunajske melodije; 16.30: Dogodki in odmevi; 16.45: Liszt: Tri »Grande etudes« na Paganinijevo temo — pianist Robert Goldsand; 17.00: Izbrane pesmi; 17.40: Jazz cocktaiil; 18.00: Prenos RL; 19,00: Poje Aurelio Fierro; 19.30: Prenos RL; 22.15; Plesna glasba; 23.00: Prenos RL; 24.05: Novoletna poslanica predsednika republike Tita.
Nacionalni program
6.30: Vreme na Italijanskih morjih; 7.00: Jutranje melodije; 9.00: Operetna glasba; 9.30:
Jutranji koncert; 11.00: Percy Faith in njegov orkester; 11.30: Pevci lahke glasbe; 12.00; Poje Sergio Bruni; 13.30:	Los
Panchos — Giorgio Consolini; 17.20: Prosram Italijanske folklorne glasbe; 17.40: Jutrišnji športni dogodki; 18.10:	Otto
Česana in njegov orkester; 18.25: Izžrebanje loterije; 21.00: Čarobna piščal; 21,20: Italijanski ipevci lahke glasbe; 22.45: Tuji pevci italijanskih pesmi; 23.15; Plesna glasba; 24.00: 1961 — ura rvič (plesni program).
//. program
9.00; Jutranje melodije; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.05: Cow-boys, gauchos, cigani, kitaristi; 14.45: Parada orkestrov; 15.40: Kratek simfonični koncert; 16.10: Italijanske ljudske pesmi; 17.00: Sto violin Helmuta Zahariasa; 17.30: Eno uro s pesmimi; 16.30: Plešite Z nami; 20.30:	Leto v albumu:
22.15: Veliki finale; 24.00: I96i — ura nič (plesni program).
III. program
17.00: Sinilonije Franza Josepha Haydna; 18.30: Življenje in umetnost Alessandra Scar-lattija; 19.15: Leto novo, običaji stari; 20.00: Vsakovečerni koncert; 21.30: Skladbe Floren-ta Schmitta. Johannesa Brahmsa in D aru.s a M.lbauda; 22.25: F.nkrat na leto; 23.50: Eno uro z jazzom.
m športniki; 15.30: Našim mladim poslušalcem za konec leta; 17.30: Otok zlatih sanj — (Ha-
imaie pokvarjen televizor? TELEFONIRAJTE na 24018
Specializirani tehniki tvrdke
«Radio TREViSAN»
Vam zagotavljajo t a-kojšnjo >ntervencijo
Slovenija
8.05: Od vasi do vasi... (Narodne in domače viže); 8.30: Majhen koncert lahke glasbe; 9.25:	Melodije za vas; 10,15:
Čestitajo vam...; 11.00: Zvesti sodelavci mladinske glasbene redakcije poslušalcem za Novo leto; 11.50: Operetni zvoki z orkestrom Hans Carste; 12.00: Riitmi Latinske Amerike; 12.25: Novoletni pozdravi: 13.30: Radi bi vas zabavali; 14,20: Šport
vajske melodije igra orkester Billj Vaughn); 17.50: Tri harmonike v plesnem ritmu; 18.10: «Lizbonski večeri«; 19.05: Novoletne čestitke; 20.00: Horuk v Novo leto! 20.45: Veselo silvestrovanje! 22.15: Pozdrav našim izseljencem; 22.25: Naši solisti in ansambli vam želijo...; 23.05: Dobre volje v prijetni družbi; 23.44: Slavnostna predigra; 23.50: Novoletna poslanica predsednika republike; 24.00: SREČNO 1961!;	00.05-053)0:
Zaplešite v Novo leto!
Ital. televizija
17.00: TV za otroke; 18.30: Dnevnik; 18.50: Eno leio televizijskih prireditev; 19.40: Kronika leta; 20.30: Dnevnik; 21.15: Canzonissima; 22.30: Kdo čita? 23.00: Nevarnost je moj poklic; 23.25: Srečno novo leto (variete).
Jug. televizija
Ljubljana 17.00:	Novoletna
parada igrač; 17.45: »Avtomobilske dirke v Indianapolisu« — TV film iz serije Nevarnost je moj poklic. Beograd 21.00: TV dnevnik; 21.15:	Zabavni
spored, Zagreb 22.00: Zabavni spored za Novo leto, Ljubljana 23.00: Zabavni spored za konec leta. Beograd 23.40: Pregled leta 1960; 23.55: Novoletna poslanica maršala Tita; 00,01: Čestitka gledalcem; 00.02: «Evropa ponoči« — celovečerni glasbeni film.
jih sedmih otrok, ki jih je pustil v domovini in s smehom doda: «Bil sem direktor treh kinematografov, sedaj sem zamenjal poklic. Administriram revščino, ki jo vidite.si V šotoru vlada popolna terna. Dim, ki uhaja iz preproste žare v zemlji, draži grlo in peče v oči. Sčasoma opazimo v pol mraku senci dveh starcev na tleh: moški je zavit v umazano odejo in pokrit čez glavo. Kašlja brez prestan-ka in niti nima moči, da bi nam stegnil roko. Zenska poleg njega, mu skuša podati skodelo tople vode. nTu-berkuloza«, pojasni Hama, potem se skloni nad bolnika, ki s težavo iztisne nekaj besed v arabščini. Nekaj otrok vstopi in se mu približa. Starec kašlja in pljuva slino. Toda otrok to ne moti; trepetajoči v raztrganih cunjah se skušajo ogreti ob revnem ognju. Prav gotovo so že okuženi ali pa še bodo: štirideset odstotkom bekuncev boluje za tuberkulozo.
Disciplina, ponos
Vstopimo v drugi šotor. Ko se oči navadijo na temo šele razločimo brezkončno revščino v revnih predmetih, ki so nakopičeni v sredini šotora. Ljudje spijo na golih tleh po dva pokrita z eno samo odejo. V kotih hranijo v starih škatlah — edinem pohištvu beguncev —- mesečne obroke hrane. Hama nam našteva: 12 kg moke, 2 kg riža, 4 dkg sladkorja in 4 dkg olja, 100 g mila in nekaj boba. S tem mora ena oseba živeti trideset dni. Za otroke je še nekaj malega mleka, a vendar so vedno lačni.
Tunizijske oblasti, Mednarodni rdeči križ in prijateljski narodi pomagajo kolikor morejo, Pošiljajo živež in zdravila, toda vse to komaj zadošča za življenje na robu smrti. V vsej Tuniziji je kakih 150.000 beguncev in skoraj toliko jih je tudi v Maroku. Potrebne bi bile tone žita, mesa, zdravil in oblek in to kar prihaja, razdeljeno med tisoče in tisoče, še zdaleka ne zadošča.
Pred nekim šotorom stoji molčeča skupina in se razmakne, da lahko stopimo vanj. Na običajnem ognjišču v sredini se počasi greje lonec vode. V kotu leži zavita v odeje žena, ki je umrla ponoči. Na dnu šotora tri starke nekaj mrmrajo. Najbrž molijo. «Cukajo, da bi odnesli truplo — pojasni Huma — in odgrne odejo, da se vidi obraz pokojne. Se mlada je; obraz ima slonokoščeno barvo in lobanjske kosti kot da bi prodirale napeto kožo. Njen dvanajstletni sinček pove, da je umrla zaradi griže. Ni bilo nevarno, toda izčrpa-
no telo je bolezni podleglo. In oče? Padel je med partizani! In bratje? Bojujejo se! Ostala sta samo otrok in nepokopano telo. Pokopališče je oddaljeno osem kilometrov. In vendar ti ljudje beže iz francoskih taborišč, da bi živeli tukaj.
Zunaj nas pričakuje skupina mož. Med dragocenimi rezervami so našli nekaj kave in jo skuhali za obiskovalce. Skodelice so samo tri. Vsakdo spije malo in ponudi skodelico bližnjemu. Noben gost ne sme oditi, da se ne bi okrepčal.
Ta ponos v revščini ni samo presunljiv. Je resničnost, ki omogoča tisočem in tisočem beguncem, da vzdržijo, da ne klonijo, da ohranjujejo voljo in upanje. V tej bedi brez meja so se fel-lahi organizirali in si dali disciplino. Majhne skupnosti pod vodstvom alžirske vlade so se uredile, imajo svoje odgovorne, se združujejo na diskusije o sedanjosti in bodočnosti. Nihče se ne čuti zapuščenega. Lakota in bolezni neprenehno žanjejo žrtve, toda v vseh teh taboriščih niso zabeležili niti enega samega primera tatvine ali nasilja. Ze samo to je najboljši dokaz moralnega vzdušja v katerem ži-vijo ti nesrečni begunci.
racinija, Liszta, Chopina, Suka, Ravela in Granadosa, med izvajanimi skladbami pa sledila poeziji tujih in domačih pesnikov. Prireditelj je skušal temu večeru dodati dimenzijo intimne domačnosti in mu na silo odvzeti našemljeno slo. vesnost jubilejev,. koncertov in v verige narejenih spodobnosti uklenjenih prireditev. «Saloni», koder »o se še v 18. stoletju zbirali »plemenit-niki«, da bi poslušali mojstrovine Haydna ali Mozarta (oba sta se morala posluževati vho. da za siužabništvo!), taki saloni so kot oblika, kot stil umetniških manifestacij izumrli. Ostala je beseda, ki tu. di modernemu času lahko odkrije skromno resnico: da je prava, kloboka, iskrena umetnost vselej rasla na skritih, tihih površinah človekovega duha. Kajti glasba in poezija, ki sta intimni umetnosti, utegneta biti tudi socialni. Prilagojujeta se značaju slehernega naroda in vsake dobe, tudi naše, in kdor pozna njuno zgodovino in različne oblike, ki sta jih imeli cela stoletja, se ne bo več čudil protislovjem v definicijah šte. vilnih estetov. Eden vidi povsem plastično in formalno umetnost, drugi odkriva v glasbi in poeziji umetnost čistega nravstvenega izraza. V resnici drži to in ono. Pod Francem I. in Karlom IX. sta bili umetnost galantnega in poetičnega dvora, pod Lud. vikom XIV. umetnost knežjega bleska in napuha, v XVIII. stoletju pa umetnost salonov. Ko se je približala revolucija, sta postali liričen izraz revolucionarnih osebnosti, danes in v prihodnosti pa bosta glas demokratične družbe, kakor sta bili v preteklosti glas aristokratske. Glasbe in poezije namreč ne zajame docela nobena forma: obe sta spev stoletij in cvet zgodovine. Obe poganjata prav tako iz bolesti kot iz radosti človeštva.
Violinistka Olga Skalarjeva (sestra virfuozinje Sabine Skalar, ki je že skoraj deset let v Z.DA) je na tem Salonu izvajala Haendlovo Sonato v E-duru (lep, poln in zveneč ton dolgih not, presenetljiva ekspresivnost), Adagio iz Bachove sonate za violino solo. (za Bachov izrazni stil preveč romantičnega zanosa, nekoli-kanj preganljivo), Veraeini-jevjev Largo, (toplo, prijazno, preprosto in prepričljivo), Pa. ganinijev Capriccio št. 13, (z ljubeznivo koketnostjo tehničnega igračkanja, čiste terce, oktave in decime, zanesljiv lok, prikupen ton), Wieniaw-skeka Koncertno polonezo v D-duru, (za dekle, ki je komaj da odraslo, naravnost neverjetna moškost violinskih potez, zelo drzna šahovska partija na štirih strunah!), Granadosov Španski ples, (s spogledljivostjo, ki jo narekuje popularnost španske viže, lepo, malo celo vdano v usodo) in briljantni, nepodkupljivi Ravel z znamenitim vrelcem «Tzigane», (mojstrovina skladateljeve impresionistične domiselnosti v sijajni tehnični in muzikalni interpretaciji, ki bi ji lahko zavidal prenekateri violinist, tu in tam malo »retuširano«, a dostojno in zrelo.)
Brezhibno v vsakem smislu in brez značilnega pretiravanja v poudarjanju »stila« je igral mladi pianist Andrej Jarc Scarlattijevo Sonato v d-molu, Chopinov Nocturno v b-molu, Lisztov poniglavi skla. dateljski kroki »Slavček« in muzikalno Sukovo »Hrepene-
nje« iz suite «Pomlad». Mimo tega je brezhibno in sinhrono spremljal violinistko v vseh omenjenih točkah.
Oba recitatorja — Klio Ma-ver-Ciuhova, diplomatka Akademije za igralsko umetnost in Jožko Lukeš, član tržaškega Slovenskega gledališča — sta povedala okrog dvajset pesmi domačih in tujih avtorjev. Ciuhova z zanosom, ki mu je tu in tam botrovala nezanesljivost čustvovanja, Lu. keš pa za kapljico presloves-no. Med razsežnostjo odrskega delovanja in pajčevinasto intimnostjo komornega salona je seveda globok prepad: to je bil menda njun prvi nastop v takem ozračju in je — zaradi delne improvizacije — njun poudarek razumljiv.
Obisk obeh Salonov v Kopru in naslednji dan v Piranu je bil kljub razposlanim modernim vabilom komaj kaj več kot mizeren. V Piranu sem naštel natanko 36 poslušalcev. Ni mi sicer še povsem jasno, kako in s čim se v Kopru in Piranu tehta individualna kulturna «teža», eno pa velja: da bo zavod »Primorske prireditve« drugič pošiljal vabila rajši preprostim delavcem, ker bo — če že nič drugega — vsaj opravičilo za njih morebitno odsotnost lažje in razumljivejše. Pedagogi, prosvetni delavci, novinarji (skoraj vsi so
Pianist ANDREJ JARC
Violinistka OLGA SKALAR
vabila prejeli!) pa svojo lastno kulturo še vedno previdno obešajo na rep Krpanove kobile in se intimnih umetniških večerov previdno izogibajo Zanimivo; in prav oni so nosilci praznoglave ideje previncializma! Pa tega sami verjetno ne vedo!
MILAN LINDIČ
liimniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitmiiitiiiiniiiiiiiiMiiiiimiiitMiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiitiniiiiMMttitMiiiiiiiitimiiniiHiiiiiiiiMiiiim
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Domači tržaški likovniki v galeriji «Teatro Nuovo»
V galeriji pod »Teatro Nuovo» je priredil ePokra-jinski sindikat Lepih Umetnosti« razstavo vidnejših domačih likovnikov. Dejstvo, da pripadajo razstavljavci večinoma mlajši in srednji generaciji, že samo po sebi označuje čisto sodobno obeležje te prireditve, Kar pa je na njej slikarjev starejše generacije, so nekateri izmed njih za to priložnost ubrali modernejšo smer. Tako Lucano kot Perizzi Tizia-no in Bergogna. Izjema sta Sofianopulo, ki zaradi opešanega vida že daje sloro čopičem, ter razstavlja le sliko iz 1931. leta in Glanz-mannova z malo ujedanko. Od mlajših sledita klicu narave le Sormani, katerega olje »Železnice« je naslikano s potrpežljivo natančnostjo starih nemških mojstrov, in pa Rosignano. Od
Slovencev razstavljata Spacal in Černigoj, Prvi novejša barvng tiska eSneg na Krasu» in Mestne ulice«. drugi pa olje ((Navpična kompozicija# in ujedanko ((Prostornin ski predmeti)).
Večina slikarjev se nam predstavlja v več ali manj poznani obliki. Preseneča edinole Devetta, ki je nedavno v Milanu probojno uspel. Prešel je iz figuralnega v impresionistično abstraktnost in priznati moramo. da iz njegovih dveh »pokrajin«, poletne in morske, resnično občutimo migotanje vseh možnih odtenkov barv zelenja in morja. Manj vidno je opaziti izrazitejši napredek pri drugih razstavljavcih, kot pri Rei-ni Miela, ki je od lanske razstave pridobila v enotnosti barvne in figuralne? zasnove. Isto v pokrajinskem
smislu bi veljalo za mlado Chiacichevo. Tudi CoIoni se uspešno rešuje v sveže podanem ((Jadranskem ribolovu» iz svojih že precej zamotanih mrežastih zasnov. Resno iskalno stremljenje v novo očitujejo Antoni, Costanzi, de Comelli, Gnacci, Moretti in Zammattia, ki doseza v ((Mraku nad luno» prijetne optične učinke z lepljenjem raznovrstnega gradiva. Ce k tem prištejemo Prekop Hildo, ki se sicer še bori s figuraliko a uspe v «Nevihti» in ((Jugozapadnem vetru» vnesti močan ustvarjalni zagon abstraktne izraznosti, potem smo našteli vse one, ki verjetno ne bode obstali na doseženih položajih. Ocenjevati pa dovolj znane mojstre kot Danea, Predonzanija, Perizzi ja Nina in druge presega tesni okvir
informativnosti. M. BAMBIČ
......."‘I"""........................................................................    minimumi,,............................mmiiiim mm
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Brez oklevanja lahko sprejmete zelo ugodno ponudbo. Simpatične novosti za še ne-oddana srca.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Vaša aktivnost lo nekoliko popustila. Odobravali boste ideje in načrte ljubljene osebe. Zdravje odlično.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Previdnost v finančnih zadevah ne bo odveč Novo prijateljstvo vam ho dalo mnogo moralnega zadovoljstva.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Nepričakovana pomoč vam bo omogočila izvršitev nekega načrta. Vaše srce se bo hitre-
mi
Ws'z
EU
je vnelo kot običajno.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Neka ponudba za sodelovanje vas bo navdušila, vendar ne bo solidna. Izogibajte se naglemu ocenjevanju stvari in oseb.
DEVICA (od 23. 8. do 22 9.) Vestno izpolnjujte sprejete naloge. Zelo verjetna vest od dobrega prijalelja, ki ga že dolgo niste videli.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ljubosumnost v kolektivu vam bo škodovala. Odlični odnosi z drago osebo. Previdnost z zdravjem.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22.	11.)	Uspeh ali neuspeh
dneva bo odvisen samo od vašega razpoloženja. Prijetne ure v družinskem krogu.
STRELEC (od 23, 11. do 20. 12.) Zaupano vam delo boste
izpeljali hitro in dobro. Prejeli boste darilo, ki vam bo zelo všeč. Prehlad.
KOZOROG (od 21. 12. do 20.
1.) Nadoknaditi boste morali kar ste zamudili po tuji krivdi. Čutite potrebo po mirnem okolju.
VODNAR (od 21. 1. do 19.
2.) Verjetne znatne spremembe gmotnega položaja. Obvladajte jezo in neupravičeno ljubosumnost. Nervoznost.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Zelo ste zaposleni, vendar vam delo leži. Srečen razvoj v ljubezenskih odnosih. Zdravje brez motenj.
Ali VEŠ...
— da je princ Hans de Liechtenstein, vladar male državice Liechtenstein, ki šteje komaj 14.000 državljanov, lastnik ene najbolj dragocenih če ne najdražje umetnine na svetu in sicer Leo-nardove »Ge nevieve». Sliko ocenjujejo na dva milijona dolarjev ali milijardo 250 milijonov lir v naši valuti.
#*#
— da je znani newyorškl politični pisec Andre Kosto-lany, avtor dela «Mir dolarja« dal neki tovarni v New Yorku izdelati večjo količino kravat, ki jih je nato poslal svojim francoskim prijateljem za božično darilo. V tem sicer bi ne bila kdo ve kolikšna posebnost, če bi ne bil vzorca na kravati in bi v tem ne bil prikrit napis, ki povzdiguje de Gaulla. A-meriški politični pisec upa, da bo s tem svojim darilom pridobil svojemu vzroniku de GauLu kwc glas več pri referendumu 8. januarja.
###
— g- v treh dneh božiči,;!. v.~.“,kov imeli v ZDA 450 žrtev prometnih nesreč, 75 oseb je izgubilo življenje pri požarih, 75 oseb pa pri drugih nesrečah v zvezi s prazniki. V Kanadi so imeli 40 mrtvih, v Mehiki 30 mrtvih in 285 ranjenih. V Franciji so v istih dneh zabeležili 6'0 mrtvih, v Veliki Britaniji 82, na Švedskem pa — komaj eno žrtev. Slednje pripisujejo novemu cestnem zakoniku, ki dopušča brzino le 50 milj na uro.
* # #
— da je v letošnjem letu potovalo z letali v vsem svetu nad sto osem milijonov oseb. Tako zatrjuje statistični urad mednarodne organizacije za civilno letalstvo, ki dodaja, da so letala v tem letu preletela skupno razdaljo 8,9 milijonov kilometrov, kar je približno toliko, kot v letu 1950, toda z osem milijoni potnikov več. K temu je treba dodati še število letalskih potnikov v Sovjetski zvezi in LR Kitajski, ki v tej statistiki ni šteto.
* * #
— da so gosi boljši varuhi kot psi-čuvaji. V Dumbar-ton Rocku na Škotskem jato gosi že dolgo let vrši službo čuvajev 90 milijonom litrov najboljšega whiskyja. Ves ta uihiskj/ je uskladiščen v naj večjem skladišču tovrstnih pijač na svetu, ki se nahaja neposredno ob tovarni whiskyja, ki je hkrati največ-ja tovarna whiskyja na svetu, Ze dolgo let, vse odkar skladišče varujejo gos i, ni prulo do kraje, kajti čim se skladišču približa nepovabljen gost, dvignejo gosi tolikšen hrup, «da bi zbudile mrtveca», kot se Je izrazil glavni skladiščnik.
* * *
— da morejo prebivalci področja okoli francoskega mesteca Lacque v jugozahodni Franciji, kadar koli stopijo iz svojih skrbno zaprtih stanovanj, nositi plinske maske, kajti vrelci zemeljskega plina, ki se nahajajo v bli-. zini mesta, razširjajo po o-kolici toliko plina, da bi se ljudje brez plinskih mask mogli zastrupiti. Sedaj se piebivalci pritožujejo, da s piinskimi maskami na obrazu ne zdržijo več, poleg tega pa z dokazi v rokah krivijo vrelce in oblasti zaradi naraščanja obolenj na jetrih, ledvicah in drugih organih, Ki se pojavljajo posebno med starejšimi prebivalci kraja.
*#*
— da se je v obljudenih krajih Sovjetske zveze severno od polarnega kroga življenje v zadnjih letih močno moderniziralo. V krajih, kjer je nekoč uladala puščoba in kjer so bili redki prebivalci primorani živeti v skrajno težkih in nezdravih razmerah, kjer so tuberkuloza, tifus, skorbut m razne druge bolezni morile na tie-liko, imajo danes že 19 bolnišnic, 48 ambulant, porodnišnic in zdravstvenih ustanov ter celo center za transfuzijo krvi in posebno letalsko zdravniško ekipo.
*#*
— ds znajo biti Francozi v svoji izjavah zelo cinični. Ko je francoski minister Miche-let govoril o alžirskem vprašanju, je med drugim rekel: «Moramo vojno zaključiti in najti obliko za pomirjenje. saj smo se znali pomiriti celo z Nemci...« Seveda so se sedanji francoski vladajoči politiki mogli pomiriti z Nemci, mislimo z Adenauer-jevo Nemčijo, ki daje Franciji ogromna materialna sredstva za borbo proti Alžircem, toda nekoliko težje bo šlo z žrtvami tega nemškega orožja.
* # *
— da je Rooseveltov sin James glede svojega pokojnega očeta nekoliko preveč ezgovoren#. V svojih spominih o pokojnem očetu James Roosevelt pravi; »Nanj sta posebno vplivali dve ženski: njegova mati je r njem razvijala njegove aristokratske koncepcije, njegova žena pa ga je potiskala na levo«. Ce je to res, morda to ne gre toliko v čast pokojnemu predsedniku, vsekakor pa v čast stari pokojnikovi vdovi Eleonori Roosevelt, ki Še danes tako vralo nadaljuje delo svojega polojnepa moža na pomirjenju v svetu.
$Morisko-beneški dnevnik
Obvezno zavarovanje trgovcev
Imenovanje izrednega komisarja pokrajinske bolniške blagajne
Prefekt je poleg komisarja imenoval tudi razne komisije, ki bodo poskrbele za izvajanje zakona o ureditvi zavarovanja trgovcev
Z vladnim odlokom št. 1397 z dne 27. novembra 1960 je bilo uvedeno obvezno bolniško zavarovanje za trgovce vseh vrst Za začetek izvajanja tega odloka na Goriškem je prefekt dr. Nitri imenoval dr. Edmonda Canduttija za izrednega komisarja pokrajinske bolniške blagajne, ki bo izvajala to zavarovanje v naši pokrajini.
Istočasno je imenoval prefekt člane pokrajinske komisije in komisijo svetovalcev za izvedbo zavarovanja. V posvetovalni komisiji so tudi zastopniki *‘alnih in potujočih trgovcev. Za predsednika pokrajinske komisije je bil imenovan Giovan-ni Bigot, člani pa so: dr. Antonio Scarano, Candotti Romano, Marchesan Giovanni, Peci’e Mario, Spangher Vittorio ir Mantovani Bruno, ki bodo zastopali trgovce. Cumar Giovanni bo zastopal trgovske potnike, dr. Luigi Fabbro, pokrajinski urad za delo in Adriano Miseri, trgovinsko zbornico.
V posvetovalni komisiji so: De Nicold Gaetano in Marin Giuseppe za trgovce ter Car-letti Luigi za potujoče trgovce ter še trije izvedenci za zavarovanje: Garra dr. Carlo, Martina dr. Mario in Manzini dr. Giovanni.
 «»------
seje
pokrajinskega sveta
Na seji pokrajinskega sveta, ki je bila v četrtek zvečer v sejni dvorani v Ul. Crispi, so svetovalci odobrili predlog za uvedbo 8-umega delovnika bolničarjev umobolnice, ki ga je v imenu odbora sporočil svetovalcem poslevodeči predsednik dr. Polesi. Proti temu predlogu je nastopil odbornik prof. Marin, ki je zagovarjal dosedanje 24-urne delovne izmene, ker naj bi bil takšen način dela ljubši tako zdravnikom kot tudi nekaterim boL ničarjem, ki naj bi, sicer v manjšem številu, kot je predlagatelj sam izjavil, vztrajali pri starem. Vsi svetovalci so glasovali za uradni predlog odbora, ki je bil sprejet.
V nadaljevanju seje so pooblastili odbornike, da pregledajo, kaj se je potrošilo v okviru proračuna za leto 1960 ter določili vzdrževalnine za leto 1961 v naslednjih zavodih: «Duca d'Aosta» v Gradiški, IPAPI, psihiatrična bolnišnica in gluhonemnica. Odobrili so stroške, ki jih je pokrajina imela z nakupom božičnih da. ril za otroke pokrajinskih u-službencev ter določili program za zatiranje tuberkuloze in bruceloze pri goveji živini.
 «»------
Julri smučarski avtobus na Lokve
Jutri, v nedeljo 1 januarja, bo avtobusno podjetje Ribi Iz Gorice zopet uvedlo nedeljske avtobusne vožnje na Lokve, kar bo prišlo prav zlasti go. Tiškim smučarjem. Odhod z avtobusne postaje Ribi v Ul. IX. avgusta ob 8. uri s prihodom na Lokve ob 9. uri. Odhod i Lokev ob 17. in povratek v Gorico ob 18. uri. Cena vožnji v eno smer znaša 250 lir odnos-nr 140 din.
Jutri bo začel voziti tudi nedeljski avtobus na progi Trst -Lokve za tržaške smučarje. Odhod iz Trsta ob 7. uri s prihodom na Lokve ob 9. uri. Ta avtobus vozi skozi Tržič (od 7.30) in Gradiško (ob 7.45).
Ce bodo snežne razmere do
volj ugodne, se bo gotovo že jutri zbralo tudi na Lokvah precej smučarjev.
 o--------
Za prometnike naj zgradijo streho
Danes ali jutri bo pričel delovati tudi drugi semafor v Gorici, ki ga je postavilo županstvo na križišču Korza Ita. lia ter Ul. 24 maggio in Ul. 9 agosto.
Ko so postavljali signalne naprave na drugem križišču na Korzu, so naleteli na težave, ker so bile ravno na križišču neke oglasne deske in tudi platana je rasla na pločniku, kjer je bil prehod za pešce. Vse te zapreke, ki bi ovirale promet na tem križišču, so odpravili, tako da je po tej strani storjeno vse, da bi se promet uredil tudi na tem križišču, ki je po svoji prometnosti velike važnosti. Nerešeno je še vprašanje prometne discipline na križišču pred pošto, kjer je zlasti velik promet pešcev, pa tudi vozil, ker je Ul. Oberdan najprimernejša obvezna pot, po kateri se razvija promet med severnim delom mesta in goriškim «cityjem».
Sedaj, ko je bilo storjeno najnujnejše, da smo v urejanju prometa dohiteli zamudo v primeri z drugimi mesti, je treba misliti tudi na stražnike, ki so zaposleni pri sema-forih. Naj bo hladno, deževno ali toplo vreme, stražniki morajo biti na svojem mestu poleg komandnega mehanizma in ga urejati, kot zahtevajo prilike. Ker so ljudje, ki jim pride mraz prav tako do kosti kot vsakemu drugemu meščanu (morda pa še bolj, ker so prisiljeni ure in ure stati mir. no), se nam vidi, da na teh krajih primanjkujejo zaprte steklene kabine, od koder bi imeli stražniki pregled nad dogajanjem na križišču. Eno takšno kabino bi morali postaviti na pločniku pri Verdijevem gledališču, drugo pa na pločniku pred Garibaldijevo kavarno, kjer je doslej rasla platana. Postavitev takš. nih kabin ne bi terjala kdove kakšnih sredstev, prav gotovo pa bi bila s tem storjena straž, nikom, ki urejajo mestni promet, velika usluga.
Ženica iz Rupe si je zlomila stegnenico
V četrtek zvečer se je zdrsnilo v kuhinji 72-letni Mariji Devetak iz Hupe, Duca d’Ao-sta štev. 3. Padla je tako nerodno, da si je zlomila stegne, nico. Ker jo spočetka ni bolelo, je mislila, da ni tako hudo, včeraj zjutraj pa so postale bolečine tako neznosne, da so svojci poklicali rešilni avtomobil, s katerim so po-nesrečenko prepeljali v civilno bolnišnico, kjer so jo zaradi zloma pridržali na zdrav, ljenju. Ce ne bodo nastale komplikacije, bo ozdravela v 40 dneh.
 «»-------
Dedek Mraz v Novi Gorici
Novo leto je tu in tako je tudi dedek Mraz zopet prišel med otroke po razjnih krajih Slovenije. Tako se je včeraj pojavil tudi med mladino v Novi Gorici, ki ga je z nestrpnostjo pričakovala in bi rada že naprej vedela, kakšna darila ii Lo letos prinesel.
Včeraj ob 13. uri je prišel dedek Mraz najprej v kurilni-
co pri novogoriški postaji in tam obdari! otroke železničarjev. Kot se spodobi za tako priliko, je prišel seveda z vlakom m otroci so mu priredili prisrčen sprejem.
Ob 15. uri je dedek Mraz odšel v svečanem sprevodu v Šempeter, kjer je tudi imel obdarovanje, nato pa se je vrnil v Novo Gorico, kjer so ga čakali ob 16.30 mestni otroci in ga sprejeli s petjem in deklamacijami.
Omenimo naj še, da je bila včeraj popoldne ob 14. uri otvoritev novih prostorov mestne šivalnice »Ideal« na Grčni v Novi Gorici. Ob tej priliki je nnel delavski svet tega podjetja svečano zasedanje. Kot znano je imela ta šivalnica prej svoje prostore v bivši žagj v Solkanu, kjer pa je požar poleti uničil poslopje in stroje, da so morali začeti znova. Kljub tej nesreči pa se podjetje dobro razvija.
Obvestilo zveze trgovcev
Trgovinska zbornica sporoča, da bodo tudi letos, kot je bilo to že za prejšnja leta, boni za bencin, nafto, mazilno olje, petrolej, sladkor, kavo in semensko olje zapadli 31. decembra. Roka ne bodo podaljšali.
Zbornica je izdala to obvestilo, da bi prizadeti ne izgubili nakazil.
Zveza trgovcev sporoča, da naj peki spečejo kruh in poskrbijo za njegovo razdelitev danes tudi za jutri.
Isto velja tudi za mlekarne, ki naj prodajajo mleko tudi za jutri, ker bodo na Novo leto pekarne in mlekarne ves dan zaprte, kot vse ostale trgovine.
Poleg tega sporoča lastnikom javnih lokalov, da so lahko odprti vso noč danes in jutri.
Padec kolesarke
Ob 13.50 je padla s kolesa, ko se je peljala na delo v podgorsko tekstilno tovarno, 26-letna Alma Pacella iz Ul. Don Bosco 1. Nesreča se je pripetila v začetku Ul. Brigata Pavia. Mladenka se je udarila v glavo. Odpeljali so jo v civilno bolnišnico; ozdravela bo v 5 dneh
■iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiititiiiiiiiiMiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiii
Zakaj jebila lakoslabaudeležba na predavanju o prof. Bežku
n
n
Z novim letom veselje in žalost v vrstah nogometnih moštev
Ullan-Fiorentina
v ospredju zanimanju
Napoli v Vidmu: zmaga ali globa vsem igralcem
Z novim letom novi uspehi za Inter? To vprašanje zanima vodstvo kluba, trenerja Herrero in predvsem navijače enajstorice, ki je preteklo nedeljo zasedla prestol prvega v A ligi in je izpodrinila dolgo časa vodečo Romo nižje v podrejen položaj.
Po pravici rečeno prva pri-lika za nadaljevanje uspešnih
Prejšnji teden je imel Hubert Močnik predavanje o vzgojitelju prof. Bežku, ki ga je predavatelj sam poznal in ki je veliko storil za napredek slovenskega šolstva. Predavanje je bilo zelo zanimivo in tudi dokumentirano, ker je prof. Močnik material dolgo časa vestno zbiral in ga podal na prijeten in poučen način.
Predavanje je bilo na sedežu sindikata slovenskih šolnikov v Ul. Contavalle, in če bi se naše poročilo zaključilo s to vrstico, bi si čitatelj mislil, da je bilo od toliko desetin profesorjev in učiteljev, ki so člani te stanovske organizacije slovenskih šolnikov na Goriškem, prisotnih toliko, da je bil skromen sedež, za katerega bodo kmalu zmanjkala sredstva za najemnino (CISL, v katero so vključeni naši šol. niki, očitno nima teh skrbi!) premajhen za tolikšno število poslušalcev.
Pa ni bilo tako!
S predavateljem vred je bilo prisotnih devet oseb, večina profesorjev in dve priletni učiteljici. In vendar je ogrom. na večina članov sindikata prejela vabila.
Čestokrat se govori, da današnji šolniki niso več takšni, kot so bili v preteklosti. To drži in takšno ugotavljanje samo po sebi nima nikakega uspeha. Solniki so danes drugačni kot' so bili in jih je treba kot takšne gledati. Živijo izven okolja, v katerem živijo otroci in njihovi starši, živijo v svojem svetu, ki je povsem drugačen kot je bil nekdaj. Drugačen po zunanjih videzih, drugačen po zahtevah in potrebah enak pa po vsebini: bili so slovenski šolniki in takšni so tudj danes. Nji-hova naloga je vzgajati slovenske otroke in s tem krepiti temelje naše manjšine.
Čila j te in Urite
PRIMORSKI DNEVNIK
Tega se slovenski šolniki prav gotovo zavedajo, toda vse se nam vidi, da v tem ne. kaj šepa. Dokazov je tukaj precej: plešivska šola, ki se spreminja v italijansko, otroška vrtca v Pevmi in v Ul. Croce, ki postajata iz izrazito slovenskih vrtcev dvojezična in se za našo manjšino izgubljata, konference slovenskih učiteljev, ki so v italijanščini, odsotnost slovenskih šolnikov na predavanju o prof. Bežku. Lahko bi še naštevali primere, kjer se kaže naša mlačnost, ki je sicer tudi posledica pritiska oblasti, vendar v nič manjši meri znak premajhne odločnosti posameznikov in neprisotnosti organizmov (strokovnih in političnih kot tudi prosvetnih), ki bi soglasno javno nastopili, kadar se pokaže potreba.
Hoteli smo napisati kaj več o predavanju, pa se nam je pero zataknilo in smo zapisali nekaj besed o stanju, ki presega že vse meje. Naj se ob koncu leta nad njim razmislijo vsi, ki ne živijo samo za vsakdanji kruh.
 «»------
Dražba drv in njiv v Sovodnjah
Včeraj dopoldne je bila pri Pipanu v Gabrjah dražba za prodajo drv z občinskega zemljišča. Danes, v soboto popoldne, ob 13. uri pa bo podobna dražba drv tudi v »bošketu« ob Soči. V dopoldne ob 9. uri pa bodo dali na dražbo občinske njive na Velikih Rojah pri Standrežu.
Vse dražbe bodo na licu mesta, kjer naj se zberejo interesenti ob navedeni uri. Tam bodo predložili tudi svoje ponudbe. Stroški bodo znašali predvidoma okrog 10 odstotkov izklicne cene.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja temperatura včeraj je bila 9,6 stopinje ob 11.35, minus 2,2 stopinje ob 6,15. Najvišja dnevna vlaga je bila 95 odstotkov.
nastopov v novem letu ni taka, da ne bi motila spanja igralcem in trenerju Interja. Moštvo bo gostovalo v Turinu proti istoimenski enajstorici in čeprav se prognoza rahlo nagiblje na stran gostujočega moštva, so pa nekateri mnenja, da bo Torino vseeno trd oreh. To predvsem upa Roma, ki bo morala gostovati na nevarnem in predvsem... spolzkem igrišču Bologne. S kakšnimi upi gredo Rimljani v goste? Eni trdijo z dobrimi, drugi pa ne morejo skrivati pesimističnega razpoloženja. Naj bo kakorkoli, menimo, da neodločen izid ne bi užalostil Rimljane, ki bodo verjetno šli na igrišče z edinim namenom, da tega tudi dejansko dosežejo.
Clou novoletne nedelje pa bo brez dvoma v San Siru, kjer se bosta spoprijela domači Milan in gostujoča Fioren-tina. Milančani so se vestno pripravili za ta dvoboj, ki bo za eno in drugo moštvo odlo-cpoq ojez 'euauiod uSauno poslali na igrišče trenutno najboljšo postavo, ker vedo, da se z nedeljskimi gosti ni mogoče šaliti.
Kaj pa Fiorentina? Zadnje čase je precej razočarala in v notranjosti kluba vlada precejšnja nervoznost. 2e več dni se govori o krizi, ki je nastala v enajstorici in tudi, da je
Nedeljske tekme
A LIGA
Bologna - Roma Catania - Bari Lanerossi - Spal Lazio - Atalanta Lecco Juventus Milan Fiorentina Sampdcria - Padova Torino - Inter Udinese - Napoli
B LIGA
Reggiana - Triestina
Alessandria - Como Brescia - Messina Foggia - Genoa OZO Mantova - Catanzaro Parma - Palermo Prato - Verona Pro Patria - Simm. Monza Sambenedettese - Novara Venezia - Marzotto
Totocalcio št.	15
Bologna-Roma	1 X 2
Catania Bari	1
Lanerossi-Spai	1
Lazio-Atalanta	1
Lecco-Juventus	2 X
Milan-Fiorentina	1 X
Ssmpdoria-Padova	1
Torino-Inter	2 X
lldinese-Napoli	1 X
Alessandria-Como	X
Brescia-Messina	1
Forli-Siena	1 2 X
Perugia-Cagliari	1
Parma-Palcrmo	X 1
Lecce-Trapani	X
	T0TIP	št. 53
1.	prvi	i i
	drugi	2 X
2.	prvi	1 1
	drugi	X 2
3.	prvi	X X 1
	drugi	1 2 x
4.	prvi	2
	drugi	1
5.	prvi	1
	drugi	X
S.	prvi	1 1
	drugi	X 2
Czeislerjevo mesto trenerja v resni nevarnosti. Verjetno ni mogoče še govoriti o krizi, še posebno ne po mednarodni etkmi za »pokal pokalov«, med katero so domačini s precejšnjim številom golov odpravili sicer revne nasprotnike iz Luzerna. Fiorentina je morda našla pot do gola? Na to vprašanje bi lahko pozitivno odgovorili še posebno, ker so vnesli v moštvo »oriunda« Antoninha Angelija, ki je preteklo sredo zadovoljil in je praktično «deus ex machina« vsega napada. Zelo verjetno pa bo manjkal Montuori, kateremu so proti njegovi volji privolili nekaj počitka. Zakaj je ostal izven titularnega moštva ni mogoče vedeti. Zaradi slabe forme verjetno ne, ker so drugi še na slabšem. Govori se, da se je Montuori upr! načinu treniranja in taktike, zaradi česar so ga izključili kot... upornika.
Juventus pa bo moral v Lecco. Domačini, ki so novinci v tej ligi, so zadnje čase pokazali neverjetno voljo in borbenost in prav zaradi tega so ga nest in prav zaradi tega so za vse neznanka. Juventusovi igralci to vedo in prav zaradi tega je pričakovati, da se ne bo pustil presenetiti. Ce bodo zaigrali kot sami vedo in znajo, tedaj ni izključeno, da se bodo vrnili domov z zniago. Toda ta je danes samo na papirju.
Ostale tekme pa bodo potekale v glavnem med revnimi sopotniki A lige.
V Cataniji se bosta spoprijela domače moštvo in Bari. Zmaga bi se mogla nasmejati domačinom, če ne zaradi drugega zato, ker bodo igrali pred očmi lastnih navijačev. Za ostale tekme je danes težko predvidevati rezultatov. V Vicenzi bo gostoval Spal, ki se bo težko postavil po robu enajstorici Lanerossi. Igralci slednjega moštva še niso pezabili nedeljskega prenetlji-vega uspeha, ko so na igrišču Fiorentine premagali bivše italijanske prvake. In na kri-iih tega elana bodo šli v nedeljo v borbo.
Morda bo Lazio vendarle prišel do uspešnega zaključka tekme. V gosteh bo imel Ata-lanto, ki ni nevzdržna in ker je precej nestalna, ni izključeno, da bo morala pustiti perje na rimskem igrišču. Bolj negotov bo rezultat srečanja med Sampdorio in Padovo, pa čeprav prognoze govorijo v prid prvega moštva.
Končno bo v nedeljo še za Viaemčane precej važna tekma' na igrišču Moretti bo gostovalo neapeljsko moštvo, katerega je predsednik klub.a Lauro poslal na skupni trening izven mesta Neapeljčani vedo kaj jih čaka. V primeru poraza jim bo njihov «co-mandante. prisodil krepko globo. Z njim namreč se ni mogoče šaliti: če zmagajo jih mastno poplača, toda kaj kmalu jim odvzame ves dobiček. To seveda ob prvem porazu. Za nedeljo imajo Nea-peijčani točen ukaz: zmagati ali doseči vsaj neodločen izid. V nasprotnem primeru bodo morali igralci izprazniti žepe. Ta tekma bo odločilnega pomena tudi za njihovega trenerja Amadeja, katerega se je Lauro, verjetno zaradi zadnjih številnih neuspehov, naveličal. Ce bi dosegel vsaj delen uspeh, bi bil kruh Ama-
clt ju zagotovljen vsaj še za nekaj časa. V nasprotnem primeru pa ni izključeno, da do moral pobrati šila in kopita in si poiskati kako drugo seveda plačano mesto. Videm-čan so tako opozorjeni in ker tudi oni gagajo v blatni voc.i dna lestvice, si morajo zavihati rokave in začeti z vzponom, če se nočejo znajti v prihodnjem prvenstvu s Triestino v B ligi.
 «i)------
Za pokal velesejemskih mest
1. marca v Milanu Milan-Beograd
BEOGRAD, 30. — Četrtfinalna tekma za pokal velesejemskih mest med Beogradom m Milanom bo 1. marca v Milanu, povratna tekma pa 8. marca v Beogradu. Ta medsebojen spe-lazum obeh klubov je potrdil prireditveni odbor turnirja.
Danes odhod Tržačanov v Reggio Emilia'
Vsi optimistični igralci Triestine
Secchi vodja napada namesto poškodovanega Rebizzija
Dvanajst igralcev Triestine bo danes odpotovalo z vlakom v Reggio Emilijo, kjer bodo odigrali petnajsto tekmo sezone, ki je za Tržačane deveta na tujem igrišču. Nekateri mislijo, da naloga Triestine ni brezupna. Vsi igralci so optimistično razpoloženi in so pripravljeni drago prodati kožo.
V Reggio bodo odpotovali vsi igralci, ki so nastopili preteklo
nedeljo proti Marzottu razeh Rebizzija, ki mu poškodba na regi ne dovoljuje, da bi se pridružil klubskim tovarišem. Mesto srednjega napadalca bo ‘e-fco prevzel ponovno Secchi, ki je tri nedelje počival in se pripravljal za ta nastop, kjer bo Triestina potrebovala energičnih in učinkovitih igralcev v napadu. Kot rezerva bo odpot> val član juniorskega moštva Triestine Bizai, ki je znan po svoji borbenosti in navezanosti na tržaške barve.
Priprave za jutrišnjo tekmo sc se končale včeraj. Kot red-
tiimiiiiiiiiiimiiiimiiiimmiiiiiiiimiiiiiiiiriiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiii
Lestvica NBA najboljših boksarjev
Patterson
zn boksarja
Ray Sugar Robinson najboljši boksar meseca pred Giordanom Camparijem
PROVIDENCE, 30. — Tud; National Boxing Assosiation je priznala Floyda Patersona za najboljšega boksarja v letošnjem letu. Ta naslov mu je podelila s pripombo, da je prvi boksar v zgodovini, ki si je ponovno osvojil naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji. Naslov najboljšega boksarja meseca pa je pripadel Rayu Sugarju Robinsonu pred Italijanom Giordanom Camparijem.
TEŽKA — Prvak: Floyd Pat terson.
1. Sonny Liston, 2. Eddie Ma-chen, 3. Ingemar Johansson (Šved.).
SREDNJETEZKA — Brez prvaka.
1. Harold Johnson, 2. Chic Calderivood (VB),	3.	Erich
Schoeppner (Nem.), 4. Giulio Kinaldi (It.J.
SREDNJA — Prvak: Gene Fullmer.
1. Paul Pender. 2. Ray Robin-
---
son, 3. Gustav Scholz (Nem.).
VVELTER — Prvak:	Danny
Kid Paret (Kuba).
1. Emilio Griffith, 2. Luis Rodriguez (Kuba), 3. Ralph Dupas.
VVELTER JUNIOR — Prvak: Duilio Loi (It).
1. Carlos Ortiz, 2.Johnny Gonzales. a. Dubby Sanders.
LAHKA — Prvak: Joe Brown.
1. Eddie Perkin, 2. Dave Charnley (VB), 3. Giordano Campari (It.).
LAHKA JUNIOR — Prvak: Llash Elorde (Fil.).
1. Solomon Nayshaw, 2. Ike Chestnut, 3. Joey Lopez.
PERESNA — Prvak: Davey Moore.
1. Gracieux Lamperti (Fr.), 2. Sergio Caprari (It.), 3. Sugar Ramos (Kuba), 4. Raimon lo Nobile (It.).
PETELINJA — Prvak: Eder Jofre (Brazilija).
1. Alphonse Halimi (Fr.), 2. Freddie Gilroy (Ir.), 3. Piero Rollo (It.).
MUSJA — Prvak: Pone King-petch (Taji.).
1. Sadao Yaoita (Jap.), 2. Johnny Caldwell (Ir.), 3. Mi-moun Ben Ali (Šp.).
BUDIMPEŠTA, 30. — Madžarska nogometna zveza je do-ločila spored mednarodnih tekem, ki jih bo 1961. leta odigrala državna reprezentanca. Ta koledar je naslednji:,
17. februarja v K;.iru proti ZAR
19. februarja v Aleksandriji proti ZAR 16. aprila proti Vzhodii Nemčiji (izločilna Vekma za vetov-no prvenstvo)
7. maja,'v Beogradu prti Jugoslaviji
18- riiaja v Budimpešti oroti WaleE,u
11:; junija v Budimpešti poti •*v'striji.
10. septembra na Dunaju polj Vzhodni Nemčiji (izločila za svetovno prvenstvo) j 24. septembra na Dunaju pi-j ti Avstriji
‘	22. oktobra v Budimpešti pr..
’tt Holandski (izločilna za sv«, i^-vno prvenstvo).
BOKS
NEW YORK, 30. — American National Boxing Association je odredila, da se morata za naslov svetovnega prvaka v sred-njetežki kategoriji srečati Nemec Erick Schoeppner in Američan Harold Johnson. Zmagovalec bi moral naslediti Archie-ju Mooreju, katerega boksarska zveza ne priznava več za prvaka. Predsednik odbora za svetovna prvenstva je izjavil, da imata boksarja čas do 10. januarja, da si izbereta in sporazumeta o datumu in krajj dvoboja.
KOŠARKA
Giordano Campari je dobil zadoščenje za svojo borbenost. NBA mu Je priznala, da je bM takoj za Robinsonom najboljši boksar v decembru
BOLOGNA, 30. — Idrolitina Virtus je nocoj premagala v povratni tekmi za evropski pokal petorico Urania GS iz Ženeve s 96:45 (52:19).
r.o, tako so tudi včeraj začeli z odbojko, ki služi v glavnem /a razgretje mišic. Kasneje so vse zadržali na igrišču z razgibalnimi vajami, medtem ko so mladega De Mina, ki bo zamenjal poškodovanega Luisona v vratih, trenirali s streli od blizu in od daleč ter ga prisilili, da se je večkrat izkazal s plovnimi leti .
Za srečanje z Reggiano j« Trevisan določil naslednjo postavo:
De Min; Bernard, Brach; Larini, Frigeri, Degrassi; Fogar, Trevisan, Secchi, Cazzaniga, Fortunato.
NOGOMET
klošarka
BEOGRAD, -30. — Jugosbi vtnski košarkarski •tjjpvak->'F-’) ? Beograd se je plasiral za drugo kolo košarkarskega pokala evropskih prvakov. Beograjča-r." so v povratni tekmi prema, gali švedskega prvaka KFUM Seders iz Stockholma z 89:48 (45:25). Tudi v prvi tekmi, ki je bila 14. decembra v Stockholmu so Beograjčani zmagali s 53:50. V drugem kolu se bo OKK Beograd srečal prihodnji n,esee z zmagovalcem srečanja med belgijskim in portugalskim prvakom.
Zaradi slabega obnašanja
Churcu MacKinleyu prepovedali igrati
NEW YORK, 30. — Ameriška; teniška zveza je suspendirala za nedoločen čas 19-letnega Mac Kinleya in to zaradi slabega obnašanja v medeonskem finalnem srečanju za Davisov pokal z Italijo.
Predsednik zveze George Barnes je pripomnil, da so Mac Kinleyu prepovedali nastopali v vseh turnirjih, ki jih bo organizirala zveza. Barnesevo poročilo sicer ne navaja vzrokov za prepoved igranja, vendar pripominja, da je bilo «vede-nje igralca nezaslišano, ker je s tem nakopal kritike sebi, ekipi, zvezi in državi«. Teniška zveza je poslala opravičilna pisma tako avstralski kot italijanski zvezi. Kot je znano, je Mac Kinley med srečanjem z Italijo vrgel svojo raketo proti občinstvu.
BORIS PAHOR: gg
Onkraj pekla so ljudje
Roman
%
«Filozofija.» In videti je, da bi rad nadaljeval razlago, a mu manjka francoskih besed.
Na planem sta, sredi drevja je viden drugi paviljon; kakor stanovanjska hiša, ki bi jo arhitekt postavil tam po naročilu skupine ljubiteljev narave. Počasi sta se začela vračati.
«Da, filozofija,« je rekel Charles. «Ce pomisliš, da se v grških hribih naša mladina vojskuje. In če pomisliš, da je drugod vojske že konec, pri nas pa dekleta umirajo z borci.«
»Napačno je urejati življenje po zakonih iz vojnega časa.«
«Mi živimo zdaj. In zdaj je čas boja.«
Hodi trdo v temni obleki, ki mu je za spoznanje tesna; hlače pa dva prsta predolge, tako da delajo na peti gube. Zaradi njih je še bolj podoben zdravniku, kakršne vidimo na slikah devetnajstega stoletja. Kljub ti obleki, ki mu jo je priskrbel grški Rdeči križ, in hoji ,pa veje iz njega mikavna žilavost.
Molči in resno koraka preko zank svetlobne mreže, ki jo drevesni listi rišejo na pot.
«Kje so te ujeli? V Atenah?«
»Pobrali so nas cel kup, potem pa izbrali viakega desetega in nas postavili ob zid. Kdo ve, zakaj so se nato premislili in me poslali v Nemčijo.«
In zaničljivo skremži ustnice.
»Takrat sem že pljuval kri.«
«Je čudež, kako si se vrnil.«
#Nobena žival ne bi zdržala.«
«In tvoji domači?«
»Mala sestra mi piše.« In zdaj je bolj vznemirjen. «Njo bi rad videl. Zrasla je. Cela gospodična je. Pa tudi o borcih piše kot odrasla. A vse tako, da samo jaz razumem. Njo bi rad videl, po meni se je vrgla.«
Zvonec je kakor v potrdilo njegovim besedam zazvonil začetek popoldanske tišine. Dosti manj prožen ie od Naleckega, je pomislil, ko je legel na svoj ležalni stol: a tudi brez tiste malo prevelike spretnosti, ki je pri Na-
leckem kdaj zoprna. Charles je narejen scela, brez odtenkov in olepšav. Naleoki je v marsičem podoben zdravniku Marcelu. Pravzaprav je bil Marcel večkrat kar nemogoč. Posebno, ko se je opletal okoli Stabsarzta. Takrat se ni dosti razločeval od kakega klepetavega mazača. Kakor tisti dan, ko je Stabsarzt poslal proč Darka; Marcel bi ga bil prav lahko še zadržal tam, a je hitro privolil in uslužno kimal s svojo okroglo glavo. To je bilo že v začetku pomladi.
Letošnjo pomlad, se je popravil, ko da se je uprl nepremaganemu dvomu. In segel je po veliki beležnici; njen papir je sivorumenkast in skorajda podoben pivniku. Vojni papir pač. A mu je všeč, da ni ne bel ne gladek. Tako tudi spomini, ki si jih od časa do časa zapisuje, dobijo na njem podobo nedokončanosti in raztrganosti. Hkrati pa so tudi kakor originalni rumeni listi starodavne kronike.
XXV.
In ni opazil, kdaj se je začel september. Terasa je zmeraj terasa na boku dolge ladje, ki nenehno plove, a ni videti, kam, ker platna zakrivajo pogled. Mimo gredo meseci, odteka preteklost, priteka prihodnost, oni pa vztrajno ležijo na ležalnih stolih in nadzorujejo življenje kakor potniki valove, ki se penijo ob ladjinem boku. Tako si misli, a potem si spet ponavlja njen odgovor. Naj ji oprosti, če mu pravi #moj mali«. Smešno je, a ji je všeč, ker ima vtis, da ga ziblje v svojem naročju. Brala je njegovo pismo, na majhni poti sredi vil, ki imajo v obzidanih vrtičih polno veselih rož. Sonce je zahajalo za temnimi oblaki, a prav zaradi tega je bilo še svetlejše, ko se je za hip pokazalo. In ona je hodila in prebirala. Saj ve, da mu je bilo njegovo pismo všeč; je potrebno, da to pove? In prav dobro razume vse, kar piše o sebi in o nji. Da, nekdo lahko ne laže, ko trdi, da ljubi in se hkrati zaveda, kako malo življenja bo imela njegova ljubezen (ne v moči, ampak v trajanju). Nekatere osebe imajo bolj kot druge razvit čut za začasnost ali za traj-
nost. Zelo mogoče je, da on že zdaj ve, da mu v prihodnosti ne bo potrebna. Vendar, ona mora soditi o ljubezni s svojo prvobitno naivnostjo (zdaj že zavestna naivnost, seveda, zavedna preprostost); spoznala je, da so človeška življenja in značaji mnogoteri, a ona je takšna, zanjo mora dati ljubezen vtis trajanja in miru. Torej nepretrganosti. Prav lahko, da se potem razdere, a želeti jo je treba takšno, to je. In če se naveže na neko bitje, potem si želi, da bi to bitje bilo utelešenje njene prihodnosti, njeno središče. In to medsebojno. Hkrati pa ona ne bi bila tiranska, ne bi hotela zasužnjiti. Ali jo razume? A bo to, kar bo želel, da bi bila, in če si imata drug drugemu pomagati živeti, pa čeprav samo za nekaj časa, bosta lahko rekla, da je bilo resnično ir globoko doživeto.
In je imenitno, da je terasa tiha; za sprejem veselja je potrebna samota. Drevi. In bo tam prav ona, ki jo je videl zadnjič v luninem svitu, ko je tekla v paviljon z obuvalom v roki, da bi ne bilo slišati njenih korakov po spečih hodnikih. Res na poti, tam spodaj, onstran gozda. A hkrati se mu zdi, da se je njeno telo medtem obdalo s ščitom neznane in nepremagljive samostojnosti in postalo nedotakljivo. Ko da mu ni nikdar bilo blizko, ali pa morebiti še bolj oddaljeno prav zato, ker je bilo njegovo, a se je tega spomina hote rešilo. In zdaj ni pomoči. Medtem ko bi, če bi se ne bilo še približalo, zdaj lahko upal, da si ga bo priboril. A to je strah, da niso bile vse samo sanje. Samo strah. Kajti saj pravi, da ga ima rada. A telo je nekaj, kar je zase. Lahko nekdo telo izključi iz svoje ljubezni. Ne, ona ga ne bo, to pismo je najboljši dokaz. A vendar se je tega zbal. Kakor da je veliko presenečenje zaradi njenega prihoda takoj pognalo klico tega dvoma.
Vzdolž ležalnih stolov se je približeval Charles; zdaj se bo ustavil. In skoraj bi rajši videl, da bi mogel ostati sam; hkrati pa si skoraj napeto želi, da bi ga Charles prisilil, da ne bi mislil nanjo in bi mu ta odgoditev povečala dragocenost odložene resnice.
Charlesove oči so se ustavile na pismu.
»Ljubezen?« je rekel in odkimal z glavo. «Zmeraj ljubezen?«
«Saj to je vse, kar nam je vrednega ostalo.«
«Ljubezen?»
#Ni to edina osnova, na kateri človek lahko še začne zidati?« In vnaprej se je smehljal Charlesovemu uporu. «In če človeku ne gre za obnovo sveta, ali ni spet ljubezen edina, ki mu lahko pokaže v malo manj bedasti luči nesmisel dogajanja?«
«Dekadenca,» je mirno rekel Charles. A na njegovem obrazu je videti, da gre pravkar prejeta osebna žalitev mimo kakor rahel dim. «Vprašanje je, ali bomo znali spremeniti pogoje življenja človeštvu. Človeštvo je cilj. Človek ni cilj.«
«Cloveštvo je vsota posameznih ljudi, dragi Charles. In če posamezniki niso zadovoljni, je tudi človeštvo nesrečno.«
»Bolje, da se človek žrtvuje za bodoče rodove, kakor da gara v zaostalosti in revščini.«
»Vsaka odpoved, vsako asketsko dejanje je plodovito samo, če je storjeno svobodno in zavedno.«
»Dokler ljudje niso dozoreli in prevzgojeni, ne gre drugače. Ce te zvečer kontrola ne najde v postelji, se moraš potem zagovarjati pred zdravnikom.#
Sedel je, da je šibje ležalnega stola zaškrtnilo. «A tukaj smo bolniki v sanatoriju!«
»Tudi družba, ki se presnavlja je bolnik,« je rekel Charles in se prestopil. Tudi ta njegov kratek korak umirjen in klen.
»Ne, Charles, socializem prinaša ljudem vero vase in zato tisti ljudje niso nikakršni bolniki, ampak optimistična sila. Ta polet je v veliki meri resničen, doživet. A ravno zaradi tega ne spada v socializem kapilaren policijski aparat. To hočem reči.«
«Tako govori reakcionar.« In je resen in niti za las razburjen.
Igor se je nasmehnil.
Se nadaljuje