Posamezna številka 12 vinarjev Slev. 276. se Velja po pošti: s sa celo leto naprej.. K 30--m ob mesec „ ... „ 2-50 u Senčijo oeloletno. „ 34'— ia pitalo Inozemstvo. „ — V Ljubljani na dom s I« oelo leto naprej.. S 28'— sa en moaee „ .. K 2-30 V spravi prejeaan meseBne „ 2-— S Sobotna Izdaja: ^ Z* oo:o Isto.....K 7"— sa Nemčijo oeloletno. „ 9'— sa ostalo inozemstvo. „ 12 — 1 1 Inserati: -h"-1-1^ Enostolpna petltvrsta (72 mm Široka in 3 mm visoka aH nje prostor) sa enkrat . . . . po 30 v ia dva- ln večkrat . „ 23 „ pri večjih naročnik primeren popnst p« dogovora. „i" , 1 : Poslano: Enostolpna petltvrsta po 60 v Ishaja vsak dan isvmnšl no« delje Inprssnlke, ob 3. ari pop. Bedna letna priloga vozni red, ___ Uredništvo j« t Kopitarjevi nllol iter. S/m. Rokopisi se se vračajo; nelranklrsns pisma so ne : sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. n Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je t Kopitarjevi nllol St. S. — Bačun poStne hramin oe avstrijske St. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-horo. St. 756C, — Uprarnlškega teleiona št 188. Slovenci Prejšnji načelnik Slovensko Ljudske Stranke, dr. Ivan Šusteršič, je stranko razdružil. - Mogočna organizacija Slovenske Ljudske Stranke, ustanovljena in spopolnjevaiia po sklepih slovenskih katoliških shodov, naj bi se brez volje in vednosti slovenskega ljudstva razšla, kadar nje načelnik tako hoče? Ta veličkstna organizacija, ki je naš narod toliko časa politično vodila, ga gospodarsko krepila in prosvetno dvigala, ki so ji skozi toliko let tisoči in tisoči Slovencev radi posvečevali svojo duševne in gmotne sile — ta organizacija naj bi se razdrobila, kadar en človek tako želi? Vzajemno in požrtvovalno delo desetletij naj bo na ukaz dr. Šusteršiča mahoma uničeno? Slovenska Ljudska Stranka mora živeti in se je na novo osnovala pod načelstvom prelata Andreja ICalana. Razmere v S. L. S. so bile pod bivšim načelnikom že dalj časa neznosne. Nikomur nočemo krivice delati, zato priznavamo, da je bivši načelnik • S. L. S., zlasti dokler je deloval sporazumno z dr. Krekom, za stranko mnogo storil, da si je s svojo delavnostjo in vztrajnostjo pridobil mnogo zaslug za našo deželo. Žal, da ga je ta zavest zavedla v napačno misel, da on in samo on v stranki vse more in vse sme. Tej misli je bil prikrojen ves ustroj Strankinega statuta in strankinega vodstva. Ker smo upoštevali zasluge bivšega načelnika iu ker smo bili prepričani, da bodo zdrava načela stranke slednjič vendar zmagala, smo potrpeli. Trpeli smo, daje načelnik prvi dve leti vojske vladal v stranki popolnoma samovoljno; trpeli, da kljub izrečnemu pozivu ni skozi štiri leta niti enkrat sklical deželnih poslancev S. L. S. na razgovor, kjer bi deželni odbor pojasnil stanje deželnega gospodarstva iti se posvetoval, kako pomagati stiskanemu ljudstvu. Trpeli smo, eia ni smel ob petdesetletnici dr. Kreka na nasilno zahtevo dr. Šusteršiča noben izmed, listov, ki izhajajo v Katoliški Tiskarni, niti z besedo omeniti tega slovesnega dogodka; trpeli smo, da je tega soustvaritelja naše stranke, tega jugoslovan kega prvoboritelja dr. Šusteršič hotel iz Stranke odstraniti. Trpeli smo, da se je razbila edinost našega zadružnega gospodarstva. Trpeli smo, da se dr. Šusteršič ni hotel z nami kot enakovrednimi pogajati: trpeli smo, da je preko škofa, ki je na željo duhovščine hotel posredovati, sklical duhovnike iu si izposloval pri njih zaupnico ter tako vsako poravnavo preprečil. Prevelika je bila naša potrpežljivost. Toda ko je načelnik stranke v sedanjem, za usodo naroda tako važnem trenotku kar na svoje izstopil iz Jugoslovanskega kluba, ne da bi se mu zdelo vredno, stranko vprašati za svetin jo prositi dovoljenja za tako usodno dejanje; ko je tako razbil državnozborsko enotnost avstrijskih Jugoslovanov in ko je nato še Slovensko Ljudsko Stranko, katero smo po sklepih katoliških shodov z združenimi močmi, s skupnim delom in osebnimi žrtvami ustanovili in utrdili, samovoljno hotel razbiti, so morali vsi pomisleki utihniti. Pustili smo dr. Šusteršiča in ostali pri Slovenski Ljudski Stranki. Slovenci! Namesto Slovenske Ljudske Stranke se nam ponujata kar dve novi stranki. Obe je ustanovil poslanec, ki je v odločilnem času zapustil Jugoslovanski klub. Ena naj hujska kmeta proti meščanu, druga meščana proti kmetu. Pokažimo, da takih strank, ki slovensko narodno moč na veselje naših sovražnikov cepijo in ki nam prinašajo doslej neznani stanovski boj, ne maramo! Ravnajmo se po navodilu našega kneza in škofa, ki hoče, da se zvesto združimo v S. L. S.! Z dejanjem dokažimo, da stojimo vsi za poslanci S. L. S., katerih dosedanje delo v Jugoslovanskem klubu, nam je poroštvo, da bodo tudi poslej odločno in uspešno branili naše duševne in gmotne koristi! Naši mladeniči in možje spričujejo na daljnih frontah ne z besedami, marveč s srčno krvjo naše. čisto domoljubje; njih voljo izpolnimo, ker hočejo, da se S. L. S. krepka in združena bori za uresničenje našega velikega narodnega vzora, za osamosvojitev iu združenje Jugoslovanov pod Hahsburžani! Slovenci! Slovenska Ljudska Stranka se je izčistila. Bratovsko se strnimo okrog njenega prapora, ki je v bojih preizkušen, z zmagami ovenčan! LUBLJANA, 27. novembra 1917. * N Za začasno vodstvo S. L S.: Andrej Kalan, t «. načelnik. Pol do Soce. (Izviren dopis.) 24. hovembra 1917. Treba ie posebnega dovoljenja za pota v okolico Gorice; treba še prav posebno za pre-I hod čez Sočo v Brda. Oboje sem dobil. Bil je ■j četrtek, dne 22. novembra, ko sva s preč. g. Setničariem odšla proti Soči. Krasen dan je bil, toplo, da nama je kmalu vroče postajalo. Šla sva po solkanski cesti. Na zapadni strani Katarinijevcga trga se nahajajo pod vejevjem skriti prehodni jarki. Vhod v nekdanjo Čeko-nijevo" vilo ie spremenjen v obrambne postojanke. Strelne line štrle iz njih. Vila sama, ta nekdanja prekrasna stavba, je spremenjena v razvalino; isto velja o nekdanji Gyulaievi vili. Zidovi ob cesti so demolirani; parki opustošenj; drevje razklano. Pri nekdanji mitnici se obrneva proti Soči po poti sv. Mavra. Povsod globoki jarki; tlakovani so z opeko ali lesenimi' mrežami; ob straneh zadržujejo zemljo deske ali žične mreže; sem pa tja so pokriti. Globoke žične ovire vidiš povsod; za njimi fe prirejene strelne jarke. Vse polje je ž njimi prepreženo. Pred hišo na potu sv. Mavra štfev. 5 je bila postojanka minometalcev. Vse stoji, kakor je pilo; samo razdejano. Ne dnleč od tam druga postojanka: '•■Granata da 149 obici campale« = težke poljske havbice so bile tukaj! Preko, pota, ki vodi ob Soči v Solkan gremo po krasno izdelani cesti v Pod- zemljah. Hiš tam spodaj ni več. »Alla telegra-fica« se glasi napis. Nam pa se zdi, kakor da bi prišli v dežele tisočenenoči. Ob navpično strmih bregovih na levi strani Soče se tu od nekdanjega soškega mostu pri Fogarju razprostira proti Solkanu celo bojno mesto; celica ob celici, celica nad celico; vrsta nad vrsto; tu vdolbena v steno, tam viseča v zraku, vse vezano med seboj po tisočerih hodnikih in stopnicah! Da, tu so bile varne cele brigade! Greva mimo celic in hišic: polne so še neizstreljenih granat in šrapnelov. Stopiva v druge: povsod divji nered; tu čevlji, tam hlače,, tam zopet nogavice, srajce, čepice i. t. d. Celi kupi pisem in dopisnic so raztreseni po tleh. Na vseh so znamke, dopisnice stanejo 10 centimov; korespondenca torej k vojakom, celo v fronto, ni poštnine prosta! Greva nižje k Soči. Prekrasen je pogled na te brezštevilne celice in sobice in prostore, ki so sedaj vsi zapuščeni in izumrli. Kako življenje, kako vrvenje je bilo tu še pred mesecem dni. Dva mostova sta pod nama. Prvi vodi v steno na drugi strani; tani je predor naprej. Kaj je vendar za njim? Ta most je uničen. Greva preko peska k drugemu, toda straža naju kliče, da se legitimirava. Vse v redu! Tu pride gruča gospodov proti nama. Žc od daleč ga spoznam! prvi jc g. državni poslanec Fon, drugi ie g. deželni poslanec Savnik, tretji g ^Fonzari iz Št Mavra, četrta je Fonza-rijeva hčerka. To je bilo svidenje! G. državni poslanec Fon je prihitel z Dunaja, da si osebno ogleda razdejanja po naših vaseh. »Hujše kot v Šempetru pa ne more biti nikjer,« pravi, »tam je vse porušeno!« »Tudi v Solkanu je tako,« mu odgovorim. »Pojdem tja popoldne; sedaj grem na Oslavje!« Tudi ta most so hoteli Lahi porušiti in sežgati. Niso imeli več časa za to. Kazdejan je samo konec na levem bregu Soče, pa se z lahkoto pride preko niega na most sam, ki nas vodi na ono stran Soče k izlivu Pevinica, na tla naših prekrasnih goriških Brd. Dve leti in pol so Lahi po njih gospodarili. Po dveh letih in pol gremo spet svooodno na njih tla. Brda so zopet naša; sovražnik je daleč proč od njih. Poglejmo, kaj je v njih počenjal. Na potu k preč. g. Klanjščcku. Most veže široko,^ krasno izdelano cesto, ki prihaja z brega ob Soči na solkanski strani ter gre dalje v Brda preko Oslavja v Števcr-jan oziroma pod Podsabotinom v Kojsko in Vedrijan. Cesta je nova; Lahi so jo sezidali. Par minut po cesti in odpre se nam čudovit prostor. Proti Soči zakrit po visoki steni; pod njo predor, ki vodi k razrušenemu mostu onstran stene; pred nami pa mala ravnica; po- Eolnoma zakrita pred opazovatelji na Sv. Ga-rijelu: in na ravnici velikanski topovi. 260 Reg. Ar.tig.-Compagno 3. Battcria« se glasi naslov. Topovi so razstreljeni. Neizmerno mu-nicije jc tam nakupičene! Neizmerno vsakovrstnega blaga! Samo živil nikjer. Ni enega zrna riža ne dobiš nikjer. Gremo naprej. Cesta se odcepi proti Oslavju. Pri »Štanti« je most požgan. Treba iti v Pevmico in počasi preko nje po razvalinah mostu na drugo stran. Pridemo dalje do hiše Primožičeve. Tu ie imel mlin brat znanega g. Ant. Primožiča, ki je bil jirej v naučnem ministrstvu, sedaj je pa deželni nadzornik v Dalmaciji. Vse poslopje porušeno. Most sežgan. Zopet nepregledna množina granat veukank; zopet baterije ood nami, topovi pa razrušeni! — Ne daleč od tam stoji ob cesti spomenik v obliki ogromne granate. Naši so ga bili napravili; napis je nemški ter pravi: »Pevmi-ca-Wacht 1915-1916 / Feldjager-Baon Nr. 2 I 1916: 24. VI. — 27. VII. — Deset dni potem je padlo Oslavje! Spomenik pa so Lahi vseeno pustili. Pridemo do Mavričeve hiše iz Št. Mavra; most je sežgan in uničen. Vojaškega blaga pa neizmerna množina ppvsod. Pozna se, ka-lcj) so Lahi hiteli: kar stran so metali vse, prav vse, kar jih je kakorkoli težilo: nahrbtnike, čevlje, čepice, čelade, obleko in perilo. Dež je že med tem padal na vse to blago. Pokrito je s peskom, prahom in blatom. Koliko ljudi bi vse to hvaležno pobiralo in takoj porabilo, če bi tukaj bili... Ločimo se. G. Setničar in jaz greva proti Podsabotinu, proti Števerianu, proti Koiske-mu. Beremo napise: »Vi." corpo d'armataf 62° raggrupamento d' assedio; 122" postazio-ne; 659" Batteria d' assedio«.. Od tukaj so toraj letele granate velikanke na naše posto-•janke< v Panovcu, v Kožni dolini, na Stari gori. Skoraj vzporedno s cesto teče ozkotirna poljska železnica, ki pričenja že spodaj, kjer je imel svoje baterije laški 26. artiljerijski polk ,ter gre naprej v Brda. To železnico bi znali Brici še rabiti! Vozovi stoič ob cesti, polni so artilerijskega blaga. Naloženi so; toda odpeljati jih niso mogli več. Vsa cesta nam prav živo predočuje beg in le misel na beg. Knjige najdeš po tleh; so instrukciiske knjige o artilieriii. Akti, cel arlijv je tam ob cesti. Tu imaš »riservato personale, riserva-tissima, circolare riservatissimea itd. Sedaj zagledaš tudi angleške baterije; velikanski topovi; mornariški topovi štrlijo tam v zrakj Dr. KMhir 8 Eirovni ponudbi Id o vojski z laliio. Glavni odbor državnega zbora je danes razpravljal o zunanjih zadevah. Državni tajnik dr. pl. Kuhlmann je izvajal: O Rusiji. V tem trenutku gledamo vsi proti vzhodu. Rusija, ki je vrgla vojno pla-menico v svet. Rusija, v kateri je do kosti gnjila tolpa birokratov in zaje-davk z ods' anitvijo večkrat mogoče dobrohotno mislečega, a slabotnega in slabo vodenega samodržca izvila mobilizacijo, ki je bila pravi in neposredni povod sedanje strašne katastrofe narodov, je pomedla krivce in se zdaj v hudih bolečinah ko.-i za to, da pridobi s premirjem in mirom prostora njeni notranji ponovitvi. Jasnim besedam, s katerimi je včeraj cznačil kancler stališče nemške vlade glede na to stremljenje, mi ni potrebno ničesar dostaviti. Tudi v tem vprašanju se ne bomo odstranili od načel trdne in zmerne državne umetnosti, ki temelji na dejstvih. Samoodločba narodov. Načela, ki so jih razglasili dozdaj sedanji mogotci v Petrogradu svetu, tvorijo primeren temelj preosnovi razmer na vzhodu: vpoštevajo naj se pravice samoodločbe narodov, ki morejo sanotovltl bistvene in trajne koristi obeh velikih sosednjih držav: Rusije ln Nemčije. Naš nastop bo na zunaj tako silen, kakor je to potrebno, če bomo te smotre zasledovali v najtesnejšem stiku z našimi zavezniki in z moralno podporo pretežne večine tu zbranih zastopnikov nemškega naroda, kar mi je v posebno zadoščenje. O vojski z Italijo. Kancler je včeraj obširno poročal o vojaškem položaju. Omejim se zato le na nekaj besed o vojski z Italijo, ki je Še v polnem tiru in se njeni politični učinki v nekaterih točkah že jasno kažejo, dasi jih seveda še ni mogoče popolnoma pregledati. Take podobe, kakor v Italiji tudi sedanja velikanska borba še ni videla: po sivem Krasu in po soteskah planinskih dolin so se valile sive kače nemških in avstrijskih krdel na tiste solnčne ravani Italije, ki so od dni Stavfovcev nemško koprne-nje tako čarobno privlačevale; in ko je pod višjim poveljstvom mladega cesarja iz hiše Habsburžanov cela vojska sila velikega naroda pod mogočnimi udarci kladva se zrušila in se valila nazaj, kar znači ženij vojskovodij zveznih sil. — Prosvitljeni svet Nemčije ni bil z nobeno deželo v Evropi v tako tesnem stiku pred vojsko, kakor z Italijo. Nova združena država je postala v senci mogočne trozveze ugledna, močna in bogata; dokler se ni Italija vsled kričanja podkupljenega časopisja pod vodstvom brezvestnih in kratkovidnih državnikov odločila samo zato. ker je poželela zemlje, za sramotno politiko, za katero se danes tako krvavo pokori. Nota sv. očeta. Ker se s sovražne strani trdi, da Nemčija o svojih vojnih smotrih zato tako molči, da. ko se ji posreči zbrati sovražnika okoli posvetovalne mize, lahko nastopi z nečuvenimi zahtevami, je izjavil državni tajnik: Če gre našim sovražnikom za to. da izvejo, kaj da hočemo, jim je odprtih dovolj potov. Stoji, da sovražniki na noto sv. očeta sploh niso odgovorili in da sta Francija in Anglija odločeni se le na silo naslanjati. Rumunija. Glede na vprašanja v razpravi, če pritegnejo k pogajanjam tudi Rusijo in Rumunijo. je izjavil državni tajnik, da visti zadnjih dni o ponudbi Rumunijc za rogajanja dozdaj niso potrjene. Če bi re odloČila Rumunija za ponudbo, bi bila retrebna posebna pogajanja ž njo. Samoodločba narodov najboljši temelj trajnemu miru. Včerajšnjo izjavo kanclerja o samoodločbi narodov je včeraj pozdravil nek poljski govornik, M bo tvorila najbolj 81 temelj trajnemu miru. Upravni uradniki v zasedenem ozemlju se večkrat na to načelo niso ozirali. Kljub vsem zagotovilom še danes poljsko delavsko vprašanje ni splošno urejeno. Govornik se je pečal nato z razmerami v Litvi. Izjavil je. da je poljski element v Litvi kulturno in državno večje važnosti kakor litavski; ne sme se zato odstraniti. V deželnem svetu morajo biti zastopani tudi Poljaki in druge skupine. XXX V razpravi o govoru nemškega kanclerja v nemškem državnem zboru 29. nov. je povomik centra posl. Trimborn izvajal: Pritrjujemo z veseljem izvaiftnjem kanclerja o našem razmerju z Rusijo. Mi od centra smo trdno odločeni vse storiti, da ostanemo složni in strneni do konca. (Mislil je na sedanje večinske stranke v nemškem državnem zboru. Op. ur.) Nazor oficielue socialne demokracije. Scheidemann je z veseljem pozdravil kanclerjeva izvajanja. Nova vlada pomenja napredek, kar dokazuje že način, kako se je sestavila. Bodoči mir naj sklenejo narodi med seboj. Rusija v tej vojski m premagana; premagani bodo tisti, ki se hočejo do britkega konca vojskovati. Napredna IjtHsk* sfrp^ka. Fiscbbeck: Izjave drž. kanclerja nas zadovoljujejo. Pripravljeni smo, da vse žrtvujemo Nemčiji, ki obstoja in ki ne bo nikdar propadla. Naroini liberalci. Stresemonn: Ktvnol^r je izjavil, da tvori temelj njegovi politiki odgovor Nemčije na papeževo noto. Pozdravljamo. kar ie izjavil, če vs-j ne vara, se nahajamo pri koncu borbe, silovitega vojskovanja narodov za prosto in veliko Nemčijo. Konservativni govornik grof Westarp: Veseli me, ker sem zasledil v današnjem kanclerjevem govoru vse tiste politične lastnosti, ki smo se jih veselili, ko ie bil še naš tovariš. Po tem poklonu ie nadaljeval seveda v smislu vojnih hujskačev, med katerimi zavzemajo v Nemčiji prvo mesto pruski protestantski junkerji, ka!eri v svoji krvoločnosti skoraj dosezajo avstrijske vsenemške vojne hujskače in njih zaveznike. Rekel je: Ni bilo potrebno in umestno, ker se jc zopet naglašalo, ,da smo spravljivi in da želimo, naj se narodi sporazumejo. Videli smo, da se s tem vojska ni skrajšala, marveč podaljšala. Po našem nazoru bi se mora-lo zdaj drugače govoriti. Naša politika bi morala pri mirovnih pogajanjih zasledovati le življenjske koristi Nemčije in izrabiti vse, kar je, priboril meč, za varno in močno in svobodno bodočnost Nemčije. Tako naj bi bil kancler govoril; naši narodi zahtevajo, da naj tako govori. (Ugovor na levici. Čujte! Čujte!) Kdor temu ugovarja, ne ve, kako da v neskončno municijskega materijala povsod. Ceste je pa kar potlakana s patroni. Cesta je res krasna. Take niso naše ceste nikjer! Zidana je, lepo lahno vzbočena; ob straneh so jarki, ki odvajajo vodo; nikjer niti najmanj blatna, dasi je pred par dnevi zelo deževalo. Široka tako, da vozijo lahko vštric tudi največji tovorni avtomobili. Nikjer ni poškodovana; nikjer niti najmanj vdrta, dasi je vozilo po njej gotovo že na stotine najtežjih avtomobilov. Zopet cela baterija pripravljena za odhod. Popolnoma nepoškodovana. Po tleh pa trakovi patron ta strojnice; ročne granate; obroči; razne škatlice. Skušnjava te mika, da bi to v roke vzel. Pusti, pusti na miru vse to! Včeraj je ležalo osem mrtvecev v kapelici presv. Srca Jezusovega ob Leopardijevi ulici v Gorici; osem mrtvecev, ki so po takih pocestnih rečeh bili raztrgani. Zatorej pazi in pusti vse to! NaSi vojaki preiskujejo laške barake. Kaj njih barake zanimajo! Ubrali so jo raje v polje Saradižnikov, ki so jih tukaj Lahi pred svojimi arakami nasadili in iščejo okoli, da bi dobili »jabolka^ rmena, rdeča. Gladni so ... Zopet »Batteria d' assedio«. — lam je bil hlev za konje. Vse prazno. Povsod okoli bodeča žica; telefonske in električne žice pa je po zraku in po tleh na tisoče in tisoče kilometrov. Podsabotin pred nami! Izgleda kakor pogorišče. Nad vasjo pa ie tisto mesto, kjer so Lahi tisoče svojih vojakov žrtvovali, da bi je priborili. Tu so bili strašni hoji. Ampak sledovi razdejanja v zemlji so zginili. Dež, ki je le dostikrat padal kar v potokih, je vse te izenačil, rudsaboiin ie raivalina! —- Kreneva s ceste stran preko nekdanjih vinogradov; greva čez tir poljske železnice; čez potok po stezi navzgor. Tu je grob pred nami! Lepo je bil prirejen; celo palma je bila vanj vsajena! Sedaj je po de?ju razdrt, križ preperel, napis izginil, plevel sc je razpasel po njem. Grob pozabljen---- Mimo nekdanjih celic nas pelje steza :do ceste. Vse razpada in kmalu bo samo po sebi izginilo. Tu stojiva ob strelnih jarkih iu žičnih ovirah, ki so jih Lahi takoj spočetka napravili. Jarki že sesedajo in izginjajo. Cesta pa je_ čudovito lepo skrita oziroma maskirar na. Na obeh straneh jo nepreiržno spremljajo dva do tri metre visoke iz bičja spletene stene; strop pa ji delajo po čez pripete tudi iz bičja naoravljene viseče zavese. Po cesti hodiš, a nihče te ne vidi ne iz Sabotina, ne iz sv. Gabrijela. Zopet srečava grobove. Kakor da bi nas opozarjali, da je tu okrog tekla kri v potokih. Se se poznajo lijaki, ki so jih naše granate napravile. A sedaj že raste trava po njih in med travo marjetice. Kdo ve, če te marjetice ne črpajo svojih moči iz krvi, ki je tu zemljo napojila! Od ceste se odcepi pot »Sulla strada dei tre bucchi alti«, gre proti Stever-ianu. Celi kupi pisem in razglednic in dopisnic leže po tleh. Tudi te so vrgli bežeči vojaki proč. Huda jim ie morala presti, Prideva do drugega križišča. Napis pravi: »St. Floriano. — Pri Fabrisu!« Smo že na zapadni strani Števerjana. Nešteto barak se nahaja tu ob pobočju. Hiše so že laški vojaki deloma popravili. Srečava ljudi. *Kam greste?« »Po blago v Gorico.« »Odkod pa ste?« »Iz števerjana.« »Kje pa ste bili dosedaj?« »Jaz sem bil v Ajdovščini, drugi pa v Vedrijanu!« »In sedaj ste se zopet našli?« »Da!« »Ste bili veseli, kaj n*?« »Oh!« — Begunci s* vračajo! O srečni it begunci! — narodu izgleda. (Veselost na levici.) Tako besedo bi v inozemstvu tudi razum (Sli. Naše zmage so dosegle, da je v glavnem ruska vojska za nas končana. Vsaka stranka v Rusiji bo zdaj za mir. Zahtevamo, naj se zahteva in izpelje, kar potrebuje nemška korist. (Medklici in ropot.) Pri bodočih pogajanjih bodo poleg političnih in gospodarskih vprašanj merodajni tudi oziri na vojaško varnost Nemčije. Naša vzhodna meja ne sme biti več v nevarnosti. IJeodvisnl socialni demokrati. Haase: Carizem so strmoglavili delavci in ne nemško orožje. Ruska ponudba je primerna za pogajanja, odločno je nastopil proti odkritim ali prikritim aneksijam. Scheidemann (soc. dem.) je očital nato Haaseju, da njegov govor vodi le vodo na mlin Vsenemcev, Francije in Anglije. Ali ni to nič, če se kancler zavzema za mirovno resolucijo in za samoodločbo narodov? Iz državnega zDora. Dunaj, 30. novembra 1917. Danes je Seidler podal izjavo glede p o g a j a n j z R u s i j o. V tem oziru so nemške stranke in socialni demokratje vložili interpelacije na vlado. Bistvo Seidler levega odgovora, jc: Mi smo pripravljeni spoštovati v polni meri samoodločbo vseh narodov v rnski državi, a v naše domače razmere se ne sme vtikati nihče. Nato je zbornica rešila več točk, med katerimi je ena najvažnejših begunski zakon. O tej priliki je Jugoslovanski klub zastopal posl. Fon, čegar govor prinašamo v glavnih obrisih. Ponajanja z Rusijo. Seidler jeva izjava: Min. predsednik Seidler izjavlja: Kakor je visoki zbornici znano iz ofici-elnega poročila kor. urada včeraj, je vlada vabilo ruske vlade na takojšnja pogajania o premirju in splošnem miru že sprejela. (Živahno, dolgotrajno odobravanje in ploskanje.) Vlada je v smislu večkrat priznanega stališča odločena voditi pogajanja, ki se imajo pričeti, v duhu sprav-ljivosti (odobravanje), ker stremi za tem, doseči kmalu mir, ki naj omogoči zaupno sodelovanje narodov v bodočnosti. Kakor dalje razvidno iz včeraj ob-^ javljenega odgovora zunanjega ministra ruski republiki, se je avstro-ogr-ska vlada izjavila, da stooi v pogajanja za s p 1 oš n i m i r (živahno odobravanje). Pri teh pogajanjih bo avstro-ogrska vlada skušala z onimi državami, ki se izjavijo pripravljene (na ruski poziv) skleniti mir, doseči mir, ki bo za skuoine, ki ga sklenejo, enako časten in bo slonel na temelju: brezterito-r i j a 1 n i h nasilstev. (Živah. odobravanje.) Pri tem bo avstro-ogrska vlada mir sklepajočim sopogodnikom priznala pravico, dati svojim narodom polno pravo odločbe o svoji državni bodočnosti in se bo vzdržala vsakega vmešavanja, v noti anje državne razmere svojih sokom-promiscentov, a bo tudi zase zahtevala, da izostane vsako vmešavanje v njeno državno crcanizacijo. Jaz kot avstro-ogrski rnin. predsednik moram s svo1'ega stališča opozoriti v zvezi s tem na to, da država kakor naša. ki ima splošno, taino, enako, direktno volieni državni zbor, lahko po pravici trdi. da ima ljudsko zastopstvo, kakor si ga ie težko misliti bolj demokratičnega, in da so dani vsi predpogoji za to, da se določi politična usoda narodov države po njih samih. (Pritrjevanje.) Poslanec Fon za begunce. V debati o begunskem vprašanju je v imenu Jugoslovanskega kluba govoril poslanec Fon, ki je med drugim povdaril sledeče misli: Obžalovanja je vredno, da ni obveljal § 9. begunskega zakona, ki smo ga poleti sklenili, a ga je gosposka zbornica odklonila. Sploh je bilo poleti več zanimanja za begunce ko doslej. Mnogo smo dolžni storiti za begunce, to je naša dolžnost. Prvo je svoboda gibanja. Toda s politično upravo je križ, ker ona hoče čira manj mogoče dela. Begunec pa povzroča takoj nekaj pisarije. § 9. je določal, naj begunci dobe izplačano podporo tudi za nazaj. Nova postava pa tega ne vsebuje več v prejšnjem smislu, marveč loči begunce v dve vrsti; one, ki so bivali v vojnem ozemlju, in one, ki so bili v zaledju. Ne vem, čemu ta razlika: oboji so trpeli in obojim se je slabo godilo. Toda gospod notranji minister pravi, da politično urad-ništvo ne bi bilo zmoglo tega ogromnega dela. Čudim se, da minister tako govori. Menim, da če uradnik dobi nalogo, to in to imaš storiti, da bo to nalogo tudi izvršil. Seveda tega ne bodo delali gospodje uradniki, toda ravno to je anarhija v naši birokraciji. (Odobravanje.) Seveda ne. morem pomagati več, da bi bil sprejet sjš-nji § 9., izražam le obžalovanje, da fc Ja ne boste sprejeli. Begunci nam za to ne bodo hvaležni. O neznosnih razmerah v begunskih taborih se je že tu mnogo govorilo. Večkrat sem se nad tem pritoževal pri notranjem ministru. Storilo pa se ni prav nič. Smo ravno tam, kjer smo bili. Po taborih vlada nepopisna protekcija, razkošje na strani uprave. (Ogorčenje.) In to razkoije se plačuje z denarjem, ki je. namenjen beguncem. Potem pa pravijo gospodje, koliko denarja požro begunci. Videl sem ta* borišča, kjer ima načelnik ali upravitelji tabora na razpolago avtomobil. (Klic: In še kočijo!) Da seveda, in še kočijo z dvema konjema ter še posebnega konja za ježo. Nihče v tej zbornici ne razume, čemu je to potrebno. (Medklici.) Beguncem pa se ravno tako slabo godi ko prej. Hrana je naravnost grozna. (Poslanec Gostinčars Kam gredo denarji, ki jih prihranijo pri hrani beguncev?) Tudi to ja vprašanje! Če so prihranki ali ne, mi. ni znano; pač pa, da se v begunskih taborih krade na precej široki podlagi. Ko bi begunci res vse to dobili, kar jim nakazuje jedilni list, b} bili zadovoljni. Kajti precejšnje množine živil so nu razpolago. (Medklici: Dobivajo zelje in vodo, zelie in vodo, zelje in vodo!) Na ta način so begunci izstradani in loteva se jih jetika. Ta dokazuje umrljivost. Človeku se zdi, da je ljudstvo na ta način naravnost na smrt obsojeno, kakor da bi moralo biti iztreb1jeno. (Res je!) Po begunskih taborih so vedno Xe begunci, ki niso še prejeli podpore. MinUter mi je obljubil komisijo, ki bo to v taborih preiskavala, a o komisiji ni ne duha ne sluha. Še v nobenem taboru je ni bilo in tudi uprava se ne briga. O priliki žalostnega slučaja sem bfl v Wagni. Poizvedoval sem v par barakah in takoj izvedel za nekaj ljudi, ki niso še nič dobili. Izvedel sem v nekaj minutah, predstojnik pa. o tem ne ve nič. (Gostin-čar: Tako se godi tudi v Brucku!) Povsod, v Brucku, Steinklammu, povsod enako. Predstojniki briljirajo s svojo nenavzoč-nostjo. Mož je sicer tu, a ne za begunca. Ne pozna ga, ne briga se zanj. Veseli me, da bode saj nekaj beguncev odšlo iz Steinklamma v Nemški brod, kjer so ugodnejše razmere. Zelo obžalovati moram, kar se godi zunaj taborov. Človek bi ne mogel verjeti, da danes po ministrski naredbi, ki nosi datum 23. julija, begunci še Vedno niso dobili begunskih podpor. Minister je srčno dober človek in gre bolj na roko, ko ra druga ministrstva, a te moči nima, da bi svoje podrejene uradnike prisilil, da vrše vsojo dolžnost in beguncem nakažejo podporo. Nočejo in nočejo. Glede povratka beguncev na Gori* ško ze čas. da vrhovno poveljstvo, ki je v prvi vrsti merodaino, kaj ukrene. Če berem vojna poročila, pridem do prepričanja, da je Lah pobit in odbit. Človek bi menil, da bo povratek beguncev iz vojaških ozirov mogoč. Toda stavim, da bo vojaška uprava, oziroma vrhovno poveljstvo še vedno delalo težave, če tudi bo povratek res mogoč. To pa iz razlogov, Iti jih ne poznam. (Dr. Vrstovšek: Nemške koloniste hočejo ondi naseliti!) Morda zato, morda pa tudi zato, da ima vojaštvo tam doli prosto roko in da lahko dela, kar se mu poljubi. Pred kratkim sera bil v Gorici. Tam je malo civilistov. Prebival* stvo obstoja večinoma iz vojaštva in iz ruskih ter laških ujetnikov. Ti ujetniki še lahko neovirano gibljejo po mestu. Vojaštvo se prosto giblje po zapuščenih hišab, hodijo iz hiše v hišo. Pri belem dnevu sem videl tri vojake skozi okno, ki so je sami razbili, vleči vun iz sobe kanapd. (Ogorčenje.) Vse pokradero in oplenijo na način, ki jee strašen. Komandant, ki ga nočem imenovati, je bil ra to opozorjen, naj narpavi konec temu početju. Odgovoril je: »Nimam moči!« — Mislimo, da bo čas, ukreniti vse potrebno za povratek, Povratka v domačijo se seveda begune! iz srca žele. To pa je tudi v interesu vsega prebivalstva in države. Pri nas se vrše poliska dela tudi pozimi. (Posl. S t e r n It Galicije: Pri nas begunci Ježe na cesti. Iz Nachoda so poslali 70 ljudi z eno konjsko uprego v GaHcijo in sedaj leže tam na cesti.) Begunci bi obdelali svojo zemljo in domače prebivalstvo bi se moglo tako hraniti samo, pa tudi zaledje bi imelo ko? rist od tega. Prosim notr. ministra, naj nujno ukrene vse potrebno za povratek naših beguncev ter naj vpošteva žalostne izkušnje, ki smo jih doživeli pri povratku galiških beguncev, da ne bodo naši begun* ci brez potrebe izpostavljeni nepotrebnemu trpljenju, kakor see je to godilo z Galičani. (Odobravanje.) Zbornica jc sprejela , begunski zakon v smislu sklepov gosposke zbornice — gotovimi spremembami; Dalje predloge posl. Erba glede opdpore obrtnikom i« zakon o zavarovalni pogodbi. Prihodnja seja bo v. ponedeljek. V sredo se ho vršilo p o i m e n S k o ■ g 1 a s o v a n j e o n a god b i z. O g r .s.k .o, Potem pa bo do 10. decembra počiva'o delo državnega zbora, ker. bčdo zborovale delegacije. Dne 10. decembra se bodo sestali odseki in 15. decembri bo zopet plenarna seja. To je bilo sklenjeno danes popoldne v seji klubovih načelnikov. Posl. Gostinčar za male obrtnike. V današnji zbornični seji je stavil poslanec Gostinčar predlog, s katerim poziva vlado, naj pospešuje in podpira naj-izdatne:še v celi državi malo obrt. Opozarjal ' je posebej na težek položaj in zanemarjanje obrti v južnih deželah. Poslanec Hladnik glede rekviriranih živil. Poslanec Hladnik je 30. nov. vložil vprašanje na ministra za prehrano, kam gredo živila,.. katera se popotnikom na železnici konfiscirajo in če hoče potrebno ukreniti,. da bi dobili oni. katerim so se živila odvzela, kako odškodnino. ,V vprašanju se povdarja, za zlasti gospod okrajni glavar Ekel v Litiji' naravnost kruto postopa, ker ravno v litijskem okrajnem glavarstvu se najbolj neusmiljeno konfiscira. Za pogorelce v Rozalnici v okraju Črnomelj. Poslanec Jarc in tov. so danes vložili nujni predlog, s katerim prosijo vlado, da da pogorelcem v Rozalnici nuino pomoč. 25. novembra t. 1. so zažgale iskre lokomotive 4 kmečka stanovališča v Rozalnici, ki so pogorela ter so pčg-relci ne le brez strehe, ampak tudi brez gospodarskega orodja. Prosijo, da se predlog brez prvega branja odkaže odseku za bedo. Poslanec Pišek, dr. Lovro Pogačnik in tovariši za prevozno dovoljenje za sadna drevesa. , Poslanci Pišek, dr. Pogačnik in tovariši so stavili na ekscelenci gospoda poljedelskega in železniškega ministra sledečo interpelacijo: Jesenski čas je letos posebno ugoden za nasad mladega drevja. Posestniki so uvideli, da je sadjereja zelo koristna za splošno prehrano. Naročili so sadna drevesca, da jih vsade. Drevesnice pa so odklonile pošiljatve drevesc, ker ne dobe prevoznega dovoljenja po železnici. Spomladi bo radi drugih nujnih del in pomanjkanja delavcev sploh to delo zamujeno in ga. ne bo mogoče nadomestiti. Nujna dolžnost države je, da tudi med vojsko skrbi, da produkcijska sila poljedelstva in sadjereje ne zaostane. Letošnja sadna letina je pokazala, kolike važnosti je umno sadjerejstvo za prehrano celokupnega prebivalstva države. Vprašamo torej Njiju Ekcelenci, ali jima je znano, da kmetovalci južnih dežel ne dobe dovoljenja za prevoz sadnih drevesc, in ali sta pripravljena temu nedostat-ku takoj odpomoči. Dunaj, dne 30. nov. 1917. Poljske škode v Čepovanski dolini. Na interpelacijo poslanca Fona in tova-rižev glede poljskih škod v Čepovanski dolini, ki jih je bilo povzročilo, vojaštvo, je odgovoril domobranski minister, da se je bila takoj odredila preiskava ; v preiskovalno komisijo sta se pritegnila kot zastopnika prebivalstva tudi čepovanski župan in župnik. Predno sta ta dva mogla zbrati podrobne podatke o povzročeni škodi, se je radi 11. soške bitke izvršila evakuacija in tako konkretne podlage za nadaljevanje preiskave splob ni bilo več mogoče ustvariti- Pred 11, soško bitko je bila Čepovanska dolina radi preskrbe z vodo in kot glavna prometna žila seveda vedno polna trenov in'zavodov-ter so se pri tem nedvomno pripetile tudi poljske tatvine, toda o opustošenju poljskih travnikov ne more bili govora. To izhaja že iz tega, da župan in župnik čepovanski na prvem sestanku preiskovalne komisije nista mogla navesti nobenih določnih podatkov. Kar se tiče pritožbe o izgredih madjar-skih čet, se je ustanovilo, da ni upravičena, ker je bil,o v.dotičnem odseku le 5 odstotkov ogrskih čet ter njihovi treni sploh niso bili v Čepovanski dolini. " Sicer je pa bilo izdalo poveljstvo čepo-vanskega odseka več naistrožjih povelj proti poljskim, tatvinam _in škodam, kakor sploh vsa poveljstva na bojišču najslcrbneje pazijo na to, da se zabrani jo poljske tatvine ter so že v to svrho že pred zori.tvijo ukrenili vse potrebno. PROTI ODVZEMANJU ŽIVIL BEGUNCEM. Interpelacija poslanca Fona in tovarišev na ministra za prehrano in notranjega ministra radi odvzemanja živil domov vra-čajočim se beguncem: > Mnogo beguncev je vzelo v najem polja, na katerih so z lastnim delom pridelali razne poljske sadeže, katere hočejo sedaj, ko se vračajo v oproščena ozemlja, vzeti seveda s seboj, ker v opustošenih evakuiranih krajih ni dobiti živil. Sedaj pa beguncem grozč, da jim bodo poljske pridelke, n. pr. krompir, ako bi jih hoteli oddati na železnico za prevoz, odvzeli. To se je zgodilo med drugim tudi beguncem v trgu Ardagger pri Amstettnu na Nižjem Avstrijskem. Že opetovano so se oglašale pritožbe, da se beguncem jemljejo živila, ie da bi se pla-2aja. Najbrže se hoče sedaj to postona nje ponoviti. Toda brez ozira na to, bi bili begunci naravnost lakoti izročeni, ako se jim neznatna živila, ki so si iih pridelali z lastnimi rokami, ob odhodu v domačijo odvzamejo. Zato moramo zahtevati, da se beguncem živila, ki jih zase in svojo družino čez zimo nujno potrebujejo, ob niihovi vrnitvi v domačijo puste. Vprašamo torej, ali hočeta gospod minister kot voditelj : prehranjevalnega urada in gospod notranji minister podrejene organe napotiti, da puste beguncem ob njihovi vrnitvi v domačno potrebna živila vzeti s seboj? Dunaj, 29. novembra 19//. za , D u n a ,j, 30. novembra. Danes sc je izjavil zastopnik bosanskih Hrva iov-ka tolikov, dr. S u n a -r i č , ki se mudi z dr. D i m o v i č e m na Dunaju, k.,er se posvetujeta z jugoslovanskimi politiki o razmerah v' Bos-ii in Hercegovini, sledeče: »Deklaracija Jugoslovanskega klu-ha v uunajskeui parlamentu z dne 30. mainiKa 1:>17 je vplivala na Lr^a ski narod v Bosni in Kercesto^ni z nepopisno niafjneis^o silo in je vzbuuila pri celem narodu, ki misli poš.eno in zdravo, nepopisno navdušenje. Vsak posameznik je čutil, da prinese ta svetovna vojna malim in razcepljenim narodom svobodo in združenje, državno samostojnost, narodno samoodločbo, kar govori en jezik, spada skupaj kot naravna lierazdružljiva celota. JNaiodi hočejo vedno naprej, toda državna prava so brezsmiselno ozkosrcna, nepremakljiva in se ne ganejo. Obstoječi državni sistem v avstro-os.ski monarhiji je dal nemsko-mažarski manjšini v roke moč in nadvlado, a slovansko latinska ve lina je dobiia v političnem oziru vlogo helota in jih postavila v neznosno sužensko pocirejenost. Nacionalni razvoj Slovanov v Avstriji se:je brezvestno zadrževal in dui.il, ker bi drugače bil dualizem brez vrednosti. Veljalo je geslo: Nemci in Mažari bodo uničeni, če ne bodo asimilirali »n-aio-dov«. Podrejenost večine državljanov v avstro-ogrski monarhiji se je kazala na vseh črtali. Ta državni sistem usužne-nja in zarobljen,a je popolnoma nenaraven. Naravni red je močnejši od vseh pozitivnih zakonov. Ti se morejo obdržati samo tam. kjer so v skladju z naravnimi zakoni. Celi narod Hrvatov, Srbov in Slovencev se je zbral Okrog majniSke deklaracije v trdni veri, cla je složna narodna volja na svetu naj-ustavnejši činitelj, ki je zmožen izvoje-vati narodno svobodo, združenje in uspeh v državni samostojnosti. Naši narodni nasprotniki so vpre-gli vse svoje sile, da razbijejo naše vrste. in preprečijo naše zahteve pa državni svobodi. Izvedli so pritisk na dr. S t a d 1 e r j a in ko j je odpadel od .deklaracije, potegnil je za seboj samo od-vistne elemente.— neke uradnike, častnike in vojaške službe oproščene ljudi, ki si pa ne upajo od sramu in slraliu pred narodovo sodbo v javnost s'podpisi. Ogromen del svobodnega, neodvisnega hrvatskega življa v Bosni in Her. ce'-ovini os ane zvest deklaraciji. Skoraj vsa svetna duhovščina bo odpadla od dr. Stadlerja in naši frančiškani stoje kot zid nroti n'emu. Naj nam dafo svobodo govom, zborovanja, tiska in vsak se bo lahko nrerričal — v prvi vrs"i uradni krogi, da je zaman ves trud razbili naše na-rodne vrste. Izstop Stadlerjev ne bo vladnim krogom nič koristil, a narodnim vrstam nič škodil. ■ KaKo le z vojn m posoj icm? Kolikor se da pregledati dosedanji potek podpisovanja 7, vojnega posojila, je udeležba vseh slojev prebiva'stva ze'o živahna. Po poročilih različnih nabirahre o dosedanjih prijavah se da skleoati na lep uspeh. Mislimo, da se ne motimo, če trdimo, da 7, vojno posojilo ne zaostane za 6. Sedaj imamo zadnji teden podpisovanja, v katerem je po dosedanjih izkušnjah vedno večina podpisovalcev podpisala vojna posojila. More se torej tudi tokrat pričakovati, da zelo veliko posameznih oseb ta teden Podpiše vojno posojilo. Naš izborni vojaški položaj, dogodki v ententi, posebno na Ruskem, zahteva'o, da se pripravi vse, da smo v tem morda najkritičnejšem času pripravljeni na vse. Če bo tokrat imelo vojno posojilo velik uspeh, ne bo priborjena zmaga samo v vojaškem pogledu, temveč bomo imeli tudi v gospodarskem oziru tak pridobitek, da se more upravičeno trditi, da bomo mogli prestopiti v mirovno gospodarstvo opremljeni z močtni, ki bodo vsekupni državni razvoj Avstrije oplojale za do'go vrsto let. Zadnji teden podpisovanja morajo torej uporabiti vsi, da si potem nihče ne bo mogel očitati, da je bil sokriv, če bi morda zmagali naši Sovražnikil Pod-pišimo vsi 7. vo'no posojilo, v katerem se denar nalaga najbolje in najvarneje! Darujte za dr. Krekov spomenik! Darovi naj se pošiljajo na naslov: Odbor za dr. Krekov spomenik, Ljubljana. Cenjen m naroJM Kakor vsi drugi časopisi, ki so tekom sedanje vojske deloma že večkrat dvignili naročnino, smo prisiljeni tudi pri »Slovencu« vnovič storiti ta neprijetni korak, ako nočemo priti v položaj, ki nam sploh onemogoči izdajanje časopisa. Z nižje navedeno novo ceno seveda niti z daleka ne bo izravnana ogromna razlika nri cenah za nabavo papirja, barve m drug-h potrebščin. Vojske nikakor noče biti kcnec, cene za neobhodno potrebni ttskarniški material se pa tako rapidno dvigajo, da so pri nekaterih predmetih že dosegle 1000 % poviška. Vnovič zvišana narečnina seveda ne bo mogla zamašiti te ogromne vrze'i, marveč bo le nekoliko pripomogla, da bo mogoče izogniti se vsaj največjemu primanjkljaju. Počenši s 1. januarjem 1918 veljajo torej za dnevnik »Slovenec« naslednje nove cene; ' po poiti: za celo leto . . ... K 36 — „ pol leta . , . . „ .10'— „ četrt leta . . , , „ 9-~- „ en mesec . , , , „ 3-_ v Ljubljani na dom: za ce'o leto . / . , . K 32 — „ pol leta....... 16-— „ četrt leta . . , . „ 8-_ „ en mesec . . . . „ 2-70 v unravništvu za en mesec „ 2 50 ža N:mčio celoletno . . . „ 40'_ .i, ostalo inozemstvo celoletno . . . , . . If —. posamezna številka velja 14 vinarjev. Kdor izmed cenj. narcčnikov je medtem že obnovil delno ali celo naročnino za leto 1918., naj nam razliko dopošlje po položnici, katero prejmo v prihodnjem tednu vsi cenjeni naročniki. Znižanih naročnin ne moremo nikomur dovoljevati. Trdro smo uverjeni, da bodo cenj. naročnin zna'i v polni meri vpeštevati sedanji skra.no n ergo^ni položaj svoefa dnevnika in nam cctali zvesti tudi v bodoče. m c! i e. r .M Kita'ski zid nenaravnega dun^zma loči ogrske Slovence od Štaercev. To vrlo ljudstvo, ki biva med Požunom in Stri-govo, je politično brezpravno, ker ima same mizarske poslance, urade in šole. V strelskih jarkih pa imajo prvo pravico. Hrabri so kakor naši bratje Hrvati; zmagovali so na vseh bojiščih, slaVo zmag pa so želi Mažari. Gospodarsko co naši obmejni rojaki med vojsko silno ubožali, ker imajo najlepša posestva mažarski grof', kateri s svojimi pridelki pitajo prav mastno budimoeStanske Žide in Židinje in puste stradati ljudi, ki obde'ujejo za skromen zaslužek nj;h obzirna polja. Narodna zavest s3 je v zadnjih 20. letih tako ukoreni-n'la, da se čutijo z nami edine in v duhu ne vidijo več meje med cis in trans Litavo. Kako radi čitrro slovenske nabožne in gospodarske knjige, vem iz lastne izkušne, ker sem jim pošiljal na tisoče »Večnih molitev« in drugih poljudno spisanih knjig. — Že 13 let vzdržujejo svoj mesečnik »Marijin list«, tednik »Novine« in »Ko'edar«. Za te 3 liste žrtvujejo letno do 30.000 kron. Ker pa je svetovna vojska povzročila vsestransko draginjo, je velika nevarnost, da se prekine tisk teh treh listov, ki so bolj potrebni, kakor marsikateri rafih listov. Ker je sedaj »nahrbtnik« v navadi, zato sem tudi jaz. pisec teh vrst in stari prijatelj vrlih ogrskih Slovencev, v sili dospel do Vc*.s, slovenski rodoljubi, z nahrbtnikom, v katerem imam dve orošnji: prvič, da podnirate z naročbo *Nov;n« ob-st->nek naših obme'nih rojakov (»Novine«, »Marijin l<"st« in »Koledar« stanejo letno 8 kron), drugič, da pošiljate darove na urednika z naslovom? Preč. g. Jožef Klekl, vpokojeni žuonik — P. Cserfold fčrersov-cl), Za! '■>megye — Odrsko. fDrugi listi naj blagovolijo ponatisniti ta spis.) Z HO®. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 31. novembra. Uradno: Na Benesanskem so streljali z me-njajoSo se močjo. Ponoči na 26. nov. so ob spodnji Vojuši izvedli bosensko - hercegovski lovci usoeSno podjetje. Prebredli so do moža globoko reko, prodrli do druge Italijanske fe!e in se vrnili z ufelniki in z zaplenjenim vojnim orodjem. Nemško poročilo. Berlin; 30. nov. Veliki glavni stani Bojna skupina prestolonaslednika Ruperta: Na Flanderskem so se popoldne od gozda Houthoulster do Zandvoorde razvili ži- vahni artiljerijski boji, ki so se posebno na obeh straneh Poelkopellc in se, črno cd Ghe-luvelt vodili z največio ljuto ijo. Lastni na-Pfdaln. odtelki so fc!izu obale ia v posameznih oosekih bojišča uirli ▼-sovražne črte ia dovedh mnego Francozov in Angležev. Pri Armenheresu, Leusu in jugovzhodno od Arra-sa se |e artiljeiijska delavnost zvišala. . , N« bojišču pri Cambrai je Anglež zgofcj zju.ra) po silnem artiijerijskem učinkovanju napadel naše postojanke zapadno od Bourlo-na. bil te s težkimi izgubami odbit. Popoldne je arliljeriiski boj med Inchv in Fontaine zopet c ar as tet do znatic moči. V okolici Saint Ouentin je bila artiljeiijska delavnost živahnejša nego prejšnje dni. Dojna skupina nemškega cesarjevima. Podjet.e hotnih napadalnih čet severno od Lravc je imel popoln nspea ter nem fe do-ncsel ujetnikov. Na obeh bregovih Moze sc je ogenj od čp.sa do časa poživil. Bojna skupina vojvode Albrehta. Na mnogih mestih, poicbno v SundjJiu. iŽivahna delavnos: Francozov, •. • * Od 24. novembra so Izgubili naši nasprotniki v zračnem boju iii po. našem obrambnem ognju 30 letal in dva privezana balona. Poročnik Buckler je priboril svojo 30., poročnik pongarls svoip 25., poročnik Bohinc svojo 24. in poročnik Klein svojn 21. zračno zmago. Na vzhodu v Maccdoniji in v Italiji ni bilo večjih- bojaiji. dogodkov. Prvi generalni kvarnimi mojster pl. Luden-dorif. . -Na beneški fronti smo v preteklih 14 dneh celokupni dovozni aparat naše armade malone docela uredili. Tudi večina železniških prog ki so jih biii Italijani razdrli, |e zopet popravljenih in uveden na njih promet, Razstreljene mostove preko mnogoštevilnih tekočih voda smo nadomestili z začasnimi mostovi. * * n Na Vzhodni fronti jc nastopil skoraj pof poln mir. Število rezervistov.'.ki so na vladno poveije odpuščeni, znaša -približno 700.000 moč. Ruska vlada namarava dn pravoslavnega božiča demobilizirati še 1 do 2 letnika. Poizvedbe ob italijanski obali. Iz vojnega tiskovnega . stana poročajo: Dne 28. novembra. zgodaj zjutraj so odplule skupine naših torpedovk na poizvedovanje ob italijanski obali. Ena izir.ed skupin je opazila in obstreljevala južno od ustja Aletaura tovorni vlak; lokomotiva je eksplodirala, vlak je bil zelo . poškodovan. Tekom obstreljevanja so stale.naše torpedovka .pod ognjeni trednjekaliberske kopne baterije, kar pa ni imelo učinka. Druga skupina ladij je obstreljevala srednje topniške baterije pri Corsinih in Riminih. Med obstreljevanjem in potem so naše ladje napadli sovražni letalci, a brez uspeha. Na povratku so naše ladijske skupine opazile več sovražnih enot, ki so se pa odtegnile .napadu in se okrcnile proli severozapa-du. Sovražne enote pri Jakinu je naše povodno letalo obmetavalo z bombami. Vse lad;e in letala so se v polnem številu iii nepoškodovano vrnile na svoje mesto. ItaHjanrko uradno poročilo. 29. nov. Ob celi fronti poruševalni ogenj obeh artiljerij. Ob spodnjem teku reke Piave sipajoč ogenj naših baterij na plavajoče sovražne cilje. Zjutraj 28. novembra smo s krvavimi izgubami zavrnili sovražna podjetja ob izlivu Sušite v Vojušo. la flasft Kijev vzst z naskokom. — Kaledin premagan. — Posledice posebnega miru z Rusijo v sporazumu. — Japonci ne odpošljejo čet v Evropo. — Proti diplomatom sporazuma v Rusiji. — Sazonova preganjajo. Ukrajinska armada je vzela z naskokom Kijev in premagala sovražnika miru, genera'a Ka'edina. Ukrajinska vlada se je polastila vodstva in politične oblasti. — »Ziiricher Zeitung« je pisala: Če se sklene posebni mir z Rusijo, ji mora takoj slediti Rumunija. Gorje Sarrailu, gorje Venize:u, gorje Angležom v Mezopotamiji in v Siriji; v nekaterih mesecih bi nadvladah Avstrija in Nemčija v Itlaiji in v Franciji. Položaj je tak, da če se sklene z Ruš o mir, smemo aH računati na splošen mir, ali pa, da se bo vojska še nad eno leto nadaljevala, v kateri bo predvsem Amerika nastopala. — Japonski list »Asachi« in vojaški sotrudnik lista »Jiji« sta poročala, da Japonska ne pošlje čet v Evropo in da se ne udeleži vojnega sveta v Parizu, — »Morning Posl« je poročala iz Petrograda: Ruska vlada je prepovedala veleposlanikom sporazuma potovati v g'avni stan. Nastrožje nadzoruje vojaška cenzura vsa p'sma diplomacije sporazuma. Na proteste zaveznikov se ne oziralo. _ »Petit Parisien«: Ruska vlada je izdala proti Sazonovu zaporno povelje. Dognali so, da je imel nevarne stike z nekim veleposlaništvom sporazuma v Petrogradu. Trockijev oklic ne^iraicem. Petrograjska agencija j.oroča: Nota, katero je komisar za zunanje zadeve, Trocki, poslal poslanikom nevtralnih držav, se glasi: »Izvršuloč sklep kongresa delavskih in kmečkih odposlancev se v imenu ljudskih komisarjev obračam na poslaništva s oredlogom, naj se uvedejo pogajanja za takojšnje premirje na' frnrlnh v dosego demokratičnega miru brez aneksij in edškednin na polagi svobodnega razveja narodov. Istočasno je svet ljudskih komisarjev naročil vojaškim oblastim in zastopnikom armade reDublike, nai se takoj prično pogaiati z vbjaikimi oblastmi sovražnih armad, da se doseže takojšnje premirje n« naši in na vseh frontah. Izvršujoč ,-vojo dolžnost, da Vas, gospod poslanik, obveičam o storjenih korakih, imam čast Vas prositi, da storite vse, kar je v vaši moči, dfc se naš predlog za premirje in zft uvedbo dogovorov v dosego miru na oficijel-ni način sporoči vladam sovražnih dežel. Končno izražam nado, da boste to sporočilo kar najhitreje razširili med prebivalstvom VaSe dežele. Vsi nevtralci izvanredno trpe vsled it zločinske vojske, ki ^rozi, da bo potegnila Y propad tudi narode, ki se doslej Se ne vojskujejo. Zahteva po takojšnjem miru je želja delavskih slojev vseh vojskujočih se in nevtralnih dežel. Zato je vlada sveta ljudskih komisarjev gotova, da jo bodo delavski sloji nevtralnih dežel odločno podpirali. Na roški fronti ogenj ustavljen. Bern, 30. nov. Reuter poroča iz Petrogra-grada; Na celi ruski fronti so vsled pripravljenosti nemškega vrhovnega poveljstva, da prične z Rusijo pogajati glede premirja, ustalili ogenj. Rumunije. Amsterdam, 30. nov. Runmnija je poslala ententi noto, v kateri izjavlja, da bo Romunija vsled ruskih razmer prisiljena, bre* pomoči zaveznikov fronto opustiti aH pa * sovražnikom pogajati. Mednarodne navade ob premirjih. * Ponudb« nove ruske republike o premirju Vahteva seveda predpogoje, kako naj se premirje izvede. Določbe o p-emirjih so se sklenile na drugi haaški mirovni konferenci v Haagu. Premirje prekine vojna podjetja temeljem dogovora med obema strankama. Če se ni določila dob« premirju, lahko obe stranki pričneta vsak ča? š sovražnostmi, samo sovražnik se mora pravi čas obvestiti. Premirje lahko splošno a i > kraino omejeno. teviie novice. -f Cesar ie sprejel 30. novembra t. 1. mariborske;!«. knezoskofa dr. Mihaela iNapotnika ' avdienci. -■!- Kmečka a veza r« kamniški okraj izjavlja, da ne potrebuje in ne priznava nobene nove Kmečke stranke«, katere predsednik in tajnik niti kmeta nista. Zaupamo razsodnosti naših tovarišev, kranj-akih kmetov, da ne bodo šli na te lima-nice. Prosimo in porivliamo jih, da naj bodo složni, se ne dado zbegati in se trdno drže očiščene in prenovljene Slovenske Ljudske Strank*! Mi vsi hočemo bit' in smo enodušn' z Jugoslovanskim klubom za združenje in svobodo našega naroda, ter obsojamo in odbijamo vsako uskoštvo in izdajstvo naših narodnih interesov. Živela Slovenska Ljudska Stranka! — V Kamniku, 27. novembra 1917. — Ivan Štrrin. <— Franc Bore, tajnik. — A. Pirnat, župan na Homcu. — Franc Gams, župan v Mekinjah. — Val. Benkovič. — Prelesnik Karo!, župan v Stranjah. -'- Za jugoslovansko deklaracijo. Občinski odbor v K r a š n j i jc v seji dne 25. novembra i917 na predlog najstarejšega svetovalca Gregorja Maselj sprejel soglasno sledečo resolucijo: Z navdušenjem pozdravlja združitev vseh jugoslovanskih državnih poslancev v eden klub, kakor tudi deklaracijo ?. dne 30. maja 1917 s prošnjo, naj poslanci z vsemi močmi delujejo za njeno uresničenje; obenem pa z ogorčenjem obsoja izstop dr. šusteršiča in Jakliča v najvažnejšem trenotku. Županstvo v Krašnji, dne 27. novembra 1917. -j- Izjava. Podpisani izjavljam, da. sem sc sicer udeležil seje izvršilnega odbora S. L. 8 , ker nisem vedel, da so. je opoticija ne udeleži. "Novoustanovljeni Slovenski kmečki stranki pa nisem pristopil in tudi odklanjam izvolitev v vodstvo nove stranke. Ostati hočem še nadalje zvest, pristaš S. L. S. pod načelstvom g. prelota Andreja. Ka-lana. Grosuplje, 30 novembra 1917. F r a n c Drobnifi, župan. Kranjski deželni zbor. — Davek aa vino, Dunaj, 30. nov.: V imenu večine krattjskih državnih poslancev sta bila danes poslanca vitez Pogačnik in J a r c pri ministrskem predsedniku v zadevi s k 1 i c a n j <-5 deželnega zbora. Ministrski predsednik je izjavil, da bo v slučaju, da bodo sklicani drugi deželni zbori, sklican tudi kranjski. — Tudi je izjavil glede davka na vino, da vlada ne vztraja na predloženi zakonski predlogi in da aedaj študira vprašanje, kako bi sc davek na produkcijo izpre-menil v konzumni davek. -j- Enketa o Krekovem spomeniku se vrši prihodnji ponedeljek, dne 3. decembra, ob 8. uri zvečer v prostorih ;>Brez-alkoholne restavracije« v hotelu »Union«, vhod iz Frančiškanske ulice. Povabljenih je nad 100 zastopnikov raznih prosvetnih in gospodarskih organizacij in stanov. — Kdor bi ne mogel priti osebno, naj pošlje svoje nasvete pismeno. V razgovoru je vprašanje, kako bi najbolj primerno proslavili Krekov spomin. Govora bo o spomeniku na grobu, o spomeniku v mestu in o ustanovah kulturno-gospodarskega značaja. — Književni dar »Nove založbe« pride za božične praznike, in sicer izidejo tri knjige; Levstikov »Martin Krpan« v .veliki obliki s 13 krasnimi risbami v bar- | vah, ki jih je napravil Hinko Smrekar. i Knjiga je namenjena naši deci; razumni-štvo pa dobi Ivana Cankarja »Podobe iz sanj« v krasni knjigi. Tretja kniiga prinese znane Debevčeve »Vzore in boje«. Naročila sprejema »Nova založba i- Ljubljani«, Kongresni trg 19. — Slovenski* kmečka stranka je imela danes popoldne svojo prvo vodstveno sejo v deželnem dvorcu. V tozadevnem vabilu pravi načelnik Belec: »Na ustanovnem shodu Slovenske kmečke stranke sle bili soglasno izvoljeni v začasno vodstvo stranke. Uverjen sem, da. bodete častni mandat v blagor slovenskega kmečkega stanu rade volje sprejeli.« — S tem načelnik nove stranke sam priznava, da so volili v vodstvo stranke može, ne da bi jih poprej vprašali ali obvestili o ustanavljanju nove stranke. — Ustanova za vojno preskrbo. Ku-ratorij Kranjske hranilnice je poklonil zadolžnico VI. vojnega posojila v znesku 20.000 K dvom potrebnim na Kranjsko pristojnima vojnima slepcema; prednost ob enaki potrebi gre onim, ki pripadajo nemški narodnosti. Upravlja in podeljuje, ustanovo Kranjska hranilnica. — Znak časa! — Vojaka ustrellL Ob pozni večerni uri dne 19. septembra t. 1. je hotel Leopold Berdajs, posestnik in gostilničar na Savi zakleniti svojo posebno gostilniško sobo.- Čudno se mu je zdelo, da ni tičal ključ v vratih. Stopivši v sobo, zapazi na svojo grozo pod zoio skritega vojaka, katerega se je silno vstra-šil. »o pa. tem bolj, ker mu je bil znan roparski umor in vef. drugih zločinov, izvršenih po ubeglib vojakih in vojnih vjetnikili. Zbežal je v prvo nadstropje, vzel svojo s.šibrami napolnjeno lovsko puško, ter se vrnil v vežo, kjer je zahteval od vojaka, cla pride iz sobe. Po daljšem obotavljanju se je vojak odzval tej zahtevi, nakaa- mu Berdajs veli naj počaka, dokler ne pridejo orožniki. Vojak pa je hotel pobegniti skozi zadnja vež-na vrata. •' Berdajs je odložil puško in skupno z nekim sprevodnikom, ki mu je prišel na pomoč, sta prijela vojaka. Ta se ju je otresel ter pobegnil v temno noč. Berdajs skoči s puško v roki na prag in ustrelil za bežeSim vojakom, ne da bj ga videl. "Vekaj minut potem so našli nedaleč od biče na. tleh vojaka. Bil je. kakor se jc kasneje dognalo, vojaški begunec desetnik Martin Perko-vič. ki jo vzlio zdravniški pomoči čez dva. dni v vojaški bolnišnici umrl. Berdajs je prišel pred sodišče, ki jo oprostilo, ker je verjelo njegovemu zagovoru. da se vsled velike razburjenosti od trenotka, ko je zagrabil za puško, ni več zavedal svojega dejanja. — Nevarnega tatu se je posrečilo policiji zasačiti na Viču v osebi nekega že večkrat, kaznovanega delavca, ki se je splazil v neko hišo na Toškern Čelu podnevi skozi okno in ukradel par pod-kolenic, železen lonec z mastjo, vrečo kaše, pol hleba, kruha in 2 kosa preka-jenega mesa. Ukradel je tudi v Gor. Gameijnih ovco, katero ie za 100 kron prodal, v Dravljah pa koštruno, katerega je na Šmarni gori proda! za. 60 K. Tudi v št. Vidu je neki Ženski odpeljal koštruna in ga gnal proti Domžalom; ko je pa zagledal orožnika, je pustil ko-štruna in zbežal. Na Toškem čelu je tudi izmaknil vrečo moke. katero je skril v šupo one hiše, v kateri je izvršil preje, navedeno tatvino. Sedaj je pod ključem in bo najbrže dalje Časa. dal mir tujemu imetju. — Nove številka »Pozdrave iz domovine je izšla. Prosimo gg. vojne kurate in druge naročnike, da nam pošlieio njihov naslov, kjer so se vojuopoštne številke spremenile. — Nesreče. Klina slamoreznicč je poškodovala lev6 roko Mariji. Pavčnik, 52 let stari ženi posestnika Jakoba iz Kleč št.. 14, občina Dol, ko je popravljale slaroo v slamoreznico ter se je med tem kolo obrnilo. — Z najdeno vojaško patrono se je igral 24. t. m. 8 let stari nosestnikov sin Franc Škrlj iz Saveli št. Ij, Patrona je eksplodirala ter se ie deček občutno obstrelil v levo stegno. — Strojni jermen ie zgrabil včeraj dopoldne Lovrenca Strnen, 53 let starega Žagarja pri Kunstelju na Vrhniki, stanujočega na Verdu št. 82. Stri si je pri tem desno nego v členku ter zlomil nekaj reber. LlobiMe novice. ij Občni zbor »Društva slovenskih katehetov« bo v sredo, 5. decembra, ob šestih zvečer v posvetovalnici »Katoliške tiskarne«. Spored: Nagovor predsednika. — Poročilo tajnika in blagajnika. — Referat g. Tomaža Tavčarja: Kakšna naj bi bila otrokova jutranja in večerna molitev, —■ Primerna kateheza. — Slučajnosti. lj Redna seja občinskega sveta ljubljanskega bo v torek, dne 4. decembra ob 6. uri zvečer. lj šentjakobsko prosvetno društvo vabi k nedeljskemu predavanju, ki se vrši jutri, 2. decembra, ob 6. url zvečer v društveni dvorani. lj Mirovni shod. Jutri ob 10. dop. bo v Mestnem domu v Ljubljani velik mirovni »hod, katerega sklicuje jugoslovanska socialno demokratična stranka. lj Nesreč«. Na opolzkih tleh je izpodle-lelo včeraj popoldne pri kemični tovarni 58 let staremu brzojavnemu mojstru Matiji Kaj-iti. t Amhroievefa trtfa it. 3. nakar ie padel ter si stri levo roko v zapestju. S itrehe je padel na dolenjskem kolodvoru, ko jo je popravljal, 57 let stari tesarski pomočnik Franc Kosmač iz Linhartove ulice St. 26 ter si poškodoval levo roko. — Bala tobaka je padla pri razkladanju z vagon« na desno nogo 62 let staremu delavcu-beguncu Štefanu Hlede iz Št. Ferjana, ki kot begunec stanuje na Ježici številka 25. Vsled poškodbe je moral v tukajšnjo bolnišnico. li »Vojna sveža« prične poslovati v nekaj dneh. Članom »Vojne zveze« se bodo oddajale mesto dosedanjih občinskih legitimacij lastne legitimacije voine zveze. Ker bode moral vsakdo, ki je priglašen »Vojni zvezi«, kupovati v aprovizacljo spadajoče blago tam, kamor se je prijavil naj pazi vsakdo, da bo. dobil pravilno izpolnjeno izkaznico. Posebno »v tobačni tovarni se je v tem oziru postopalo pri popisovanju precej pomanjkljivo. Zato ie potrebno, da se vsak delavec in delavka, ko prejme izkaznico, 5e enkrat prepriča, če ie prijavljen tam, kamor se je vsak sam želel, ker pozneje se ne bo dalo več spreminjati. Oni, kj žele dobivati blago pri Prvemu ljubljanskemu delavskemu konsumnemu društvu, se lahko prijavijo za prodajalno na Glincah St. 214, Zaloška cesta St. 15 ali pa Kongresni trg št. 2. Lventuelne tozadevne pritožbe se lanko naslove ua Aloiz. Kocniur, načelnika I. ljubljanskega delavskega konzumnega društva, ki je tudi v načelstvu »Vojne zveze«. lj Iz seje mestnega aprovizačnega odseka« ki se je vrSila dne 30. nov. 1917. C. kr. deželna vlada je odredila najstrožjo rekvizicijo krompirja po deželi. Koliko bo zalegel strogi ukaz, bpmo videli prihodnje dni, ker mora biti rekviziaija izvršena do 10. decembra. — Položaj glede moke se je zbolišal in je mesto preskrbljeno za december. Prihodnji teden bo aprovizacija razdeljevala na izkaznice po poi kg moke za kuho inpol kg pšeoičnega zdroba. Za bol&ikč in stare ljudi mestna aprovizacija do danes še ni mogla doseči, da bi dobila primerne množine bele moke. — Mestna aprovizacija bo prosila c. kr .deželno vlado, da se prepreči izvoz orehov in suhega sadja iz Kranjskem. — Mestna aprovizacija bo t najkrajšem času otvorila prodajalnico prekajene-da mesa, ki bo vsem strankam na razpolago. Kraj in čas prodaje se pravočasno objavi v čsopisih. lj Nakazilo moke trgovcem. Trgovcem se bode nakazovala moka v ponedeljek, 3. decembra, ob 9. uri. lj Nakaznice za doječe in noseče matere ter za otroke do tretjega leta je izdajal mestni magistrat od 2. do 24. novembra, kar je bilo že objavljeno v listih. Kljub temu se naknadno še vedno oglašajo stranke z izgovorom, da niso vedele o izdaji teh izkaznic. Ker se v prihodnje na take izgovore ne bode oziralo, se bodo oddajale izkaznice za zamudnike Se v ponedeljek, torek in sredo, t. j. 3., 4. in 5. decembra, v mestni posvetovalnici. Po tem roku se izkaznice ne bodo Več izdajale. — Noseče matere morajo predložiti zdravniško spričevalo ali potrdilo zaprisežene babice, da traja nosečnost že nad tri mesece, doječe matere pa spričevalo, da doje otroka, ter krstni izpisek, da otrok še ni nad 10 mesecev star. — Za otroke do tretjega, leta se mora predložiti krstni izpisek. lj Krompir za VII. okraj. Stranke VII. okr. dobe krompir v ponedeljek, dne 3. decembra 1917, iz svojega skladišča pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: od 8. do 9. štev. 1 do 150, od 9. do 10. štev. 151 do 300, od 10. do 11. Stev. 301 do 450, od 2. do 3. popoldne štev. 451 do 600, od 3. do 4. štev. 601 do 750, od 4. do 5. Stev. 751 do 930. Vsaka oseba dobi 5 kg, kilogram stane 30 vin. Pripravite vreče. lj špeh za VIII. okraj. Stranke VIII. okr. preimejo šoeh v ponedeljek, dne 3. decembra, na Poljanski cesti št. 15. Določen je ta-le red: bd 8. do 9. ure dopoldne štev, 1 do 200, od 9; do 10. štev. 201 do konca. Vsaka oseba dobi pol kilograma, kilogram stane 8 K 80 v. Ij špeh za VII. okraj. Stranke VII. okraja preimejo šoeh v ponedeljek, dne 3. decembra, na Poljanski cesti št. 15. Določen je ta-le red: od 10. do 11. ure dopoldne štev. 1 do 200, od J. do 2. popoldne štev. 201 do 400, od 2. do 3. Stev. 401 do 600, od 3. do 4. štev. 601 do 800, od 4. do pol 5. ure štev. 801 do 920. Vsaka oseba oseba dobi pol kilograma, kilogram stane 8 K 80 vin. —■- Opozarjamo stranke, da no preteku določene ure ne dobe špeha. — Stranke naj se točno ravnajo po določenem redu. lj Kostanj na rumene izkaznice B. Mestna aprovizacija bo delila kostanj po znižani ceni na rumene izkaznice, zaznamovane s črko B, v ponedeljek, dne 3. decembra, in v torek, dne 4. decembra, v šoli na Ledini, Kornenskega ulica. Določen je ta-le red: v ponedeljek, dne 3. decembra, od 8. do 9. ure dopoldne štev. 1 do 200, od 9. do 10. štev. 201 do 400, od 10. do 11. štev. 401 do 600, popoldne od 2. do 3. štev. 601 do 800, od 3. do 4. štev. 801 do 1000. V torek, dne 4. decembra, od 8. do 9. ure dopoldne štev. 1001 do 1200, od 9. do 10. štev. 1201 do 1400, in od 10. do 11. štev. 1401 do 1600, popoldne od 2. do 3. štev. 1601 do 1800. Vsaka oseba dobi 1 kg, največ pa 8 kg; kilogram stane 40 vin. lj Sladkor. Stranke se opozarjajo, naj ne hodijo po nepotrebnem na magistrat radi sladkorja, ker se bode sladkor nakazal trgovcem, kakor hitro bode došel v Ljubljano, gotovo pa tekom prihodnjega tedna. Stranke se prosijo, naj nekoliko potrpe, ker krivda, da sladkor Se ni došel, ne zadene ne magistrat, ne sladkorno centralo, ki se neprenehoma trudita, da se Srometne ovire kolikor mogoče odpravijo. — ladi zamude pa ne bode nobena stranka trpela škodo, ker se bode dobil sladkor na vsako nakaznico. Primorske novice. Nj, ekscelenca prevzv. gosp. knez ln nadškof dr. Fr. Sedej, ki je bil zadnji čas nekaj bolan, je odpotoval v svojo nad-škofijo na Goriško, da se osebno prepriča o stanju dušnopastirskih in drugih razmer ubogega goriškega ljudstva. Ko sc vrne, bomo poročali. Zaduinica po dr. Jan. Ev. Kreka. »Edinost« poroča: Jugoslovanski Trst je včeraj proslavil spomin velikega apostola Jugoslovanstva, nepozabnega dr. Jan. Ev. Kreka, slovesno mašo-zadušnico. ki se je darovala ob 9. zjutraj v cerkvi sv. Antona novega, in nato sledečim mrtvaškim opravilom ob svečanostno opremljenem kata- falku sredi cerkve.. Prostrani prostori tega največjega tržaškega Svetišča so se napolnili skoraj do zadnjega, tako . da se gotovo ne motimo, če trdimo, da je bilo navzočega dva do tritiSoč našega občinstva, ki je hotelo na ta način izkazati čast velikemu pokojniku in pomoliti za pokoj njegove blage duše, ki sme z zadovolji stvom zreti sem doli na našo narodno njivo, na kateri je že tako obetajoče vzklilo seme jugoslovanske edinosti, bratstva in svobode, katero je posejal on, da je nikdar in nikoli ne zaduši , ljulika* ki jo skrivoma, kot tat v noči, skuša za njim natrositi med to njegovo žlahtno posetev sebični, samo-ljubni sovražnik naše pravde. Zastopani so bili pri opravilu prav vsi sloji tržaškega slovenskega prebivalstva, brez razlike stanu, brez razlike vere, katoličani in pravoslavni, civilno prebivalstvo in vojaštvo, častništvo in moštvo, uradništvo, trgovstvo, meščan in okoličan, dame v svili in kmetske ženice s košaro v roki: vsi v spomin na velikega moža z veliko mislijo, edino rešilno, edino .osvobodilno. In tedaj, ko so po končanem opravilu za-doneli po cerkvi mogočni, pretresljivi akordi »Usliši nas, Gospod!« ~ tedaj se nam je zdelo, da se vsa ta tisočeroglava množica vtaplja v to divno molitev, ne toliko, da bi dal Gospod mir in pokoj njegovi duši — saj si ga jc itak sam zaslužil pokojnik s svojimi blagimi deli,, s svojimi križi in trpljenjem — temveč da izprosi blagoslova za uresničenje one velike pokojnikove in naše ideje, kateri je pokojnik živel in umrl! Da, usliši nas, Gospod, da nikdar ne vzkali med nami otrovno seme izdajalcev naroda jugoslovanskega, usliši nas, Gospod, da naš narod edin in složen doseže svoj končni cilj, da bo na svoji zemlji le sam svoj gospod! — Politično vodstvo tržaškega Jugoslovanstva je bilo zastopano po odboru političnega društva »Edinosti« s predsednikom dr. Josipom WiIfanom na čelu, zastopana so bila nadalje vsa naša narodna društva in zavodi, sploh vse, kar ima narodnega naš Trst Omenimo naj posebej še tudi naše mladenke v. pestri narodni noši; Le žal nam je, da se te tako povzdigujoče svečanosti ni mogla udeležiti naša šolska mladina, da bi si bila ob tej priliki zapisala v 6voja mlada, sprejemljiva srca večni spomin na moža, ki je s svojim življenjem in svojo smrtjo ravno njej, narodovi bodočnosti, ustvaril temelj, na katerem se kdaj zgradi njena, narodova sreča. — Pevski zbor, ki je pel latinski »Reouiem« in potem nagrob-nico »Usliši nas, GospodU, je vodil gosp. Mahkota. Katafalk je brezplačno sveča-nostno opremilo Stibilovo »Novo pogrebno podjetje«. Vsem beguncem županstva Podgora naznanjamo, da je dne 22. nov. L 1. odbor zastopnikov ogledal vsa stanovanja in poslopja cele županije, Žal, da moramo poročati tozadevno žalostno vest, da je vrnitev beguncem še popolnoma nemogoča. V celem županstvu,. ki je štelo pred vojno 648 hiš, je mogoče popraviti sedaj samo še hiše pod 5t. 245, 244, 328. 273, 49 in 25, v Podgori in v Pevmi št. 129. Toda tudi te so brez oken in vrat-. Dalje stoje pokonci tudi nekaj hiš od zemljišča g. župana do Grojne. Toda vse so brez zunanjega in notranjega lesu. Istotako je tudi nekaj hiS v občini Sv. Maver in Podsabotin. V Oslavijl je približno 50 hiš, ki so popolnoma izginile, da nI poznati, kje 8o bile zgrajene. Obdelovanje polja je tudi nemogoče, ker je vse polno ovir. Županstvo Podgora sporoča beguncem, naj ostanejo na svojih mestih. Blagorodnemu gosoodu državnemu poslancu F o n u, ki si je ogledal naše razvaline, se toplo priporočamo. Redarja zabodli. Minolo noč je redar Alojzij Mahorčič v Trstu opominjal družbo pijanih moških, naj ne prepevajo na vse grlo. Ker opomini niso zalegli, je zagrozil z aretacijo. Tisti hip pftne eden izmed družbe nadenj in mu zasadi nož v prsi tako globoko, da je ranil tudi želodec. Nato so zlikovoi zbežali. Težko ranjenega redarja so kasneje našli in prenesli v bolnišnico, kjer so ga takoj operirali; njegovo stanje je smrtno nevarno. Mlad ubijalec. V Pragi je 14letni Jožef Randa med prepirom zabodel J6 letnega Jožefa Hrkal, ki je bil takoj mrtev. Velika tatvina. V sarajevski delniški pivovarni je bilo v zadnjem čaeij ukradenega za 20,000 K raznega blaga. Tatvine je izvršil pivovarniški uslužbenec Mane Radmanovič, ki so ga zaprli. Nov žalosten slučaj v Trstu. 13-letno Viktorijo Černe v Trstu je zasačila policija, ko je za oderuške cene prodajala —• na račun nekega natakarja — cigarete. Deklico so izročili mteri, da jo kaznuje. Par dni nato je deklica odšla z doma in se ni več vrnila. Včeraj so našli na stopnicah onesveščeno: zastrupila se je bila s karbolno kislino. Prenesli so jo v bolnišnico, njeno stanje je težko. • Gospodo® mu. Kako se dela z rekvirirano živino in r drugim blagom. »Straža« poroča: V zadnjem času sla se pripetila na Štajerskem dva slučaja, ki sta zbudila med prebivalstvom veliko nevoljo. Na neki železniški postaji r.a Srednjem Štajerskem je stalo cd 31. oktobra do 9 novembra zvečer 16 vagonov, v katerih se je nahajalo 132 glav živine, ne da bi bili vagone z živino spra-» vili na kraj, kamer jc bila namenjena. Za živino se je po nepotrebnem porabilo več vozov krme in živina je tudi pri tem shujšala za najmanj 20 odstotkov. Na kolodvoru v Lipnici se je skozi več tednov nahajalo 15 vagonov rekviriranega sena, in sicer na prostem. Dež je lil po krmi tako, da je bila skozi ta skozi, premočeni- več kot dvomljivo je, ali bo imela taka krma, ki je bila sodobna bolj gnoju kakor živalski krmi, še kaj redilne snovi v sebi. Obla-sti neusmiljeno in z vso naglico rekvirira-jo pri kmetu živino, krmo irt živila. Potem pa mora živina čakati več kot teden dn'j kar se je rekviriralo, se pusti na dežju ali pa se naloži na kupe v skladiščih, k er trpi škodo ali pa postane nerabno. Tako se torej postopa z dragocenimi pridelki! Transnortna kriza. V železniškem odseku ie železniški minister baron Banhans p" razpravi o predlogih glede na železniške lezikov-ne odloke o transportni krizi izjavil, da te temu iskati vzroka v italijanski ofenzivi L ozirom na sedanji vojaški položaj in na odstranitev ovir na južni m severni železnici ie upanje, da bo v najbližjem Času nastopilo občutno zboljšanje. Vlada je vse potrebno ukrenila, da se bo v bodoče boli oziralo na civilne potrebe kot doslej Ceste čez Ribno na Bled, za katero se je izdalo že nad 70.000 K za same načrte pričakuje vsa blejska okolica, ves turi-stovski in vozni promet radovliiškega okraja in ž njim vsa dežela, le ni. Učakal je ne bode ta rod, če se ne izvrši v dobi sedanje vojne, kajti po poteku te si lahko predstavljamo, kako bo z napredkom. Potrudili so se sicer žunani in cestni odbori, oskrbništva, zadruge in zastoostva, o pravem času; pred ofenzivo proti Ita.llji so v krepko podprtih vlogah na merodajna mesta opozorili zlasti ca strategično važnost te vzporednice. Koliko gladkeje, brez nesreč, brez škode bi se bilo vršilo premikanje ogromnih mas, da se je zgradilo br-zo, kakor je pri našem vojništvu navada, ena proga Iz Radovlice na Bled in Bohinj. Za tujski promet po vojni bila bi ta kratica najmikavnejša izprememba letovi-čarjev, zlasti onim, od katerih imajo domačini največ, to je, ki se vozijo v avtomobilih, z izvoščeki itd. Teh pričakuje Bled in Bohinj po srečno dokončani vo'ni mnogo več kot doslej, vsaj je vprav oremi-kanje čet ooozorilo stotiseče na ta krasoti in zdravljenja poln kraj na našem planetu. Za Vintgarjem ni je romanfčneje točke v taki neposredni bližini Bleda nego so Bodeške peči s pogledom na Savico in Trig^v ter h'adna pot od mosta do mosta v vencu gričev od Ribenške gore do Boh, Bete, ki se ti odpre nad S*\ da bi se delo dalo sprožiti kar na sam roiglaj. Če pa so prezaposleni, prevzetno naj naši poslanci sicer malo toda pomembno to zadevo kar najhitre'e v roke, da ras ne ovre zima in ne prehitijo vojni dogodki tako, da zamudimo i zadnjo ugodno pril'ko. Od 300 tisoč vjetnikov pa da bi nam jih nihče ne izposloval nekai stotin za mesec aH dva? Gospodje, ali si hočete res nakooati neizbrisno očitame ene generacije, da se povsem pripravljeno de'o nI dogna'o in malomarno zapustilo najugodnejše trenotke? Ne moremo vorjeti, Iv. Nep. P, Prisilna napoved vrvi iz jsklrne žice in žice iz raztopljenega železa. Po ministrskem ukazu z dne 30. oktobra 1917, drž. zak. št. 428 se morajo naznaniti naslednje zaloge vrvi iz jeklene žice in žice iz raztopljenega železa, pri katerih je žica debela 0.2 do 6 mm. brez razlike oooreč- nega prereza vrvi, ako je vrv dolga 20 metrov ali več: 1. Vrvi, ki so v zalogi, 2. rezervne vrvi, 3. vrvi, ki se nahajajo na nerabljenih transportnih napravah (železnicah ua vrvi, napravah za spravljanje rud„ napravah za nakladanja itd.), strojih ali čem enakem ali v drugih napravah; ki se ne obratujejo. Od naznanilne dolžnosti po točki 2 so izvzete rezervne vrvi, ki so brezpogojno potrebne za vzdrževanje pro trota obratovan.h javnih transportnih za vodbv (železniških in plovstvenih podjetij) ali za nemoteno spravljanje rud v obrato-vanib rudniških podjetjih. Naznanilna dolžnost po točki 3 velja, vseeno ali je trajno ustavljen obrat naprav ali strojev ali se H namerava pozneje zopet nadaljevati obrat. V poslednjem primeru je treba navesti, kdaj se bode obrat najbrže zopet nadaljeval in kako do1go bo trajala raba. Kadar se prekine obrat, kar sc degaja v rednem poteku trajnega obratovanja, kakor na primer o priliki potrebnih popravil, to ne osnuje naznanilne dolžnosti po točki 3 Naznanilo je podati po stanju 3. oktobra do 20 nov. 1917. Ako ss ustavi obrat naprave ali stroja po 3. nov. 1917, jc treba, naznaniti to c. kr. trgovinskemu ministrstvu v 8 dneh. Za naznanilo je porabljati edinole. naznanilnice, ki so založene v trgovinskih in obrtnih zbornicah. Izpolnjene in podpisane naznanilnice je poslati na c. kr. trgovinsko ministrstvo. Take vrvi se brez posebnega dovoljenja trgovinskega ministrstva ne smejo niti podelovati, niti otujiti. Predpisom je zavezan vsakdo, Id. ima vrvi zgoraj oznamenjene vrste v posesti ali za druge v hrambi. Izpolnjuje na znanilnlco je treba paziti na to: V razpre-delku »Opomnja« je navesti vsako vrv, ali je v zalogi, ali je rezervna vrv ali se li nahaja na nerabljenih transportnih napravah (železnicah na vrvi, napravah (železnicah na vrvi, napravah za spravljanje rud, napravah za nakladanje itd,), strojih ali čem enakem ali v drt»g;h napravah, ki se ne obratujejo. V poslednjem primeru je navesti vrsto naprave, zakaj in kako do'go bo najbrže ustavljen obrat. Prestopki se kaznujejo z denarno globo do 20.C00 K ali zaporom do 6 mesecev. Konečno se opo-> zarja na to, cla se morajo predpisane naznanilnice radi v sedanjih poštnih razme^ rah pravočasno nemogoče predložitve sa moumevno vsaj potem kar najhitreje posuti c. kr. trgovinskemu ministrstvu, ker bi bila opustitev kaznjiva. — VIT. vojno poselilo. Pri Kranjski deželni banki v Ljubljani so nr.daije podpisali vejno posojilo med drugimi sledeč?: Denarni zavod v T jubljani 200.C01 K; občina Žiri 20.000 K; župni urad v Svibnjem 5000 K; jup* ni urad Mavčiče 2000 Kj žuoni urad v Komendi 5000 K; Franc Urbančič 5010 K; Jožef Žlur 5001 K; Žnidaržič & Valenčič 5000 K: Franc Miklavčič 1000 K; Jožef Pintbach 1000 kron; Jožef Pmibacli mi. 1001 K; Jožef Zaje? 1000 K; občina Šenčur 5000 K; občina Št. Vid ori Vipavi 5000 K; občina Studnec-Ig 10.000 kron; občira Preserja 4500 K; občina Krtina 1^.230 K; občira Lcški potok 0000 K; občina Kotredež 1000 K; občiua Brezovica '"10 K; Franc Jenko 810 IC: Ivan KorS". 2000 K; občina Jesenice 1000 K; občini K'Iovča 500 K; Jan^z Košir 3501 K; Franc Ferjančrč 101 K. — Za na<-Mjne rri''ava sc priporoča oficij-Iro subslripcijsko mesto Kranjske deželna bankavLjubljani. VII. avstrijsko vojno nosoji'o. Pri Ljubljanski kreditni banki v I jubljani je do inkl. 29. t. m. subskribiralo 331 strank K 684.600 VII. avstrijskega vojnega posojila. Med drugimi so vpisali s'edeči gg. in zavodi: .Alojzij Vodnik, posestnik in kamnosek. Ljubljana, K 30.00C-.. Mestna hranilnica v Radovljici K 24.r50; Hranilnica in posojilnica v Železnikih nadaljnih K 12.400; Mestna hranilnica v Kamniku nadaljnih IC C00C; dr. Ivan Tavčar, župan ljubl'anski K 4100; Avgust ICunc, Črnomelj K 20ČO; J. Samec, veletr/.ec, Lj:ibl-]!r ce-emo kamen, kt ga i-ra^o rre'z''usit', med dva kovara denar'a, ki j'h krepko skunaj t!šči-s"o. Pristnemu demantu to prav n;č ne -8-kodu'e, doč;-n se ponarejeni dragulj poškoduje ra robe,,) o čerror se 'ah1"o r>reori-čamo s oovek"a'nim steklom. Čc je doirt.ant PO"cl"oroa čist in suh, se naoravi lahko fud' tale pre'z1"u?nja: Denimo ra kamen l ' m a kapljico vode in jo ootem skušajmo pre-nakrjti z iglo. Če je kamen pravi, !*re voda za ig'o, re da bi kaplja razpadla. Ak-> imamo pa ponarejen demant. se zdrobi kapPa pri iiaVoanjšetit dotiku s konico ig'e. Drugo za.nesl-"vo preizkušnjo se r nravi lahko s nomočjo stel^enice vode. Položimo v nlo kamen; ako je pravi, se jasno odliku:e v vodi. čc je pa ponarejen demant, ga oa skoraj n' zapaziti. Tudi vzamejo lahko bel oap'r. na katerem smo rarediti Črno liso, 'n dr?imo pred njo v mali razdalji kamen. Če je karnen pristen, se madež jasno v n''em zrcal', v ponarejenem demantu se zrcalijo samo krogi, a še ti megleno. Ako gibliemo s pristn'm elemntom semintja po rdeče ali belo pisanem, blagu, je nemogoče razločiti barvi, doč>'m vidimo pod umetnim dernan-tom barvi docela dobro. Navadno ni prstni kamen tako pravilno bru?en kakor ponarejen'. To pa vsled tega, ker se kamni kupu'eio na tehtnico, torej je treba gledati, cla rri brušenju kar najmanj od svoje teže izgubijo, dasi v škodo njih pravilni obliki. Če gre Pa za uihetni kamen, se brusač potrudi, da napravi kar ss da pravilne prizme. Med poznavalci demantov je mnogi, ki je preoričan, da pravi demant od pona-reejnega le tedai šMurno spozna, če se dotakne kamna z jezikom. Trdi in zagotavlja se tudi. da je pravi demant dokaj bolj hladan nego ponarejeni. Za najbolj zanesluvo preizkušnjo velja pa Pre'zkušnja s pomočjo glinastega kllnčka. Znak, narejen z glinastim kl'nčkom na steklu ali drugi tvarini, vsebujoči kremen, se ne da odpraviti in odstraniti niti z najbolj skrbnim otiranjem, celo tedaj ne, če se briše steklo s pomočjo kakšne kisline. Kamen, kateri ima biti preizkušeni dobro osušimo in potegnimo pre- j ko njega z glinastim klinčkont. Nato ga i skrbno obrišimo z otiračo. Če ie kamen ! pravi, izgine praska skorajj precej, če se pa napravljena praska .ne da odstraniti, gre sigurno za ponarejen kamen. 12 vagonov brzojavnih drogov zgorelo. V Kra'jcvem Gradcu je zgorela na kolodvoru !2 vagonov brzojavnih drogov. Trideset milijonov v dobrodelne svrhe, Finski deželr.i svetnik Kordelin, katerega co ruski mornarji ubili, je zapustil v svoji oporoki 30 milijonov finskih mark v dobrodelne svrhe. Za sedem milijonov papirja v ognju. Iz Stockliojma poročajo, da je pričela goreti velika tovarna za celulozo v Karsaer-ju. Papirna masa, vredna sedem milijonov, kron, je v plamenih. Poskušsu samomor praporščaka. Praporščak grof Friderik Gatterburg si je prerezal žile na levi roki z biitvijo, hoteč tako končati svoje življenje. Prenesli so ga v bolnišnico. Baje je storil to radi družinskih sporov. Sin jžetcrola Kornilova v Pragi. »Zeit« peroča: V soboto sa v Palackega ulici na Vi« nohradih aretirali ruskega vojnega ujetnika, ki jc pobegnil iz pekega tabora. Ko so ga vprašali za ime, je povedal, da je sin bivšega ge-neralisima ruske armade Kornilova. i ione som (Neutešeiic misli in želje.) fVinko Gabsrc.) Solnce se nagiba k zatonu. Tako ne-j rado, a vendar sigurno leze k robu obzorja, da se in.' zdi, da je bolnik, ki hrepeni k svojemu koncu. Nerad gre, a vendar izraža njegov nestrpni nemir hrepenenje za koncem. Zdi se rili, da vidim dobrodušen obraz solnca, zalit v solzah, nemara, ker mu je žal za izgubljeni dan, ki je narodom premalo ogrel dušo in srce, ali pa, ker je videlo le bedo in gorje na svojem že toliko shojenem potu. Rahlo, nevidno polže za božjo milost, da sc skrije nam, ki nismo vredni njegovih dobrot. Tudi jesenski večeri me izvabljajo iz mojega brloga. Želja za zlato lučjo, hrepenenje po sijaju svobode me geni tja na vrh. da se navžijem se zadnjih žarkov, ki sa love po morju, našem Krasu, furlanski nižini in tam po sivih slovenskih gorah. Na skalici med grmovjem posedam, ne meneč se, da li je t/dobno in varno čepeti tam oa vršiču kamor sovražnik lahko uperi svojo silo. Tu sedim in zrem tebi, solnce, zvedavo v božansko lice, da bi razbral kaj za oe, za narod svoj in za rodno grudo .Ne vidim, solnce, tvojih bajnih oči, ker jih zastira meglena koprena para, ne morem se poglobiti v motritev tvoje fiziognomije, ker si zavito v čar jesenskega večera, A vendar, so'nce, ki je poosebljena sila, dobrota in večnost, solnce, ki si odsev božje milosti, daj, zasijaj mi v srce z medlim žarkom, ogrej mi dušo le za trenutek, da ne otrpnem v mrazu zlobe in sovra-stva. Rad bi, da spoznam vsebino Resnice in Pravice, želim dognati globokost večnosti, doseči dno vsega žitja. Solnce, ki s svojim zlatim vozom mo-gočnikev veličastveno polzeš preko italijanske zemlje, dežele naših nenasitnih sosedov, povej mi, da- li vidiš upravičenost njihovih zahtev? Ti, ki motriš bedo in sijaj, lepoto in grdobo, povej, da li ima oni narod toliko volje in sile, da prehodi naše gore, da preleti doline naše, da ukloni v ckove naša grčave ljudi in da jih, če niso voljni, zmane v prah in pepel in sede k njihovim ognjiščem? Povej mi, solnce, govori, ima-li Italijan v sebi toliko nemoralne sile, da bi bil zmožen nacediti nas z vsemi pri nas še neznanimi klicami plesni in gnilobe in nam tako zagotoviti propad? Ah, solnce, ne verujem ti; pa čemu sc mi umikaš, skrivaš za kopreno? Daj, govori! Vidiš, tu-le, kjer prehaja Kras v nižino, nekoliko višje, se vlečejo okopi naši nasprotnikovi. Tu so mejniki dobrega in zla, ki do tebe ne sega. Ti si izven sveta rad svetom in si radi sveta od neskončne neizprosne Volje, večne Smotrenosti namenjeno, cla ubijaš mraz, preganjaš temo in gojiš življenje, Moreš-li, solnce, gledati, cla hira, moj narod, da medli, umira? Zakaj nisi pripekalo in prepeklo vse naše zemlje, je strdilo kakor kamen, da bi so-vrag, kopajoč našemu človeku grob, z nasilnim orodjem svojim mogel našim tlom izvabiti pač iskro upora, a nikoli izdreti niti ruše?! In solnce, čemu uhajaš? Ponudi se še nekoliko, pa mi, ko že govoriti nočeš, vsaj z usmevom namigni, kaj imam misliti o bodočnosti! ... Težka mi je g'ava. Kakor bi me kuhala bolezen, me preletava vročina, kri mi polje po sencih, srce mi bije. Skoro me obdaja slabost. Glavo sklonim v dlan in misli mi plovejo v velikanskih kolobarih, iščoč si trdnega obrež:a liki valovi, ki jih je povzročil kamen, vržen v morje. Misli in želje me navdajajo, tako skromne,- skoro medle. Z morja zefir. Lahna sapica me vzdra-mi. Dvignem glavo, cl.a uprem oko v solnce. A njega ni. Ulovilo je trenutek in ne-opaženo zdrknilo k božji milosti. P.rez odgovora. Ah. kako ie milostim. Generalni polkovnik Boroevič o i. vojnem posojilu: Upam, da bo uspeh VII. vojnega posojila vreden uspeha 12. soške bitke. Boroevič, gen. polkovnik. Od.cmKi iz spominov. A. M. V krasni glorioli se je rodil kristalno čisti dan. Pil sem baš skromen zajtcrk, ko me pokliče polkovno poveljstvo k telefonu. Kdo zna, če se ni kdo izmed mojih možakov na kak r.ačin pregrešil službeno? Vsak se pač rad izogne — če le more — in tedaj je bdo cesto treba! Kako sem se začudil, da zavzel, ko sem čul, da, naj uredim svoje stvari ža odhod k sodišču. V trenutku je bilo vse v redu — na slovo pri znancih niti misld nisem — slep in gluh sem bil za vse. Pri poveljstvu sem ss jedva poslovil od goriškega znanca, praporščaka V., na kar sem jo hitro odkuril. Toda, bolj, ko sem prihajal na varnejše, toliko živčdinejše je deloval spomin — 37 dolgih vojnih mesecev sem delil vse muke, pa tudi vse jasnejše ure z vrlim polkom! Ustavil sem se; pred menoj se je razprostirala pestra pokrajina, objeta od vseh strani s temno zelenimi gozdovi; nemo so zrle skromne koče v skrivnostno daljo — kot drobna pika sc mi je zazdela mitnica na gori ob rumunski meji. Vse tiho — brez življenja, le tu pa tam je bušknil oblak dima — nato zamolkel pok — — »Sreča z vami!« — Polagoma sem stopil novo pot — s praznoto v srcu; kajti težko je ostaviti pri-jetelje in preizkušeno pot trpljenja — v katero smo se voljno ukovali. Vse težke ure, vsa poniževanja, vse je bilo pozabljeno — še se bo rodil iskren nasmeh — mili spev otožne pesmi — »do svidenja!« Najprej sem se napotil v Črnovice, da si preskrbim vsaj najpotrebnejše — toda kako razočaranje! Po sicer tečnem kosilu sem se poslovil praznih rok iz tega babi-lona. Naš urad je v 6 km dolgi vasi — v vasi z osmero cerkva ter 2000 hišnimi številkami. Ne vem. če mi verjamete, pa je tako! Življenje nam poteka enakomerno — brez romantike in tragike — zato ni čuda, da včasih trdim, da ni več vojne. Ljudstvo je živahnejše narave, raznih ver in jezikov — toda vsi so si enaki v bedi, vsi edini v eni želji. Je res toli zaže-ljeni konec — sata morgana? — Upajmo, da ne! Pri boleznih na možganih, v mozgu, duševnih in živčnih boleznih odpravlja že sama naravna »Franz-Josef«-grenčica zastarela motenja v želodcu in črevesih, pospeši redno in izdatno odvajanje, poživi prebavo in zboljša slast do jedi ter je tudi pri daljši uporabi zanesljivo in milo učinkujoča, brez vsakega draženja. Našla se le damska ura z zapestnico; dobi se v Ravni-karjevi ulici štev, 10 pri gdčni. Rožnik. Kuharica. Išče se postavna,- starejša kuharica, ki je zmožna samostojno voditi večje priprosto gospodinjstvo zu takojšnji nastop službe. Zglasiti se je ali nasloviti ponudbe na Deželno mesto za vnovčevanje živine ▼ Ljubljani, Turjaški trg štev. 1. 3103 Kovaški pomočnik izurjen, vešč vsakega dela, se sprejme za takojšnji nastop. Plača dobra. JOŽEF KORDEŽ, kolar in kovač, 3112 Sušak pri Reki. samec ali oženjen, ki je vajen poljedelstva in konj, se sprejme na graščino na Gorenjskem. Kje, sc izve pri upravi »Slov.« pod štev. 3115. Fotografski aparat se proda. Oblika 6/9. Skoraj nov, z vso pripravo.. Vprašanja na Franč. Šoukal, trafika, Ljubljana, Pred škofijo. se proda. Naslov pove uprava »Slovenca:: pod št. 3098, ako se pošlje znamka za odgovor. Proda se zimski suknjič za dečka od 8—10 let in telovadni aparat za sobo, pri g, Jenkotu, Marije Terezije cesta štev. 7, Sprejme se takoj pošteno dekle kot v trgovino mešanega blaga Kari Jenčič, Loka pri Zidanem mostu. Sprejme sc takoj (invalid) za kovanje konj in kmetijska dela. Hrana v hiši. Plača po dogovoru. Ponudbe na Ana Petek, Trbovlje U., Sp. Štajersko. Potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Vsemogočni poklical našega skrbnega očeta, gospoda Valentina Fister hišnega posestnika, Radeckega veterana, v 90. letu starosti, v boljše življenje. Pogreb bo v nedeljo popoldne ob štirih iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Valentin, med., sedaj kad. asp., sin. Berta in Anica, hčeri. V K r a n j u , dne 30. nov. 1917. V. št.. 415 Št. Petersko predmestje 1. del s hišo na Dunajski cesti 60 s stranskimi poslopji in velikim prostorom za tesarsko in obširnimi šupami se ceno proda. Pojasnila daje dr. Rud. Bast, odvetnik, Gradec, Lessingstr. 7. Najceneje Vas stane blago naravnost iz tovarne. Zahtevajte cenik. »Tabakon« najboljši tobačni nadomestek. »KaVata« najboljši, sladki kavni nadomestek. Kocke za j u h o , g o 1 a ž itd. Torbice za nakupovanje. Vazelin za Čevlje, maža za vozove itd. Rudoli Cotič. Zastopnik, Vrhnika. tfosestvo Vel JCum K današnjemu oglasu o prostovoljni javni dražbi tega posestva se pripominja, da se objavljena dražba vrši dne 12. dec. 1917, ob 10. uri dopoldne, na licu mesta in ne dne 4. t. mes., kakor stoji v oglasu na drugem mestu. lasovir dobro ohranjen, se odda v najem. Naslov pove uprava lista pod številko 3113. Dobro ohranjen, ne prevelik harmonij se želi kupiti za neko bolnišnico. Ponudbe s popisom in ceno na upravništvo »Slo-venca« pod šifro harmonij 3116. hišnega in gospodarskega poslopja, ter vrta v Dobravljah hišna štev. 3, pri Tomaju, se bo vršila dne 16. decembra 1917 v Tomaju v prostorih Hranilnice in posojilnice: ob 2. uri popoldne, kjer se poizve tudi pogoje. iaCelsf&o. Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, oziroma stari oče, svak in stric, gospod Josip Trdan posestnik, v četrtek, dne 29. novembra, ob 1. uri popoldne po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Truplo dragega pokojnika se dne 1. decembra prepelje iz mrtvašnice tukajšnje deželne bolnišnice v Ribnico. Pogreb se vrši v nedeljo dopoldne na on-dotno pokopališče. Blagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Ljubljana-Zadoljc pri Ribnici, dne 1. decembra 1917. Žalujoči ostali. Na čelu svoje kompanije je padel za dom in za. cesarja 24. novembra t. I. Monte Tomatico Juri Otujac medicinec, nadporočnik v rez., odlikovan z zlatim zaslužnim križem III. reda z meči, s »Signum laudis« z meči in s Karlovim križem- Njegovi zemeljski ostanki leže v Porecu pri Feltre. Svete maše zadušnice se bodo brale 3. dec. v farni cerkvi v Škofji Loki. Škofja Loka, dne 28. novembra 1917. Žalujoči ostali. : ' ••• . v.' ' ..'•. -:Vr Zahvala. Za premnoge izraze prisrčnega sočutja, ki so mi došli povodom prerane smrti mojega ljubljenega soproga, za obile dokaze pravega, iskrenega prijateljstva izražam tem potom v svojem kakor v imenu svojih otrok in svojega zeta vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito tukajšnji duhovščini, županstvu, orožniški in finančni postaji, gasilnemu društvu, pevcem ter drugim zastopnikom, delavcem in delavkam tovarne, najprisrčnejšo zahvalo. Mengeš, dne 1. decembra 1917. Filomena Stemberger. Slovenske mee. »Narodni List« piše: Jugoslovanska deklaracija z dne 30, maja v dunajskem parlamentu je bila navdušeno sprejeta pri vseh Jugoslovanih: Slovencih, Hrvatih in Srbih, Izjemo delajo, ne vsi, ampak jako malo število moslimov, a la Arnautovič. Kajti pristaši Ademage Mešiča so za ujedinjenje, pa tudi dra. Bo-šagiča pod nekimi pogoji. Hercegovski mo-slimj, zlasti naprednjaki, so vsi za ujedinjenje. V monarhiji nas je osem in pol milijona, a od teh je samo 600.000 moslimov. In še od teh je le neznaten del proti ujedi-njenju, a to le iz nepoznanja stvari. Moremo torej trditi: dvajseti del prebivalstva, pa tudi če bi bil dvanajsti, ali celo tretji del, ne odločuje, ko je večina naroda za ujedinjenje. Slovencev je 1,600.000. Po teritorijalni kontinuiteti pa se slovenska posest nadaljuje tudi v Italiji, kjer je 60.000 Slovencev, ki so bili ob urejevanju mej z Italijo žrtvovani po komisiji, v kateri ni bilo naših ljudi. Razun tega je mnogo Slovencev y Ameriki — pa tudi na Ogrskem. Najhujše med vsemi trpe v narodnem pogledu Slovenci na Koroškem. Najmočnejši odpor in slogo pa kažejo Slovenci v Trstu in v tržaški pokrajini in v Istri. Poslanec Grafenauer je govoril v parlamentu o »celovškem vilajetu«. Hotel je reči s tem, da Slovenci na Koroškem trpe huje, nego so trpele narodnosti — na Turškem! Podobno se godi tudi Slovencem na Ogrskem in v Italiji. Ali niso to suženjski od-nošaji? Mari se to po vojni ne izpremeni? Ali naj najhujše zločinstvo zabranja narodu, posluževati se materinega jezika ter mu usili tuj jezik? Ogrska in Italija delate že tako, dočim je v Avstriji nekoliko bolje. — Vendar treba povdariti, da so Slovenci segali do Tirola in da jim je pripadala vsa Koroška, kjer so na Gospo-svetskem polju ustoličali slovenskega vojvodo. Omeniti treba, da je bil Celovec pred petdesetimi leti slovensko mesto. Ali germanizacija je ponemčila vse in Slovenci so se komaj ohranili v južni Koroški. Danes, ko se toliko govori in piše o Ujedinjeju Jugoslovanov v habsburški monarhiji in je dunajska deklaracija najvažnejša politična točka, treba natančneje opozoriti tudi hrvatsko javnost, kod teko slovenske meje. Pisec — »dr. B.* —riše potem tapo-jgrafične in etnografične razmere pokrajin, v katerih žive Slovenci in začrtuje naše slovenske meje. Glede tržaške pokrajine navaja, da živi v njej 70.000 Slovencev. Sela po okolici so slovenska, istotako tudi periferije mesta. Pa tudi Trst je bil v starih časih slovensko mesto. To dokazuje zgodovina in potrjajo tudi imena raznih ulic in cest, ki pa jih je izbrisal italijanski nacionalizem zadnjih let. Vlada je podpirala Italijane. Tako je prišlo, da je Trst danes po večini italijansko mesto — istotako kakor mnoga mesta v zapadni Istri — od Pirana do Pule. V Istri žive Slovenci v severnem delu. Na jugu so vsi Hrvatje. Na zapadu Istre, ob morju, žive Italijani — ali, takoj pred mestnimi vrati je že slovenski ali hrvatski kmet! Mnoga imena istrskih Italijanov končujejo na »-ič«, kar je najboljši dokaz, da so to raznarodeni Slovani. Na istrskih otokih ni Slovencev — so sami Hrvatje. Ti Kvarnerski otoki so spadali k Hrvatski kraljevini, hiši knezov Frankopa-nov. Pred sto leti so spadali otoki k Dalmaciji. Avtor zaključuje: Tako smo opisali slovenske meje, v katerih živi del našega slovenskega naroda, ki je v času narodnih hrvatskih kraljev pripadal h hrvatskemu kraljestvu, čegar vlast je segala do tja v Koroško. Ko se omenja dunajska deklaracija, s katero zahtevamo narodno posest, mora tudi širša javnost točneje poznati meje, do katerih sega slovenski narod, m sultana/ (Izvirno poročilo »Slovencu«). 24. novembra 1917. Solkan leži ob vznožju sv. Gore in sv. Gabrijela ter sv, Katarine, ima torej nasproti tem višinam podobno lego kakor Šempeter nasproti sv. Marku in Šobru. Bili pa so se za te višine najhujši boji. Na sv. Katarino in proti sv, Gabrijelu so Lahi od jugovzhoda mogli pošiljati svoje čete le preko Solkana. Solkan temu primerno tudi izgleda. Strahovito je razdejan. Od farne cerkve do državne ceste in do »Klanca« je vse ena sama neizmerna groblja. Kdor hoče od državne ceste iti proti cerkvi, mora iti le preko hribov in dolin groznih razvalin. Le sem pa tja molč iz njih kosovi zidov, ki delajo pa vse pozorišče še bolj žalostno. V cerkvi je razsajal požar; granate so jo pa podirale. Vsa tla so nokrita z ruševinami oboka in streha, ki je nikjer več ni ter z zidovjem, ki je na tla popadalo. Cerkvenih klopi nikjer več ni, nikjer kakega sledu spoved- nic, nikjer prižnic, nikjer krstnega kamna, nikjer krasnih orgelj in kora. Oltarji deloma še stoje, ampak krog njih leže drobci oltarnih miz in marmornatih plošč, s katerimi so bili odeti; krog in krog vidiš glave in razbite roke in noge kipov angelov. Nikj er nobene slike v oltarjih; povsod ti zija strašna temna praznina nasproti. Tabernakel na glavnem oltarju je razdejan, in popolnoma razdejana tudi mramornata obhajilna miza; grobnico pred glavnim oltarjem so nevidne sile odprle in črna jama pred teboj ti pravi, kako grozno je na tem svetem kraju vojska razsajala. V oltarju Matere božje stoji še kip — a brez zlate krone na glavi, brez zlatih okraskov, brez svilene odeje, brez pajčo-lana, le gol kip tam stoji; glava mu je ranjena in zdi se ti, kakor bi kri prihajala iz nje... To je pogled, ki človeka v dno duše pretrese. Zvonik je na severovzhodni strani razbit in zvonovi so bili popadali iz njega. Nikjer jih ni več! Uboga solkanska cerkev! Boš 1 izopet kdaj mogla vstati iz neizmernih razvalin, v katere te je nesrečna vojska zasula? Nič manj žalosten pogled nudi cerkev sv. Roka na domačem pokopališču na Goriščeku. Tudi ona je vsa zrušena. Strop in streha so na tleh. Požar jih je bil uničil, povzročen gotovo po kaki zažigalni granati. Oltarji so vsi končani; ni jih več; tudi prižnice ni več. Zidovi, ki so še ostali, so strašno poškodovani; zidovi za glavnim oltarjem sploh porušeni. Mrtvašnica na pokopališču je tudi deloma razdejana. Sploh so granate solkansko pokopališče prav mnogokrat zadevale. Na dnu ene take kotline te gleda snežnobela lobanja; med grobovi pa letajo podgane--- Na severni strani pokopališča pod zidom se nahaja še vedno ogromna množina velikokaliberskih sovražnih granat; zložene so v vrsto, druga na drugo. Neposredno pred cerkvijo, a šc na pokopališču se pričenja vzpenjača, ki gre po zraku gori na »Hum«, Sedaj je stroj razbit; vzpenjača pa še vedno stoji. Onstran državne ceste med to in ono, ki vodi na Sv, Goro so Lahi pripravili pokopališče za svoje vojake. Ogromno je. Stotine in stotine jih tukaj počiva. Sploh je veliko pokopališč po Solkanu. Drugo veliko pokopališče se nahaja na vrtu župnišča ob cesti južno od njega. Zidu ni več. Župnišče razvalina. Pod župni-šče so Lahi od dvorišča in brajde sem napravili podzemeljski rov. Na dvorišču je neizmerna mnpžina žice in železnih drogov, Pokopališče samo je precej lepo urejeno, najlepše, kar jih je v Solkanu. Tudi precej lepih nagrobnih, iz cementa napravljenih spomenikov je v njem. Pisani so pesniško, ognjevito, kakor znajo Lahi; a sovraštva do nasprotnikov celo na teh spomenikih miru in smrti niso znali zatajiti, Na enem bereš: Pinella Giovanni / Te-nente del 94°-Regg.-Fant. / per non cedere un passo / della terra d' ITALIA / in cui primo aveva messo piede / cacciandone i turpi coniaminatori / tre giorni e due notti / con calabrese tenacia / tenne contro i replicati contraatacchi / i pocchi soldati, che erano con LUI / solo illuminandoli ri-scaldandoli / eolla purissima anima / del proprio gran cuore. — Morto 27 - 8 - 1917 --Veliki S. Gabriele / Posero i compa- gni d' arme. — »Turpi contaminatori« imenujejo Lahi naše vojake, ki so branili to, kar je bilo njihovega! Človek ne ve, ali bi njih fanatizem pomiloval ali se ogorčeno obrnil od njega. — Grajsko poslopje nasproti župnišču je po granatah strašno poškodovano. Drugače od župnišča do Droča nekateri zidovi šc stoje, toda znotraj je prav vse porušeno. Zastonj upaš, da bi tu kaj dobil od svojega nekdanjega imetja. Ne perila, nc obleke, ne pohištva, ne kaj drugega ne pričakuj. Vse je zginilo. Tiste hiše, ki so stale nasproti kavarne: Makačeva, Ravni-kova, Boštjančeva itd. tvorijo tak kup razvalin, da ne veš, kje je stala ena, kje druga. Tudi Mar/ušičeva je grozovito strta. Ob Doljakovi ulici na potu v »Žabji kraj« so hiše navidezno nekaj ohranjene. Toda samo navidezno. Te hiše gledajo proti sv. Katarini in njih zidovi so v pritličju vsi spremenjeni v trclnjavske 2;idove, iz katerih zijajo ven strelne line. Zadaj za hišami po dvoriščih so bivali v kritjih laški vojaki; po brajdah so pa pokopališča. Eno tako je tudi v Čubejevi brajdi. V nekaterih grobih počiva kar po 10, 16, tudi 20 vojakov. Rojstna hiša dr. Srebrniča je opusto-šena. Le zidovi še stoje; vse kar je bilo nad njimi, je bilo odnešeno, celo tramovi odžagani in deske, ki so delale pod v pritličju, v prvem nadstropju in pri kašči, kdo ve v katere rove ali kaverne premeščene. Zidovi pa se majejo. Kjer je bil zadaj za hišo hlev, je bilo municijsko skladišče; še sedaj se nahaja tamle ogromna množina pa-tron in ročnih granat. »Deposito minizio-' ni — Pošto base Nr. 107« sc glasi napis na hiši. Zidove nad vrtom in dvoriščem je popolnoma razdejala granata-velikanka, ki je stvarila v grozno veliki jami kar celo jezera za seboj. Lahi šolskega ravnatelja Tomaža Juga in gre dalje za vco Doljakovo ulico. Hiša, kjer je stanovala dr. Frankova družina, je tudi zelo poškodovana; spodnji prostori so spremenjeni v trdnjavsko zidovje; na dvorišču pa se nahaja vhod v podzemeljske rove, ki je zavarovan ne samo po celem poslopju, ampak tudi po stotinah vreč, polnih zemlje, kamenja in peska. Iz hiše je seveda kakor drugod vse odnešeno. Vendar je v nji — rnorda edini v celem Solkanu — še par sob, ki bi se dale z ne velikim trudom osna-ž.iti in prirediti za stanovanje. »Klanec« je zabarikadiran po žičnih ovirah, ki prepletajo sploh polja, brajde, vrtove in vinograde povsod. Preko sosgd-ne brajde prideš vendarle z velikimi težavami, ki ti jih delajo žica in rovi v »Klanec«, kjer se koncem njega nehote začuden ustaviš. Kip sv. Ane stoji popolnoma nedotaknjen pred t^boj. Povsod krog in krog razvaline; pod kapelico celo vhod v podzemeljske rove. Toda kip in kapelica stojita še vedno v stari lepoti na svojem mestu. Kakor prikazen iz drugega sveta se. ti zdi vse to. Saj je res tudi tako! Spomin imaš pred seboj iz prejšnjih časov, iz zlatih časov pred vojsko, kjer je bil skupaj še ves Solkan in toliko blagostanja v njem. Tod mimo so ljudje hodili v svoje prelepe vinograde ob pobočju sv, Katarine; tu so se ustavljali in sv. Ano pozdravljali in se ji priporočali. Ta spominek, ki je preživel vso vojsko, bo tudi naprej ostal in ljudem bo še dražji, še ljubši kakor jim je bil. Tu se bodo radi ustavljali in radi molili, — Tudi Ti se nehote ustaviš na svojih samotnih potih po razvalinah pred sv, Ano, se odkriješ in moliš ,,, moliš za Solkan in njegovo boljšo bodočnost. Šola je grozno trpela, a zidovi in deloma tudi streha še stoje. Dohod s ceste k šoli pa je nemogoč, ker je ves prostor spredaj preprežen z žičnimi ovirami. Potem pa — čim dalje greš — tem težje ti je pri srcu. »Žabji kraj«, preko katerega vodijo pota v frontno črto pri sv. Trojici, je zopet puščava, kjer bodo ljudje zastonj iskali prenočišča. Dolnji konec Solkana je podoben drugim delom. Zidovi mole v zrak, a zadaj je prazno. Na potu od Gorice proti vasi spominja vse na sovražne utrdbe. Kjer je bila Fogarjeva gostilna, vidiš povsod strelne line; okna, vrata, so c cementom zazidana, da bi bolj držala. Tu so »čase blindate pei tira-toiji«, kakor se glasi napis. Veliko žičnih ovir povsod. Senipatja vhodi v rove, n. pr. »Alla mitrigliatrice«; ali »Časa F, Fucili Nr. 5« ali pa Alle trincec«. Zimičeva hiša je popolnoma zginila. Lenasijeva je postala trdnjavska postojanka. »Rokčeva« je ravna kot cesta. Ni je več nikjer. Kjer je bila hiša Marije Boltar, sloji spredaj iz ce menta napravljen vhod z napisom: 211 re-parto someggiato di sanita«. Kapelica s sliko lurške Matere božje in studencem je zginila, da ni sledu več o njej. Druge hiše so strašno poškodovane. Zidovi sempatje še stoje, ampak med njimi le groblja in praznina. Hiša Fr. Srebrniča je s cestne strani dobro ohranjena; toda granata ji je od vstoka sem predrla streho in kaščo. Ok-nic in vrat nikjer ni. Iz kuhinje je izginil štedilnik; na njegovem mestu pa 6 celih velikih laških granat. Delavnica zelo poškodovana. Hiša Kolčava že dolgo po požaru popolnoma uničena. Po globlji med zidovi raste že trava in mah. In tako gre slika naprej, Solkan je v okolici goriški poleg Šempetra, Vrtojbe, Štandreža in Podgore strahovito razdejan! V Solkan boš šel, da bi iskal svojo rojstno hišo, svojo delavnico, svoje polje, svojo brajdo, svoj vinograd. Toda srce se ti bo jokalo, ko boš zrl na razvaline nekdanjega življenja. Odhajal boš upadel, kakor brez upanja in poguma. Tako ti bo pri srcu; a vendar te ljubezen do rodne zemlje ne zapusti in še bolj te bo podila zopet domov, da bi tam s pomočjo Božjo zopet začel zidati in delati. Tako bodi! Zopet bomo šli domov; in razvaline bodo počasi oživele, in domovi bodo vstajali še lepši kakor so bili, kajti trpljenje, ki je kakor morje padlo na nas, ne sme biti in ne bo zastonj. Iz trpljenja raste vedno novo življenje; kajti trpljenje je hrepenenje po zdravju, po novem življenju. In to bodi pri nas vseh! Pridi pomlad, in pomlad nas najde vse zopet doma! mile u f. Krekov spomenik! soba in kuhinja, se odda. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 3105. so 81 Išče se več ir.es in prckajevalccv, ki so dobro hišami preko dvorišča svojo posebno pot, 1 'f^bani v svojem poslu, za takojšnji nastop fin iili rnšl « cv K^tirinr. nlen tT-nftli I 3luzbe P« Deželnem mestu L& vnovčevanje živine da jih nasi s sv. Katarine niso mogli opa- , v Liubijani) Turjaški trg štev. t. Sprejmejo se v zovati, Pot se pričenja ze v razdejani hiši službo tudi mesarske** obrU veiče ženske. 3102 j|i!hym razrušena Gorice in različne ras. ...................... - Bfednce podrte Gorice. Velika zaloga umetniških kart za 15—18 ia 20 K za 100 komadov. NaroČila se progijo na naslov: ANTON PFfiTOT, Gradec, Rosegoerhau« -:——---—-- Za IKlihlauia naročite pri Jan. N. Jegliču, šoL vodji t Ljubljani, za svojega vojaka vezan izvod koledarja »Slovenski vojak«. Pošljite po nakaznici K 150 in prejmete ga poštnine prosto. Boljšega darila mu ne morete omisliti. Učenka s primerno šolsko izobrazbo se sprefm« v trgovino s steklom in galanterijskim blagom. Stanovanje in hrana v hiši. Prednost imajo sirote in deklice z dežele. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 3093, ako znamka za odgovor. Zanesljiv Žagar In krepak učenec za žagarsko obrt s prosto hrano in stanovanjem, ter plačilom po dogovoru, dobita trajno delo pri Mihaelu Ter b ovc, Radeče pri Zidanem mostu. suknene odrezke stare in nove, kakor vse vrste bombažastih in volnenih cunj, žakljevino, 5- odeje, vrvi itd. v vsaki množini in po najvišji ceni kupuje: E. Kotzbek, Kranj. Sprejmeta te e in utfsnec. Košenina, mesar i. t, d. Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 6. z dobrimi travniki in gozdovi na južnem Štajerskem (najraje v Savinski dolini) in prosim ponudbe s podrobnim opisom. — Naslov pove „Uprava Slovenca-' pod št. 2922. koze kupuje po najvišjih cenah veletrgovina s kožami in kožuhovino. IŠpSkO, BrGhl 47. Pošiljatve v zavojih po 5 kg se prosijo po poŠti, za kar se takoj odpošlje odpadli zuešek. Na večje posestvo ali trgovino, bodisi lesno, z mešanim blagom ali drugo, gostilno ali mlekarstvo, eventulno združeno, želi se priženiti, 36 let stari vdovec z dvema sinčkoma bi večjim premoženjem. Želi gosnodicno ali vdovo brez otrok primerne izobrazbe in starosti do 35 let. Posestvo ali trgovina se lahko nahaja v mestu ali na deželi, pač pa na slovenskih tleh. Ponudbe pod „G0R1CA" 3047 na upravništvo tega lista. Srbečico, lišaje odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir. „rujavo mazilo". Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K 1-60, veliki K 3 — porcijaza rodbino K 9-—. Zaloga za LJubljano in okolico: Lekarna pri ziatem jelenu, Ljubljana, Marijin tig.1520 MATffiONIS JEOfaSTVEN u svoJoJ anal(t(čnoJ kakv0č1 niJbolJk __JODAVNA NflJslflUR^ jsmlnijb porooicho Zaloge v Ljubljani: A. Žacabon in dulius Elb«ft i irn M i M) m\m, Stal H} M. 28 Moška la ženska dvokolesa Se s staro pnevmatiko, Šivalni In pisalni stroji, gramolonl, e et-tri in e žepne svetilke • Na.boljse baterije. Posebno nizke ceno za preprodajalce. 1775 Mehanična delavnica na Siarem trgn 11 Slav. obCinstvu in gosp trgovcem priporočam sl&tniMle £euXje (Isslne) ln slamnate podplate za v čevlje katere sem začel Izdelovati, tako da ustrežem lahko vsaki zahtevi. Ker je druga obutev tako draga, bode ta za osebe, ki imajo opravilo v sobab, prav dobro do.Ua. Naj vsak poskusi! FRANC CCRAR, tovarna slamnikov v Stobn, pošta Domžale pri Ljubljani. 1622 Zavna nove in stare §£U|pii vsako množino tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov. Vinski kamen, suhe gobe, kumno, med, vosek, sveže in suho sadje, smrekove storže, sploh vse deželne in gozdne pridelke, kakor tudi vinske sode in vse vrste praznih vreč kupi vsako množino po najvišjih cenah veletrgovina Anton Koleno, Celje. 1864 (i) 2 kobili In žr&be lepe pasmi, so naprodaj v Ljubljani na Poljanski cesti 55. 30S5 Prazne vreče vsako vrste, suhe gobe, kumno, janež in druga semena kupuje vedno in w vsaki množini in plačuje po najvišjih dnevnih cenah firma: J. KUŠLAN, KRANJ, Gorenjsko. 2C89 Kupim dobro posuSane, saains In zds-ave Ja&olfe m hrulek p« 3 K, premnmo bem vremenu na podih i. t. d su?iti) pa p° 80 v kg. Cenjeno ponudbe, z navedbo množine in vzorci, se prosi na tvrdko FKfiN Kos, Ljubljana, EorSna ulita 7. f%> H -M . . » §> fe* & % & <4* cer^vsno ot?od;e, ce otne cerkvene .......... oprave itd. > -- dobavlja najcenejše JOSIP VENO, specialna trgovina, Gabi ob Orlici, češko. Volna Z39žstna ura nRfcan<"'nu rt.^ui m rc-pd» Ntkel ali icklo K 12 — Itt - Str— z rarti| uvaliln kazaliacern K 1« - 20 K 24 — v are bmem oKrovu R. ia — 24 — S !s i ratlli Bvet. kazal K t)0 - 3(i-— srebrna zJ?a&a;n sc S»»d« 3283 sJasbJt&OB B3 skiifunztn saeska Ji 421.008*— SrcEJ?B pradaja . Llilltt lili lila 15 Llnbllanl, hal poslDimlca c. E«r. a;rsžr. razredne !BSzr"22 in njene podružnice o Celin, Mase«, Trstu, 5p3lta ii Ganci ssžšsl o Ljis^ja^. mmmmm sHj & a BaBK5«MM^ai«egB^ s^mmmmmmasmammmsm jilnica m nilnip i nn. zevozo ? Liiiljaiii V | Z l%J aua w W9 AJW»JL*V W VJ A po objavljenih pogojih, tako da stane nominalnih K 100--~: I. taka proste 57.snttrrfizaclfske Hnr» poselila K 91 "54. □□□□ IL davki pros o Vil Sns i. avgusta ,82] mWm ilržsvne nMm K |)®gr* Vrednostni papirji avs rijsfcega vo nega poso i a sc spreimeo v lhrezp!asno shrambo in upravo. "^B® MnsJSBSBMseraioOTaMM«! »»»te ktt.n^lVM fcMT^UH miamaM BMiniM ■uuKmt • • II M IIIM»W« t&trxaMMm I. 5Vl'/o amcri»is?cl!sko držarnio pcssjHa po R 9Z*—, odštevši enomesečno obrestno bonifikacijo torej po K 91-5-5; EI. SV« dne S. aogisfla «313 puara^iiui drlaoiiazaklsdm SšsSI po H Prijave sprejema po originalnih pogojih oficijelno subskribcijsko mesto riKBraeiMra ^Kranjska deželna banka v Jujubljani. ■srantasTCbi^i KMTJ g.mntViKvn auiuui nir-w