Naj TeČ j i slovenski dnetnilT^ ▼ Združenih državah I Velja za vse leto ... $6.00 | Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 £ist; slovenskih idelavcev y Ameriki* Prhe largest Slovenian Daily m 1 the United States. n Issued every day except Sundays I and legal Holidays. 75,030 Readers. ^ IELEF0N: C0RTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 187. — ŠTEV. 187. NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 9, 1924. — SOBOTA, 9. AUGUSTA, 1924. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII. IEMCI SO SPREJELI DAWESDV NACRT remci so sprejeli predlog, ki določa kazni v slučaju, da bi ne zadostili obveznostim. — Zavezniki bodo spravili reparacij ski načrt v obratovanje dne 5. oktobra mesto 15., če bo nemški državni zbor sprejel potrebne postave. — Direktna pogajanja za izpraznenje Ruhra. — Vse porenske odredbe bodo temeljito revidirane. Poroča John Balderston. LEOPOLD, LOEB IN DRŽAVNI PRAVDNIK Slika nam kaže z leve na de-siio Natiiana pravilnika Roberta Crowe. Riehanla kapitana Shoemakera. POD VPLIVOM STRASTNE SPANSKI DIKTATOR LAHKOMISELNE ŽENSKE London, Anglija, 8. avgusta. — Francoski in nemški llržavni načelniki, ki prisostvujejo medzavezniški repa-(•aeijski konferenci, so se v ("era j prvikrat sestali izza fran-'osko-nemške vojne leta 1870. Fonmlni obisk nemškega kaaicelarja Marxa ter zunanjega ministra Stresemana pri ministrskem predsedniku Herriotu v Hyde Park liotelu in temu sledeči obisk Ierriota pri Nemcih v hotelu Rit z, je znae.il otvorjenje lirektnih podajanj za vojaško izpraznenje Ruhra. S podajanji so nadaljevali tudi zvečer. Nemci so bili pripravljeni sprejeti poročilo podko-Imiteja številka ena, ki se peča s kaznimi in uveljavljeni jeni sankcij v slučaju nedobave, potem ko je bilo uveljavljenih par manjših izprememb. Edina resniv težkoča pri sprejemu poročila je bila nemška pritožba, da naklada reparacij ska. komisija, Nemčiji odgovornost za flotiranje štiridesetih milijo-! | nov nemškega posojila. Nemci so izjavili, da tega ne morejo jamčiti. Francoski predstavitelji so izjavili: "Nobenega posojila, nobenega Dawesovega i)oročila," in ostali trdni. Angleži in Amerikanci so zagotovili Nemcem, da bo posojilo uveljavljeno, če store vse, kar je v njih moči in pri tem je obtičala cela zadeva. Porjkomi'tej številka dve je uveljavil številne izpre-membe v svojem poročilu, da zadovolji Nemce. Dawesov načrt bo | Tiče L obratovati dne 5. oktobra mesto dne 15. oktobra, če bo nemški državni zbor do dne 15. avgusta sprejel potrebno zakonodajo. Zia vsaki dan zavlačevanja ]m> 15. avgustu pri sprejemu potrebne zakonodaje bo udejst vo vanje Dawesovega načrta za vlečeno za en I dan. Važna francoska koncesija med izpremembami v poročilu podkomiteja številka dve, je bil dogovor, da bodo vse porenske visoke komisije, uveljavljene izza čas>a<, ko so Francozi zasedli Ruhr, revidirane soglasno z Daweso-vim poročilom, kakorliitro bo načrt udejstvovan. Nemci so objavili, a niso zmožni neposredno plačati stroškov zavezniške okupacije in da ne morejo dagati mesečnih odplačil soglasno z Dawesovim načrtom. Ta odplačila se je poskusno določilo na dvajset milijonov zlatih mark. Stališče Nemcev je, da ne plačajo ničes/ar, dokler ne dobe posojila. Ta težkoča je bila včeraj zvečer poverjena načelnikom nemške delegacije in i*ricakovati je u-ravnave še danes. Podkomitej številkla tri je smatral le eno težkočo tako resno, da jo je vrnil zboru 4'velikih štirinajstih". Ta težkoča se tikala pravice Dawesovega Transfer komiteja, da kupi lastnino v Nemčiji. Ta točka ni sicer nikake važ nosti, a juridični izvedenci so itadi nje prelili cele potoke tinte. Upanje ministrskega predsednika MacDonalda, da bo konferenca zaključena še ta teden, nakar bo mogel iti na počitnice na Škotsko, se gotovo ne bo izpolnilo. Splošno pa pričakujejo sedflj, da se bodo delegati lahko vrnili v sredo domov. Francosko in angleško naziranje glede Rubra je o-stalo isto. Pogajanja so bila otvorjena na temelju pripravljenosti Francozov, da se umaknejo iz Rulira v povračilo za nemško trgovinsko pogodbo, ostrejšo zavezniško vojaško kontrolo in za privoljenje Nemčije, da razpusti državno policijsko silo, katero smatrajo Francozi za vojaštvo. Fitaneozi prigovarjajo Angležem, naj bi bilo angleško lizpraznenje Kolina prihodnjega januarja tudi ods- visno od bolj uspešne in popolne nemške demobilizacije.Jomahnil na kolona in vzkliknil: Zbor "velikih Štirinajstih" se je sestal včeraj v sobi! — Zakaj ne gledaš, kam stre-angleškega ministrskega predsednika v poslanski zbornici. MacDonald je moral večkrtat zapustiti zborovanje, da poseže v vzhičeno debato v zbornici, ki se je tikala dogovora z Rusijo. Zanimivo podrobnost je nudila debata glede vprašanja amnestije za francoske in nemške kršilce v Ruhru. Koncelar Mia-rx je rekel, da je Nemčiji nemogoče po-kmilostiti separatistov, ki so zakrivili veleizdajo pretti državi. Herriot pa je odvrnil, naj se pomilosti separatiste, [er je on pripravljen odpovedati se eksekuciji nemških ibotažnikov Vmešal se je MacDonald z izjavo, da so strpljivost, ^cesije in sporazum potrebne z ojjeh strani in da je jzdaja, katero je omenil Marx, relativen pojem, ker |o že dosti odličnih mož obtoženih tega zločina. Nav-ee smejali, k&iti imeli so v mislih ne le Caillauxa, vojni re- IZPOVED MISS LORRAINE BIVŠE LOEBOVE LJUBICE Deklica je prisegla, da se ji je zdel Loeb neodgovoren. Državni pravdnik Crowe jo je obdolžil laži. Miss Nathan j 3 zanikala, da sta bila ljubimca. L eopol da. drža vn e ako postavo. šajih s Shadle-om in da je skic-j Pariz, Francija, S. avgusta. —» nila. ko ji je postalo jasno, da Je Danes se bo .sestal španski dikta-izvedel resnico, spraviti ga s po-: tor Primo de Rivera s španskim ti. da nadaljuje svoje razmerje ^ kraljem Alfonzom. Iz precej za-mladim farmer jem. nesljivega vira se je izvedelo, da . — To je resnica, — je rekla. — bo ta sestanek povspešil konec vu-.Jaz sem mu rekla, naj to stori. jaške diktature na Španskem. Ri- >il spoznan krivim veleizdag e, pač pa Shadle sam je prostovoljno priznal vse. — Bila je neprestano za meno.\ — je rekel, — dokler nisva pričela te?ra ljnbimkovanja in nato mi je rekla, da je treba umoriti njenega moža. Rekla mi je. da bi bilo boljše razstreliti mu glavo, ker bi se drugače pojavile težkoče. Ko je bil "SVi 1 low umorjen, sta živela vdova in njen mladi ljubimec skupaj na farmi. Odnošaji med obema pa so vzbudili sum sosedov in to je dovedlo do rešitve skrivnost i. ki je obdajala smrt farmerja. Shadla je odvedla po aretaciji državna policija na lice mesta ter mu pokazala, drevo, pod katerim je ustrelil farmerja. Shadle je vse priznal ter pokazail, kako je streljal na moža. kako je ljaš? — Jaz pa sem ■vtaknil drugo patrono v puško, se splazil za njega ter oddal od zadaj nanj drugi strel, nakar se je Willow zgrudil ter se ni več premaknil. BUENOS AIRES V ZASTAVAH. Buenos Aires, Argentina, 8. avgusta. — Italijanski prestolonaslednik Humbert ali Umberto, ki vera se ne more več zanašati na zvestobo armade. V Barceloni bi bila že izbruhnila protirevolucija, če bi ne bilo bojnih ladij v pristanišču. ALI JE BIL CESAR KAROL PODKUPLJEN? Berlin, Nemčija, 7. avgusta. — Pred kratkim je objavil svoje spomine bivši pruski vojni minister generalni poročnik von Stein. Trdil je, da je bil avstrijski cesar Karol podkupljen od zaveznikov ter da je sprejemal od njih velike s vote denarja. Vsledtega je pozvalo sedean bivših avstrijskih feldmaršalov von Steina na dvoboj. Vsi so pa poziv na dvoboj umaknili, ko jiim je obljubil da druga izdaja njegove knjige ne bo vsebovala te trditve. se mudi na obisku v Argentini (kaj vi-aga ima iskati tam?), Je bil povsod navdušeno sprejet. Tti-d i argentinski kongres ga je ofi-cijelno pozdravil in vseučilišče mu je podelilo naslov častnega doktorja. Zvečer se je vršila gala-predstava v Colon gledišču, katerega se je italijansko visočanstvo vde-ležilo. LETALCI NE BODO POLETELI VIVIGTUT Ameriški armadni letalci, ki se nahajajo na poletu krog sveta, se ne bodo ustavili v Ivigtutu na Greenlandi-ji, ker so dobili poročila, da bi ne bilo tam varno. — Pristali bodo v Ekaluitu. — Letalci so strašno izmučeni, ker so pretrpeli silne napore. — Vsak letalec je dosedaj potrošil nad tisoč dolarjev lastnega denarja. Marije odgovoril, da ogreva visoki moralni idealizem angleškega ministrskega predsednika srca poslužal-eev, da pa je težko voditi vlade na takih principih. Vprašanje amnestij je bilo konečno izročeno komitenti juristov, in le malo dvoma mora biti, da bodo oproščeni __vsi poUticni jetniki na obeh*stranehRena. sir*" Chicago, 111., S. avgusta. — Miss Lorraine Nathan, čedna 18-letna deklica, je nastopila včeraj kot priča za obrambo, da pomaga rešiti vrat Richarda Loeba. Pri zaslišanju. kojega namen je določiti, če naj se uveljavi olajševalne okoliščine za Leopolda in Lioe~ ba radi umora Roberta Franksa, je Miss Nathan, ki je poznala L/oeba deset let. izjavila, da je postajal Ijoeb v zadnjih dveh letih vedno bolj otročji. Državni pravdnik Crowe jo je imenoval ''ljubico'' Loeba. a ona je zavrnila to označbo. — Le dobra prijatelja sva bila, — je trdila. Dva dijaka Michigan vseučilišča ter dva dijaka čikaškega vseučilišča sta podpirala Miss Nathan v njenih naporih. da uveljavi olajševalne okoliščine. Ko je Miss Nathan zapustila nričevalni stol tekom opoldanskega odmora, je srečala Loeba. ko je vstal, da se vrne v ječo. Prijela «ra je za rokav ter mu zacepetala: — Dickie, skušala sem pomagati. Temu je sledilo šepetanje, dokler ju ni ločil sodnijski uradnik. Miss Nathan je vzbudila splošno pozornost. Poznala je Loeba zelo dobro celih deset let. Pred šestimi meseci pa sta se sprla in ona mu je rekla, da bo v bodočnosti le njegova "sestra". Loebu to ni ni bilo všeč. Od 6. ma- ja naprej ga ni več videla. V zad- ' Smithov Jonah d'vigailie'iz vode njih dveh letih se je baje izprerae-1 - •• i ti ,, T nil iz navidezno normalnega Člo-K^! ™ek ^ ' ^ vprizurj,- veka v čudaka in ekscentričnega V,llh aV1latlkom lla ('ast' se beležil, da dobi b-ni več človeka. lza »Pa^e. Ko jo je držav, pravdniik Crowe J dospeli avijatiki semkaj, je bilo jasno, da so na ostro prijel ter jo pričel izpraše-.robu živčnega poloma. Bili so sitni in godrnjavi in rojevati, se je zapletla v protislovja .valeč je izvedel, da so na dejanskem poletu še slabše vnlje. in njeno pričevanje ni napravilo J Vsi trije piloti so dospeli do stadija, ko je vsakdo vsled tega takega vtisa kot bi g* domneval, do po^to]7a drugi napačno drugače. Crowe jo je tudi vpra Alahabad, Indija. 8. avgusta. - Argentinski letalce sal, ce je res, da je umela med • . rj - , . . . , , . . opoldanskim Umorom pogovor ,'^rog^eta, major Zanni. k>i je dospel semkaj ,z Nas,rab, Washington, D. C., 8. avgusta. — Ivigtui na zapadni obali Greenlandije ne nudi vamega sidrišča niti za poizvedovalno križarko, uiti za arnuadne aeroplane, ki se nahajajo na poletu krog sveta. Iz tega razloga je izbral poročnik Bissell. poizvrdo-valni častnik poleta, po skrbnem iskanju Ekalnita, na iztočni bazi gore Kimgaat, ne daleč od Ivigtuta, kot zapa-dno greenlandsko postojanko. Vojni in mornariški department sla imeli težkoče pri ngotovljenju položaja Ekaluita in Mount Kimgaata. [\> dolgem iskanju je bilo objavljeno, da se nahaja sidrišče v bližini Ivigtuta iu d(a ne bo vsled tega treba uveljavili lii-kakih važnejših izprememb v letalnem ])rogramn. Uradniki zračne službe upajo, da se bo položaj glede •ledu na iztočni obali Greenlandije hitro izboljšal. Kirkwall, Orkney otočje, 8. avgustti. — Ku se i«, nahajalo šest ameriških letalcev v Houlton Hay. je lahko vsa kdo na prvi pogled spoznal kontrast, ki obstaja med <-.l<>-veškim in mehaničnimi elementi, ki so potrebni pri uspešnem izvršenju takega načrta. Možje s<» bili strašno izmučeni od svojih izkušenj, in jasno je bilo. da s<» trpeli velike duševne napore. AvijaJtiki niso hoteli razpravljati o tem. kaj jili je naučil polet glede meja, do katerih je mogoče varno i i-rati človeško vztrajnost. Izjavili pn so, da Knaša življenje motorja le devetdeset poletnih ur. nakar ga ,j<-treba popolnoma popravfti. Zahtevati »»d ?nnt.»rja vrč bi ne^bilo varno, posebno če so na tehtnici Važne stvari. Šest človeških strojev pa je dosedaj preneslo vse napore, čeprav nikdo ne ve. za kako eeno. Vsak posamezni letalee je izdal dosedaj nekako lisoč dolarjev iz svojega lastnega žepa ter ni znano, če I,m vlada vrnila ta denar. V Londonu so morali izdali več kot* tristo dolarjev za predmete, potrebne za arktični polet. Po 19,000 miljah dejanskega poleta je j!a>no, da so se razvile pri avijatikih posebnosti. Wade sovraži moglo, -:iari Šved1' NHson i n Loebom ter mu rekla: — Dick, I will stick to you. — Ona je priznala, da je izpregovorila z obtoženim par besed, da pa ni izrekla dotičnih besed. Edwin Meiss, ki je bil sošoleo Loeba na vseučilišču, je izjavil kot priča, da je bil obtoženi dober učenec, da je z lahkoto zmagal vso študije, da pa je bil skrajno nervozen in da so bile njegove kretnje čudne. Kadar je debatiral, ni mogel sedeti, temveč hodil gorin-dol. Če je kadri, je pwkadil celo cigareto v najkrajšem času. John Abt, ki študira pravo na vseučilišču v Chicago, je bil prijatelj Loeba. Glede filozofije Leopolda je r«;-kel: — Leopold je govoril o Niet-sche-ju in človeku in pol. Čeprav ni bil mnenja, da tak človek sedaj obstaja, je bil prepričan, da bo prišel. Tak človek bo postava za sebe, vzvišen nad človeškimi postavami. Rekel je, da so vsi njegovi prijatelji le sredstva, katera bi vrgel na stran, če bi ne m«>-gel uporabiti. Če pa napravi človek in pol napako, je kot navaden človek in njegova karijera je končana. da, je veeraj zjutraj odplul naprej proti Kalknii. r TURKI SO ZAPRLI AMERIŠKO VSEUČILIŠČE. Carigrad, Turčija, 8. avgusta. Turška vlada je dala zapreti ameriški Robert Collage, ker se je več profesorjev s tega inštituta nepo-voljno izraizilo o najnovejši ukrepih turške vlade. GENERAL LUDENDORFF . VARNO ZBOLEL. NE- Berlin, Nemčija, s. hvjim.i. General Ludendorff. v lin-lj ?:• -luške ljudske stranke je odpov^Lil danes svoj govor na neki p;)ir:o-tični sIaviio-.fi. K<»t vzrok j-- na vedel hudo bolezen. SEVERONEMŠKI LLOYD DOBIL POSOJILO. JE Berlin, Nemčija, 7. avgusta. — Londonski finančni krogi so posodili Severo-Nemšketnu Lloydu en miljon anglevkih. funtov ster-linsQY. _ | DENARNA IZPLAČILA M__V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Dums ao naš« c«n« JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $13.30 2000 Din. — $26.40 5000 Din. — $C5.50 FH iihtrillh, U znašaj« manj kot m UnI ftnrJaT ntuane If enter sa poStnino in drnce stroške. BnpoSOJa na sadnje pošte in Izplačuje "Poštni fekovaJ raz*«". ITALIJA m ZASEDENO OZEMLJE: 200 lir .......... $10.10 500 lir..........S24.25 300 lir ......---- $14.85 1000 lir..........§47.50 FH naročilih. Id znašajo manj kot 3M Ur raivname pooektj po U eeatov sa poštnino in drage stroške. Bazpešilja na sadnje pošte in izplačajo Jadranka Baaka v Trsta, Opa- tijl In Zadrn. Ba poffijatro, ki presegajo PETTISOC DINARJEV ali pa DVATIBOfl LIB dovoljujemo po mogočnosti še poseben dopust. Dinarjem In liram sedaj ni stalna, menja se Teškrat In aeprfe i iz tega razloga nam ni mogeše podati natančne eene Taaprej, po ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO Y NAJKRAJŠEM ČASU TEB RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.— Wwte faplaga ▼ amer. dolarjih glejta poseben oglas ▼ tem listo. Je poelatt najbolje po DumsO* Postal Money Order ali jm Yock Bank Draft. FRANK SAEBEB STATE BANK Kew Torič, X, T. AL OorOandt iHT, ri >im •GLAS NARODA IILOVKNI D Al L VJ Own«d and Published by Publishing Company GLAS NARODA, 9. AUG. 1924. FRANK «AK*KR. PrMldMit (A Corporation) LOUIS BENKDIK, Troaaurot Plaoa of Bualnaaa of tfia Corporation and Addrosaaa of Abovo Offlearai « Cortlandt »tr—t, Borough of Manhattan. Now York City, N. Y. Q L A • NARODA** (Voiea of tho Pooplo) loauod iwry Pay Exoopt Sunday and Holiday. aot* lata vol J a flat sa Amorlko .Za Now York sa aolo taSa ST.O« In Kanada mm..*-*.......... R.ot z* pol lota .............................S3J0 pal lota ...................................UM Zl Inozemstvo sa oolo Ma WJO di ..»»■««.«............. I1.M Za pol lota .................... Subaerlptlon Yeariy »6.0» Advortloomont on Agreement **OI— Naroda1* lahaja vtakl dan Irvzemil nodolj In proanllwf. tkjplel, broa podpisa In oaebnoetl ao no prlobCuJeJo. Denar naj ao blafloroU popa Honey Order. Frl spremembi kraja naročnikov, proolmo. da aa nan tudl prejftnjl blvallBCe naxna nl, dm hitreje najdemo naalornlka. MQLAS NARODA** Cortland« Street, Borough of Manhattan. New York, N. Y, Telephone: Cortlandt 287* OLJNATI MADEŽ Ko je prikipel petrolejski škandal do višklai, in ko je Walshev odbor postavil Hardingovo in Coolidgeovo administracijo na sramotni oder, je izjavil predsednik, da bo neizprosno zasledoval vsakega krivca ter ga poveril najstrožjemu sodniku, ki gfa bo najstrožje kaznoval za vsako nepost&vno dejanje. Korupcija podkupovanje in sleparstvo, ki sega fv najvišje kroge, je pa težko dokazati, kajti krivci imajo na svoji strani prebrisane advokate, ki poznajo vse trike in knife ter ž njihovo pomočjo mečejo pravici polenta pod noge. Kapitalistično časopisje je s svojimi napačnimi poročili vodilo čitatelje za nos. Kapitalistični časopisi so proklinjali metode preiskovalcev ter označevali priče kot ne verodostojne. Še predno je izjavil Coolidge, da bodo vsi krivci in vsi petrolejski sleparji strogo kaznovani, je označilo ka-jjitalistično časopisje vse knvce kot nedolžne ovčice. Vlada je po dolgotrajnem kolebanju in obotavljanju uvedla kriminalno preiskavo. V namenu, da dokaže svojo rosno voljo, ni najela navadnega državnega pravdni-ka, pač pa znane slavne advokate, ki dosti bolj vedo, kako se je mogoče postavi izogniti kot kako ji je treba zadostiti i. Ti posebni advokati delajo že tedne in tedne. Koliko so napravili začasa konvencij obeh strank iu kaj so storili v naslednjih vročili tednih, je seveda njihova tajnost. Kljub temu se jim je pa zdelo potrebno obvestiti via do. da so potrošili denar, ki ga* jim je dala na razpolago in da so morali vsledtega prekiniti preiskave. Republikanska vlada je v veliki zagati. Kazenskega postopanja ne* more povspešiti. Posebni advokati namreč ne delajo zastonj. Če delajo, morajo biti drago plačani. Stalni vladni advokati baje niso kos tej veliki nalogi. Posebnih skladov pa ni nobenih. Vlada seveda tudi ni slutila, da bo 100,000 dolkrjev, katere je dala v ta namen, tako hitro pošlo. * Vlada je svoj čas plačalia na milijone dolarjev posebnim advokatom, ki so zasledovali vojne sleparje. Zasledovali so jih, izsledili jih pa niso. Ce milijoni niso prinesli zaželjenega uspeha, je bilo jasno, da jih tudi sto tisočak ne bo. Iz tega je razvidno, da vliada noče razkriti sleparstva in korupcije. Zanaša, se na staro, že tolikokrat uveljavljeno sredstvo: narod bo pozabil. Zanimivo pismo iz Trsta. Uspeh, ki ga je nameravala rimska vlada doseči z odpravo tiskovne svobode, se ni pojavil, ako ji nočemo šteti kot aktivno dejstvo, da je bilo v zadnjem času zaplenjenih več listov, med katerimi je eden (porpoiaTiski "Pop<* lo") dobil tudi prvi opotnin. Režimski listi pa Andi jo v novih odlokih o tisku še neki drugi pbis. Pravijo namreč, da bi bile nastale v Italiji take razmere,' da bi bila morala vlada proglasiti obredno stanje po vsej državi, ako bi listi nadaljevali s svojim pohodom proti vladi in fašizmu. Novi tiskovni zakon da je prihranil ftifliji te neprijetnosti in zato da ga mora vsak dober Italijan odobravati. Vodstvo fasistoyske stran ke pa je iadalo pred dnevi komunike, v katerem pravi, rej po teh izpovedrbah dokazan Ampak, da bi bila privatna obt žiteljica obdolženko z metljo pr t epa vala — ni nobena priča vid la. Vse te priče so videle sam da je Januškovn obdolženki p< noge pometala; da bi jo bila te la. ni nobena videla. Odkod tor poškodbe! — Da se zadeva ve darle še bolj pojasni, je treba, d se zasliši še ona priča; zato s razprava preloži do razprave gl de obdoiženkinih poškodb. Ljubljanski mesarji med sebo Mesar Ludvik K. toži mesar,' Antona Z. "radi žaljenja časti Mesarska čast je žaljena ra«li h sed: "A s' ti dau gostilničarju v L. salame?! Jest sni biu zadr tam, pa so se vsi gosti, k' ih blo cela soba, zgražal. >So reki, t je kojn umes!" Te besede je izgovoril obd« ženec na javnem prostoru, p stajnici v šolskem drevoredu. Obdolženec pravi, da ni res, d hi bil tako govoril, "kar sni p reku u špas . . . mesari smo ve se id je". Priča A. J., tudi mesar, izpr ve, "d je biu". po njegoverr mnenju, samo "špas". Besed sta grizla. — Res je, da je obdol ženec rekel, da je privatni obto žitelj prodal v neko gostilno — imena se ne spominja več. neke salami, ki so "smrdele". N* besede priča ni pazil natančno. Ker se ostale priče vabilu nis. odzvale, se obravnava v s vrh o po novnega vabila teh prič preloži Te dni se bo o-bravnava o "smrdljivih salamah" nadaljevala. Pomanjkanje žita je prilika z špekulanta. Visoke cene niso p svoji naravi znak narodne pro-sperilete, ker povečajo število ljudi. ki nimajo potrebnega denarja. Posebna ponudba našim citateljem! Prenovljeni pisalni stroj "OLIVER" <£20 — S strešico za slovenske čr- ke. ž, i, i — $25.- 'OLIVER' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNL Pisati na pisalni stroj ni ni kaka umetnost. Takoj la" ko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street New York, GLAS NARODA, 9. AUG. 1924. Obveznice negažiranih posojil. "a podlagi odloka Tteparac^'-j 9). Obveznice salcburškega dol-Komitrije in sklepa/jugoslovanJpa tobveanice raznih sale brniških ga finančnega mjnlstrjtva se vlad) najetega prehodno konven-egnjejo obveznice negažiranih ci j i od leta 1828; dvojnih dloTgorv bivše awt.roJ 10). Obiigacije tirolskega doJ-;ke monarhije, ki so lastnina g?* cnuitiirane pred letom 1814; ih državljanov. | 11). ObevziVice domačega dolga dar imai take žigosane ali ne_ za belaško okrožje; ne obveznice v Zedmjenili; 12). Obveznice domačega d»ol-vah ali v Kanadi, naj jih v ga (Domestical Schuld) Kranjske; krajšem času izroči kakšnemu 13). 4.5% in 5% obveznice Spod-nzuLatu Kraljevine Srbov, lir- nje Avstrije (Kriegsdarleheais-v in Slovencev. Naslovi Kon_ seheine und Ant.sreignationen), ki a-tov tfo sledeči. |so že izžrebane, pa niso predlože- onsulate of the Kingdom of ne na konvertiranje; Seirbs, Groats and Slovenes,j 14). Asiginate in obveanice za o_ Denis Building, Montreal, — sianek starega tirolskega kanver-ebec, Canada; |tiranega dolga; 'onsulate General of the King-' 35). 5% konverzijsiko posojilo od of the Serbs, Croats and Slo-jj. julija 1849, ki predstavlja ob-nes, 44:J W. 22iul St„ New York rest i in premije državme loterije, t v; j k on ve ti rane v eno posojfflo; C. G. of the K. of the S., C. and 16). 5% posojilo od 1. julija v , 936 N. Michigan Ave., Chica-'funitfth sterlingov, ki je bilo »kle->,111.; j njeno na Angleškem ; Consulate of the Kingdom of. 18). 5% narodno posojilo (Na-ie Serbs, Croats and Slovenes,1 tkwualanileheji) od 26. junija 1857; ram way Building, 14th and AraJ 19). 5% posojilo od 1. julija a bee St, Dene ver, Colo.; j 1854, plasirnino v Frainkfurtu iai C. of the K. of the S., C. and Amsterdamu; ., 224 Kearney St., San Francis-' 30)- Obveznice,, lei izhajjajio iz Cal. konverzijle po ccstaraki naredbi od Obveznice naj se izroče z aktom, septembra 1858; aktu naj se pa navedejo vse )• Obeveznice, ki izhajajo iz bvrznice po tipu, emisiji, seriji, žrebanja starega) državnega dolga teviJkah in nomunalih. (Te pred- P° patentu od 21. marca 1818; tavke nisio podvržene taksi.) > 22). 5% posojilo«, ematii-aino po Za sprejete obveznice bo KoinzuJzakonm °<1 25. avgusta 1S66; at vstki stranki izdal "reverz".! 23). posojilo od 11. maja Veha je, dni stranke te reverze v goldinajrjrih ; lobro hranijo, ker se bodo izda-' 24). 3% obveznice dvorske koale move obveznice le na podla-'In,orCl (Uofkamni-erobligat^bnen) teh reverzov. P° zaplembi srebrnih cerkvenih Obveznice, ki se ne izroče pra- Predmetov od leta 1809; •očasno, ne pojdejo, brez obzira1 25). posojilo od 23. novem-xa to, če sto žigosane, v obračun *>ra v goldinarjih, n njih stari patpirji ne bod'o ANGLEŠKI ŽENIN IN AMERIŠKA NEVESTA Roman milijonarjeve hčere. Sedemdesetletnemu grškemu milijonarju je pobegnila hčerka. Prej mu je še ukradla veliko svoto denarja. UsodepojLno poznanstvo. Pismo iz Belgrada. '.KCVSTONC WICW CO- UW.VOM. Angleški plemenitaš Galloway se bo te dni poročil z Newyorčanko Miss Phil lipo Wendell. Njena sestra se je tudi poročila z Angležem in sicer z lordom Carnarvon. Sleparski "doktor". Pred kratkim je šaril po Ljubljani eleganten človek, ki se je izdajal za doktorja, pa je bil čisto navaden slepar. Dosti ljubljanskih trgovcev mu je sedlo na lim. konvertirali v nove papirje, ker e morejo nove obveznice dobiti e v zameno za stare obveznice. Obveznice, ki niso v rokah last- Določitev spola. Angležinja Monteith - Erskine , Pravi: Spol vsakega jajčeca v ma-ukov, ampak so deponirane in v, terinem telesu je že pred spočet-ohrani na kakršni koli podlagii kom določen in so vsa jajčeca iste-m bankah, privatnih osebah aSijga jajčnika (ovarija) enakega ržavnih ustanovah, se morajo spola. Jajčniki ne 'delujejo' isto-»redtoziti od strani tistih, ki raA'- časno. Vsak od njili ima menjaje a jo s temi obveznicami. Izroče naj se obveznice sledečih posojil: 1. Avstrija. 4, 2% zedinjeno pobilo od februarja-avgusta; 4. periodo aktivnosti, ki traja en mesec in potem ravno toliko časa počiva. Skrivnost določitve spola še pred porodom obstaja to rej v tem, da si starša izberet* 2/r zedinjeno posojilo aprrl-iokbo_-pravi trenotek za spočetje. Vpra ber; 4% konvertirano posojilo;—'»anje je, kako naj se ve, ali de 4r/c posojilo v zlatu; 4% avstrrj-sko papirno posojilo; 3iin-vestaeijsko posojilo; 4. 5% posojilo zavarovalnih družb in vloge, luje v danem trenutku ženski ali moški jajčnik. Gospa Erskineova je o tem spisala knjigo, ki izide v kratkem. Knjiga vsebuje na državne blaga jne od 1. 1914; j podlagi njenih izkušenj natane- II. Ogrska: 4% madjamsbo poJ na *>ravliIa> da- zakoni o sojUo v zlatu; 4% posojalo v kroJ^T^ praktlčno nav0dil0 nah ; 4. 5% posojiio iz leta 19r4 z odplačilom v četvomi veljavi — (krone, marke, fra»fci in sterBngi.)1fT'' ^ 'ahk° nnseŽih 4.5% po^JHo iz 1914 z odJ2™^ "a T'1. SP°Z,,a- _i„»- i . , . ... , ali je se nerojeni otrok moskeirn plariiom v cetvonu veljak (kroJ - , , • ^ v ali ženskega spola. Ali ima gospa iza ženske, ki bi hotele imeti ali i dečka ali deklico. Erskineova sa ne, marke, franki in sterling!). Budimpeštansbo emisija: 4% točnost obveznice za znižanje zemljiškega ajvka; 4. obveEnjioe takse na pijačo ; Erskineova prav, bo pokazala bo- Poljsko vojno brodovje. Po operacijah zedinjenja in konvertiranja: 1). 2. 5% posojilo v komvencio-nalem denarju — (Konventioms-Imuenze), zaostale obveznice iz let 1815, 1851. serija A, in 1852; 2). 1% posojilo v konveneiiona-n;4em denarju — (Koamentianci-ze) od 1. junija 1819; zungschuld) v konvenoionalr^m lrm denarju (Konverntdsontimuen-ze) iz let 1816, 1847, 1851 serija A., 1852 in 1856; 4). Dolg na žrebanje (Verlo-►4ingsehuld) v koirf\-ve»naiokia|nem denarju ( Kon v ejit kxntsTnuenze ) po cesarskem patentu od 21. marca 1818; 5). Po&ojilo v konvetickMiril-nem denarju od 1. decembra 1829 od 1. avgusta 1830 po 4%, prc. ukt konvertiranja starega dolga 5 in 6%; 6)- 3% posojilo v banvoDcjotaa, denarju od 1. decembra 1835. )• 4. 5% pocaajtiio v koenvefacio-denarju iz leta. 1849; bveznice dvoreke kmnore mmerv^ligaiftonen) za pri. iilo ma Kranjskem 1< ta in 1809; Poljski vojni minister Sikorsk: ie preflložil brambnemu odboru sejma prvi načrt za poljsko vojno mornarico. Po tem načrtu bo zzradila Poljtska tekom 12 let tri križarke, 6 rušilcev. 12 torpedovk 12 podmornic m 34 malih enot. Izvedba tega načrta bi stala 36 milijonov zlatih frankov. Severova zdravila vzdr/ujejo zdravje v družinah. ZA SLABO PREBAVO pomanjkanje teka ter sploSno oslabelost, ▼Semite SEVERA'S BALZOL. Splošna tonika sa moške i Ženske. Pomaga naravi s tem da želodec in jetra bodo pričela s svojim normalnim poslovanjem in prebava.bo zopet postala redna. 80 In 85 cantor. VpraiajU svojega, lekarnarja. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Ljubljana se zdi zadnje čase pravi eldorado raznih kriminalnih tipov, pustolovcev, tatov in svedrovcev ter splošno lahkoživ-cev vseh branž. Policija dela na vse kriplje, da bi rešila ljubljansko družbo teli parasitov, toda nv gre. Vedno novi prihajajo in Ljubljana je vsaj v tem pogledu že veliko mesto. Te dni so napravili varnostni organi zopet dober lov. V nekem lokalu je bil namreč prijet tat in goljuf mednarodnega slovesa, ki je udejstvoval zadnje čase po Ljubljani. Je to možakar, ki si je lastil nešteta imena, pod katerimi je uganjal svoja sleparstva in tatvine po Hrvaškem in ISrbiji, kak dober mesec pa sedaj v Ljubljani. Vsa njegova umetnost tiči v zunanji eleganci in finem na* stopu. Predstavljal se je najraje pod lepo zvenečim naslovom dok-tprja Dragomira Mirtona. Njegovo pravo ime je baje Mile Korni-eer, vendar pa policija dvomi, da je bil faktično kedaj krščen za Mileta in pa da se je pLsal njegov oče ali mati Kornicer. Kajt* mož je videti skrajno pretkan. Če ne gre drugače poskuša rad tudi simulirati blaznost ali težke živčne napade. Kar je bival v Ljubljani je premen il že kakih petkrat stanovanje. Gospodinje pa, ki so sprejemale elegana pod streho so se za plačilo lepo obrisale pod nosom. Pa vse to je prava malenkost napram lopovščinam, ki jih je izvršil lepi okrog 30 let stari tujec na ulici. Njegova špeeijaliteta so zlasti finejše trgovine, v prvi vrsti trgovine z zlatnino, v katerih si je nabral za prav čedne svote bla-ga. Čim pa bi moral šteti demu je znal v najdzbranejših besedah v kajkavskem hrvatkem narečju povedati. da nima trenotno toliko gotovine pri sebi. da pa takoj pošlje dolgujoei znesek. Dal je nato nekaj stotakov na račun, trgovci o finemu gospodu izročili blag:j :n čakali na razliko, katere sev... da niso nikdar prejeli. Ogoljufal ie na ta način za veilike svote kakih osem ljubljanskih trgovcev. Nevarni možakar je sedaj zaenkrat v policijskih zaporih in je ipsti, da ne bo imel zopet tako kmalu priliko se šetati po ljubljanskih ulicah, ne krasti in goljufati trgovce pa tudi ne zape-Ijavati razne ljubljanske damice. iajti nevarni gigrl je imel seveda tudi te vrste talente. Biser posebne vrste, Biserov se ne dobi samo v školjkah. — Tudi v kokosovem orehu najdemo včasi neke vrste biser. — Naravoslovci ne vedo,1 odkod pride v oreh taka množi-1 na apnenca. Normalen kokosov oreh ima, ako mu odstranimo vlaknato luščimo,' na- koncu trde lupine tri okrogle votline« od katerih sto dve zaprti c ploščico, tretja pa je odprta. Ta služi za shrambo klici, ki leži v beli hranilni tkaniini, t ako/vam kopri. in požene Isti čas. ko p*-ode_ re vun korenine na znotraj brada-vacoi, ki tako naraiste, da napolni vso notranjost in posesa hranilno tkanino. Le redko najdemo s'epe kokos ve orehe, t. j. tak?, pri k;.-1 terih je tudi odprtina zaprta take orehe smatrajo prebivalci malajskega an-hipla za dragoceno reci k ost. Pri njih klica ne more pognati; to im-a niajbrže za posledico, a se sesalni orga strdi, s^pneni in stvori takozv-sni kokosov biseir. Kokosovi biseri so seveda še mnogo bolj redki kot .slepi kokosovi orehi. Holandski botanik Hunger je našel pri osroih slepih orehih, ki jih je z največjo težavo zbral na malajskem arhipelu, Novi Guineji m drugih otokih, Ie - enem lep biser. To je bil menda prvi slučaj, da se posrečilo nja|jti biser s sitematičnjem iskanjem. Žal ga ni ntihče opisal ali narisa1. Kakšni so biseri, je raizvidno iz herbrija, ki ga, je posedoval Amboinense von RmuphLns sredi 18 stoletja. If um phis obširno govori o kalu-znem kamnu (kalapa jo malajsko ime za kokosovo palme) in nali-kuje dve vrsti biserov: okrogle in pcdolgaste. Prvii so popolnoma bdi, drugi umazano-rait.em in le na šilastem loncu blešjeco beli. v ;: k* so x.avadnto kakar grah. Knnphins pravi, da so k oso v i Li-sr; tako redki, da najdemo v t;_ s.*«r' orehih komaj en biser, največ je pri Makasrju na Celebe.su. Domačini imenujejo koirosove bisere "mestike" in njih cenijo bolj o I raj lepših draguljev. Nosijo jih na telesu* ker jim pripisujejo zdravilne in druge tajn? sile Tr-:-t: tej vraži je nastopil že Ifum. :-lrrs Za naravoslovca pa leži ču-dovitost biserov v tem, ker ne ve, odkod se vzame toliko apnenca, ker orešja tkanina spoh ne vsebuje te snovi. Te dni je prišel v Beograd 70-letni starček Jurij Fapadopulos iz Aten. Nastanil se je v hotelu 11 PetrogradJ \ Po kratkem odmoru v hotelu se je starček takoj podal na policijo, kjer je prosil, da bi smel govoriti z glavnim policijskim ravnateljem. Njegovi prošnji je bilo takoj ustreženo. Ko je šef policije sprejel starčka, mu je ta potom tolmača pričel pripovedovati zelo zanimivo, a žalostno zgodbico. Gospod Papadopulas je imel hčerko-edin-ko. svojo ^ljubljeno Jeleno, ki je bila stara komaj 19 let. Oče je imel hčerko tako rad. da je ustregel vsaki njeni želji. Imela je svoj avtomobil za dirke, svojo vilo, konje in razne druge stvari. Nekega dne, tako pripoveduje nesrečni oče, je bila hčerka na konjski dirki, kjer se je spoznala j z nekim gospodom, ki je napravil na slehernega človeka u-tis velikega ošabneža. Ta mladi človek je bil lepe postave in tudi zelo naobražen. Predstavil se je kot Viktor Habermann, bivši pruski aktivni časnik, rn plemič. Jelena se je kmalu zaljubila. SlcleniJa sta. da se poročitta. Mladi zaročenec je prišel k očetu Jelene in ga prosil za roko hčerke. Oče je prošnjo odklonil in to edino iz tega razloga, ker mladega zaročenca še ni dobro poznal. Habermanna je ta izjava očeta silno vznemirila. Sklenil je, da takoj zapusti Grško. Ker pa je Jflena bila v njega strastno zaljubljena, ga je prosila, naj vendar ostane pri njej. Habermann pa jo je pričel nagovarjati, da naj gre z njim, da se bosta poročila v inozemstvu. Jelena se jeSzprva branila, pozneje pa je vendar pristala na predlog svojega zaročenca. Habermann ji je rekel, da bi bilo najboljše, čc odpotujeta v zrakoplovu, a da on nima potrebnega denarja. Nekega večera, ko je oče mladenke že trdno zaspal, se je Jelena urtihotapila a- njegovo sobo in mu vzela ključe od blagajne. Otvorila je nato brzo blagajno in pobrala 250 tisoč drahem in ček za 10 tisoč angleških funtov. Čim je bila ta tatvina izvršena. sta se zaljubljenca vsedla v avtomobil in se odpeljala. Ko s t* je drugo jutro nesrečni oče pru-budil, je opazil, da se Je zgodilo nekaj strašnega. Ko je prišel k blagajni, je tam našel majhen listič s sledečo vsebino: '"Ker si mi pokvaril arečo. sem odpotovala in si obenem vzela svoj delež, ki mi irtak prkpada. — Jelena*'. Ko je nesrečni oče prečital to pismo, je padel skoraj v nezavest. Prijavil je zadevo takoj po^ liciji Vsi napori policije pa so o-stali brezuspešni. *Vsi znaki: s?ta bila v Beogradu. Pismo je bilo odposlano iz Subotiee v to svrho, da bi ubežnika prikrila sledove. Gotovo sta odpotovala žel naprej. Stai-ček je sedel kakor okamenel nepremično na svojem stolu. Policijski ravnatelj ga je tolažil. Izjavil je, da bo storil vse potrebne korake, da sb ubežnika Izsledita. Gospod Papadopulos se je zahvalil in odšel. Žalost ubogega očeta je nepopisna. Navdaja ga edino še to u-panje, da bosta mlada ubežnika gotovo denar kmalu porabila. Tedaj nesrečni deklici pač ne bo kazalo nič drugega, kot da se vrne domov. Gotovo pa je. da je za vedno uničila, svojo m očetovo življensko srečo . . . NEMIRI V HONDURAS. Managua, Nicaragua, 7. avg. —« Ko je napadel general PeTalta m svojimi četami mesto San Marco* de Colon, sta bila usmrčena tudi dva Amerikanca. Proti meji so bili poslani ameriški vojaki. Sprejeli smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni. Nova velika arabska sanjska knjiga. — Vsebuje 300 strani .................................. i;5Q .90 .36 .70 .50 .75 Moderni prihologi ter zdravniški izvedenci ustvarjajo utis, da ni blaznost odsev inteligence dotic- nejja. Ddprave redov in naslovov na Danskem. Danski ministrski predstdnik Staunig je izjavil, da bo poslal kralju prošnjo, da naj se uvedejo posvetovanja o odpravi redov in naslovov. Vlada že izdeluje smernice za tozadevni prokt. Že člani zadnjega radikalnega kabineta Zahle, ki je bil navezan na podporo socijalistov, je ob priliki svojega nastopa odklonil vsa običajna odlikovanja. Težko delo to škoduje nikomur, kf je dobrega zdravja OSTANITE SPOSOBNI s tem, da masirate svoje miSi«? rsak večer predno , ležete. Dobro se zdrgnite z dobrim starim zanesljivim in PREPREČITE utrujenost, vnete miiioe, bolečin« y hrbtu. Bodite močni in adravi in nikdar vam . , ne bo nobeno Šesto poglavje. v" IZPREOBRNJENEC. V t Ko je izvedela Fenzile povest Otmanija od svojega sina. je postala njena ljubosumna strast še večja. Dosti slabo je bilo, da se je Sakr-el Bar vrnil kljub njenim vročim molitvam, da naj ga zalotijo viharji te? [>oto pe na dno morja. V teh molitvah se je obrnila tako na boga ovojih j prednikov kot na Alaha. Da pa. se Je vrnil zmagoslaven ter prnie-it 1 s seboj velik plen. je bilo prervceč za njeno du-bo, kajti vedela jcr da ga bo Asad še. bolj ljubil in da ga bo narod i>e bolj cenil. Nekaj /-asa je bila nema Icr ni imela toliko moči, da bi ga preklinjala. Kmalu pa se ji jU' vrnila samozavest in pričela je razmišljati o stvari, ki se ji je izprva zdela le trivialna podrobnost v povesti Otmanija, ko jo ji je sporoči' Marzak. — Skrajno čudno je, da je vprizoril tako dolgo potovanje v Anglijo izključno le v namenu, da dobi tam dva jetnika; da ni vprizoril napada n:» pravi korzar ski način ter napolnil ladje s sužnji. Skrajno čudno! Bila sra sama za zeleno Jeseno mrežo, skozi katero so prihajali z vrta opojni duhovi cvetk ter je bilo čuti otožno petjei slavcev. Fenzile je ležala na divanu, ki je bil pregrnjen s svilenimi turškimi pre-programi in ena njenih sandal ji je padla z noge ter razodela njeno nogo, kojc prsti so bili pobarvani s liena-barvo. Z desno roko je podpirala glavo ter zrla navzgor proti mnogobarvnemu lestencu, ki je visel raz strop. Marzak je hodil nemiriAo po sebi gorindol in nekaj časa je vladal molk. — No. ga je vprašala oria nestrpno. — Ali se ti ne zdi to nič čudno i — Čudno res, o mati moja, — je odvrnil mladič, ki se je ustavil pred njo. — In ne moreš iznajti, kaj je bil vzrok vsega tega? — Vzrok tega? — je vprašal mladi možak, ki je bil popolnoma .alieen materi. — Vzrok tega. — je vzkliknila ona nes-trpno. — Ali ne znaš drugega kot zijati? Ali sem res in&iti tepea? ALi se boš res obotavljal, zijal tiir zapravljal dneve, dočini le tepta ta pasji Frankovec pod nogami ter rabi ie kot temeljni kamen k sili in dostojanstvu, ki bi mo-ialo biti tvoje? Če tako, Marzak, bi bilo boljše, če bi te zadušila, ko sem te nosila v svojem telesu. Marzak je skočil nazaj vspričo te njene italijanske furije in bil je tudi nekoliko ogorčen, kajti čutil je, da je v teh besedah navadne ženske, in naj je dvajsetkrat njegova mati, nekaj nečastnega za moški spol. -- Kaj moicni storiti ' — je vzkliknil. -- Mene vprašuješ.' Ah nisi mož, da misliš in nastopiš? Rečem ti, da te bo ta kristjanski in židovski pes zdrobil prah. Požrešen je kot kobilica, prevejan kot kača in krvoločen kot panter. Pri Alahu'. Zeiim, da in nikdai ne bila rodila sina. Rajše bi imela, če bi moški kazali s prstom name ter me nazivali mater vetrov kot da sem t pravila ntopil s smehljajem na obrazu in z desno roko si je gladi! svojo dolgo brado. — Brez dvoma si že cula, Fenzile, — je rekel. — Ali si dobila zadostrn odgovor? Omahnila je nazaj na divan ter se ogledavala v jeklenem zrcalu, obrobljenem s srebrom. — Zadosten odgovor? -- je odvrnila leno, z neizmernim zaničevanjem ter preziranjem. — Seveda sem dobila odgovor. Saikr-el-Bar je riskiral življenja dvestotih otrok Islama in ladjo, ki Je postala po za plen j en ju last države za potovanje v Anglijo, da dobi tam dva jetnika, dpčim bi jih moral napraviti dvesto, če bi bili njegovi nameni pošteni. — Ali je to vse. kar si čula? — je vprašal zaničljivo. — Vse to znači. — je odvrnila ter se še vedno ogledavala v zrcalu. — da ni imel poštenih namenov in da je povsem slučajno na po »Ta t k u srečal frankovsko ladjo, katero je zavzel v tvojem imenu. — Slučajno, praviš? — Kako drugače! Odložila zrcalo ter se neustrašeno ozrla vanj. — Ti mi vendar ne boš rekel, da je bil to del njegovega načrta, ko je oilšel. Asad je postal zamišljen. Fenzile je spoznala prednost, ki se ji je nudila ter jo takoj izrabila. — Le srečen veter jo zanesel onega Holaudca na njegovo pot in še večja sreča je bPa. da je bil llolandec bogato obložen, da lahko sedaj Sakr-el-Bar. slepi tvoje oči s pogledom na zlato in dragulje teh na ta način prikrije resnični namen svojega potoATanja. — Resnični namen? — je vprašal mrko. — Kaj je bil resnični nameu? Nasmehnila se je in s tem smehljajem je skušala prikriti svojo popolno nevednost in svojo nezmožnost, da navede razlog, ki bi le na zunaj nosil obraz vrjetnosti. — Mene vprašaš? Ali niso tvoje oči bistre, ali je tvoj duh manj čil kot je moj, bi bilo skrito tebi, kar je očito meni? AH pa te je mogoče ta Sakr-el Bar začaral? Stopil je k njej ter jo zgrabil za pest s surovo silo. — Njegov namen, ti sraka? Izpljnj podlost svoje duše! Govori ! 9 Dvignila se je ter zrla vaiij izzivalno.. - — Nočem govorki, — je reklar. IflMfe nftodfiiLI — Ne, Jacques, pusti me!... Čuješ,. pusti me!... Iztrgala s"e mu je s tako naglico da so se ji zapdetele noge, ovite iz bojazni pred guvansfchnd kačami s kolensicami. Skoraj da ni padla. Roj kolibrijev, bleščečih kakor diamanti, je popustil cvetice in odletel. — Ali, Amnae!... Kaj pa ti je? 1/jiubka bela postava s širokim se Ustnice so se nemo zgenile... Sila, ki je vlekla s seboj- belo postavo, je pograbila tudi njega, zgrabila ga Je za grlo... m za noge; opotekajoč je korakal za njo, strmeč v da"ljo kakor Annie... Kmalu sta dospela do roba go-tidrf. In tam je apaiziil Jacques, kljub otrplosti, med dvema drevesoma veliko več metrov dolgo temno stvar, čudjno pegasto... vijoličastim sdamnfckom se je j Proti nji je korakala Annie... in vzravnala. Kljub neznosni vročini [ljudi on!... In tisto 1. avgusta: Arabic. Genoa; Thurtogla. Cherbourg In Hamburg S3, avgusta: Olympic. Cherbourg; President Hard tag, Cherbourg In Bremen; Mount Clay Cherbourg In Hamburg; Volendam Boulogne; Dulllo. Genoa 18. avgusta: BeidUta. Bremen t7. avgusta: France, Havre: Aqultanla. Cherbourg t3. avgusta: Columbus, Cherbourg in Bremen; Zee land, Cherbourg 30. avgusta: Homeric, Cherbourg: Veendam. Bon iogne; Orca, Cherbourg: Mucnchen Cherbourg in Bremen; Albert Balln. Cherbourg 1. septembra: La Savoie, Havre. 2. septembra: Resolute. Chorboul-R in Ilamburp:— Arabic. Cherbourg: Canopic, Cherbourg; America, Genoa. 3. septembra: Berengaria, Cherbourg. 4. septembra: Belgenland. Cherbourg: Oeo. Washington, Cherbourg; Westphalia v Cherbourg in Hamburg; Bremen v Cherbourg in Bremen. ( Rada bi izvedela za JERNEJA TRINKAUS, doma k Kozjega nad Velenjem. Če kdo izmed | NAVIGAHONE GENERALE 1TALIANA rojakov ve zanj, naj mi sporo-če, ali naj. se sam javi hčeri Ignaca Trinkaus iz Kozjeka. Johana Tamše, 456 S. Pierce St., Milwaukee, Wis. (Sx 7, 8, 9.) 6. septembra: Leviathan. Cherbourg; Majestic, bourg; Rochambeau. Havre; Cherbourg in Hamburg: New Ami dam. Boulogne; Martha Washinf Trst. 9. septembra: Pres. Roosevelt. Cherbourg; Stutt Cherbourg in Bremen. 10. .septembra: Paris. Havre: Mauretnia. CherbJ Conte Rosso, Genoa. 11. septembra: Lapland. Cherbourg Luetzow. bourg in Bremen; ilinnckahda. bourg. 13. septembra: Olympic, Cherbourg: America, bourg in Bremen: Puffrt-n, H^ Deutschland. Cherbourg in Hat Ryndam, Boulogne; Coiombo, Gen^ 16. septembra: Reliance. Cherbourg: Sierra Ven| Bremen. 17. septembra:' Aquitania. Cherbourg: France. Hd 18. septembra: Mongolia. Cht^rbounc: Wuerteml Cherbourg in HamburR. 19. septembra: Giulio Cesare, Genoa. 20. septembra: Homeric, Cherbourg: Columbus, CI bourg in Bremen: Cleveland,H""h«-rlM-l in Hamburg: Orbita, Cherbourg; terdam, Boulogne. 23. septembra: Pittsburgh. Cherbourg; York, CI bourg in Br«-meii. 24. septembra: Berenprarin. Cherbourg: Chicago. H| re: Puilio, Genoa. 25. septembra: Zeeland. Cherbourg. 27. septembra: Leviathan. Cherbourg: Majestic. CH bourg: Lafayette, Havre: Mount CI Hamburg: Mucnchen. Bremen; Vol| dam, Boulogne; Conte Verde. Ger 30. septembra: Ilosolute, Hamburg. 1. oktobra: Paris, Havre; Mauretanla, Cherboul („-,.-, . „ , , za^riKiTia, or«rie... mrka in skoraj sovrazaia; kakor ' . , , . . A • ..... v ivmes, med temi halucinacijami, da je vse gozdno življenje bo.>eee!4o -___. pobegnilo pred to ogromno jaso.. NAPRODAJ POSESTVO r prijazni Ribniški dolini, "Kovačevo" Nemo so povečerjaal: konzerve j bol j bližala— čemu? Velikanska kača se In 'igr-pa je videl svojo ženo, ki se je vedno I v Hrovaci. i»et minut od Ril»nice, polep državne ceste v Kačevje, na drugi strani m sadje pri majhni zložljivi mizi-' T Je skrčila pa potok Bistrica, hiša, skedenj, hlev, ei. Tudi gospod Gottbrim in peJ sPira!lM) Pero ter « priprav.^ svinjaki, kovaCnica in drM vse v dobrem torica njegovih sodelavcev se m|Vlla 7'& naPad---> da sta"J"- gozda, stelnik, mogla odtegniti ta :instvenemu!m° m Stre SV°j PIen!-" In njivc" koSenice itd" Xatj,nfna Pojasnila To " - |mar j^ začutila, da ji je njena flaJ° lastnik — FRANK TEKAVTZ. vplivu...L*e sempatja so izprego-l, .. . „ ri c__ _. _ , r ® !4-------------ri- ~ • P. O. Box Sio, Chisholm, Minn. 8—5.7.9 vorili besedico. Ekvatorski somrak,l^T0113 " ' ^ julo iz gozda kva-kajije žab, pokašljevanje aligatorja ali pa tožeč človeški glas opice, ki jo je zagrabila zver... Prižgal si je cigareto in pribli žal žareči konec oteklinam,, ki jih je imel nai rokah; to uniči strup moskitovega pika. Potem je natresel malo pepefla na pijavke, ki so se mu zagrizle v zapestje; zvile so se v kiopčie in cepnile na .tla... Netopirji so prhutal! preko lune... Drobne mušice so poleta vaie okrog ognja:. Tedaj je zapazil belo postavo, ki se je vila med šotori! Zgratvrl je za puško In privzdignil varovalo... a takoj je spoznal prikazen; hilaj je Annie!... Korakala je opotekaje se, zaprtih oči, glavo je vrgla nazaj, roke pa iztegnila pred sebe... korakala je )ro£ gozdu... \ Šel je za no" o m ko jo je d osel nal par metrov je hotel poklicati: Amnie,k*m greš T" toda šaman! Zastopnik za Milwaukee, Wis. je tudi Joseph Koren. 555 Reed St. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo "G. N." NOVO POJASNILO ZOBOBOLA. Markij iz Salisbury-ja je izjavil pred kratkim v nekem predavanju, katero je imel v Wem bley, da je zobobol posledica dej stva, da so se tekom napredovanja civilizacije čeljusti človeka skočile, dočim rastejo zobje naprej naravnim potom, vsled česar so usta prenapolnjena. Markij je zagotovil svojim po slušalcem, da je to dosti bolj vr-jetna teorija kot pa ona. ki trdi, da so slabi zobje posledica tem perature zavžitih jedil. Dostavil je. da mu je izjavil neki zobozdrav. nik, da obstaja razlika med zobovjem gorile in človeka le v tem. da stoje zobje gorile daleč narazen, dočim so pri IjiideTi stisnjeni skupaj. iL>r Odpluje iz N. Y. ^^ Avg ___y in tudi IS. sct>t. 5 j| D U I L I O ;v? Odpluje iz N. v. nn Avrr ~ ^ in tudi 24. sept. ^ Obrnite se na avtorizirane ---^ agente. —-t—Ita'ia America Ship. Corp.-— 1 State Street ^^ New York [DSUucHUNE ■din« (IriMna apomladn« odpluti* Otrckitreni vožnja toaneira Presidente Wilson — 8. avg.: 10. okt Martha Washington — 6. sept.; 23. okt. v Dubrovnik ail Trat. Želszofns ▼ eotrsojost zmerna. Nobenih ▼!• ssjev. VpraSajte pri bližnjem agentu sli pri PHELPS BROS. & CO.. 2 West Sc. N. Y. WJAH, NASetiAJTE BE HA "GLAB NARODA", IU ▼»flJT ILOVMHr T>WPn»T» v *n» nttATAl Pri vsaki priliki — če Vam je treba poslati v staro domovino bodisi v Dollar jih, Dinarjih ali Lirah, — če potrebujete nasvete za potovanje v domovino in nazaj v Ameriko, — ■ ^ Jotni Serv/c* twiti ^___ hamburg american line Najkrajša pot v vse dele JUGOSLAVIJE | Odplutja vsak teden z DiSlml razkošnimi parnikl RESOLUTE RELIANCE ALBERT BALLIN DEUTSCMLAND Tarniki s 1, 2 in 3 razredom ln znani "Mount Clay". "Cleveland", "Hansa", "Thurinflia" "Westphalia" s kabinami !n 3. razredom. CLEVELAND 16. avg. ob opoldne TspeSna. uljudna siuZba. izboru^ kuhinja, prijetni in privlačni prostori. United American Lines 35 - 39 Broadway New York, N. Y. če hočete rešiti kako zadevo v uložiti ali dvigniti denar, ali — starem kraju, če se odločite Vaše prihranke tukaj obrestonosno naložiti, bodite svesti, da Vas bo domača Banka in ljudje, kateri poznajo Vaše potrebe bolje po-služili, kakor stranski; iz tega lahko posnamete, da se zamorefte v vseh takih prilikah zaupno obrniti na — » - - \ — Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street » New York, N. Y. MOŠKI! ZsUltits M Proti iuUz«ua v" aba vite ai najbolj Ao aafillto PRF.PREX-B A a MOiKE Velika tuba35c. Kit (4'a) >1 Vb Ukanarj ali San-Y-Kit Dept: B 92 Beekman St.. New York Pišite it okrožnico. DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBUROH, PA. KDINI »LOVENIKO GOVOREČI ZDRAVNIK SPECIALIST MOŠKIH BOLEZNI. M«|« Mrofca J* zdravljenj* akutnih In kronldnih bolscnl. Jas •am ia zdravim nad e lat ter Imam skuSnJ« v VMh bolaznlli 1i» kar znam alovtnsk«, sata vaa >maram popolnoma razumeti In aposaatl vaSa bciatnl, da vaa dzdravlm In vrnam moč in zdravja. Skoal 23 lat aam pridobil poaabna akuinjo pri ozdravljanju moiklh bolaznU Zato aa morate papolnama zanaatl na mana, maja akrb pa J a. da vaa popolnoma oadra-vtm. Na odteiajta. ampak'pridite Simpraja. laz »zdravim zaatrupljano kri. mazulja In llaa po talaau, bolezni v prlu. Iz* padanja f aa. bolečina v kaateh, atara rana. oslabelost, živčne In bolezni v mehurju. lad teak, Jetreh,,teledau, rjaenfcp, raymatlzam, katar, zlato žilo, n^lubk^d. Uradna ura: V ponedeljek, sredo ln- pstsk a« t. dopoldne do B. popaMaat ▼ torek, fetrtak U Hula « t ddpeidpe de «. sreflar; v aedaljah trn praznikih o« 11L dopoldne de S. Kako se potuje vi stari kraj in nazaj| v Ameriko. K DOB U namen j€n potovati atari kraj, je potrebno, da natanCno poačen o potnih listih., ljagi ln drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih same dati Tgled oaAe dolgoletne Uknfinje,! Vam bodo got aro ▼ korist; tudi prt. | poročamo vedno Ie prvovrstne par nlke, ki imajo kabine todl ▼ IU. ra» redo. Glasom nove naselniške postave, ki ie stopila v veljavo s 1. julijem 1924, eamorejo torti nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini, eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja Izdaja generalni na-selniski komisar v Washington, X>.C. Prošnjo za tako dovoljenje se lahk< napravi tudi v New Torku pred od-j potovanjem, ter se pošlje prosilcu stari kraj glagom najnovejše odredi Kako dobiti svojce li ga kraja. Kdor želi dobiti sorodnika svojca Iz starega kraja, naj nam piše za pojasnila. Iz Jugoslavi/ pripušCenlh v prihodnjih treh od 1. julija 1024 naprej ml po 671 priseljencev. Prodajamo vozne liste za ge; tndi preko Trsta zame slovanl sedaj potovati. Frank Sakser 81 Oortiaadt flfc,