r ŠTEVILKA 3, LETNIK 16 9. 02. 2006, CENA 270 SIT ■ TISKOVINA štnina plačana pri pošti 3102 Celje M* Knjižnica sp 0 ZASAVC 2006 352(497 12 Zaaorie ob Savi) 0084710,3 3 O < m C0BISS o ■=1cEč3Č1 XX L ft® T5 SADNI JOGURT Z LOČENIM SADJEM LAHKI Y0VI Yoviland, 4x 150 g 2 + 2 GRATIS i i •m HIT Ponudba velja od 7.2.2006 do prodaje zalog. Dobrodošli V hipermarketu SPAR Trbovlje! ponedeljek - sobota: 7.30 - 20.00, nedelja: ZAPRTO Avtohiša Kržišnik za program Suzuki ponuja vroče cene z izjemnimi popusti! Želite avto za igrivo mestno vožnjo ali morda štirikolesni pogon za terenske užitke? BONUS V OPREMI -ZA ISTI DENAR VEČ OPREME Ponudba, ki vam jo nudi samo Mazda za svoje modele: Mazda2, Mazda3 in Mazda6 Vabljeni na testne vožnje z vsemi modeli. Pohitite z nakupom! Velika izbira zimskih pnevmatik: ugodne cene, obročno odplačevanje. Movg Mazda 6 Avtohiša Kržišnik Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Mazda ima 3-letno garancijo na motor in dele, 12-letno na prerjavenje, 3-letno na lak in 10-letno Mazdino Mobilno Pomoč v 36 evropskih državah! Seveda brez doplačila. Uradna poraba goriva oglaševanih modelov: 4,5-10,8 1/100 km; uradna emisija C02: 119-257 g/km "Akcija je količinsko in časovno omejena!" KAZALO -------1 UVODNIK Odnos do knjige Ljudje, ki imamo radi knjige, težko razumemo, da nekaterim ne pomenijo veliko.Ravnodušni so do dejstev, da je s knjigo zrasla človeška civilizacija, da je včasih boljši prijatelj kot človek, da se je zaradi nekaterih knjig spremenila zgodovina človeštva, da je vir znanja in modrosti, da lahko pomirja, tolaži in vzpodbuja...Nič. Prav jim pridejo le različne debeline za podlago stolu, mizi ali omari. In od česa je odvisen odnos posameznika do knjige? Nekateri trdijo, da je treba brati otroku, ko je še v trebuhu. Dojenček pa se na ritmično branje že odziva, dokazujejo... Če se okrog sedmega leta ne pokaže veselje do branja, mu dajmo v roke stripe Mikija Mustra, pravi prevajalec in pisatelj Branko Gradišnik. Da ga branje pritegne in kasneje motivira tudi za druge knjige. Zelo pomembno je, da so primerne razvojni stopnji. In da preverjamo, če jo razume. Tako ne bo prišlo do pogoste ugotovitve : Prebral sem že pol knjige In nič ne razumem... Grozljivo I Brati in trpeti ?! Ni čudno, da se jim potem branje zameri do konca življenja. Leta 2000 se je Slovenija v mednarodni raziskavi funkcionalne pismenosti za odrasle odrezala katastrofalno.Ugotavljali so porazne rezultate v besedilnih spretnostih. In so se strokovni krogi spraševali, kaj storiti, da bodo mladi več brali.Torej smo spet pri šoli, ki je najprimernejši prostor za razvijanje bralnih navad. Zadnja leta so razvili bolj prijazne metode. Že izbor naslovov je neprimerno večji kot včasih... Treba pa je razvijati tudi spoštovanje. Ker smo ravno v mesecu kulture, se spomnimo vsaj treh knjig, ki jih gotovo premalo cenimo: Trubarjev Katekizem in Abecednik, s katerima je Slovence naučil pisati in brati, Valvasorjeva Slava Vojvodine Kranjske, kjer se s tako natančnimi in obširnimi opisi krajev in običajev tistega časa ne morejo pohvaliti veliko večji narodi in Prešernove Poezije, s katerimi smo se postavili ob bok evropske književnosti... Fanči Moljk Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Solina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158, komerciala: 040 267 411 E-mail: hruski@siol.net E-mail: zasavc@email.si http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 6.750,00 SIT, polletna 3.240,00 SIT. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. KAZALO: stkan: Radeške spremembe Zasavski inovatorji Občinski otroški parlament Sevniški planinci Jezikovna šola Rancho LITERARNA PRILOGA Klobase in bunkuc Relik 2005 Vošči Co ßC voščimo zdaj, aCdruge krati raj? CPoet ne ve, aC pomlad je aCzima, kot steber večni je iz dima, %adarse življenje rima. In če se dvigne v duši pCima, takpat je prava za poeta kfima. dfaj voščimo zdaj, aC druge krati raj, trenutka tega več ne 6o nazaj! 'Uredništvo Zasavca vsemu Zasavju 06 robu kufturnega praznika NASLEDNJIČ 9E NA8EMIN0, UP9, SE SNIDEMO 23. FEBRUARJA 2006 Naslovnica: Zdenka Kahne - duša Kozmetike Kahne 4J PISMA Kil NEKI Veseljaki iz Zagorja so 28. januarja, na predvečer prijateljevega rojstnega dne, nasproti njegovega stanovanja izobesili takle plakat. Seveda so ga tudi zapili, rojstni dan, se ve. (foto PAMA) WANTED ALI ISKANI: Na Knjižnico Litija seje obrnila urednica na Radiu Slovenija, Valči Ravbar, ki raziskuje pot prvih Slovencev, ki so odšli v Ameriko. Anton Stander je bil med tistimi iskalci zlata na Aljaski, ki so imeli največjo srečo. Leta 1889 je sodil med šest najbogatejših mož Aljaske. Rojen naj bi bil 16. 6. 1867, na litijskem področju, v Litijski okraj pa je tedaj spadalo veliko naselij. Gospa Ravbarje prebrskala veliko krstnih knjig s tega področja, sem so sodila naselja Zagorje, Kresnice,...Šentvid pri Stični in druga. Vsi ti ljudje so morali, če so hoteli v svet, po potno dovoljenje v Litijo. Obstajata navedbi o njegovem rojstnem kraju: »16.6.1867 Province Unterkrien, Dictrict of Littie, Austria.« V kasnejših virih piše drugače: »Untersteier, Altoserreicher, aus den Bergen der Unterkrain. He was bom in the Lower Krajina.« »In Lizien nahe Laibach geboren.« V intervjuju iz leta 1889 so ga imenovali Antone F. Standard. Mogoče je to poameričanjen priimek Strnad, ki so ga pozneje ponemčili v Stander? Možno je, da njegov priimek izvira iz različice Ständler, rodbina s tem priimkom naj bi živela v rudarski hiši v Zavrstniku. Anton Stander naj bi v Ameriko prišel leta 1887. Možno je, da sploh ni bil rojen v litijskem okraju, ampak je tu samo živel, ko je iskal potno dovoljenje za Ameriko. Knjižnica Litija bi rada pomagala gospe Ravbar, zato prosimo vse, ki bi karkoli vedeli o tem možu, da nam to sporočijo na naslov Knjižnica Litija, Parmova 9, Litija ali na tel. 01 8980 580. Za pomoč se vam najlepše zahvaljujemo. Knjižnica Litija Nov študijski program Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru - Oddelek za tekstilstvo - ne izobražuje šivilj, temveč tehnološko izobražene ustvarjalce in oblikovalce novih materialov. Pred dnevi so predstavili sve* študijski program »OBLIKOVANJE IN TEKSTILNI MATERIALI«, kateremu z oktobrom 2006 odpira vrata. Ta dodiplomski univerzitetni program se bo pod istim imenom nadaljeval tudi v podiplomski magistrski študij. Podrobnejše informacije najdete na strani www.ohlikovanje.uni-mb.si. Besedilo: MaH Odstopna izjava! Spoštovani g. Anderlič! Naj ne izzveni neskromno če sem mislil, da ste po vseh zadnjih dogodkih pričakovali tudi mojo reakcijo. Oba seveda veva, da gre za dogodke okrog pobude Predsednika Republike Slovenije o ustanovitvi Gibanja za pravičnost in razvoj(upam, da se nisem zmotil). Veliko Slovencev spremlja razvoj teh dogodkov z velikimi, predvsem pozitivnimi pričakovanji. A glej kaj se je zgodilo, ravno v stranki, katere duhovni in formalni vodja je bil vrsto let prav avtor ideje. Pojavilo se je največ pomislekov, da ne rečem nasprotovanj. Ja nasprotovanj, in diskvalifikacij prav smislu če nisi z nami, si proti nam, oziroma nisi naš. No in v tem kontekstu je v javnost pricurljala tudi vest, da predsednik občinskega odbora LDS Zagorje, župan občine Zagorje in poslanec LDS v Državnem zboru, g. Matjaž Švagan ni več primeren za kandidata za župansko funkcijo na lokalnih volitvah v tem letu za prihodnji mandat. In kaj naj bi bil vzrok? Podpora dr. Drnovšku pri snovanju »GIBANJA«, čeravno je bilo v osnovi rečeno, da to ne pomeni strankarske organiziranosti. Seveda se stvari skušajo zadnje ure omiliti. Celo novinarji so krivi za to. Šlo je celo tako daleč, da je predsednik stranke poskušal doseči, da bo g. Švagan poiskal krivce za špekulacije, ki so se pojavil v sredstvih javnega obveščanja. Toda star pregovor pravi »Tam kjer je dim je tudi ogenj!«. In zakaj, lepo Vas prosim prav on naj prav on to raziskuje?! Morda pa je posredi tudi odločitev Ustavnega sodišča v zvezi z izlaško občino. Marsikaj bi se dalo špekulirati. Ker pa to ni prvi in edini primer postavljanja kadrov s strani »CENTRALE« naše stranke, naj vas spomnim na postopke ob zadnjih pripravah na državnozborske volitve v Trbovljah. V Zagorju na takšno centralistično vodenje ne bomo pristali. Tudi zato ne ker si naš kraj upravičeno štejemo za zibelko LDS. (oglejte si evidenčne številke članstva). Po vseh teh dogodkih, g. Anderlič, sem ocenil, da mi ni mesta v najvišjem organu stranke SVETU LDS. Stranki, ki ves čas zagovarja demokratične odnose in postopke, v praksi pa se dogaja vse drugo. S to obrazložitvijo IN V PODPORO NAŠEMU PREDSEDNIKU OBČINSKEGA ODBORA MATJAŽU ŠVAGANU dajem tudi izjavo, da ODSTOPAM KOT ČLAN SVETA LDS. Ostajam pa član stranke, ki sem ji zvest že veliko let. Ker se zavedam, da je ta stranka v preteklosti opravila veliko delo, da ima tudi v prihodnje še veliko možnosti prav na lokalnem nivoju, tam kjer jo ljudje najbolj čutijo. Vem pa tudi, da se ni začela s tem vodstvom in srčno upam, da se z njim tudi končala ne bo. Janez GROBOLJŠEK FUNŠTERC © SPREMEMB V sredo, 25 .januarja, je bila 23.redna občinska seja in prva letošnja kulturnem področju. Izmed 23 predlogov se je komisija odločila za v občini Radeče. Obravnavali so Odlok o spremembi odloka o Štefanijo Felser. Priznanje bodo podelili na slovesni proslavi ob dnevu proračunu občine Radeče za leto 2006 (rebalans proračuna) in ga po kulture. Polega tega so sprejeli tudi Pravilnik o načinu pridobitve manjših zapletih potrdili. Sprejeli so tudi spremembe in dopolnitve pravice do plačila obveznega zdravstvenega zavarovanja iz proračuna Poslovnika Občinskega sveta in prvič letos obravnavali in potrdili občine Radeče. Za direktorico JZ KTRC so po obravnavi predlogov predlog za podeljevanje Priznanja Ivana Pešca za dosežke na razpisne komisije potrdili dosedanjo direktorico Marijo Imperl. V občini Radeče se že kar nekaj let borijo, da bi pridobili sredstva, ki bi omogočila lažjo pot ciljev. Poleg tega, da skušajo pridobiti vsaj 10 % koncesnino za HE Vrhovo, pa skušajo pridobiti tudi sredstva, s katerimi bi rešili nekatera komunalna vprašanja. Prav zato so v zadnjem času več pozornosti namenili prav reševanjem težav okrog komunalne infrastrukture in zaščite okolice. Pogovarjali smo se z višjim referentom I. za gospodarske dejavnosti Jožetom Renkom. Kaj se dogaja s centralno čistilno napravo za Radeče in okolico? Pravzaprav se s centralno čistilno napravo ne dogaja prav veliko, saj že nekaj let ne napreduje. Oprema, kar jo je bilo do sedaj nabavljene, je konzervirana in skladiščena na primernem mestu. V proračunu za leto 2006 so predvidena sredstva za izpopolnitev in pridobitev projektne dokumentacije za dokončanje te investicije. Računamo, da bi bilo potrebno čez 100 milijonov tolarjev dodatnih sredstev, poleg že vloženih 240 mio tolarjev. V teku so dogovori župana Francija Lipoglavška z Ministrstvom za okolje in prostor, da bi napravo oziroma njeno dokončanje vključili v sklop ureditve čistilnih naprav v okviru HE Boštanj. V primeru take rešitve bo v letu 2007 investicija zaključena. Se bo delo nadaljevalo po prvotni dokumentaciji? Za čistilno napravo je izdano gradbeno dovoljenje. Za določeno opremo, ki bo potrebna, bo izdelana dodatna projektna dokumentacija. Pregledati bo treba stanje opreme, ki je na razpolago in uporabnost le-te glede na spremembo tehnologije in trenutne zahteve. Računamo, da bo za novo, dodatno projektno dokumentacijo potrebno še 10 mio Sit. Kaj pa obvoznica v Radečah? Obvoznica je dobila uporabno dovoljenje 26.maja 2005. Direkcija za ceste RS mora predložiti vladi še zahtevo za spremembo kategorizacije po kateri bo obvoznica opredeljena kot regionalna cesta Ill.reda. Ko bo ta uredba objavljena, bo obvoznica tudi uradno prevzeta s strani Direkcije za ceste ter njenega vdrževalca. S tem trenutkom bo opravljala vzdrževanje in čiščenje ceste VODS Celje. Dosežen je tudi dogovor z Direkcijo za ceste, da ne glede na to, da ta uredba še ni bila sprejeta, že z 22.decembrom VODS Celje opravlja zimsko službo na obvoznici. Ko bo uredba sprejeta in potrjena, bo sedanja uvoznica v Radeče (Ulica Milana Majcna) postala občinska javna pot in s tem v oskrbi Občine oziroma Komunale Radeče. Kako je s cestno povezavo Zidani Most - Radeče? Okrog te cestne povezave je bilo že veliko govora in sam župan Franc Lipoglavšek je precej postoril, da se na tem odseku kaj napravi in popravi. Precej zaslug pri tem ima tudi radeški poslanec Matjaž Han mlajši, ki z vlaganji amandmajev in vprašanji lahko pripomore k razrešitvi problema. Napaka pri tej cestni povezavi je bila po mnenju občine Radeče storjena prav pri poglobitvi podvoza pod železniškim mostom, saj se je s tem nenormalno povečal precejšni del tovornega in ostalega prometa iz smeri Celje -Zidani Most- Radeče- Sevnica in nazaj, za kar pa pogoji na cesti niso primerni. Zupan se je s Cestnim podjetjem Celje in državnim sekretarjem ter Direkcijo za ceste pogovarjal o reševanju tega problema. Obljube so, dejstvo pa je, da v občinskem proračunu za 2006 in 2007 modernizacija tega odseka ni predvidena. Predvideno pa je križišče v Zidanem Mostu, izdelava pločnikov ob cesti čez Zidani Most. Nekaj sredstev je predvidenih za cestni odsek pod skalami, tako da bo problem ostal odprt še naprej vsaj tri leta. Urejevanje zemljišča pri Železniški postaji Radeče? Na tem prostoru smo hoteli urediti parkirne prostore/mesta in avtobusno postajo. Do realizacije ne pride zato, ker je zemljišče delno v lasti SŽ in zasebnih lastnikov. Vsi dosedanji pogovori so bili brez uspeha. Tako so na Občini hoteli prekriti vsaj opuščeni jarek oz. nabrežine ob magistralni cesti, vendar... Sicer pa občina oz. komunala vzdržuje makadamske površine, da so uporabne (pokrivanje jam in čiščenje). Ko bo urejeno lastništvo, bo položen asfalt in označene bodo parkirne površine, kar bomo lahko tudi tržili. Kakšno je stanje v JZ Zdravstveni dom Radeče ? JZ ZD Radeče še naprej vodi »v.d.« dr. Kus - Sotošek Ingrid. Do spremembe ne bo prišlo, dokler se ne bo spremenil Statut Javnega zavoda. Po do sedanjem Statutu naj bi bil direktor zaposlen 4 ure, drugo polovico delovnega časa bi delal kot zdravnik ali pa izven zavoda na drugem delovnem mestu. Sicer pa so že na predzadnji seji ugotovili, da se na tak razpis ne bo prijavil noben kandidat. In kaj se v tem trenutku dogaja v obrtnih conah? V lanskem letu so bila zaključena dela pri izdelavi oz. izgradnji kanalizacijskih sistemov. Kanalizacija za odpadne vode za naselje Jagnjenica in obrtne cone Jagnjenica je izgotovljena do Sopote, medtem ko je kanalizacija odpadnih vod sedaj zgrajena do območja obrtne cone Jagnjenica( od gostišča Jež do tovarne Radeče papir, ter do gostilne Gračner). V letošnjem leto računamo, da bo zgrajena mala čistilna naprava, ki bo čistila odpadne vode iz Jagnjenice in obrtne cone Jagnjenica. Poleg tega pa bosta na to čistilno napravo vezani tudi Naselje pod bazenom in Stari dvor. Za izvedbo so že namenjena sredstva v proračunu iz takse za obremenjevanje voda (okoljske dajatve) v višini 30 milijonov sit. Besedilo: Rudi Špan, slika: arhiv Zasavca 01 FUNŠTERC_____ ODPRTA, MODERNA, KONKURENČNA IN SOLIDARNA DRIJŽRA Predsednik SD Slovenije, poslanec v evropskem parlamentu, Borut Pahorje v dobri formi. Skoraj dvakrat tedensko obiskuje člane svoje stranke na terenu, da se z njimi tudi prepira, če je potrebno. Vendar je na teh tribunah vse uprto v prihodnost. Nočejo se več obremenjevati s preteklostjo. Mnenja ljudi pustijo v njem globoke vtise, ki mu dajo misliti. Tako je bilo tudi v Hrastniku, kjer je predsednik območne organizacije Soniboj Knežak gosta pozdravil v soboto, 28.januarja 2006. Gotovo je vzrok teh obiskov (tudi) v tem, da se njegova stališča večkrat razlikujejo od mnenja dela članstva. Zato se želi pogovarjati. Trenutno mu zamerijo, da podpira Janševe reforme.» Ne vseh,« pravi. «Enotna davčna stopnja ni v redu, ne podpiram reform šolskega sistema in znanosti, zdravstva...« In je spomnil, da je že Ropova vlada sprejela dokument strategije razvoja, ker so ugotavljali, da lahko začnemo nazadovati, če ne bo sprememb. Borut Pahor meni, da morajo imeti vsi mladi enake možnosti za študij.Tudi zdravstvo mora poskrbeti za vse enako. Zato socialni demokrati pripravljajo nove predloge za naštete reforme. Vlada je ravnala napačno, da za reformo ni motivirala ljudi. Tudi ni dobro, ker noče poslušati mnenja drugih. Socialni demokrati ne mislijo volivcem vlivati lažnega upanja, če pridejo čez tri leta v vlado, da ne bo reform. Tudi njegov pogled iz Bruslja govori o tem, da moramo sami poskrbeti zase, se prilagajati sedanjim razmeram, dopolnjevati izobrazbo, menjati poklice in kraje službovanja, če bo potrebno. Razgovor v Hrastniku je bil sproščen, strpen in demokratičen, saj je (!?) Borut Pahor izkušen politik in ves čas pri vrhu političnega barometra... Borut Pahor in Soniboj Knežak v Hrastniku Slike in besedilo: Fanči Moljk ZAMENJAVA NA ČELU DRIJŽRE RADEČE PAPIR Nadzorni svet družbe Radeče papirje na seji 25. januarja sprejel predlog dr. Andreja Ocvirka za sporazumno prenehanje mandata predsednika uprave zaradi upokojitve. Dolgoletnega predsednika uprave bo na tem položaju zamenjal Sandi Vasle, ki bo položaj predsednika uprave prevzel 6. marca. Dr. Ocvirk bo z družbo Radeče papir sodeloval tudi po upokojitvi, ko bo v vlogi tehničnega direktorja koordiniral izvajanje 2. investicijskega ciklusa v obodbju 2006-08. Novoimenovani predsednik uprave Sandi Vasle je bil od leta 2004 direktor podjetja Gorenje Glin, v tem podjetju pa je na različnih položajih (prokurist za področje nabave in proizvodnje, tehnični direktor) sodeloval že od leta 1997. Pred tem je bil zaposlen v Gorenju Notranji opremi, kjer je opravljal delo tehnologa. Diplomirani inženir lesarstva čaka na skorajšnji zagovor magistrske naloge na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, svoje ambicije pa uresničuje tudi kot član upravnega odbora Gospodarske zbornice savinjsko-šaleške regije. Je poročen, oče enega otroka, živi v Velenju. MaH Novoimenovani predsednik uprave družbe Radeče papir Sandi Vasle FUNŠTERC ---------h CEMENTARNAMI NIZAJO USPEHE Predstavniki Lafarge Cementa so ob koncu poslovnega leta 2005 in v času letnega remonta predstavili poslovanje v preteklem letu, spregovorili o sanacijskem programu in gradnji odžveplevalne naprave, o izboljšavah po remontu in inovacijah ter o vpetosti podjetja v lokalno skupnost in praznovanju 130 letnice. V Lafarge Cementu so zaključili poslovno leto 2005 nad pričakovanji. Po besedah direktorja Lafarge Cementa Trbovlje Franca Blazneka je prodaja v letu 2005 presegla vsa pričakovanja. Prodali so 542 tisoč ton cementa in 9 tisoč ton klinkerja, kar pomeni 12 odstotkov večjo prodajo kot v letu 2004, izvozili pa so 48 tisoč ton cementa, vse na Hrvaško. Skupaj s hčerinskima podjetjema Apnenec d.o.o. in Lafarge Transport d.o.o. so ustvarili skoraj 9,5 milijarde tolarjev prihodkov. V tem letu Franc Blaznek ne pričakuje tako visokih številk. Trenutno so v fazi rednega remonta, ki je, po besedah Leopolda Povšeta, precej zahtevno obdobje za zaposlene, saj so načrti za ureditev proizvodnje ter obnovo opreme veliki. V letošnjem remontu nameravajo obnoviti drobilce v kamnolomu - ESCH in IZ VI in obnoviti transportne naprave ter mlin za surovine ipd.. Tik pred iztekom leta so podpisali pogodbo z Austrian Energy in Enviroment iz Gradca za izgradnjo odžveplevalne naprave »na ključ«. V pogon bo dana do konca leta 2007. Kot je pojasnil vodja investicij v Lafarge Cementu, mag. Leopold Povše, bo naprava locirana med mlinom surovine in izmenjevalcem toplote in bo čistila dimne pline iz peči in mlina. V teku so pripravljalna dela (priprava prostora, rušenje nekaterih pomožnih objektov in podobno) in s pogodbenim partnerjem pripravljajo dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Z gradnjo naj bi začeli v drugi polovici letošnjega leta. Ponovno se lahko pohvalijo z inovacijami. Za inovacijo na področju integriranega proizvodnega informacijskega sistema so dobili zlato priznanje Gospodarske zbornice Zasavje. Cementarna Trbovlje sledi v svojem dolgoročnem načrtu politiki trajnostnega razvoja. Gospodarska rast, skrb za okolje in skrb za lokalno skupnost so pogoji za uspešno delovanje. S tem bo zagotovljen gospodarski, socialni in okoljski prispevek lokalni skupnosti. Z vidika teh vodil so v sodelovanju z Lafarge Cementarna v oktobrskem soncu Ekonomsko fakulteto v Ljubljani izdelali študijo »Ekonomski vpliv Lafarge Cementa za zasavsko regijo«. Avtorja študije dr .Marko Jaklič in dr.Hugo Zagoršek sta v njej ugotavljala prispevek podjetja Lafarge Cement d.d. k regionalnem gospodarstvu. Študija ocenjuje ekonomski vpliv delovanja podjetja na celotno (bruto) proizvodnjo, dodano vrednost, prihodke prebivalstva ter zaposlenost v regiji. Celotni ekonomski vpliv podjetja Lafarg Cement za zasavsko regijo, merjen v dodani vrednosti, je znašal 4,83 milijarde tolarjev. Podjetje je neposredno in posredno prispevalo 5 % bruto domačemu proizvodu (BPM) zasavske regije. Na koncu novinarske konference je predsednik uprave Franci Blaznek s ponosom spregovoril tudi o letošnjem jubileju trboveljske cementarne. Letos je namreč 130 letnica obstoja le-te in v Lafarge Cementu nameravajo ta visok jubilej primemo obležiti. Besedilo: Rudi Span Športno društvo Čemšenik je v nedeljo, 5. februarja. 2006, organiziralo 2. tekmo v veleslalomu za pokal Prvin 2006, ki se jo je udeležilo 68 tekmovalcev v 15 kategorijah. Rezultati: *deklice do 10 let: 1. Maja Stmišnik, 2.Drobež Tamara, 3. Polc Špela, *dečki do 10 let: 1. Anže Kovač, 2. Jerman Žan- Mišel, 3. Planko Matevž, *deklice 10 -15 let: 1. Suša Eva, 2. Zupan Neja, 3. Neli Mrak, *dečki 10 - 15 let: 1.David Martinčič, 2. Grašinar Srečko, 3. Grobljar Urh, *ženske 50 - 60 let: 1. Hedvika Kotar, 2. Brvar Anita, *ženske 30 - 40 let: 1. Kovač Hedvika, 2. Drobež Viki, 3. Zupan Darja, *ženske 15 - 30 let: 1. Bernarda Sotenšek, 2. Kristina Kovačič, 3. Trebušak Mojca, *moški nad 60 let: l.Renko Leopold, 2.Zakšek Franc, 3. Štrovs Srečko, *moški 50 - 60 let: l.Forte Srečko, 2.Jože Ogrinc, 3.Knez Jože, *moški 40 - 50 let, 1. Juvan Body Oto, 2. Potrpin Marjan, 3. Hribar Marko, *moški 30 - 40 let, 1. Jerman Martin, 2. Marko Mal, 3. Drobež Mitja, *moški 15-30 let, l.Podbregar Miloš, 2. Fakin Franc, 3. Smrkolj Damjan, *snowboard ženske: 1. Timea Hribar, *snowboard moški: 1. Lavrin Dejan, 2. Mitja Lukač, 3. Rok Drašlar Naslednja tekma bo v nedeljo 19.2.2006, štart bo oh 11. uri! Vabljeni vsi smučarji in deskarji! M.L. Odliv prebivalstva v Zasavju največji od vseh slovenskih regij STANJE ZASAVSKE ENERGETIKE - Občinski Odbor SDS Trbovlje je v tandemu s strokovnim svetom (SS) konec januarja organiziral javno tribuno na temo »Obstoj in razvoj energetike v Zasavju«. Obiskovalce je pozdravil predsednik SDS Trbovlje, Slavko Kmetič, delovanje strokovnega sveta in njegovo delovanje pa je predstavil predsednik SS, Branko Bunta. Osrednji gost tribune je bil minister za gospodarstvo, Andrej Vizjak, stanje v zasavski energetiki pa je podrobneje predstavil direktor Termoelektrarne Trbovlje (TET) Marko Agrež. V imenu SS SDS je Branko Bunta na kratko predstavil analizo stanja v zasavski energetiki od leta 1995 do leta 2005, ki jo je opravil SS. Po rezultatih njihove analize Zasavski zakon ne rešuje problemov, ki nastajajo ob zapiranju zasavskih rudnikov. Predvsem zaskrbljujoče je stanje odliva prebivalstva, ki je kar 1,9/1000 prebivalcev, kar je največ od vseh slovenskih regij. Zmanjšala seje tudi kupna moč, poraba državnega denarja pa ni zadovoljiva. Predstavljalec je prisotnim zastavil vprašanje: »Ali je bila državna pomoč pravično porazdeljena?« V SDS-u menijo, da je večino državnega denarja šla v roke zagorskim podjetjem in podjetnikom. Analiza zasavske energetike je pokazala, da. so v Zagorju prejeli 51,1 % nepovratnih sredstev, podjetja iz vseh drugih občin (Litija, Šmartno pri Litiji, Trbovlje, Hrastnik, Radeče in Laško) pa preostanek. V strokovnem svetu se upravičeno (?!) sprašujejo, če je to pravično in kaj so omenjene občine dobile ob zapiranju rudnika v Zagorju, poleg 400 rudarjev, prerazporejenih v Rudnik Trbovlje - Hrastnik. Energetiki, ki naj bi bila tema okrogle mize, seje spet približal direktor TET, Marko Agrež. Predstavil je delovanje TET in projekte, ki naj bi zaživeli v prihodnosti. Poleg zapiranja RTH ima seveda tudi trboveljska elektrarna določeno življenjsko dobo, ki se počasi izteka, vendar so v podjetju samem našli že več različnih rešitev, kako nadaljevati z obratovanjem. Marko Agrež je predstavil tudi možnost obratovanja na trda goriva. O gradnji takega objekta bodo v TET izdelali še študijo o ekonomski upravičenosti. Na tribuni je spregovoril tudi gospodarski minister Andrej Vizjak, ki se glede stališča države do zasavske energetike še ni opredelil, je pa zagotovil, da bo država (kot lastnica TET) podpirala energetske projekte, ki bodo dobro, dolgoročno zasnovani in ekonomsko podprti (in za državo finančno zanimivi, vtis posluš.). Udeleženci tribune so izrazili upanje v dobro prihodnost Zasavja in zasavske energetike, kljub zavedanju, da to, kar je energetika pomenila za Zasavje včasih, ne bo nikoli več. Besedilo: N.Š.(MaH) RAVNANJE Z ODPADKI = VAROVANJE NARAVE Društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo Eko krog in informacijska točka Europe Direct Zasavje sta v prostorih Regionalnega centra za razvoj v Zagorju pripravila uvodno predavanje o cikličnem programu ozaveščanja otrok o ravnanju z odpadki. Predavanje in pogovor je vodil Jernej Fefer, ki se že od leta 1999 posveča ozaveščanju otrok pri varovanju narave, udeležili pa so se ga predstavniki zasavskih šol in komunalnih podjetij, ki naj bi omenjeni projekt jeseni začeli tudi dejansko izvajati. Osnova projekta je okoljsko ozaveščanje pri otrocih. Okoljske teme se vgradijo v učne snovi od drugega do petega razreda, gradivo pa predstavljajo privlačne knjižice in učni listi, ki učence spodbujajo k drugačnemu razmišljanju o okolju. Cena programa je nizka, skupaj z vsem gradivom le okrog sto tisoč tolarjev letno za srednje veliko šolo, teče pa na osnovi pogodbe, ki jo z avtorjem programa skleneta posamezna šola in tamkajšnje komunalno podjetje ali občina kot financer. Za projekt želijo pobudniki navdušiti tudi gospodarske družbe: doslej se je odzval Regionalni center za razvoj. V Zasavju bodo projekt začeli izvajati v prihodnjem šolskem letu, za zdaj pa zanj vlada precejšnje zanimanje v vseh treh občinah statistične regije Zasavje, torej v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju ob Savi. EKO KROG - društvo za narovovarstvo in okoljevarstvo je bilo ustanovljeno v januarju 2005. Sedež društva, ki mu predseduje Tina Mikuš, je v Ravenski vasi v Zagorju ob Savi. Vsi člani društva si prizadevajo, da zastopajo glas narave in težnjo po zdravem bivalnem okolju. Z veseljem in ponosom ugotavljajo, da jim je uspelo veliko stvari. Prepričani so, da je pravica, predvsem pa dolžnost vsakega državljana, da se bori za dediščino svojih otrok in jim skuša ohraniti naravno dediščino v najboljšem stanju. Z onesnaževanjem se v okolju naravno ravnovesje in z vsakim dnem zmanjšuje možnost za lepše in bolj zdravo življenje. MaH DESETA INOVATORSKA Gospodarska zbornica Slovenije, območa zbornica Zasavje, Trbovlje je konec preteklega meseca zaokrožila desetletje podeljevanja priznan in diplom zasavskim inovatorjem in njihovim inovacijam. Novosti, za katere so diplome in priznanja podeljena, so plod domačega znanja v regiji, s tem pa se pospešuje podjetništvo, konkurenčnost in razvoj gospodarstva in regionalnega okolja. Na prehodni novinarski konferenci so predstavili aktivnost v pripravah na letošnjo podelitev priznanj in diplom inovatorjem. »Gasilska« inovatorska Projekt podeljevanja je leta 1996 pričela Območna zbornica Zasavje, sedaj pa so vanj vključene še vse območne gospodarske zbornice v Sloveniji. Predstavili so tudi projekt »Pospeševanje inovacijske dejavnosti v Zasavju na osnovi primerov najboljše poslovne prakse«- kratko PID. Tudi za ta projekt je bila pobudnik in naročnik GZS OZ Zasavje, izvajalec pa Regionalni tehnološki center Zasavje. V uvodu so zapisali: »Inovativnost mora biti za vsako podjetje eden od ključnih dejavnikov uspeha. Danes inovativnost ni in ne more biti več samo hobi posameznikov, temveč družbena nuja, ki zahteva organiziran pristop, kjer noben člen v verigi ni prepuščen naključju. m Zlati cementamarji Marsikatero podjetje se danes brez novih idej in stalnih izboljšav ne bi in ne bo moglo več boriti proti konkurenci.« Vsega tega se prav dobro zavedajo v Lafarge Cement d.d. Trbovlje, katere inovatorji mag. Leopold Povše, Roman Petelin in Boris Zagoričnik so za inovacijo »integrirani proizvodni informacijski sistem« so letošnji prejemniki zlatega priznanja. » Victoria« ORLA Enako priznanje so si ‘priinovirali’ za »sistem za ocenjevanje in nagrajevanje zaposlenih - Victoria« inovatorji mag. Sonja Klopčič, Miha Praunseis, Gabriel Ribarski in Sergej Sotlar -vsi iz Oria Computers d.o.o. Zagorje ob Savi. S kot Srečko in kot SVEA Gospodinje-ci bodo najbolj zadovoljni z inovacijo Srečka Baloha, ki je za SVEA, lesno industrijo d.d. Zagorje združil ‘ročno’ pomivalno korito s pomivalnim strojem v v kombinirani pomivalnik, prav tako nagrajen z zlato plaketo. Srebrna Zdenka Kahne Srebrne plakete za inovacije za leto 2005 so prejeli dr. Jure Knez, Dejan Črnila in Tilen Sotler iz Dewesofta d.o.o. Trbovlje za programski paket »dewesoft 6«, iz podjetja ETI d.d. Izlake prihajata srebrna inovatorja Jože Kastelic in Bernard Strmčnik z »napravo za obojestranski rez keramične cevi«. Za lepoto in mladostnost, ki jo ohranja inovacija DOTOX, je odgovorna inovatorka Zdenka Kahne iz Kozmetike Kahne s.p. Trbovlje, mednarodna diplomantka CIDESCO, enako prejemnica srebrne plakete. Za komplet nege Dotoxje vložen zahtevek za izdajo patenta. Bronasta plaketa je odšla v roke inovatorjev Matjaža Drnovška, Mateja Juvana in Tilena Vidonje iz ETI d.d. Izlake za »avtomatizacijo montažne termostatske glave ventila Herz«, iz Dewesofta d.o.o. Trbovlje sta bronasta Uroš Kovačič in Reinhold Fink z »GPS-clock časovnim sinhroniziranim vmesnikom« in iz Semikrona d.o.o. Trbovlje se z bronom za »trifazni usmemiški mostiček in-line DBI50A ponašajo Rado Bostič, Matjaž Popotnik in Bernard Zaman. Nič manj pomembne niso inovacije, za katere so avtorji prejeli diplome. Z vsemi se bomo srečevali tako ali drugače. V imenu vseh prejemnikov priznanj in plaket je spregovoril član inovatorske skupine iz Lafarge Cementarne d.d. Trbovlje Boris Zagoričnik. Boris Zagoričnik v imenu vseh inovatorjev V zadnjih 10. letih je bilo na razpis prijavljenih 244 inovacij, za leto 2005 pa so na razpis prejeli 23 prijav oz. 47 posameznih inovatorjev. Le dve zasavski družbi sta se vsako leto prijavili na razpis, to sta Oria Computers in ETI je v pozdravnem nagovoru med drugim dodal direktor Območne zbornice Zasavje Rado Perger. Zbranim je o delu komisije za inovacije pri OZ Zasavje spregovoril mag. Andrej Pušnik. Med gosti je bil tudi predsednik Zasavske obrtne zbornice Jožef Smrkolj in generalni direktor svetovno znane firme Dewetron. Predstavitev inovacij v avli DD Trbovlje GZS območna zbornica Zasavje pa nadaljuje s promoviranjem, spodbujanjem in razvojem inovacijske dejavnosti v Zasavju. Besedilo: MaH Slike: Branko Klančar + Ident, štev. za DDV: Sl 41622235 DOMEX d.o.o. Hrastnik,Transakcijski račun 26331-0019524430, Tel. 03 564-40-10, Fax 03 564-40-20 ZADEVA: OBJAVA RAZPISA ZA ODDAJO GRADBENIH, INŠTALACIJSKIH IN OBRTNIŠKIH DEL NA STAN. HIŠAH V UPRAVLJANJU DOMEX’a Objavljamo razpis za oddajo gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del na stan. hišah v upravljanju DOMEX’a, ki se nahajajo na območju občine Hrastnik, in Laško: Zap. Vrsta dela Naslov stan.hiš štev.____________________________________________________________ 1 Alu vhodna vrata v hišo Ulica mladih borcev 4 Ulica mladih borcev 5 Novi Log 12 Novi Log 15 Novi Log 20 Cesta padlih borcev 40 ____________________________________(za vsako stan, posebej 2 Domofoni Ulica mladih borcev 4 Ulica mladih borcev 5 Novi Log 12 Novi Log 15 Novi Log 18 Novi Log 20 Ulica mladih borcev 4 Ulica mladih borcev 5 Novi Log 13-3 vhodi Novi Log 15 Novi Log 18 Novi Log 20 Spodnja Rečica 84, Laško Ulica mladih borcev 5 Spodnja Rečica 84, Laško 5 Dimniki Log 12 6 Strešna kritina in kleparska dela Spodnja Rečica 84, Laško Cesta padlih borcev 40 7 Sanacija beton, površin Novi Log 14 stopnišč in zunanjih hodnikov Novi Log 21 8 Obnova ograj na balkonih Log 17 9 Izolacija nepohodnega Novi Log 11 podstrešja Trg borcev NOB17, Dol 10 Izolativna DEMIT fasada Brezno 3, Laško 11 Sanacija pohodnega platoja pred 2. vhodom Trg Franca Kozarja 14 a 12 Delna sanacija DEMIT fasade s postavitvijo odra Trg Franca Kozarja 14 a 13 Skupna elektrika Novi Log 13 — 3.vhodi 14 Protismradni pokrovi jaškov v kleti Novi Log 11 Zainteresirani ponudniki naj pošljejo pismene ponudbe v roku 20 dni po objavi tega razpisa na DOMEX d.o.o. Pot Vitka Pavliča 6, 1430 Hrastnik s priporočeno pošto, s pripisom »ZA RAZPIS«. Ponudba mora vsebovati cene in količine del po posameznih postavkah, skupno ceno z in brez DDV, plačilne pogoje, veljavnost ponudbe in potreben čas za izvedbo del, obrtno dovoljenje za samostojne podjetnike oz. registracijo za d.o.o.. Za vsako vrsto del in vsak objekt je potrebno izdelati ločeno ponudbo. DOMEX d.o.o. si pridružuje pravico, da ne izbere nobene od prispelih ponudb. Dodatne informacije dobite na tel. 03 56-44-010. Ogled hiš je možen ob predhodnem telefonskem dogovoru. 3 Beljenje stopnišč 4 PVC skupna okna (71/J ELEKTROPROM ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija E TV cvj ElIKTSOPROM d.o.e. Loke n MIZ »SOVEC Id.: OJ 16 ST ISO tli: OJ se Tl ZM www.dcktroproni.il ♦ trgovina EVJ Center ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje _l KSEFTI 040/267 411 ELKOPLAST d.o.o. Bevško 2, Trbovlje, Tel: 56 26 466 in 56 32 860 VSE VRSTE TALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROG, TEKAČEV, UMETNIH TRAV - POLAGANJE IN ROBLJENJE ELKOPLAST DEKOR Obrtniška 11, Trbovlje, Tel.: 56 28 349 ODEJE, VZGLAVNIKI, VZMETNICE, POSTELJNINE, BRISAČE, ZAVESE PRTI, DARILNI PROGRAM IZPUŠNI LONCI IN CEVI PROIZVODNJA IN MONTAŽA Eupcrx/ßrint A MM fapf I 3$F*OF MARN VRANSKO 18B, 3305 VRANSKO tdl /Inks 03 5725 106 mobi: 041 508 655 NAJSTNIŠKA »TABUJI - PREPOVEDANE STVARI« V ponedeljek, 30. januarja 2006, je v sejni dvorani Občine Trbovlje zasedal 16. občinski otroški parlament Sodelovalo je 21 parlamentarcev z OS Trbovlje, OŠ Alojza Hohkrauta in OŠ Tončke Čeč iz Trbovelj. Parlament je vodil Miha Biruš. Po uvodni predstavitvi in pozdravu sekretarke DPM Trbovlje Lavre Izgoršek, so sodelujoči delegati pričeli z razpravo o temi letošnjega parlamenta, o tabujih. Osredotočili so se predvsem na teme, ki njim predstavljajo največje tabuje, kot so odvisnost, zasebnost, smrt, nasilje in zlorabe. Na njihova vprašanja sta odgovarjala župan Bogdan Barovič in podžupan Metod Kurent, ki sta se z veseljem udeležila otroške parlamentarne seje. Sprejetih je bilo več sklepov: - Šolski parlament se uvrsti v učni načrt vsake osnovne šole - Predmet Državljanska vzgoja in etika naj se uvede že na razredni stopnji - Organizira naj se čim več predavanj za starše in otroke - Ljudje naj se znebijo raznih predsodkov - Problemi naj se vedno rešujejo po mirni poti - V primeru konflikta vedno prosimo za pomoč tretjo osebo - Na televiziji naj se predvaja manj nasilnih filmov - V šoli naj poteka več pogovorov o spolnosti in zlorabah - Društvo prijateljev mladine naj ob pomoči Občine Trbovlje organizira predavanja za otroke Vsi so bili enotnega mnenja, da se je o tabujih potrebno več pogovorarjati. Ob koncu so parlamentarci še poprosili župana, da jim pomaga pri izpeljavi skupnega šolskega plesa za vse osnovne šole v Trbovljah ter da jim omogoči boljše ozvočenje, kot so ga imeli pretekla leta. Prav tako pa so izrazili željo, da bi jim bil tudi v letošnjem letu omogočen ogled slovenskega parlamenta. Nato sta bila sprejeta še dva sklepa in sicer: - Osnovnošolci si želijo ob pomoči župana organizirati skupni ples v dvorani Polaj - Mladim parlamentarcem se omogoči obisk slovenskega parlamenta Izbrani so bili najbolj aktivni parlamentarci, ki se bodo udeležili regijskega otroškega parlamenta v Zagorju. To so: Tamara Pustoslemšek, Katja Doberšek, Sanja Jurjevič, Aljoša Frelih, Tim Žlak in Žiga Rozina. Pridružil pa se jim bo tudi Miha Biruš. Regijski otroški parlament, ki ga letos organizira DPM Zagorje, bo v ponedeljek, 13. februarja 2006, ob 10. uri v sejni dvorani Gasilskega doma Zagorje. Trije izmed tamkajšnjih udeležencev se bodo udeležili tudi nacionalnega otroškega parlamenta, ki bo v ponedeljek, 13. marca 2006 v prostorih Državnega zbora. Naslednje srečanje otroških parlamentarcev v občini Trbovlje bo ob trboveljskem občinskem prazniku. Takrat se bodo mladi pogovarjali o Trbovljah. Besedilo:MaH Slika: DPM Trbovlje ZAGORJE V mrzlih zimskih dneh se nam pogosto toži po poletju in soncu ter morsko obarvanem jedilniku, ki naše vroče dni velikokrat popestri in jim daje pridih morja. Na Srednji šoli Zagorje so z delavnico Dobrote morja: ribe, mehkužci in priloge poskušali vsaj za hip ujeti spomin na lansko poletje ter pričarati nostalgijo poletnih dobrot. To je že druga delavnica, ki je nastala na pobudo udeležencev, saj so v mesecu oktobru lanskega leta pripravili delavnico z naslovom Od moke do kruha. Tokratna delavnica je postregla s številnimi zanimivimi recepti, ki so zadostili okusu še tako zahtevnega gurmana. Mentorja profesorja Teo Gosak in Anita Roglič sta s svojim strokovnim znanjem delavnico pripravila in udeležence ob prijetni dalmatinski glasbi popeljala v svet morskih, kot so: lignji v solati v objemu sv. Jakoba, hobotnica v solati, škampi v buzari s špageti, dagnje po mornarsko, ribja musaka, file morskega lista na način francoskega plemiča, pečene ribe v soli, ribji krompir, blitva po dalmatinsko in druge. Navdušenost in pohvale udeležencev so bile najvišje priznanje organizaciji delavnice, obema mentorjema ter vodstvu šole, ki na ta način zbližuje Srednjo šolo Zagorje in prebivalce Zasavja. Vonj po morskih dobrotah se je že porazgubil med stenami učilnic, zato pa nestrpno pričakujemo nove dobrote, ki sta jih mentorja Teo Gosak in Anita Roglič obljubila udeležencem na naslednji delavnici. Besedilo: Jasmina Pogačnik Slika: Teo Gosak KOLUMNA © ALEKSU POREDNIH: KULTURA V KOTU Smrt našega največjega pesnika Franceta Prešerna je mejnik našega zaznavanja kulture. Čeprav nam je kultura lanski sneg, prazničnemu 8. februarju ne pljuvamo v obraz. Če ne drugega, je dela prost dan, kadar je na koledarju na delavnik. Govorimo o kulturi v ožjem pomenu besede. Čast damo pesnikom, pisateljem, dramatikom, igralcem, arhitektom, kiparjem, slikarjem in drugim umetnikom, ki po mnenju marsikoga “Bogu čas kradejo”. Toda ker kulturni praznik omogoča tudi večinskim nekultumikom počitek in ‘zabušavanje’, se napetost med umetniki in garači zmanjša. Marsikdaj res ne vidimo koristi od kulture. Menimo, da je dovolj zagnano delati, jesti, piti in se ploditi. Pozabljamo, daje človek bitje smisla, stvaritev sanj. Brez smisla se človek ustavi in smisel je ne le materialna, ampak predvsem duhovna kategorija. Smisel ustvarjajo sanje. Slednje so ključ in temelj za razumevanje kulture. Umetniki pripovedujejo o človekovem doživljanju sveta. Ljudje nismo avtomati, četudi bi nekateri to želeli, temveč bitja, ki si moramo za svoj obstoj in predajanje včasih nujnemu avtomatizmu občasno napolniti baterije. Po tem se ločimo od živali. Umetniško nadarjeni so sposobni še globlje kot ostali zaznavati čudežne in skrivnostne pokrajine človeške zavesti. Odkrivajo nikoli dovolj prehojene poti soočanja z dejstvom naše končnosti in minljivosti. Žival in rastlina ne razmišljata o svojem nepreklicnem koncu, ki je v svojem bistvu milost za razvoj. Brez rojevanja vedno novih oblik življenja, za kar je nujna sprememba prejšnjih skozi umiranje, tudi nas ne bi bilo. “Ko vsaj ne bi živel,” včasih kdo pomisli. “Zakaj so sploh bile potrebne milijarde let evolucije, da sem zdaj nastal jaz, ki jočem nad usodo svojo grenko?” Naš obstoj izgleda naključen in nepotreben, zlasti ko pomislimo na trpljenje številnih sobratov in sosester doma in po svetu. Zdi se, da reklo “človek človeku volk” še vedno velja. Kljub grozotam holokavsta se iztrebljanje nadaljuje. Zdaj niso več na udaru evropski Židje, nadomestili so jih Afričani. V zadnjih petih letih je zaradi vojne in njenih posledic umrlo precej več milijonov nedolžnih kot med Hitlerjevim izvajanjem “dokončne rešitve židovskega vprašanja”. Potem se slovenski predsednik kot eden redkih svetovnih državnikov odloči potrkati na vest pohlepnega bogatega sveta, ki v imenu “presvetega” gospodarskega napredka spodbuja afriško klavnico. Kaj doživi? Številni ga skoraj označijo za “neprisebnega čudaka”, ki naj raje okopava slovenski vrtiček, čeprav “blage sapice prinašajo čez širno polje vonj po krvi črnih žrtev modernega holokavsta”. Ponavljanje gesla: “Nikoli več!” se očitno nanaša samo na Evropejce - pa še to ne na vse -, medtem ko afriško množično umiranje malo skrbi za dobiček zaskrbljeno smetano bogatega dela sveta. Mediji so premalo glasni, njihovi posnetki “ubogih Afričanov” premalo številčni in zato nezgovomi. Ne dosežejo mehkih naslonjačev svetovnih gospodarskih vplivnežev in političnih pomembnežev. Kje je potem smisel življenja? S svojim ravnanjem ljudje vsak dan znova dokazujemo, da smo “zavožen primer, brezupno nasedel prah nekje na robu ene izmed milijonov galaksij nepredstavljivo ogromnega vesolja”. Vendar smo vredni več in zmoremo več, le poglobiti bi se morali v naše ravnanje. Pod pritiskom vsakdanjih obveznosti je zakrnel naš čut za spoštovanje sebe in sočloveka. Denar je lahko sveta vladar le do neke mere. Ko smo preskrbljeni, je čas, da pogledamo vase. Če se tega ustrašimo, pademo na izpitu iz smisla. Zdrsnemo pod živalsko raven, ker je človek, ki spusti z vajeti svojo temno plat, bolj okruten od živali. Ne ubija iz potrebe po hrani, ki omogoča preživetje, ampak iz užitka. Dokler bo tako, bo holokavst kljub drugačnim željam in spominskemu dnevu še naprej del človeške stvarnosti. Ravno kulturniki so tisti, ki nas spodbujajo, da pogledamo vase. Soočiti se je treba z lastno temo in obupom, z lastno spremenljivostjo in minljivostjo. Samo tako lahko pobegnemo iz pekla napuha, sebičnosti in samopomembnosti ter začutimo, da smo eno s kozmično Ljubeznijo, ki diha iz slehernega kotička materialnega in nematerialnega vesolja. “Svoj smisel lahko zaživi le tisti, ki si ponižno prizna, da ni začetek in konec kozmične simfonije, ampak le ena izmed brezštevilnih not, vendar brez te note simfonija ne bi bila tako lepa, kot je.” Uglasimo se z njo. Potem kultura ne bo več v kotu! (m) društveno — v—^ I------------- KAJ 110 S KRANJSKO SIVKO? V soboto, 28.januaija 2006, so imeli hrastniški čebelarji letni občni zbor, ki so se ga udeležili tudi predstavniki ČD iz Trbovelj, Zagorja, Radeč in Laškega. Občino Hrastnik je zastopal Ljubo Zalezina. Tukaj se med cedi Predsednik Albin Fabijan je poročal o celoletnem delu, ki obsega predvsem skrb za čebele, izobraževanje in druge aktivnosti. V letu 2005 so pridobili na primer nova stojišča za prevozne čebelnjake in nadaljevali s preverjanjem kakovosti medu. Kljub slabi letini je bilo izdanih 1000 nalepk z znakom K. Zavedajo se, da je ob nakupu z zgledno embalažo zadovoljstvo kupca večje. »Poseben problem predstavlja ohranjanje naše avtohtone Kranjske sivke,« je dejal predsednik, »s katero se vsi ponašamo, ko pa je treba dati finančno pomoč, ni več interesa...« S tem so se vsi strinjali in dodali, daje prispevek 1500 sit na družino čebel skromen in celo manjši kot ga dobijo rejci koz za pol koze. Pa še to j e prispevala EU. Nekaj sredstev dodeli tudi TET. Določili so tudi komisijo, ki bo pripravila pogodbo za sprejem članov moto kluba Schlosberg pod svojo streho. In čestitali dolgoletni članici in soustanoviteljici ČD Mariji Pušnik za priznanje Antona Janše - I.stopnje, ki gaje na njihov predlog dobila na prireditvi v Ilirski Bistrici. Program za leto 2006 je bogat in pester. Poleg tekočega dela bodo še vedno sodelovali v programu ohranjanja Kranjske sivke, se zbirali na posvetu vsak torek v mesecu, predstavljali pomen čebelarjenja mladim... Kmalu se bo začelo novo mlado življenje v panjih...NAJ MEDI! Besedilo: Fanči Moljk Slika:St.R. POSAVSKI HRIBOVCI Večer sevniških planincev, ki se je zgodil v tretji dekadi prvega letošnjega meseca, je predstavljal zaključek praznovanja ob sto letnici planinskega društva. Posavsko podružnico SPD je ustanovil na začetku prejšnjega stoletja Blaž Jurko in po njem Slatni, kjer so večkrat letno tabori, izdajajo Mladega planinca, imajo pevsko skupino Encijan in internetno stran. V planinskem zavetišču pod sv. Rokom so odprli tudi planinsko se imenuje ena izmed koč PD Lisca Sevnica, ki spada s svojimi 600 člani med najaktivnejše planinske organizacije v Posavsko -Zasavskem predelu. Poleg Jurkove koče imajo na Lisci še Tončkov dom, v dolini planinsko zavetišče, skrbijo pa tudi za objekt v Jože Prah, predsednik PD Sevnica, na desni - Phil arij Vinko Šeško - starosta sevniških planincev čitalnico, ki nosi ime po Lojzu Motore. Družijo se v štirih organiziranih skupinah, tedensko zahajajo v gore, mesečno gredo na planinski izlet z avtobusom in enkrat letno organizirajo pohodni tabor v tujini in domače tabore za mladino in odrasle ter planinske družine. Predseduje jim Jože Prah, Vinko Šeško pa že več deset let vodi pohode v evropske hribe. Letos se bodo odpravili v Albanijo in v Dolomite. Teh potovanj se udeležujejo planinci Besedilo: Fanči Moljk Slike: Fanči Moljk in arhiv PD Sevnica SONČNICI« CVET V TRBOVLJE UJET Hortikulturno društvo Trbovlje, ki si je za prepoznavnost izbralo velik zlato rumen cvet sončnice, je že prvi januarski ponedeljek začelo z načrtovanjem letošnjih dejavnosti. Člani izvršilnega odbora, izvoljeni na lanskoletnem poznojesenskem občnem zboru, so določili datume in si razdelili delo za pripravo predavanj, izletov in zaključne prireditve Zlata sončnica. Sezona dejavnosti društva se vsako leto začne že zgodaj spomladi s strokovnim predavanjem, ki ga bo tokrat pripravila Rut Podgornik Reš. Njegov naslov je Sezonsko krašenje okolice domov in z njim bo prav gotovo razveselila mnoge, ki jim lepota okolja, v katerem živijo, veliko pomeni. Predavanje bo 15. marca ob 17.00 v dvorani društva upokojencev v Trbovljah. Lanskoletni spomladanski izlet je zaradi premajhnega števila prijav odpadel, zato se člani izvršilnega odbora nadejajo, da bo letošnji cenovno in po zanimivosti dovolj privlačen za poln avtobus izletnikov, ki si bodo v maju lahko ogledali festival narcis v Avstriji. Ker je v lanski sezoni odpadel ravno izlet v tujino, je tudi letošnji jesenski v septembru načrtovan onkraj meje, čeprav ne predaleč. Trst z okolico in prelepim gradom Miramar bo lepo doživetje zlasti za tiste, ki ljubijo mir in si radi spomine ohranjajo s fotografskimi posnetki. Jesen je čas pobiranja plodov, za HKD pa priložnost, da nagradi tiste, ki so jim dozoreli najlepše. Zasaditve okrog hiš in bujno ocvetličena okna in balkone si strokovna komisija skrbno ogleduje čez leto, jih oceni, priznanja in nagrado Zlata sončnica pa podeli najboljšim. Prireditev, ki ima ime po glavni nagradi, je vsako leto zelo lepo obiskana. V njeno organizacijo je vloženega veliko truda vseh članov izvršilnega odbora, vsakokratne pohvale nagrajencev in občanov pa jim veliko pomenijo. Letos jih bo društvo gostilo 15. oktobra. Svoje dejavnosti člani društva zaključijo vsako leto s prireditvijo s pogostitvijo in druženjem z vsemi ljubitelji in zvestimi sodelavci. Izvršilni odbor pa se še naprej sestaja vsak prvi ponedeljek v mesecu, ocenjuje preteklo leto in načrtuje prihodnje obdobje. Člani vsako leto že januarja dobijo zloženke s programom in položnice za letno članarino, ki je še vedno 1.000,00 sit. Program prejmejo tudi drugi, saj želi HKD z vsemi graditi most prijateljstva in sodelovanja. Besedilo: Menči Klančar UGLAŠEVALA TUDI SIMON TANŠEK IN MATEVŽ KOSTAJNŠEIi Vse kaže, da postaja Hrastničan Simon Tanšek, magister slovite praške šol FAMU, eden najbolj zaželenih direktorjev fotografije v slovenskih filmihKot vemo, je dobil lani ob tem času nagrado za najboljši film leta Ruševine, v jeseni je prišel v slovenske kino dvorane film Jana Cvitkoviča Odgrobadogroba, ki je dobil tudi nekaj mednarodnih nagrad, lS.januarja 2006 pa je bila v Koloseju premiera najnovejšega filma Jureta Sterka Uglaševanje/ Tuning, ki je dobil glavno nagrado za najboljši film na mednarodnem filmskem festivalu Simon Tanšek in Jan Cvitkovič Meinheim-Heidelberg. Tudi pri teh dveh je imel vlogo glavnega direktorja fotografije Simon Tanšek. Za Uglaševanje še povejmo, da so podelili na festivalu slovenskega filma nagrado za režijo, za najboljšo žensko oziroma moško vlogo pa sta bila razglašena Peter Musevski in Nataša Burger. »Je pa pri tem filmu sodeloval še en Zasavčan. To je Trboveljčan Matevž Kostajnšek, član Foto kluba Hrastnik,« je povedal Simon Tanšek. Pri filmu je bil glavni fotograf. Njegove fotografije so uporabili za propagandni material -plakate in podobno. Kdaj pride Uglaševanje v zasavske kino dvorane, še ne vemo, v dneh 10., 11. in 12.februaija pa bomo lahko v Hrastniku videli Odgrobadogoroba, če ga še nismo.Vreden ogleda. Fanči Moljk aVs/a Q) DRUŠTVENO STANJE OTROŠKIH ZOB JE BOLJŠE V Hrastniku in na Dolu je v začetku januarja 2006 pričela z delom nova zobna zdravnica Gordana Spajič, ki se vozi iz Ljubljane. Prejšnji koncesionarje želel pogodbo prekiniti, zato so sprejeli Spajičevo, zdravnico dentalne medicine za otroško zobozdravstvo, saj je izpolnjevala vse pogoje. Dolska zobozdravnica Gordana Spajič pri pregledu Davidovih zob Njeno asistentko Ireno uvaja Matjana Klemen, upokojena sestra stomatološke smeri, ki ima na tem področju petintridesetletno prakso.Vprašali smo jo, kakšne zobe so imeli otroci včasih in kakšni so zdaj. »Stanje otroških zob je neprimerno boljše. Največ pomaga preventiva, saj začnemo s sistematičnimi pregledi zob pri šestih mesecih, potem pri treh, petih... Osveščeni so tudi starši, ki vedo, daje za zdrave zobe pomembna tudi prehrana...« Na vratih dolske ambulante smo srečali Špelo iz 3.razreda, ki je prišla s sošolcem na pregled in jo vprašali, če se kaj boji...«Nič,« je rekla, »ker bom tudi jaz zobna zdravnica...« Ker se posveča otroškim zobem pozornost že dovolj zgodaj, tudi preplaha pred temi pregledi ni toliko kot včasih... Ordinacijski čas obeh ambulant se ni spremenil, čakalne dobe ni, seje pa spremenila telefonska številka na Dolu. Pokličemo lahko na: 03 56 30 858. Slike in besedilo: Fanči Moljk »V Sloveniji je zelo malo čistokrvnih konj z rodovnikom in preveč križancev brez porekla,...« je dejal na občnem zboru Konjerejskega društva Hrastnik njihov predsednik Tomaž Pust, doktor veterine. In nadaljeval, da se lahko zgodi, da iz Bruslja ne bomo dobili statusa priznane rejske organizacije za pasme slovenskih hladnokrvnih konj Posavec in Haflinger. Ta pridobitev bi omogočala več vpliva na politiko rejskih programov... Kaj pa so povedali na občnem zboru KD Hrastnik o svojem društvu? Potekal je v njihovem poslovnem prostoru na Kovku v soboto, 28.januarja 2006. Ocenjujejo, daje bilo tudi leto 2005 zelo uspešno. Že število članstva se je od leta 2003, ko jih je bilo 31, podvojilo. S prihodki, ki jih je bilo okrog 2,500.000 , so ravnali gospodarno - prihranili so okrog 240.000 sit. Povezovali so se z aktivom kmečkih žena, s turističnim društvom, sosednjimi konjerejskimi društvi, z domom starejših, Slovensko konjeniško zvezo in Akademijo.. .Posebno so ponosni na to, da so obudili star običaj -blagoslov konj v Turju. Dolski župnik Franc Ornik je njihov častni član. V sodelovanju s Centrom za razvoj Litija pa so usposobili konjeniške poti po terenu hrastniške občine, za katere tudi skrbijo. Hrastniškikonjerejci »na konju« Zavedajo se pomena izobraževanja, zato prirejajo strokovne ekskurzije, predavanja..., njihovi člani pa pridobivajo licence Jahač 1, Jahač 2 pa tudi inštruktorje jahanja že imajo. Želijo si še svojo spletno stran in elektronski naslov, ki bi jim omogočala še večje povezovanje. V letu 2006 bodo z vsemi aktivnostmi nadaljevali, poleg tega pa želijo razviti svoj prapor, se včlaniti v Treking zvezo Slovenije...Med zanimivimi sklepi občnega zbora pa je tudi ta, da naj bi vsak član prispeval najmanj deset ur prostovoljnega dela. Fotografija: arhiv KD Hrastnik Besedilo: Fanči Moljk DRUŠTVENO © MESEC KULTURE V ZASAVJU V polnem teku so prireditve in proslave ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika, ki se je, tako kot je tudi prav, raztegnil čez ves mesec februar. Lepo bi bilo, ko bi trajal vse leto... V tem času občine podeljujejo priznanja za prizadevanja zagnanim in prizadevnim občanom in jim na ta način izrazijo priznanje in zahvalo za njihovo delovanje na področju kulture. V Hrastniku so to PRIZNANJA 8. FEBRUAR Proslava je bila na predvečer praznika v hrastniškem delavskem domu. V programu so sodelovale članice ŽPZ Svoboda Dol, folklorna skupina iz Trbovelj, učenci Glasbene šole Hrastnik in recitatorji. Priznanja je podeljeval predsednik ZKD Hrastnik Jurij Bantan. Dobitniki njih pa so: ANA MARKELJ za aktivno, uspešno delo v Rudarski godbi Hrastnik, kjer je ena izmed mlajših članic. Kot osnovnošolka se je pridružila godbenikom z igranjem flavte. Pod okriljem takratnega mentorja Željka Udovča se je naučila igrati še klarinet in saksofon, kar Ana pri godbi igra še danes. Je članica upravnega odbora in skrbi za pretok informacij; MIRAN LESKOVŠEK za dolgoletno pripadnost in aktivno delo v rudarski godbi Hrastnik, ki se ji je pridružil kot samouk. Naučil se je igrati rog in temu inštrumentu je ostal zvest vse do danes. Je član upravnega odbora, opravlja tudi dela in naloge arhivarja in skrbi za notno gradivo; ALOJZ OROŽEN za dolgoletno plodno delo v moškem pevskem zboru Svoboda Hrastnik. Ljubezen do zborovskega petja in druženja ga je pripeljala v pevski zbor v začetku leta 1985. Je zelo dober prvi basist in solist. Pred dvema letoma je prejel zlato Gallusovo značko; JOŽE ŠUBI za dolgoletno pripadnost in delo v moškem pevskem zboru Steklar Hrastnik in za tridesetletno prepevanje. Obiskovalci in dobitniki priznanj 8. FEBRUAR so se zadržali na družabnem srečanju v sosednji galeriji, kjer so na ogled dela akademskega slikarja Janeza Kneza iz Trbovelj. F. M. HRESTAČ ZA ZAGORSKE GRUMOVE NAGRAJENCE Uresničile so se naše sanje.. .razvoj kulture v samostojni Sloveniji je v nenehnem vzponu, je poudaril zagorski župan Matjaž Svagan v pozdravnem govoru ob podehtvr Grumovega priznanja in plaket. Grumova nagrada je prvič podeljena davnega leta 1975 in jo je prvi prejel znameniti Zagorjan Ladko Korošec. Letošnji dobitniki plaket dr. Slavka Gruma za uspešno delovanje na kulturnem področju so: Miro Baloh, Irena Ule, Franc Uran, Nataša Burger in Stane Ojsteršek. Igor Gošte je za svoje delo in knjigi Svetla tema in Obara zasluženo prejel priznanje dr. Slavka Gruma. Februarje mesec kulture, vendar je v Zagorju, kot je poudaril župan, vsak dan kulturni praznik. Slavnostna akademija je bila obogatena z baletno predstavo Hrestač, v izvedbi baletnega oddelka Glasbene šole Zagorje in arijo Suzane iz opere Figarova svatba, ki sta jo ob 250 letnici rojstva Wolfganga Amadeusa Mozarta izvedli Saša Sitar (sopran) in Urška Vidic (klavir). SLR. V Trbovljah NAGRADA TONČKE ČEČ Trboveljski občinski svet je sprejel odločitev, da se letošnja nagrada podeli MLADINSKEMU GLEDALIŠČU SVOBODA TRBOVLJE za večletno uspešno delo in uveljavitev na področju kulture in gledališke umetnosti. Osrednja slovesnost je spremenila kraj dogajanja in se za tokrat preselila, na željo nagrajenca, v Dom svobode, kjer ta domuje in deluje v okviru KD Svoboda Trbovlje, ki je pripravilo tudi kulturni program in ga začinilo z nastopom Slovenskega okteta v drugem delu. MaH V Radečah PRIZNANJA IVANA PEŠCA Po sklepu radeških občinskih svetnikov je prvič letos ob praznovanju kulturnega dne podeljeno priznanje za dosežke na kulturnem področju. Prejela gaje Štefanija Felser za svoje delo in prizadevanja. j ryxf9; INTERVJU KAJ SE GODI? KAJ TU DIŠI? “Diši novo znanje tujih jezikov,” je odgovor, čeprav dišita tudi kruh in pecivo v pekami na drugi strani ceste. Odpravim se za vabljivim vonjem. Skozi mini bar stopim na hodnik. Levo in desno slišim žuborenje besed. Ali lahko kar vdrem? Ne, čeprav so seznanjeni z obiskom novinarja Pionirskega lista, kot se je kasneje hudomušno izrazil eden izmed slušateljev. Poiščem pisarno. Pridem do vrat z napisom “Office”. To je to, vse v stilu najljubšega jezika Alje Perger, alfe in omege Jezikovnega centra Pancho, kjer poučujejo tuje jezike od začetka lanskega oktobra. “Letos se bo prvi semester pričel septembra, lani to ni bilo mogoče, ker prostori še niso bili urejeni,” pojasni Pergerjeva. Torek je. Najbolj pester in zaseden dan tedenskega jezikovnega vrtiljaka. Izmenjujejo se skupine otrok in odraslih, individualne učne ure s skupinskimi, na urniku so inštrukcije, novo znanje angleščine, italijanščine in francoščine se naseljuje v slušateljicah in slušateljih, ki jih je trenutno okrog 40. Med njimi se jih je 70 odstotkov odločilo za jezikovno šolo zaradi službenih potreb, ostali so tu iz veselja, da se naučijo nečesa novega, koristnega, ali pa si želijo kakovostnih inštrukcij oziroma zanesljive priprave na maturo. Vabljive barve govorijo Stopim v učilnico z modrimi stenami. Slušateljica angleščine ima individualni termin. Nekoliko plaho je razpoložena za slovenščino, vendar je k sreči za naše bralstvo dostopnejša učiteljica Lucija Zibret, absolventka angleščine in ruščine iz Trbovelj. “Izkoristila sem priložnost, da svoje znanje posredujem naprej in si pridobivam delovne izkušnje blizu domačega kraja. V Panchu je zelo prijetno okolje, ki spodbudno vpliva tako name kot na učenke in učence,” je zadovoljna. Pri poučevanju so pomembne pisne in govorne vaje in poslušanje veliko izvirnih angleških zvočnih posnetkov. Nasproti angleško obarvane učilnice zaslišim živahnost. Grem za nosom in v sobi z zelenimi stenami srečam italijansko skupino. Ravno zaključujejo novo navdihujočo uro, kar razkrivajo veseli, žareči obrazi udeleženk. Jana Vovk iz Kisovca se je za jezik naših zahodnih sosedov odločila predvsem iz službenih potreb, Pancho pa jo je privabil, ker je bistveno bliže njenega doma kot ljubljanske jezikovne šole. “Svoje novo znanje sem že uporabila na smučanju v Italiji. Veseli me, da ga pridobivam v tem okolju, kjer sem spoznala nove ljudi in se spomnila lepih časov rednega šolanja. Vesela sem, da imajo v Panchu posluh za ljudi.” Skupaj s kolegicama namerava nadaljevati z učenjem italijanščine tudi na višji stopnji, saj so jezik “vzljubile”. Sprva temu ni bilo tako, ker niso bile zadovoljne z učiteljem; ko pa jim je šola priskrbela drugega, se je tudi njihov odnos do jezika spremenil. “Koje prišel Francesco, sem začutila italijanščino, ker je to njegov materni jezik.” Francesco Giampa je Rimljan. Doštudiral je pravo, vendar pravniški poklic opravlja le občasno, ker se mu zdi preveč “stresen”. Živi med Rimom in Ljubljano, ki je zadnjih pet let njegov drugi dom. Pravniško delo v Rimu dopolnjuje s poučevanjem italijanščine in prevajanjem v Ljubljani, kjer se je spoznal s Pergerjevo. Na zadovoljstvo slušateljic in slušateljev gaje povabila v Pancho, kamor rad prihaja tudi zaradi mirnega okolja, ki omogoča kakovostno delo. Pri njegovih urah ni težav s sporazumevanjem, saj govori tudi slovensko, a za Zasavca se je raje pogovarjal v angleščini, ki jo obvlada bolj tekoče. Zasebni in poslovni izzivi Angleščina je bila naslednji jezik v “zeleni” učilnici. Slušatelj začetne stopnje Marjan Škara iz Zagorja se je za šolo odločil iz lastnega veselja, hkrati se INTERVJU zaveda koristnosti znanja angleščine. “Nazadnje sem imel pouk angleščine pred 17 leti v srednji šoli, vendar se takrat nisem naučil prav dosti.” Ugotavlja, da je zdaj drugače. Po štirih mesecih obiskovanja Pancha bolje razume angleščino v filmih in glasbenih ‘komadih’. “Znanje, ki ga dobimo tukaj, je gotovo vredno svojega denarja,” zatrjuje. Slušatelji in slušateljice se zavedajo, da je najboljša deviza za čimbolj učinkovito naložbo njihovega denaija resno in zavzeto delo, zato radi delajo številne domače naloge in aktivno sodelujejo pri urah. Omenjeno skupino poučuje šefinja Pergerjeva, ki ji je tokrat izjemoma pustila nekaj minut več psihične priprave na šolski uri zaradi Zasavčeve zvedavosti. V sobi “Office”, svoji pisarni, nam je razkrila še nekaj zadev. Doslej je bilo že nekajkrat potrebno pisarno z rumenimi stenami spremeniti v učilnico. Še bolj se bo v ta namen verjetno uporabljala v prihodnje, ker že prihajajo prijave za naslednji semester, ki se prične marca. “Na vrsti bo ponovno usklajevanje umikov, pri čemer želimo ostati prilagodljivi in odprti za potrebe slušateljev,” poudarja Pergerjeva. Trenutno imajo osem preverjeno usposobljenih učiteljic in učiteljev, če bo treba, bodo v svoje vrste poklicali še koga. Poleg angleščine in italijanščine je očitno zanimanje za nemščino in francoščino. Slednjo se uči skupina, ki je zaključila torkov jezikovni vrvež. Zanje je Pergerjeva prepričana, da bodo nadaljevali na naslednji stopnji. Francoščino potrebujejo poslovno, obenem je to eden ključnih diplomatskih jezikov, ki odpira tudi vsa vrata v ustanovah EU. Besedilo in slike: Boštjan Grošelj Trboveljski župan Bogdan Barovič se je v okviru prireditev in sklada RS za kulturne dejavnosti - območne izpostave Trbovlje, srečanj ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika sestal se je župan zahvalil za vse opravljeno delo v preteklosti in jim s predstavniki kulturnih društev, ki delujejo na območju občine zaželel mnogo uspehov tudi v prihodnje. Županovo pobudo in Trbovlje. idejo, da njihovo srečanje postane tradicionalno, so vsi z veseljem Namen srečanja je bil predvsem druženje in pogovor o dosežkih sprejeli in se strinjali z njo. Občina Trbovlje je, za boljšo in načrtih za prihodnost. Petnajstim predstavnikom s področja obveščenost svojih občanov o prireditvah v mesecu kulture, zborovskega petja, plesa, gledališča, likovne umetnosti in izdala zloženko, ki so jo prejela vsa gospodinjstva.. .in prireditev predstavnikom Zveze kulturnih društev Trbovlje ter Javnega je zares veliko. MaH e produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani S snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja pustanltß Uti • trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije • VHS, S-VHS, BETA SP O Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel,/fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 dat! k- E-mail: atv.signal@siol.net --.-v. IM; c■, m NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! o o 77ßGMtfC 9. svečan 2006 . ■ PODJETNIŠKO ^----------- NAGRAJENE INVESTICIJE IN RAZVOJ Nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke so visoko priznanje za posameznike in za ves slovenski gospodarski prostor. Nagrajenci GZS se ponašajo z visoko poslovno in podjetniško kulturo, lepimi predstavitvenimi gradivi in letnimi poročili, marsikdo tudi z lepim številom drugih nagrad na različnih ravneh in vsestranske prepoznavnosti, ali pa izjemnih obetov za nadaljnji uspešni razvoj. Prestižnost nagrade GZSje potrjena tudi s tem, da so člani komisije tudi vsi sami nagrajenci iz minulih let, da gre pri tej nagradi za pomembno povezavo osebnosti- vodilnega človeka družbe in družbe same, kise s tem zapisuje v zgodovino slovenskega gospodarstva - tudi z zapisom na slavnostno steno v stavbi Doma gospodarstva. Letos smo bili priča že 38. podelitvi nagrad, ki se je slavnostno zaključila v Cankarjevem domu v četrtek, 2. februarja 2006. Pa preskočimo tokrat slavnostne govorce, ki jih je na tovrstnih prireditvah vedno dovolj, in pustimo, da letošnje zgodbe o uspehu govorijo svoj jezik. Podjetje BOSIO, d. o. o. je v petnajstletnem obdobju obstoja pod vodstvom Huga Bosia zraslo iz majhne obrtne delavnice v sodobno podjetje s 43 zaposlenimi in vedno večjo veljavo na tujem in domačem trgu. V Sloveniji skoraj ni večje in pomembnejše orodjarne, v kateri ne bi obratovala vsaj ena peč za termično obdelavo iz proizvodnega programa podjetja BOSIO. V zadnjih letih so začeli uspešno razvijati program proizvodnje in trženja električnih in plinskih peči ter povečali delovanje v avtomobilski, keramični in steklarski industriji. Med najpomembnejšimi tujimi kupci najdemo tudi Daimler-Crysler, Volvo, Voest-Alpine, Steel, Danfoss. Vojko Čok je krmilo Banke Koper prevzel leta 1982, pod njegovim vodstvom pa je prišla med šest največjih in najuspešnejših bank pri nas. Ima pomembno vlogo pri uvajanju brezgotovinskega poslovanja, saj opravlja storitve kartičnega poslovanja za dobro tretjino bank v Sloveniji. Vojko Čok si želi, da bi bila banka še naprej tako dobro sprejeta med poslovnimi partnerji, saj le skupaj lahko dosežejo rast in razvoj. Družba Profil, d. o. o., ki jo vodi direktor Franc Jamšek, se uvršča med najuspešnejše in najprodornejše družbe v dejavnosti in uživa velik ugled, tudi mednarodno je uveljavljena. Profil »orje ledino« razvoja podjetništva in še posebej specializiranih svetovalnih storitev v Sloveniji. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1991, sprejelo je izzive razvijanja ponudbe specializiranih storitev v upravljanju s človeškimi viri in dodajalo nove storitve. V zadnjih letih se uvršča med redke uspešne izvoznike svetovalnih storitev. Izjemnost delovanja družbe je njena stalna poslovna in strokovna rast, redkost med podjetji na tem področju. Pod vodstvom Milana Kopača je podjetje Kladivar Žiri, d.d., ki izdeluje elemente za fluidno tehniko, opredelilo svojo vizijo, po kateri želijo postati vodilno podjetje v jugovzhodni Evropi in biti odličen dobavitelj v tržnih nišah globalnega trga. Njihova usmerjenost v izvoz, kamor prodajo tri četrtine izdelkov, potrjuje trend stalne rasti in razvoja obsega poslovanja. Prav tako so postali prepoznavni v zelo ozki panogi fluidne tehnike - oljne hidravlike. Kako pomembno je znanje za podjetje, dokazuje tudi to, da so ustanovili Inštitut za fluidno tehniko, pri katerem sodelujejo z obema fakultetama za strojništvo pri nas. Matjaž Lenassi kot direktor hčerinskega podjetja velikega svetovnega koncema BSH Hišni aparati d.o.o. v Nazarjah skrbi za izdelavo in prodajo malih gospodinjskih aparatov v osmih ključnih državah Evrope. Podjetje se je v teh nekaj letih, odkar ga vodi, prebilo med 50 najuspešnejših v Sloveniji. Od lani je Matjaž Lenassi tudi vodja skupine Food & Beverage (mali gospodinjski aparati za pripravo hrane in napitkov), ki poleg nazarske vključuje še tovarne v Nemčiji, Španiji, na Češkem in na Kitajskem. In še po nečem je podjetje posebno in izstopa iz povprečja: po inventivnosti. Velika večina slovenskih inovacij v Evropi namreč prihaja prav iz te tovarne. Leta 1984 je vodenje tovarne Talum Tovarna aluminija d.d. prevzel Danilo Toplek. Takrat je bila sprejeta odločitev o začetku modernizacije proizvodnje aluminija, ki je Talum pripeljala tja, kjer je danes. V družbo tistih, katerih izdelki sodijo v najvišji kakovostni razred, in to predvsem na tujih trgih. Talum na domačem trgu nima konkurence, hkrati je eden redkih neodvisnih proizvajalcev aluminija v Evropi in eden redkih, ki ima poleg proizvodnje tudi predelavo v enem podjetju. Zoran Živič od leta 1995 vodi podjetje Keko-Varicon. Gre za mlado podjetje, ki razvija in izdeluje zaščitne elektronske komponente, in za katerega je značilen drugačen način vodenja, ki temelji na sodelovanju. Več kot 93 odstotkov izdelkov izvozijo v 30 držav, od tega skoraj tretjino visoko zahtevnim avtomobilskim koncernom. Imajo obsežen kup priznanj in nagrad, samo lani so med drugim dobili zlato gazelo in nagrado za najbolj okolju prijazno podjetje med malimi in srednjimi podjetji. Šest svetovno priznanih patentov je dobra osnova za uresničitev drzne želje: postati najboljše podjetje na svetu na lastnem področju in nadaljevati z globalizacijo. Globalizacija iz Žužemberka? Zoran Živič pravi, da je zanj globalizacija prav to, da je Keko-Varicon kot majhno podjetje iz majhnega kraja prisotno po vsem svetu. Zasavski nagrajenci v obdobju 1969 - 2005 Leto nagrad Nagrajenec Podjetje 2002 Jožef SMRKOLJ ETI Elektroelement Izlake 1997 Janez VIDMAR Elektroprom Izlake 1995 Miroslav ŠTRAJHAR Svea Zagorje 1987 Stane GOSTE Elektroelement Izlake 1986 Jože MIRTIČ Predilnica Litija 1982 Boris MALOVRH Rudis Trbovlje I.M. L1TERERNA @) L I S T 2006 Kdor jih bere, vsak drugače pesmi moje sodi: Eden hvali jih in spet drugi vpije: «Fej te bodi!« (France Prešeren) Prvo in najboljše prozno delo - zgodba NOVDAN Znova je priletela lastovka na žico v bližini njegovega okna. Skozi rešetke jo je uzrl, kako uživa v nežni milini sonca, v polnosti bivanja, ki ga ponuja vstajajoči dan. Pomislilje na svobodo. Ptica se lahko giblje, z razprtimi krili plava na zračni blazini, brezskrbno zajema iz vrelcev naravne prostosti. On bo še dolgo ostal ujet v kletki človeškega zapora. Človeški sodnik je določil, da je kriv, da ogroža družbeni ustroj nekega trenutka. V zaporu tiščečega dejanje bodo morda nekoč imeli za povsem običajno, dovoljeno obliko obnašanja v družbi. “Pa kaj sploh je družba?” izusti ob pogledu na koprenaste oblake, ki so dajali videz ogrinjala nad stavbami, kjer je vsak stanovalec podoživljal svojo zgodbo izven dosega vsakdanjega toka življenja ‘normalnih ’ ljudi. “Ah' ni tudi družba kletka? Ali ni zapor kletka v kletki, kjer se lahko predam večji svobodi, kot jo uživa večina ljudi? Kaj pomaga normalnost, ko pa se človek v njej izgubi, da komaj še leze skozi življenje? Normalnost ubija. Kaj če sem Frenkiju s premočnim ukrepanjem prihranil številne drobne udarce, ki bi mu jih sicer dodelilo življenje? A za ustroj družbe naj bi bilo to nevarno. Strpali so me v zapor. Kaj so s tem pridobili? Občutek varnosti, da se na prostosti sprehaja en ubijalec manj. Resnično? Vprašanje, saj družba sama ustvarja ubijalce. Ljudi nevidno stiska za vratin duši njihovo prvobitnost v strahu, da bi sicer postali neobvladljivi. Da, strah je gonilo človeške družbe namesto ljubezni. Kdo sploh zna ljubiti? Ali so me naučili tega? Brca tu, brca tam, vpitje, ki gre skozi ušesa. Duša nekaj časa joče, srce boli, vendar slej ko prej otopi. Potem ni več ljubezni do sebe, do sočloveka. Vse postane enako, vse je le stvar, ki te grize, kite omejuje. Za vsako omejitev, za vsako grožnjo s kaznijo se ti žvižga. Potem pride Frenki, ki si prav tako želi pozornosti, v strahu, da bo pozabljen, da bo zanj ostalo premalo cvenka. Pride pošiljka belega prahu, uspešno jo spravimo mimo vseh psov čuvajev državljanske morale. Pride denar, veliko denarja. Hočemo siga razdeliti po dogovoru. On ugovarja, hoče več zaradi večje tveganosti njegove vloge. Zagrozim mu, naj se umiri, toda pograbi kovček z denarjem. Po takšnem skupnem naporu, po takšnem uspehu? Ne, tega mu ne dovolim. Ustrelim, kričim, naj se ustavi. Ne, strah in pohlep ga vlečeta naprej. Stečem za njim iz skrivališča. Streli, kri, Frenki obleži. Podleže ranam. Objemam še toplo telo tnrtvega kolega. Zakaj? Zakaj sva se takole ločila? Frenki, kot brata sva bila. Kovček leži v najbližji luži. Ihtim, pa še dodatna smola se me drži. Opazila naju je policijska patrulja, kije spremljala noč. Lisice zarožljajo. Sanj o Tahitiju je konec. Pripor, mešanje gnoja s strani rumenih medijev, obsodba, zapor za 20 let.” Nizanje podob prekine klic k jutranjim obveznostim. Zbor, telovadba, zajtrk, delo, kosilo, delo, prosti čas, večerja, spanje. Vsak dan enako. Rutina ubija. Disciplina, edini smisel in cilj zapora. O njej razmišlja. Krepi ga. Ko pride iz zapora, jo bo izkoristil. A za kaj? Za nove v zapor trpajoče podvige? “Kdo me bo povohal, ko bom star 45 let? Kdo me bo vzel v službo, ko še nekaznovane v teh letih zavračajo?” vre v njem v trenutkih samote. Ta tok misli se še okrepi zvečer, ko spet ostane sam s seboj v svoji celici, ujet s telesom, a svoboden v duhu. Lahko odplava kamorkoli, lahko sanja karkoli. Telo so mu zaprli, duše mu ne morejo zamrežiti. Kdo je torej v resnici suženj? “Paznik dobiva plačo za svojo nadzorniško službo v zaporu. Dobro, vendar je ujet v delavnik. Mora biti v službi, kot mu je določeno. Res ima proste dni, a takrat še bolj trpi. Paznik, ki mi je nocoj zaželel lahko noč, je bil slabe volje. Gotovo bi raje objel svojo ženo, kot noč zabil v zaporu. Služba mori svobodnega, torej ni svoboden, je le nekaznovan. Kaj pa je bolje: biti nekaznovan, vendar razvalina, bitje, s katerim lahko vsi pometajo, kot jih je volja, ali sedeti v zaporu svoboden v duhu, omejen le z zaporniškim umikom in prepovedjo izhodov izven območja zapora? Seveda je najbolje imeti oboje - svobodo duha in svobodo telesa, ampak koliko ljudi ima ali doseže ta privilegij? Le peščica, večina živi pod strogim nadzorom. Nevidna roka je vselej z njimi, naj se tega zavedajo ali ne. Velika večina se tega sploh ne zaveda. Najbolj bedasto nevedni so ponavadi prav tisti, ki ustvarjajo vtis pametnih, uglednih osebnosti. Vendar se takšne kažejo le navzven, sami s sabo v samotni tišini pa ne morejo zdržati zaradi groze soočenja z lastnim bitjem. To so najhujši sužnji in veliko jih tlači našo ubogo zemljico. Raje sem do smrti v samici, kot se samo za trenutek potopim v pekel njihovega bivanja. Vezani so na to in ono obveznost, bojijo se zameriti temu in onemu, so v večnem strahu pred izgubo položaja, kar je samo posledica strahu pred izgubo tal pod nogami. Če bi jim vzeli ves balast kiča, s katerim so obdani, če bi jim slekli plašč, stkan iz mask, za katerimi se skrivajo in tako lažejo o sebi drugim in sebi, bi ostalo neznatno, ihteče, prestrašeno bitje, ki si želi ljubezni. Topel, ljubezniv objem je vse, kar si želimo. Ljubezen, ta opevana in najbolj zlorabljena energija vesolja, nas združuje, nas plemeniti, če je iskrena. Iskrenost, le kje bi našel tvoj pristni izraz? Kje jo najti v svetu, ki malikuje grobost in človeka sesutje? Ostane mi edinole, da sem sam iskren. Da ljubim sebe, ker potem bom lahko sprejel tudi druge. Širše bo moje srce, lažje bom preplul reko z nevarnimi, režečimi se čermi, v katero sem bil postavljen z rojstvom. Nihče me ni vprašal, ali se grem to igro - vanjo sem bil pahnjen gol in bos. Zato nima nihče pravice pometati z mano, nihče ni boljši, večji in pomembnejši od mene. Vsakomur lahko pogledam v oči in v vsakem lahko vidim njegovo krhkost. Vidim sužnja, ki ga dela človeškega samo iskrena ljubezen. Brez nje je mrtev že zaživa. ” Ob tem razmišljanju je noč hitro odštevala svoje minute. Ura je bila dve zjutraj, ko je utonil v spanec, a sveža spoznanja mu niso dala miru. Ob šestih zjutraj je dan znova prebudila lastovka s svojo nalezljivo svobodnostjo. Iz kotička njegove duše se je zaslišal verz: “Poleti, lastovka, čez hribe in gore, le tamkaj sem doma, kjer je srce... ” Da, svoboda je v srcu, sije mislil. Kot se lastovka po selitvi ponovno vrne tja, kjer se je rodila, tako gre človek tja, kamor ga vleče srce. To je svoboda, to je pravo bogastvo. Če svoje srce zatajimo, pa nimamo ničesar več, čeprav smo navidez prosti. “Ostal bom zvest sebi, naj se zgodi karkoli, ” sije prisegel in se z gotovostjo v srcu h valežno zazrl v znanilko novega dne ... Pisec teksta: Boštjan Grošelj šifra »kačja slina« POEZIJA Po mnenju komisije najboljša pesem DIAMANT Moč diamanta v meni narašča, nič več slepilo ga črno ne skriva, v rosi spoznanja se nežni umiva, sreče dihljaj se ga znova polašča. Znova zelenje se trudno razrašča, dvoma sivino boleče odriva, duša budi se iz spanja igriva, čuti toplino predanosti plašča. Uma popolnost varljiva izginja, ki me ujela je v zanke sebične, praznih se upov podoba spreminja. Žar me prebuja v dneve pravične, večne vizije načrte razgrinja, da me pripravi na sanje odlične. Drugi dve - obe za najboljšo SVETI SE Spet se sveti v njem premila, z rajem naj bi vkup stopila, da iz globočine bi vzela strup, ki grize mi nozdrvi, peha v gnoj trenutka, v sladki glasbi vleče iz globin na skale nad gladino sanj, zabrisanih kot peska pot v vetru, ki gotovo piha iz puščave tvojih dni, v grob se bel vijočih, srkajoče vzdihujočih, da vrnila bi se zarja pred večerom norih krav, bistvo bi zašepetala nad vodami večnega počitka, za prgišče praznih biserov, v stran obračanje vrtečim, za pozabo le živečim, praznih tekočin želečim, ki opijajo substanco svoje biti v dejanju le ne-biti, kot bi sončil spolzke riti, le temačno pričujoče, ki pustile so se gniti, skozi okno gledati kozarca, ki vabljivo vabi v oprsja sočnega zaklade svoje. PREMIK Premik v raj, ki nagajivo se nasmiha. Jesen življenja se utopila bo v hlapih. Opojno diši nedrje bližnjega drevesa, ki morda še nekaj let mu gledal bom obraz. Potne srage otiram slane v božanju sonca, oddaljenega kilometre, navzočega prekleto. Kaj hudiča punktira zastalo črnino telesa, premika udobje svežine, muči udov utrujenih medel pretok energije. Rekreacija zapuščine v narejenih klopeh drsa v zblojeno glavo, ki v naročju se slini, porinjena v življenje, da jo nevednost posrka, pripne se na verige, olajšane v zadnji uri, ko vdro se tla, utone v globino sna; kot vrtiljak spreminja smer, zgrmijo v čudno brozgo, ki premetava sem in tja, po kozmosu rijoče spravlja ob nevronski kič. Avtor pesmi: Boštjan Grošelj pod šifro »kačja slina« OBČINA HRAQTNIK Tretji dve - obe za prvo in drugima najboljšima SANJAM ODMIKA NAJIN SE PLANET Sanjam, da si me ubila. Kri resnice odteka v vlažno jesensko zemljo. Solze želja nepotešenih brizgajo vrele na dan, zgonila bi se rada, a ti možnosti za to ne dam. Sebično z roko segaš v osredje nožno, ne moreš pa doseči hribovja ostrega vrhov, porežeš se po vratu, žile rok zijajo odprte, polne sočne tekočine, ki kot slap obilno naglo te zapušča. Misleč, da ni močnejšega, kot je ljubezen, obljubljala zvestobo si mi, dala sanje, zgradila si mi svet na najinem planetu. Zdaj pa je umirajoči stisk teh belih rok edini cvet, ki te drži v mojem svetu! Zazrt v tvoje vlažne, izmučene oči, si opazujem utrujeni ta svoj obraz. Od upanja sem strt in tvoje bolečine, strt od spoznanja, nemoči, besa in strahu. Življenje pride kadar hoče in premine. V moji dlani se izgublja ta tvoj beli cvet, še diši po tebi, ledeni, vonj izginja, razpira se, ko ga zapušča bolečina. Kakor si mi dala, tako zdaj jemlješ sanje, kjer tvoj je bil pogled, tam širi se praznina. Še malo do naslade hočeš se prebiti, preko trupel prevaliti v obleke angelske čistine, na poljane sveže zemlje, ki semena rada bi objela, vase poželenje bi sprejela, da obriše solzen tvoj obraz, da ubije strah pred roke tvoje kruto bolečino, ki odzvanja v telesu hirajočem, Če zbrisane so že poti besed do mene in če moraš res brez mene na to dolgo pot, ob poti pusti drobno sled, le en droben znak, da ko pride čas, lahko bom našel ta planet, ker me je strah, da bo najin takšen, kot je vsak. Edini cvet, ki te drži v mojem svetu, strt od spoznanja, nemoči, besa in strahu, razpira se, ko ga zapušča bolečina. In če moraš res brez mene na to dolgo pot, pojdi, odmika najin se planet v višine. ki pred tabo končno stanje sprejema v zakup, ker drznilo je dregati v osir strasti bitja, ki nikoli ne bo našlo potešitve. Avtor pesmi: Boštjan Grošelj Avtorica Vesne Berk, pod šifro OMAJ telefon: 03/56 64 083 cesta SO. julija Sc fax: 03/56 69 083 1410 Zagorje ob Savi gsm: 041/650 806 e-mail: in-tact@siol.net http: Datum: www.in-tact.si d.o.o. podjetje za inženiring, ekonomsko in podjetniško svetovanje REKLAME IN ČESTITKE -------------------1 — IZJEMNA VALENTINOVA PONUDBA NOVIH VOZIL RENAULT V ČASU OD 09. DO 20. FEBRUARJA 2006 Popusti do 1.700.000,00 sit. VABLJENI NA TESTNE VOŽNJE NOVI MEGAN V povezavi z Renault financiranjem: * brezplačno osnovno zavarovanje (AO) in osnovno kasko zavarovanje za obdobje enega leta * štiriletna podaljšana garancija RENAULT MALGAJ Gabrsko 30b, 1430 Trbovlje Tel.: 03 56 33 110,111,112,113,114 IME S TRADICIJO ČESTITKA Drage Trboveljčanke, spoštovani Trboveljčani, cenjeni Zasavčani! Ob slovenskem kulturnem prazniku vam iskreno čestitam in vam želim, da bi vi in vaši otroci spoštovali slovenski jezik, kulturo in zgodovino! Bogdan BAROVIČ ŽUPAN Zadnja objava - I Do 18. svečana odštevamo dneve, saj se takrat ob 19. uri dobimo v Gostilni pri Vidrgarju na Vidrgi. Počastili bomo umetelnost izdelovanja zasavskih klobas in postopek pridobivanja j mošta iz jabolk in hrušk. O klobasah smo veliko slave že zapisali, vemo, da so tu pri nas drugačne, kot jih delajo čez hrib j južno ali pa severno. Posebno jetrne so znane * le v Zasavju. 1 Tudi o zdravilnih lastnostih jabolčnika, bunkovca, tolkovca, krtovčenca, toukuca, jabučka, japčka,... kakor ga že kje imenujejo, smo tudi že pisali. Naj ponovno poudarimo, da je to značilna pijača za tiste geografske lege in višine, kjer vinska trta ne uspeva kaj prida, saj je prehladno. Jabolka in hruške pa prav tu lepo rodijo. Ponekod je v posebnih čislih lesnikov mošt. To mošt narejen iz necepljenih, kislih jabolk, lesnike imenovanih, od tod tudi lesnikov mošt. Tega imajo le za »rcnije«, zdravilo, saj ga prav veliko ne pridelajo. Lesnika je trpežna sorta in zelo prilagodljiva. Rodi vsako leto in je primerna tudi za višinska območja. Plodovi so trpežni in ostanejo trdi do spomladi. Po ljudskem izročilu je lesnika namočena v sladkorno razstopino zdravilna za vročino, sladkorno bolezen, za pike,... Torej vsi, ki še čakate, nemudoma izpolnite prijavnici in nam jih pošljite na uredništvo, nikar naj vam ne bo nerodno! Le z druženjem in s spoznavanjem bomo s skupnimi močmi uspeli ohraniti te lepe navade, znanja in umetelnosti. Pridružite se nam! MM SVEA Srce vašega doma i-------------------------------------------------------1 PRIJAVNICA ZA KLOBASARIJO 18. SVEČANA 2006 Na revijo klobas prijavljam: a) b) c) d) e) f) g) mesene klobase - pečenica mesene klobase - kranjska mesene klobase - suhe prekajene ali na zraku sušene jetmice kožnice krvavice IME: PRIIMEK: NASLOV: TELEFON, GSM: Prijavnico pošljite na naslov: UREDNIŠTVO ČASOPISA ZASA VC, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03-56-64-250, faks: 03-56-64-494, gsm: 040-267-411 ali 041-458-444 PRIJAVNICA ZA BUNKUCARIJO 18. SVEČANA 2006 Na revijo klobas in jabolčnika, bunkuca, toukuca,... prijavljam: a) jabolčni sok b) jabolčno vino c) hruškov sok d) hruškovo vino e) IME: PRIIMEK: NASLOV: TELEFON,GSM: Prijavnico pošljite na naslov: UREDNIŠTVO ČASOPISA ZASA VC, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03-56-64-250, faks: 03-56-64-494, gsm: 040-267-411 ali 041-458-444 AKCIJA © MA BALAMIJADQ MISMO POZABILI IZLET ZA KULTURNI It. ZASAVCEVA SALAMI.IADA BO 1. MALTRAVNA 2006 Drage salamarke, spoštovani salamarji, dovolite, da vas spomnimo tudi na letošnjo salamijado. Prepričani smo, da vam letošnja zima kar lepo streže, razen, da je morda nekoliko več dela s selenjem salam s podstrešja v kleti in potem spet nazaj. Vendar verjamemo, da boste z vašo izkušenostjo in občutkom za zorenje salam dosegli tisto kar vsi želimo, da bi bile dobre! To pa, kolikor vas poznamo, vsekakor bodo. Torej pogum in ne dajte se naravi! Če preje ne, se vsi skupaj prav gotovo vidimo v soboto 1. aprila letos, kajpada! MM PRAZNIK Ob 7.00 smo se izpred gasilskega doma z avtobusom odpeljali proti Vrbi na Gorenjskem. Po približno uri in pol smo prispel v Vrbo ter se peš napotili v notranjost vasi. Ogledali smo si lipo, katero obdajajo veliki kamni. Nato smo se sprehodili do cerkve sv. Marka, katera je omenjena v eni od Prešernovih pesmi. Ker nam je ostalo nekaj časa, smo se igrali nekaj skupinskih iger, da smo se ogreli. Vrnili smo se v vas in vstopili v hišo največjega slovenskega pesnika. Vsedli smo se na klopi v dnevnem prostoru, ki so ga v času Prešerna imenovali hiša. Vodička nam je pripovedovala o Prešernu, o hiši in o predmetih, katere so uporabljali. Ogledali smo si še galerijo in se z avtobusom napotili proti Bledu. Na Bledu smo se ustavili v restavraciji ob jezeru in popili topel čaj, ki nas je ogrel. NASLOV: TELEFON, GSM: Prijavnico pošljite na naslov: UREDNIŠTVO ČASOPISA ZASAVC, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03-56-64-250, faks: 03-56-64-494, gsm: 040-267-411 ali 041-458-444 PRIJAVNICA ZA 8. ZA8AVČEVO SALAMIJADO 1. MALTRAVNA 2006 Na salamijado prijavljam ........ vzorcev salam. IME: PRIIMEK: Veseli dpm-jevci iz Trbovelj v Vrbi Odpeljali smo se v Ljubljano, kjer smo si za zaključek izleta ogledali slovenski mladinski film Nepopisan list. Izlet je bil zelo poučen, saj smo veliko izvedeli o Francetu Prešernu. Zelo sem bil vesel, da so me povabili na izlet. Upam, da se bo takšen izleti še ponovil. Besedilo: Aljoša Frelih (9. razred) Slika: DPM Trbovlje ©I NEOSVINČENO Vozili smo: Mazda 6 Sport Combi CD 120 TE MAZDIN MAKE UP - PRVIČ Prenovljeno šestico so nekateri že kar nestrpno pričakovali. Kar nekaj novosti je povezano z Mazdo 6. Če se spomnite, so Japonci prav pri tem modelu najprej spremenili številčne oznake, ko so model 626 spremenili v »šestico«. Po treh letih na trgu je bil čas za »facelifting« oziroma spremembe, katere vam predstavljamo s pomočjo Avtohiše Kržišnik iz Zagorja, kjer so nam odstopili lepotico za kratek test. Marsikdo je pričakoval, da bodo zunanje spremembe bolj drastične, toda pri Mazdi so se odločili za malce bolj konzervativen pristop. Dobro, moramo priznati, da je že prva sprememba zelo opazna. Ko v roke dobiš ključ. Končno so namreč izdelali preklopen ključ, kot je praksa pri večini avtomobilskih znamk že nekaj časa. Na zunaj vidne spremembe so tako predvsem pri sprednjih lučeh, ki so obrobljene s kromom, medtem ko so zadnje nekoliko temnejše. Precej več sprememb srečamo v notranjosti. Tako je sredinska konzola zelo všečna, malce spremenjeni so merilniki, ki dajejo pridih luksuza. Eden velikih adutov Mazde so zelo udobni sedeži, ki tudi daljše vožnje naredijo znosne in manj naporne. Menjalnik je standardno izredno dober, saj prestavna ročica teče brez velikih težav skozi prestave. Nekaj sprememb je doživelo tudi podvozje, ki je bilo že od nekdaj eno močnejših orodij te avtomobilske znamke. Avtomobil je pravi sinonim za izražanje kompromisa med udobjem ter športnostjo. Že tako izredno dobrim rezultatom varnosti lahko prištejemo še dodatno točko. V zadnje sedeže vgrajeni senzorji vas opozarjajo na to, da sopotniki na zadnjih sedežih niso privezani. Ustavimo se še pri motorjih. Mazda je ob novi izdaji »šestice« še bolj optimizirala motorje, ki tako zagotavljajo največji navor in gospodarnost ob minimalnem hrupu in izpustu škodljivih snovi. 320 Nm navora pri 2000 vrtljajih je tisto, kar konkurenco presune, skupaj s porabo, ki 6,1 litra dizelskega goriva na 100 kilometrov kombinirane vožnje. Seveda se poraja vprašanje, zakaj se toliko ljudi odloča za nakup »šestice«? Preprosto zato, ker imate pri njej odlično razmerje med vloženim in dobljenim in tudi tokrat se ta trend nadaljuje, kajti dobro opremljena Mazda ni bila nikoli predraga, če gledamo konkurenčne modele.... Cena - prične se pri cca 4,5 milijona tolarjih. Spodobne, kajne? Piše: Peter Motnikar Fotograßra: PRA V OBČNI ZBOR KJP KAVKA KISOVEC V klubu jadralnih padalcev Kavka smo imeli 28.1.2006 občni zbor na Mareli, ki je tudi eno od vzletišč padalcev. Spomnili smo se pretekle sezone, v kateri so naši tekmovalci dosegali dobre rezultate na tekmovanjih v natančnem pristajanju za Pokal Slovenije in v Evropskem prvenstvu. V mesecu maju smo uspešno organizirali odprto državno prvenstvo, na katerem smo ekipno zasedli tretje mesto, najboljši posameznik pa je bil Alen Cizej na 5. mestu. V lanskem letu smo izpeljali tudi 5 tekmovanj klubskega prvenstva, v katerem so si prva tri mesta razdelili Robi Zupan, Andrej Pušnik in Robert Kralj. V letošnjem letu klub praznuje 10 let ustanovitve, kar bodo proslavili z odprtim prvenstvom v mesecu septembru. Na odprtem prvenstvu bodo poleg tekmovalcev prišli na svoj račun tudi gledalci, ki jih na naših tekmah nikoli ne manjka. Spomladi načrtujemo dve delovni akciji, s katerima nameravamo urediti vzletišče in okolico pristanka. Poleg odprtega prvenstva bomo v okviru Letalske zveze Slovenije organizirali liga pika tekmo (prej Pokal Slovenije) in 7 tekem klubskega prvenstva. Peter Pušnik ZASAVJA 2005 Začenja se drugi krog glasovanja.Tokrat objavljamo imena tistih, ki so se uvrstili v drugi krog in le za te bo možno glasovati še v naslednjih dveh krogih (09. in 23. februarja). Glasovnice bomo sprejemali do četrtka 02.marca 2006 do 10.00 ure, rezultate pa objavili v četrtek, 09. marca 2006.Še vedno velja: l.mesto 10 točk, 2. mesto 5 in 3.mesto 3 točke.Fotokopij ne upoštevamo. Če bodo na glasovnicah napisana (predlagana) druga imena, bo le ta neveljavna. Napisan vrstni red je abeceden in ne odraža trenutnega vrstnega reda pri glasovnicah. Nominiranci so: 1. NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA 2005: Klemen Lavrič, Peter Kauzer ml., Primož Martinčič, Timotej Umek, Žiga Rozina. 2. NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA 2005: Katja Kurent, Lejla Dorič, Liljana Gošte, Nina Pošebal, Nina Žnidar. 3. NAJ TRENER ZASAVJA 2005: Jernej Simerl, Miha Kovačič, Peter Kauzer st., Mitja Jontez, Srečko Rozman 4. NAJ EKIPA ZASAVJA 2005: KARATE KLUB TRBOVLJE, KARATE KLUB PONDOKWAN IZLAKE, KBV PONDOKWAN ZAGORJE, ROKOMETNI KLUB RUDAR TRBOVLJE, SK ZAGORJE-SKAKALNA SEKCIJA KISOVEC. 5. NAJ ŠPORTNI DELAVEC ZASAVJA 2005: Bogdan Simerl, Franc Barič st., Franjo Glavica, Igor Grčar, Roman Vodeb. NAJ ŠPORTNIK l@) GLASOVNICA 1. NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA 2005 1. mesto:______________ 2. mesto:______________ 3. mesto: _____________ 0 2. NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA 2005 1. mesto:_____________ 2. mesto:_____________ 3. mesto: 3. NAJ TRENER ZASAVJA 2005 1. mesto:______________________ 2. mesto:______________________ 3. mesto:______________________ 0 4. NAJ EKIPA ZASAVJA 2005 1. mesto:______________________ 2. mesto:______________________ 3. mesto:______________________ 0 5. NAJ ŠPORTNI DELAVEC ZASAVJA 2005 1. mesto________________________ 2. mesto ___________________ 3. mesto___________________ Glasoval sem Ime in priimek: __________________ Naslov: Telefon:_________ Davčna številka: Zasavski frker PEŠEC LAŽJE POŠKODOVAN Dne 15.01.2006 na cesti Borisa Kidriča so policisti obravnavali prometno nesrečo z udeležbo voznika osebnega avtomobila in pešca. Pri oplaženju pešca je le ta zadobil lahke telesne poškodbe. »NASANKAL« JE Dne 18.1.2006 ob 20.15 je občanka prija vila, da je neznanec trčil v njeno parkirano vozilo pri bazenu v Hrastniku in s kraja odpeljal. Policisti so opravili ogled in z zbiranjem obvestil ugotovili povzročitelja prometne nesreče. Napisan je bil obdolžilnipredlog na sodišče, uveden pa bo tudi hitri postopek priprekrškovnem organu PP Trbovlje. IŠČEJO VOZNIKA AUDIJA 80 RDEČE BARVE Dne 20.01.2006 ob 12.00 so policisti na Prešernovi cesti v Zagorju obravnavali prometno škodo v kateri je nastala samo materialna škoda, voznik rdečega osebnega avtomobila znamke Audi, tip 80 pa je odpeljal iz kraja prometne nesreče, ne da bi soudeleženemu nudil svoje podatke, policisti prosijo morebitne očividce za informacije o povzročitelju. PREHITEVAL V NEPRAVEM ČASU Dne 26.1. ob 9. uri so se je na glavni cesti Litija - Ljubljana med Zgornjim in Spodnjim Hotičem zgodila prometna nesreča. Policisti so ugotovili, da je voznik osebnega avtomobila med vožnjo v smeri Ljubljane prehiteval voznico osebnega avtomobila, kije že začela prehitevati vozilo, ki je vozilo pred njo, zato je z levim prednjim delom vozila trčil v desni bočni del njenega avtomobila. Njegovo vozilo je po trčenju začelo zanašati, zato je trčil še v zadnji del pred seboj vozečega osebnega avtomobila. V prometni nesreči se je ena oseba lahko telesno poškodovala. Istega dne ob 14.30 uri so policisti ponovno krenili na intervencijo zaradi prometne nesreče. Tokrat je voznik na lokalni cesti Ribče-Dešan med vožnjo iz Prekarja proti Ribčam izgubil oblast nad vozilom ter z vozilom zapeljal izven vozišča v breg, nato pa seje vozilo prevrnilo na streho in obstalo. V prometni nesreči sta se voznik in potnica telesno poškodovala. POBEGNIL, A SO GA DOBILI Dne 26.1.2006 je 52 letni voznik iz Trbovelj povzročil prometno nesrečo na Vodenski cesti v Trbovljah, zaradi vožnje po nasprotnem smernem vozišču. Voznik pa je z vozilom s kraja prometne nesreče pobegnil. Policisti so povzročitelja prometne nesreče odkrili. SPRVA NI USTA VIL, NA TO POBEGNIL IZ VOZILA Dne 28.01.2006 ob 23.25 uri sta policista PO Zagorje ob Savi na cesti zmage pri tržnici v Zagorju ustavljala voznika osebnega avtomobila, ki pa na znak policista vozila ni ustavil. Po večkratnem ustavljanju je nato voznik vozilo ustavil in zbežal iz vozila, policista sta ga dohitela in ga obvladala in izvedla postopek. Ugotovila sta, da je vozil pod vplivom alkohola. Ravbajo kot srake V GARDEROBI NABRAL ZA 105.000 SIT »ROBE« Dne 30.1. ob 02.15 uri so bili policisti obveščeni, da je neznani storilec v času od 01.10 do 01.45 ure vlomil v dve garderobni omarici v Predilnici Litija. Neznanec je dve oškodovanki oškodoval za približno 105.000 SIT. VLOMILCI »POŠTENO« ZA VIHALI ROKA VE Dne 17.1.2006 so bili policisti obveščeni o tatvini cigaret iz trgovine v Trbovljah, neznani storilec je odnesel več škatlic cigaret v skupni materialni škodi za 135.000,00SIT. Dejavni so bili tudi vlomilci v noči iz 18. na 19.1.2006. Policisti so zabeležili; tatvino dokumentov in GSM aparata iz odklenjenega vozila na Neži v Trbovljah, materialna škoda znaša 40.000,00 SIT; vlom v osebni avto audi in tatvino volanskega obroča z AIR BA GOM na Trgu revolucije v Trbovljah, materialna škoda znaša 500.000,00 SIT; tatvino a vtoradia iz odklenjenega vozila na Koloniji 1. maja, materialna škoda znaša 40.000,00SIT; vlom v osebni avto na Sallauminesu, iz vozila je bil odtujen avtoradio, materialna škoda pa znaša 20.000,00 SIT. PODRLI SO GA OD ZADAJ Dne 21.01. so bili policisti obveščeni o ropu nad 57-letnim občanom v Zagorju ob Savi in sicer je neznani storilec dohitel oškodovanca od zadaj, ga podrl po tleh ter mu iz žepa bunde odtujil denar. Policisti naprošajo vse morebitne priče navedenega dogodka da pokličejo na brezplačni anonimni telefon 080-1200 ali na tel št. 113. UJETI NA DELU Dne 22.1. so policisti prijeli 19 letnega Trboveljčana, kateri je odtujil barvne kovine iz podjetja Dinos v Trbovljah. Dne 30.1. pa so policisti prijeli dva mlajša moška iz Trbovelj pri tatvini iz osebnega avtomobila na ulici Sallaumines v Trbovljah. Pri zbiranju obvestil so policisti omenjenima zasegli tudi več predmetov, kateri izhajajo iz tatvin iz drugih vozil in sicer v glavnem avtoradie. Zoper omenjene bo podana kazenska ovadba. VLOMILCI TUDI V ZAGORJU NE POČIVAJO Zagorski policisti so imeli v preteklih dneh precej dela z obravnavanjem tatvin. Tako so 13.01. ob 15.45 obravnavali tatvino cigaret. V trgovino na območju Zagorja sta vstopila dva neznanca. Eden od njiju je zamotil prodajalko, drugi pa je izza pulta odtujil večjo količino cigaret. Dne 14.01. ob 14.05 je občanka naznanila tatvino ročno izklesanega korita za krmljenje svinj iz svinjaka, prijaviteljica je oškodovana za 100.000 SIT. Dne 16.01. ob 16.00 uri je občan prijavil tatvino snežnih verig iz traktorja, ki je bil parkiran na Izlakah, oškodovano je podjetje iz Zagorja. Dne 17.01. ob 09.05 so bili policisti s strani OKC PU Ljubljana obveščeni o tatvini dveh električnih naprav za ogrevanje iz delovišča v Kisovcu. Podjetje je oškodovano za 270.000 SIT. Dne 18.01. ob 11.30 uri je občan prijavil tatvino dveh motornih žag in dvigalke iz delavnice v Zagoiju. 24.01. ob 12.55 uri je bila pri tatvini v trgovini Tuš v Zagorju prijeta občanka, zoper njo bo podana kazenska ovadba na sodišče. 27.01. ob 15.50 uri pa je občanka prijavila tatvino denarnice z vsebino iz čakalnice v ZD Zagorje. IZGUBLJENI IN NAJDENI PREDMETI V zadnjih štirinajstih dneh so imeli policisti v Zagorju nekaj dela tudi z najdenimi in izgubljenimi predmeti. Tako je občan na Policijski oddelek prinesel registrski tablici, za kateri se je izkazalo, da sta bili odtujeni. Vrnjeni sta bili lastniku. Občan je prav tako prinesel najden mobilni telefon, za katerega se je izkazalo, da je bil prav tako odtujen. Vrnjen je bil lastniku. Še en občan je iskal pomoč v prostorih zagorskih policistov in sicer je prijavil izgubo denarnice z dokumenti na avtobusu na relaciji Trbovlje - Zagorje, medtem ko je delavka pošte v Kisovcu v prostorih pošte našla denar in najdbo prijavila policistom. RDEČI PETELIN Dne 24.01.2006 ob 20.35 so policisti in gasilci intervenirali na parkirišču na Cesti zmage v Zagorju, kjer je prišlo do vžiga parkiranega avtomobila, v katerem je sedel lastnik in imel motor v teku, kljub temu, da so gasilci intervenirali v kratkem času je vozilo zgorelo v celoti, poškodovanih pa je bilo še več vozil, ki so bila parkirana v bližini. Vzrok požara policisti še ugotavljajo. OBVESTILO Policijska postaja Litija obvešča, da so prejeli dovoljenje o začasni zapori lokalne ceste Litija - Kresnice na odseku od stavbe AMD Litija do mostu čez reko Savo oz. do glavne ceste Litija- Ljubljana za dne 26.02.2006od 13. do 16. ure zaradi prireditve. Vsem svetujemo, da upoštevajo navodila redarjev in policistov. POLICIJA OPOZARJA Policisti so v mesecu januarju 2005 obravnavali več kaznivih dejanj, tatvin barvnih kovin, zlasti bakrenih žlebov iz poslovnih objektov in stanovanjskih hiš. V zvezi tega naprošamo vse občane, da v kolikor zaznajo prisotnost sumljivih oseb, oziroma morebitne osebe pri izvrševanju tovrstnih kaznivih dejanj, da o tem obvestijo policijo lahko tudi na brezplačni anonimni telefon 080-1200 ali na tel št. 113. AKCIJA + Aufbiks RAVSALI SO SE Dne 28.1. ob 15.30 uri so litijski policisti pohiteli na intervencijo v gostinskem lokalu Bevery hils v Litiji. Ugotovili so, da je nastal spor in prepir med tremi gosti. Prišlo je tudi do manjšega fizičnega obračuna, v katerem je bil eden občan lažje telesno poškodovan. Kršitelji so se pred prihodom policistov že pomirili. Policisti so napisali obdolžilni predlog. KRESNILA GA JE Istega dne ob 21.15 uri je občan obvestil policiste, da ga je v gostinskem lokalu Gumica v Litiji udarila neznana ženska in ga lahko telesno poškodovala. Policisti so ugotovili, da je nastal spor in prepir med prijaviteljem, kije bil močno pijan in njegovo znanko. Prišlo je tudi do manjšega fizičnega obračuna. Policisti so napisali obdolžilni predlog. PRETEPAL ŽENO Dne 25.1.2005 so policisti privedli k sodniku pijanega 56 letnega Zagorjana, kateri je doma pretepal ženo ter ni upošteval ukazov policistov. Zoper omenjenega je sodnik odredil pridržanje do iztreznitve. POŠKODO VAL MU JE ZOB Dne 19.01. ob 07.55so policisti intervenirali venem izmed gostinskih lokalov v Zagorju, kjer sta se verbalno sprla dva gosta, nato pa je eden izmed njiju drugega udaril z roko v predel obraza in mu poškodoval zob, podan je bil obdolžilni predlog na sodišče. GAJE UŽALILA? Dne 21.01.2006 ob 15.30 vinjen občan v enem izmed gost. lokalov v Kisovcu kršil JRM, ker ga točajka ni hotela postreči z alkoholno pijačo, zoper njega podan obdolžilni predlog na sodišče. 080-1200 “Skupaj proti kriminalu” ČE HOČEŠ POMAGATI POLICIJI PRI RAZISKAVI IN ODKRIVANJU KRIMINALNIH DEJANJ ČE VEŠ KJE SO SLEDI STORILCA ALI PREDMETOV, KI BI DOKAZOVALI NJEGOVO DEJANJE IN ČE HOČEŠ OSTATI PRI TEM ANONIMEN POKLIČI NA ANONIMNI TELEFON POLICIJE 080-1200 Peter Motnikar RAZVEDRILO + ”J-V' • 'v ‘ PRIDOBI- BAKRA IN SVINCA "S"- LUBJA RAZVOJNA Ä UČINKA ZBIRALKA NAROČNF KOV OZ. ODJEMALCEV PRED- SEDNIK RUSUE SUAJ. LESK; TUDI RAŽENJ PREKLA GOZDNI DELAVEC ZA POLTON ZVIŠANI TON d 1 p MAŠČOBNO TKIVO PRI GOVEDU. KOZAH IN OVCAH PEVEC ALI PESNIK PSALMOV, SLOVESNIH PESMI V ČAST BOGU SL POLITIK (DRAMA "VOLJA") ZRNAT, ZMRZEL SNEG. LEDENA SKORJA ZEUKA ZLATF ČEVKAS STRUPENO KORENIKO CHRISTO- PHER ISHER- WOOD RENU POUTIČNO ZATOČIŠČE MOČVIRSKA AU VODNA RASTLINA RAZNO- LIKOST NAJUGU NIGERUE AMERIŠKA IGRALKA (MERYL, "MOJA AFRIKA") GEOLOŠKA dobav HRIBOVJE V ZDA BIBLIJSKI KAJNOV BRAT LEPAK. PLAKAT EGIPČANSKI BOG SONCA INDUSKI ŠAHIST (VISVA- NATHAN) V LINOLEJ VREZANA SUKA STARA MAD- DOLŽ. MERA RAZJEDA, ULKUS KEMIJSKI SIMBOL ZA ELEMENT MANGAN DAVEK POD TURŠKO OBLASTJO MADŽARSKI •SR? SLAVKO AVSENIK SKUPEK RUDNIN NEZNANKA V MATEMATIKI ZUT SOGLASNIK OFTV SMUČ TEKAČICA (ANETTE) KOŽNA BOLEZEN, GARJE RIBJE JAJČECE KAMEN ISAAC NEWTON AMERIŠKI IGRALEC (WARREN) KEMUSKJ SIMBOL ZA ELEMENT TITAN ARISTO-FANOVA KOMEDIJA MERA V GLASBI NIZO- JADRNICA Z RAVNIM DNOM KARTA PRI TAROKU ZDRAVIL- TOVARNA ZA PROIZVODNJO STEKLENIH IZDELKOV REKA V KITAJSKI IN KAZAHSTANU KRIŽANKA: MAJHNE ZAJEDAVSKE ŽUŽELKE BREZ KRIL KOLNIČA PO ADAMU IMENOVANA SEKTA ALEKSEJ KOSIGIN ANTON POLENEC DRUŽINE • TRSTU PODOBNA 3 DO 4 METRE VISOKA ZEMSKA TRAVA, TRSTE- NIKA INDIGO (ZASTAR.) NASUT MATERIAL KOT OBRAMBA PRED POPLAVO BOE: norveška smučarska tekačica KAN ELA: sredozemska trava AFRIKATA: zlit soglasnik v fonetiki RETIJ: geološka doba v triasu Vicoteka Straniščna metlica Dve sosedi sta se za rojstni dan obdarovali že vrsto let. Tako je Micka po dolgem premišljevanju Francki kupila straniščno metlico. Po nekaj tednih sta se ponovno srečali in Micko je zanimalo: “No, Francka, kako ste pa kaj zadovoljni z zadnjim darilom, s straniščno metlico?’’ Francka se je malo obirala in ni vedla, če bi povedala ali ne, pa je le izjavila: "Veš, saj je vse v redu, samo priznati pa moram, da smo bili s papirjem dosti bolj zadovoljni." Gneča na avtocesti Gospa sprašuje fanta, kje se je naučil tako grdo preklinjati. "Od očeta, ko je bila na avtocesti gneča." Buške Vinjen moški vpraša nekoga na cesti: “Koliko bušk imam na čelu?” "Tri." “Aha, še dve, pa sem doma.” Denar Dve ženski se pogovarjata: Prva reče: “Glej mojega moža!” Druga pa: "In kaj potem?” Prva: “Iz njega sem naredila milijonarja!” Druga: “Kaj je bil pa prej?" Prva: “Milijarder!" PABERKOVANJE V nekaterih veleblagovnicah v ZDA so v kabine za pomerjanje oblek namestili posebna rožnata ogledala, ki polepšajo iz-gled strank. Po zaslugi teh ogledal se je prodaja povečala za 20 %. Razvedrilo krajša čas. A4 28 strani izhaja vsak drugi torek v mesecu popust za naročnike mu6 day I»čr0 vnzankC, n, Pokličite: 01/56 36 100, 56 36 102 RAZVEDRILO ©I Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 17. februarja 2006 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 3/2006. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekama-Slaščičama-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 5.000,00 sit, lx bon za 3.000,00 sit in lx za 2.000,00 sit Izžrebanci nagradne križanke 2/2006 so: Bone za Trgovino JAKA prejmejo: SAŠA NAPRET, Ribnik 3, 1420 Trbovlje-bon za 5.000,00 sit FRANC LEKŠE, Prešernova 47, 1410 Zagorje-bon za 3.000,00 sit IVANKA KERIN, Trg pohorskega bataljona 7, Kisovec - bon za 2.000,00 sit BRGLEZ ROMAN s.£. PEKARNA- SLAŠČIČARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO S SEŠKI VSE JE OKRAŠENO SEŠKI MALI IN VELIKI- ■ ■ VSEXt (FRß-VDOBEP ZNANO JE (DA ČAS ZALJUBLJENCEV NASTOPIL JE. (POSLADKAJTE SE SVOJ EMI VALENTINČVJ SLAŠČICA MALI SEŠEK JAgODNI IN ČOKOLADNI SAMO 350 SIT Trgovina Jaka c.9. avgusta 107, Zagorje tel: 035660280 OJ, Tl SVETI VALENTIN... »VsaA me/ J/A/e namen/en teA/, 1/saAa me/a AeseJa se preAu/a e te A/, VsaAa m/se/ me spemn/ nate /n tu J/me/e srce ž/e/ /e zate/« Nikar se ne izgovarjajte, da nimate denarja, za ljubezen se splača potruditi. Romantičen večer: dišeča kopel, nežna glasba in postelja iz sanj. Z malo spretnosti in dobre volje bo vajina postelja za Valentinovo prav takšna ali podobna, odvisno od vaše domišljije. Presenetite svojo ljubezen, naj bo tokrat drugače. Ideja je tu! Mesec februarje mesec kulturnih prireditev. In kdo pravi, da balerinam ni dovoljeno jesti pic? Za užitek, ki smo ga deležni ob vsakem njihovem nastopu, bi se radi oddolžili z dvema pizzama in dvema cocacolama v Pizzeriji Čebelica. Balerina, ki se prepozna, naj se javi na telefon 041 914059 s hitrostjo, ki je enaka njeni hitrosti na odru. Nagradi namreč poteče rok v petek, 17. februarja. PIZZERin ČEBEUCn VRHČ6VIČ molej Valvazorjeva 2. IZIAKE. Tel.: 05/56-74-157 ALPSKO SMUČANJE: V Vratni na Slovaškem je 23. in 24.1.2005 potekalo 25. mednarodno prvenstvo v alpskem smučanju SKI INTERKRITERIUM za mlajše in starejše deklice in dečke, ki so se ga udeležile otroške reprezentance iz evropskih držav. Prvenstva se je udeležila tudi ekipa Slovenije, ki so jo sestavljali najboljši tekmovalci Vhodne regije, po dva med mlajšimi deklicami in dečki ter po trije med starejšimi deklicami in dečki. Po odpovedi udeležbe zaradi bolezni se je namesto trenutno najboljše v Vzhodni regiji Zagorjanke Nine Žnidar v ekipo uvrstila druga Zagorjanka Katja Murne. Obe sta tekmovalki SK Velenje. Katja Murne se je v zelo težkih razmerah, temperatura se je namreč spustila pod -20 C, odlično znašla in dosegla dve odlični uvrstitvi. V slalomu je med 35 tekmovalkami v kategoriji mlajših deklic zasedla odlično drugo mesto za predstavnico iz Slovaške, v veleslalomu pa je bila prav tako odlična peta. Katja je tekmovala v kategoriji mlajših deklic z leto starejšimi tekmovalkami, ki imajo prednost predvsem v slalomu, ki ga trenirajo že drugo leto, Katja pa slalom trenira šele prvo leto. Prav zato je njeno drugo mesto v slalomu na mednarodnem tekmovanju izjemen dosežek. Odlično so smučali tudi ostali slovenski smučarji: v veleslalomu je med mlajšimi deklicami zmagala Katja Horvat, med mlajšimi dečki pa je bil Andraž Pogladič iz SK Velenje odličen drugi. Med starejšimi deklicami je bila najboljša Anamichele Stipič, ki je osvojila 1. mesto, Nika Kelc pa drugo mesto, med starejšimi dečki je bil prvi Tilen Debelak, drugi Jan Pisar in četrti Boštjan Kline. V slalomu je bila med starejšimi deklicami Anamichele Stipič druga in Nika Kelc četrta, med starejšimi dečki pa sta Tilen Debelak in Jan Pisar ponovila uvrstitvi iz veleslaloma in ponovno premagala vso konkurenco - prvi je bil Debelak, drugi pa Pisar. Andraž Pogladič je po odličnem drugem mestu iz prve vožnje v drugi vožnji naredil napako in odstopil. MLADI ZASAVSKI SMUČARJI SPET NA STOPNIČKAH Zadnja dva vikenda sta bila za mlade zasavske smučarje spet izredno uspešna. Mlajši in starejši dečki in deklice so nastopili na štirih tekmah za državni pokal - Pokal Hervis in osvojili 5 medalj, Nina Žnidar eno zlato in dve srebrni, Urška Ahac pa eno zlato in eno srebrno. Poleg Nine in Urške se je med deseterico najboljših trikrat uvrstila tudi Katja Murne. Vse tri tekmovalke tekmujejo za SK Velenje. Pokal Hervis - Rog Črmošnjice (28. in 29.1.2005) Prejšnji vikend so se pomerili v slalomu in veleslalomu na dolenjskem smučišču Rog Črmošnjice. V soboto so mladi tekmovalci nastopili v slalomu. Med mlajšimi deklicami je bila spet najboljša Nina Žnidar, ki je osvojila drugo mesto, odlično pa je smučala tudi Katja Murne, ki je na koncu zasedla 7. mesto. Med mlajšimi deklicami je nastopila še Tjaša Kmet, ki je bila 30. Med starejšimi deklicami je zmago slavila Urška Ahac, ki z odličnima vožnjama premagala vso konkurenco. Mlajši dečki so nastopili nekoliko bolj zadržano, po seštevku obeh slalomskih voženj je bil Davor Grabnar 25., Žan Hribar 34., Nejc Poglajen 46. in Luka Bolarič 53. V nedeljskem veleslalomu je tekmovalce je v zgornjem delu proge ovirala gosta megla, ki pa očitno ni zmotila naše najboljše zasavske smučarke v tej sezoni. Nina Žnidar je tokrat premagala vse tekmice, tudi trenutno najboljšo Ulo Hafner iz Škofje Loke. Tudi Katja Murne se je v megli dobro znašla in za las zgrešila najboljšo deseterico - bila je 11. Med mlajšimi deklicami je nastopila še Tjaša Kmet, ki je bila 38. Pri mlajših dečkih je bil naš najboljši Urh Kapelar na 17. mestu, sledili so še Davor Grabnar na 32. mestu, Žan Hribar na 37. mestu, Nejc Poglajen na 46. mestu in Luka Bolarič na 56. mestu. Pri starejših deklicah, ki so nastopile nekoliko kasneje, seje megla že dvignila, zato so bili pogoji za tekmovanje precej boljši. Urška Ahac se je tudi tokrat z odlično vožnjo zavihtela na stopničke, zasedla je 2. mesto. Pnkal Hervis - Stari Vrh (4. in 5.2.20051 Ta vikend je bilo prizorišče državnega pokala gorenjsko smučišče Stari Vrh, ki bo naslednji vikend gostilo tradicionalni mednarodni Pokal Loka, na katerem tekmujejo najboljši mladi smučarji iz vseh držav. Na tem tekmovanju bo nastopila tudi Zagorjanka Nina Žnidar. Tudi na Starem Vrhu v soboto vreme mladim smučarjem ni bilo najbolj naklonjeno, slalom je potekal v gosti megli. Naša najboljša tekmovalka je bila tokrat Katja Murne, ki je po odlični vožnji v drugem teku slaloma zasedla 6. mesto, kar je v tej sezoni njena najboljša uvrstitev na državnih tekmah. Nina Žnidar in Urška Ahac sta odstopili. Uvrstitve ostalih zasavskih smučarjev so bile: Tjaša Kmet 31., Urh Kapelar 36., Nejc Poglajen 41. in Luka Bolarič 44. V nedeljo so bile razmere za tekmovanje v veleslalomu odlične, v jasnem vremenu in odlično pripravljeni progi so se najprej pomerile mlajše deklice. Nina Žnidar je z odlično vožnjo prismučala na 2. mesto, Katji Murne pa je uspela vožnja v deseterico najboljših, zasedla je 9. mesto. Med mlajšimi dečki so bili Urh Kapelar 22., Žan Hribar 31., Davor Grabnar 41. , Luka Bolarič 47. in Nejc Poglajen 52. Med starejšimi deklicami je Urška Ahac tokrat prismučala na 6. mesto. Besedilo:IM SMUČARSKI SKOKI: ANJA ZMAGALA ANDRAŽ POGRAJC DVAKRAT DRUGI V soboto 28.1.2006 so kisovški skakalci z najmlajšimi nastopili v Kranju. Tekmovanje cicibanov do 8 in 9 let, ter deklic do 11 let je štelo za pokal Cockta in se je odvijala na manjši skakalnici. Pri cicbanih do 8 let je Jaka Jesih zasedel 4.mesto.Pri cicibanih do 9 let je Žan Bantan prav tako osvojil 4.mesto, Žan Žujič pa je bil sedmi. Anja Javoršek je pri deklicah do 11 let osvojila že tretjo zaporedno zmago in je tako na najboljši poti, da osvoji tudi veliki pokal za zmago v celotni zimski sezoni. Julija je z tretjim mesto le še utrdila drugo mesto v končni razvrstitvi. Dečki do 12 let so nastopili na 40 metrski skakalnici. Manja Pograjc je osvojila 14.mesto, Jakob Smolič pa 29.mesto. Istočasno je v Žireh potekalo tekmovanje za pokal Cockta za mladince do 16 let. Andraž Pograjc je bil drugi , Janez Močnik-Guna šestnajsti, Dejan Judež sedemnajsti in Leon Grobljar osemintrideseti. Katja Požun je na isti skakalnici, le da v kategoriji dekleta absolutno osvojila drugo mesto. V nedeljo so se mlajši skakalci in skakalke spet odpravili v Kranj in na 20 meterski skakalnici kljub svoji mladosti uspešno odskakali na ekipnem državnem prvenstvu za dečke do 11 let. V ekipi SK Zagorje so uspešno nastopili Žan Bantan, Žan Žujič, Žiga Hrovat in Anja Javoršek. Med 17 ekipami so osvojili 9-to mesto. Na 50 metrski skakalnici so se za pokal Cockta pomerili še dečki do 14 let: Leon Grobljar je bil 22-ti,Dejan Žujič 23-ti. Prav tako so tekmovali dečki do 15 let: Andraž Pograjc je bil drugi, Janez Močnik-Guna peti in Aljaž Smolič 23-ti. Dekleta so tokrat tekmovala v kategoriji deklic do 14 let, kjer je Manja Pograjc osvojila četrto mesto. Besedilo: Borut Markošek PLAVANJE: MEDNARODNI MITING DR. FIG 2006 V soboto osemindvajsetega januarja je v olimpijskem bazenu v Kranju potekalo mednarodno plavalno tekmovanje Dr. Fig 2006. Tekmovanja se je udeležilo 471 plavalcev iz številnih slovenskih klubov, kakor tudi plavalci iz Hrvaške, Srbije in Črne gore. PK Lafarge Cement Trbovlje je zastopalo deset tekmovalcev, od tega osem mlajših dečkov in dve mlajši deklici. Pri dečkih v starosti 11 let in mlajši so tekmovali Peter Vozel, Žiga Kovačič, Gašper Križnik, Mario Budimir, Jan Burgar, Nejc Kos, Jernej Santo in Pavao Cvitič, pri deklicah v starosti 9 let in mlajše sta tekmovali Tjaša Božič in Karmen Zmrzlak.V trboveljskem klubu so bili veseli doseženih rezultatov saj je večina plavalcev popravila svoje osebne rezultate. REZULTATI: Deklice letnik 1996 in 1997: 50 m hrbtno 53. Tjaša Božič, 50 m prsno 31. Karmen Zmrzlak. Dečki letnik 1994/1995: A 100 m mešano 51. Žiga Kovačič, 50 m hrbtno 24. Peter Vozel, 45. Žiga Kovačič, 50 m delfin 21. Peter Vozel; B 100 m mešano 26. Jan Burgar, 39. Mario Budimir, 40. Nejc Kos, 46. Gašper Križnik, 51. Jernej Santo, 61. Pavao Cvitič; 50 m hrbtno 31. Gašper Križnik, 32. Mario Budimir, 38. Jan Burgar, 48. Jernej Santo, 56. Nejc Kos; 50 m prosto 40. Jan Burgar, 50. Gašper Križnik, 51. Mario Budimir, 53. Nejc Kos, 75. Jernej Santo, 113. Pavao Cvitič; 50 m delfin 23. Mario Budimir. Besedilo in slika: Boris Seiko ROKOMET: IGRAJMO ROKOMET-CELJE 2006 Sredi januarja so mladi dolski rokometaši dosegli nov uspeh. Na velikem turnirju v mini rokometu sta lS.januarja 2006 v Celju kar dve ekipi osvojili prvo mesto, ena pa je bila tretja. Nastopilo je 60 ekip iz Slovenije in Hrvaške. V ekipah Rokometnega kluba Dol TKI Hrastnik so igrali otroci, ki obiskujejo rokometno šolo dolskega kluba in so učenci OŠ na Dolu, v Hrastniku in Rimskih Toplicah. Ekipa letnikov 1994 je s štirimi zmagami nad ekipami Ptuja, Radovljice, Celja Pivovarne Laško in Rače prepričljivo zmagala. Še bolj prepričljivi so bili igralci letnika 1995, saj so premagali ekipe iz Ribnice, Rudarja Trbovlje, Rač in Preventa iz Slovenj Gradca. Druga ekipa letnikov 1996, za katere so igrali leto mlajši igralci, je bila tretja po zmagah nad Krimom in Ribnico ter porazih s Športno šolo Celje in Račami. Slabše se je odrezala le prva ekipa letnikov 1996, ki je z enim neodločenim rezultatom zasedla peto mesto. Za ekipo letnikov 1994 so pod vodstvom trenerja Darka Planinca nastopili: Daš Žekar, Jan Kraner (oba OŠ Hrastnik), Robi Vodep, Aljaž Zore, Matej Prašnikar, Marko Plazar, Martin Podmenik (vsi OŠ Dol), Dominik Blatnik in Gregor Borštnar (oba OŠ Rimske Toplice). Za ekipo letnikov 1995, ki jo je vodil trener Tadej Funkel, pa so nastopili: Janez Guček, Domen Rožej, Lovro Papič, Miha Podbregar (vsi OŠ Rimske Toplice), Matej Starič (OŠ Hrastnik) in Marko Hribšek (OŠ Dol). Za drugo ekipo letnikov 1996 pa so tretje mesto pod vodstvom trenerja Jerneja Rantaha osvojili: Peter Robič, Žan Jazbec (OŠ Hrastnik), Jernej Moljk, David Paskvale, Patrik Gnus, Nejc Funkl, Jože Pavčnik, Kristjan Simončič, Gregor Jurišič (vsi OŠ Dol) in Tilen Papič (OŠ Rimske Toplice). Besedilo: Fanči Moljk 361 SPORT + KARATE: TRBOVELJČANOM PET MEDALJ NA »KOBE OSAKA SLOVENIJA« V nedeljo 5. februarja so trboveljski karateisti nastopili v Limbušu pri Mariboru, na 5. turnirju »KOBE OSAKA SLOVENIJA«. Ta tekmovanja se izvajajo v okviru vsestilske organizacije »KOBE OSAKA INTERNATIONAL« in so ena izmed najštevilčnejših, ki se izvajajo po celem svetu. Na turnirju je nastopilo preko 280 tekmovalcev in tekmovalk iz 42 klubov Hrvaške in Slovenije. Tako kot lani, so se tudi letos v klubu odločili, da na turnirju ne bodo nastopili z najboljšimi tekmovalci. Priložnost so dali mlajšim tekmovalcem, ki šele pridobivajo prve tekmovalne izkušnje izven Trbovelj. Nastopili so Blaž HRIBOVŠEK, Žan ŠPILAR, Žan KRAJŠIČ, Aljaž VESENJAK, Jan in Sanja NARAGLAV, Martina KERŠIČ, Lejla DORIČ ter Damir VUČILOVSKI. Vodil jih je trener Igor NARAGLAV. Vsi tekmovalci so nastopili samo v katah. Mladi po talentu prav nič ne zaostajajo za starejšimi, že uveljavljenimi tekmovalci. Trema, na tako pomembnem tekmovanju je naredila svoje, saj seje polovica Trboveljčanov poslovila že po prvem kolu. V borbe za odličja so se vmešali najbolj izkušeni v tem sestavu, Sanja, Lejla in Aljaž. Sanji tokrat ni uspelo, Lejla in Aljaž pa sta osvojila bronasti medalji, vsak v svoji kategoriji. Trener Igor NARAGLAV, kljub dvema osvojenima medaljama v posamičnih nastopih ni bil najbolj zadovoljen s prikazanim. Pred ekipnim nastopom seje temeljito pogovoril s tekmovalci in uspeh ni izostal. Ekipi, deklet v sestavi, Sanja NARAGLAV, Lejla DORIČ, Martina KERŠIČ ter dečkov, Blaž HRIBOVŠEK, Jan NARAGLAV in Žan KRAJŠIČ, so vse svoje nasprotnike zanesljivo premagali z maksimalnim rezultatom 3:0 ter zasluženo osvojili zlate medalje. Damir VUČILOVSKI je nastopil v veteranski kategoriji. Veteranska tekmovanja so se začela v Sloveniji izvajati pred dvema letoma, prvič ravno v Limbušu. Damir je nastopil že tretjič zapored in tudi tretjič zapored osvojil bronasto medaljo. Po končanem tekmovanju je z izkupičkom, dve zlati in tri bronaste medalje, poleg tekmovalcev bil zadovoljen tudi trener Igor NARAGLAV. Tekmovanja se kar vrstijo, saj bo že prihodnji vikend v Velenju mednarodni karate turnir, 1. Pokal Nesti Žgank. Najpomembnejše pa je, da Trboveljčani ne padejo v športni formi ter, da ohranijo zmagovalni ritem. Besedilo: Franjo GLA VICA KIKBOKS: 28. ter 29. januarja je v italijanskem Mareno di Piave potekalo pokalno tekmovanje Golden Belt Challenge. Barve Slovenije so zopet odlično zastopali člani kluba borilnih veščin Pon Do Kwan Zagorje. Mojstri te borilne veščine v zasedbi Aleš Mars, Klemen Juvan, Primož Bračič ter Igor Kalšek so v prvem delu tekmovanja nastopali v ekipnih borbah. Med 23. prijavljenimi ekipami so Zagorjani v prvem ter drugem kolu premagali obe italijanski ekipi. Klonili so šele v tretjem krogu proti izredno močni ekipi Europe 1, ki je bila sestavljena iz štirih aktualnih svetovnih prvakov iz Italije, Irske ter Norveške. PDK Zagorje se je tako kot najboljša klubska ekipa uvrstila na skupno 6. mesto. V drugem delu tekmovanja so potekale borbe v posameznih kategorijah. Aleš Mars je po daljši odsotnosti zopet stopil na borišče, kjer je bil norveški prvak Spissroy tokrat premočan nasprotnik. Z nekaj sodniške smole sta možnost boljše uvrstitve zapravila tudi Klemen Juvan, ki je v drugem kolu kategorije članov do 69 kg z minimalno razliko izgubil proti vice svetovnemu prvaku iz Švice Boujibaru ter Igor Kalšek, ki je v tretjem kolu po podaljšku za točko zgrešil polfinale. V kategoriji članov do 89 kg si je Primož Bračič z zmago nad Škotom Posteljem priboril bronasto medaljo. Člane kluba borilnih veščin PDK Zagorje čaka naslednji izziv že v sredini februarja, ko se bodo v Welsu udeležili pokalnega prvenstva Avstrije. Besedilo: Sašo Vučko MALI OGLASI ©) mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! ____________________________________________________ Prodam Prodam nerabljen mobitel Philips 535, star tri mesece-cena po dogovoru. GSM 040 638 646 Ugodno prodam trosed, dvosed in fotelj. GSM 040 832 676 Poceni prodam skoraj nov moški brezrokavnik št. 52 s krzneno podlogo in ženski krzneni črni plašč št. 40 in druga ženska zimska oblačila št. 40-42. GSM 041 219 664 Prodam dve omari stari okoli 100 let, kaktuse, ježke različne velikosti, mlatilnico in pajkel- čistilec za žito. Tel.03 56 76 310 Prodam krzneno jakno - korejski pes - dobro ohranjeno, moške škornje št. 40-41, kavbojske moške škornje št. 40-41- cena po dogovoru. Tel. 051 213 907 Prodam dobro ohranjeno sedežno garnituro (1,8 x 1,5 m) v modro vijolični barvi. Cena 10.000,00 sit. Informacije 031 653 477 Podarim Podarim mucka dobrim ljudem - po možnosti z vrtom. Tel. 03 56 76 310 Storitve Sprejemam naročila za drva, ki vam jih pripravim do jeseni. En m3 je 10.000,00 sit. Tel. 031 836 301 NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): ZA8AVC naša spletna stran: http://zasavc.gajba.net e-pošta: zasavc@email.si CtC ncpRcmičninE Ulica 1. junija 7,1420 Trbovlje Tel.: 03 56 26 242 Fax: 03 56 32 242 GSM: 031 359 725 in 031 359 726 ZAGORJE - center, trisobno, 73 m2,1. 1986, CK, velik balkon cena: 13.900.000,00 SIT TRBOVLJE, dvosobno, 50 m2,1. 1967, urejeno - deloma obnovljeno, CK, balkon, dvigalo; cena: 9.500.000,00 SIT TRBOVLJE, enosobno, 30 m2,1. 1900, pritličje stanovanjskega bloka, deloma obnovljeno, takoj vseljivo; cena: 3.900.000,00 SIT Opaž, suh smrekov-debelina 13, 16, 20 mm in brane 21 mm ter karnise, stružene-Ugodno! Izdelovanje lesenih predmetov. Možna dostava! Tel.: 03 57 25 547 GSM: 031 814 637 Maček Marjan s.p., Vransko 113, 3305 Vransko KINO/OBVESTILA + ski dom Trbovlje Detrtek 09.02.2006 Petek 10.02.2006 Sobota 11.02.2006 Nedelja 12.02.2006 3oned. 13.02.2006 Torek 14.02.2006 SESTRAH,triler Sreda 15.2.2006 itrtek 16.02.2006 etek 17.02.2006 obota 18.02.2006 Nedeljal 9.02.2006 3oned. 20.02.2006 Torek 21.02.2006 da 22.02.2006 etrtek 23.02.2006 (ino Hrastnik Šetrtek 09.02.2006 Petek 10.02.2006 obota 11.02.2006 Nedelja 12.02.2006 ob 18.00 MALI PIŠČEK ob 20.00 SREČKOLOV, kom. ob 18.00 MALI PIŠČEK ob 20.00 MARINEC ob 18.00 MARINEC ob 20.15 SREČKOLOV ob 10.00 MALI PIŠČEK ob 18.00 MARINEC ob 20.15 SREČKOLOV ob 18.00 SREČKOLOV ob 20.00 ZGODBA O DVEH ob 18.00 ZGODBA O DVEH SESTRAH ob 20.00 PRENEŠALEC 2,akc. ob 18.00 PRENEŠALEC 2 ob 20.00 STRTI CVETOVI, kom.drama ob 18.00 STRTI CVETOVI ob 20.00 ZGODBA O DVEH SESTRAH ob 18.00 PRENEŠALEC 2 ob 20.00 STRTI CVETOVI ob 10.00 REŠEVANJE MALEGA NEMA, druž. anim. ob 18.00 ZGODBA O DVEH SESTRAH ob 20.00 STRTI CVETOVI ob 18.00 STRTI CVETOVI ob 20.00 PRENEŠALEC ob 20.00 MEGLA,groz. ob 18.00 MÜNCHEN, zgod.akc.drama ob 18.00 ČAROVNIK HOWL IN GIBLJIVI GRAD.pustol.anim. ob 20.15 MEGLA ob 18.00 KING KONG, am.fant.avant. ob 19.15 ODGROBADOGROBA.slo.čma kom. ob 17.00 KING KONG ob 20.00 ODGROBADOGROBA ob 17.00 KING KONG Sreda 15.02.2006 Četrtek 16.02.2006 Petek 17.02.2006 Sobota 18.02.2006 Nedelja 19.02.2006 Poned. 20.02.2006 Sreda 22.02.2006 Četrtek 23.02.2006 Kino Dol pri Hrastniku Petek 10.02.2006 Petek 17.02.2006 Torek 21.02.2006 Kino Delavski dom Zagorje Petek 10.02.2006 Sobota 11.02.2006 Poned. 13.02.2006 Torek 14.02.2006 Petek 17.02.2006 Sobota 18.02.2006 Nedelja 19.02.2006 Poned. 20.02.2006 Torek 21.02.2006 animirani (ni primeren Kino Izlake Nedelja 12.02.2006 Nedelja 19.02.2006 ob 20.00 ODGROBADOGROBA ob 19.00 KOT V NEBESIH,am.rom.kom. ob 19.00 KOT V NEBESIH ob 19.15 PRENAŠALEC 2, am.akc. ob 17.00 KOT V NEBESIH ob 19.00 PRENAŠALEC 2 ob 17.00 PRENAŠALEC 2 ob 19.00 KOT V NEBESIH ob 10.00 ŠOLA ZA JUNAKE, am.druž.kom. ob 10.00 ŠOLA ZA JUNAKE ob 19.00 LJUBLJANA JE LJUBLJENA,slo.rom.drama ob 10.00 MALI PIŠČEK, am.anim.sinhron. ob 19.00 LJUBLJANA JE LJUBLJENA ob 17.00 ODGROBADOGROBA ob 17.00 KOT V NEBESIH ob 10.00 ŠOLA ZA JUNAKE ob 19.00 NORČIJE Z DICKOM IN JANE am. kom. krim. ob 19.00 PRENAŠALEC 2 am. akc. triler ob 19.00 NORČIJE Z DICKOM IN JANE am. kom. krim. ob 19.00 NORČIJE Z DICKOM IN JANE am. kom. krim. ob 20.00 FILM TEATER: ZVESTI VRTNAR britanski, triler ob 19.00 MEGLA am. groz. ob 19.00 GEJŠAam. ram. drama ob 19.00 MEGLA am. groz. ob 19.00 MEGLA am. groz. ob 20.00 FRANK IN WENDY estonski, za otroke-angleški podnapisi) ob 19.15 PRENAŠALEC 2 am. akc. triler ob 19.15 GEJŠA am.rom. drama Klub borilnih veščin Pon Do Kwan Zagorje v mesecu februarju vabi k vpisu članov v novo klubsko dejavnost - BREAK DANCE skupino. Več informacij v zvezi z vpisom ter prijavami lahko dobite na telefonu 031 634 Lions klub Trbovlje Brin razpisuje nagradni fotografski natečajna temo »POMAGATI« - Zadnji rok za oddajo fotografij je 1. april 2006. Več informacij o natečaju dobite na njihovi spletni strani ali z vprašanji po elektronski pošti infoOsamps.si in na telefonski številki 01 54 22 444. - organizator natečaja Lions klub Trbovlje Brin Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik Četrtek 09.02.06 ob 18.00 ŠKRATEK BRALČEK PRIPOVEDUJE Četrtek 16.02.06 ob 18.00 NUMEROLOGINJA Taja Veroti-Tjaša Ponedeljek in sreda 20.in 22.02.06 POČITNIŠKA USTVARJALNICA Četrtek, 23.02.06 ob 18.00 POTOPISNO PREDAVANJE: Kuba, Lojze Vrankar Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje Četrtek 09.02.06 ob 18.30 POTOPISNO PREDAVANJE: o Boliviji, Andreja Jernejčič Četrtek 16.02.06 ob 10.00 KNJIŽNA ČAJANKA ob 18.00 ŠTUDIJSKI KROŽEK »Domoznanski večeri« Ponedeljek 20.02.06 ob 18.30 ŠTUDIJSKI KROŽEK »Beremo z Manco Košir« Četrtek 23.02.06 ob 18.30 PREDAVANJE O AJURVEDI - vedi o življenju in notranji harmoniji, Melanija Verbe Knjižnica Litija Torek 21.02.06 ob 18.00 URA PRAVLJIC Knjižnica Tonete Seliškarja Trbovlje Mladinski oddelek Sreda 15.02.06 ob 17.00 PUSTNA USTVARJALNICA (za otroke od 6.leta dalje) Sreda 22.02.06 ob 17.00 PRAVLJIČNA URA: Zgodbe iz zelenega gozda (za otroke od S.leta dalje) Oddelek za odrasle Četrtek 16.02.06 ob 19.00 PREDSTAVITEV KNJIGE Francija Horvata: Sto vodnjakov na Slovenskem Kulturni center Litija Sobota 18.02.06 ob 10.00 OTROŠKA MATINEJA Sreda 22.02.06 ob 18.00 FILM: Triglavske strmine ob 100 letnici roj.Metoda Badjure PLANINSKO DRUŠTVO ZAGORJE vabi: V nedeljo, 12. 02. 06, na 18. tradicionalni spominski planinski pohod »Po poteh I. štajerskega bataljona« iz Zagorja do Zasavske sv.gore. Start: od 6.30 do 10.00 pri rudarskem spomeniku v Toplicah pri Zagorju, za Kisovčane v Čolnišah - pot pelje skozi vas Čolniše, skozi Jablano, Kobiljek (kontrolni žig) preko Pleš do PD na Zasavski sveti gori. Povratek je možen v smeri Time do žel.postaje Sava, v drugo smer do Izlak, od koder vozi avtobus na ŽP Zagorje ob vsaki polni uri. Startnine ni! Pot ni zahtevna-tri do štiri ure- in je primerna za vse generacije. Kulturni center Delavski dom Zagorje GALERIJA MEDIJA Petek, 10.02.06 ob 18.00 PREGLEDNA RAZSTAVA likovne kolonije »Primož Trubar« iz Moravskih Toplic z umetniškim vodjo Nikolajem Beerom VELIKA DVORANA DD ZAGORJE Četrtek, 16.02.06 ob 19.30 GLEDALIŠKI ABONMA IN IZVEN: Prosvetno društvo Čemšenik s komedijo H. Brighousea:Hobson v škripcih PO JANTARJEVI POTI - BALTIK 2005 - XIII. Norveški vzorec naše Anice Z Anico se torej podava malo po 22.uri v oddaljen supermarket, da se rešiva estonskih kron. Vmes klepetava in na misel nama pride spet Lovrova kapa z norveškim vzorcem, ki mu jo je kupila teta Staša...«Norveški vzorec je težak,« modruje moja spalna soseda.«Jaz sem začela neko zimo plesti zadnji del puloverja za moža in ga do spomladi še nisem končala...« »Nisi?« vprašam odsotno in opazujem pusto, temno ulico.«Potem sem se morala v jeseni, ko sem z delom nadaljevala, vzorec ponovno učiti...« »Verjamem, verjamem...« In načrtujem nakup, da ne bom nabavila kakšnih oslarij.«Spomladi se je spet odprlo delo na kmetiji in sem morala pletenje rokava spet prekiniti,..« »Seveda, razumljivo...« »Ampak, veš, od takrat je preteklo že dvaindvajset let...« »Kaj praviš...?!?« Začela sem se tako lomiti] da sem se morala oprijeti drevesa ob trgovini, kamor sva pravkar prišli.. .Krohota seje nalezla tudi Ani in bili sva milo rečeno čudni pojavi. Maja in Alenka, ki sta prišli ravno takrat mimo, sta vprašali, če je treba kaj pomagati... Je kar trajalo, preden sva prišli k sebi. In Ani me je prosila, naj tega ne pripovedujem naprej...Pa saj niti nisem mogla - ko je bilo treba povedati, kako dolgo plete pulover z norveškim vzorcem, me je že sesulo.. .Ani ima, kot sem že večkrat omenila, kljub temu zlate roke. V življenju je napletla že na desetine raznih izdelkov, spekla na tone slaščic... V latvijski Švici V sredo zjutraj, 20.julija, deseti dan potovanja, smo komaj odnesli pete, da nas v kampu ni namočilo. Pamu zapuščamo torej v dežju. Kmalu smo na mejnem prehodu Ainaži - Ikla oziroma v Latviji. O njej smo navedli osnovne podatke že četrti dan potovanja, v Vl.delu. Rok Videc, Kompturjev vodnik, pa ima na zalogi še veliko informacij.«Tudi tu rodnost upada«, pravi. Imajo pa ostra merila za pridobitev državljanstva. Kar se tiče vere, je 75% protestantov, 15% katoličanov, Rusi so pravoslavni, Jude, ki jih je bilo 5%, pa DEL so popolnoma iztrebili. Do Rige, kamor nameravamo priti, je še 100 km. Ustavimo se v Valmieri, si ogledamo baznico sv.Simona, cerkev po naše in se sprehodimo do mostu na ogled Gaue.V mestnem središču nekaj razkopavajo in obnavljajo. Rok kupi časopis - povsod kupuje tudi najnovejše turistične karte, knjige, prospekte..., za kar je odštel že pol hiše, pravi - in pove, da je EU v tem kraju preko raznih skladov zgradila kulturni dom in muzej. Kmalu se prične narodni park Gauja, ki obsega 920 kvadratnih km površine in se imenuje po istoimenski ledeniški reki, dolgi 450 km. Zaradi ogromnih zelenih površin, gozdov, jezer, kanjonov, podzemnih jam in slapov, to pokrajino imenujejo tudi latvijska Švica. Imajo idealne pogoje za vse vrste športov.Vidimo betonsko progo za bob, edino v državi. Najbolj smo si zapomnili turistični kraj Sigulda, od koder smo se peljali z žičnico preko slikovite gozdne pokrajine, po kateri seje vila reka. Tudi spominki ob žičnici oziroma kafejniciso bili svojevrstni. Kakih 20 cm dolge pohodne palice z žganimi okraski in napisom S i g u 1 d a. V glavi si že začrtam nekaj podobnega z napisom Šavna Peč. Naslednja turistična točka v bližini je največja latvijska jama Gutmana, na katero so Latvijci ponosni, čeprav je skromnih razsežnosti -19 m dolga, 12 m široka in 10 m visoka. Premore pa zapise po stenah iz lO.stoletja, tragično legendo o deklici Maji in bister potoček, ki zgladi gube...Skoraj vsi smo izkoristili privlačno ponudbo...Stojnice nedaleč od jame pa smo razbremenili za nekaj jantarjevih obeskov in zapestnic. Razni letaki so nas opozarjali, da se dogaja pri njih evropski dan netopirjev... Riga - prvi vtisi Pozno popoldne se pripeljemo v Rigo, glavno mesto Latvije z 800.000 prebivalci. Leži ob reki Dougave, devet km pred izlivom v Riški zaliv. Je upravno, kulturno in industrijsko središče države. Pomembno pristaniško mesto. V tem času, ko to pišem - konec januarja, pa ladjam za plovbo utirajo pot ledolomilke. Železnica povezuje Rigo s Sankt Peterburgom že od leta 1871. Uradni začetek Rige pa štejejo od leta 1209, ko je bremenski škof Albreht zgradil prvo cerkev. 800 - letno mesto so si podajali sosedje iz rok v roke in vse to mu je pustilo posebno pestrost. Staro mestno jedro je s palačami in cehovskimi hišami arhitekturno izjemno bogato in slikovito. Med slavne obiskovalce tega mesta štejejo Johna F.Kennedyja, ker je bil tu pred drugo vojno na študentski izmenjavi, pripoveduje Rok. V časopisu pa sem lani avgusta prebrala, da je v Rigi umrla največja latvijska pesnica Vizma Belševica, borka za neodvisnost, večkrat predlagana za Nobelovo nagrado. In če pristavimo še slovenski lonček, povejmo, daje tu leta 2003 pela na evrovizijskem festivalu popevk Karmen Stavec. Kamp, kamor smo prispeli še pred nočjo, je bil največji na našem potovanju. Lepo urejen in gosto naseljen s prikolicami. Imel je dva minusa: oddaljene sanitarije in zoprn veter. Oboje pa bi lahko ocenili tudi pozitivno - hoja je zdrava, veter pa tudi. Pozitivno se je izkazalo tudi dejstvo, da ni bilo motelov, kjer je navadno prenočil naš vodnik... FančiMoljk UTRINKI S KONCERTA EX OLIVIJE- GAL IN GALERISTI V Zagorju je gostoval Gal Gjurin, vodja Olivije, ki nam je predstavil novo skupino, naslednico Olivijine glasbene tradicije. V gosteje povabil Bojana Cvetrežnika, člana skupine Terrafolk. Glasbenim sladokuscem je predstavljena sveža in nova avtorska glasba in nekaj priredb. Istočasno je to bila tudi predstavitev njihove nove zgoščenke. Besedilo in sJika:St. R. Končno so potrjene govorice o snemanju prve plošče. Skupina bo s snemanjem pričela petnajstega februarja v študiju Kodeljevo! Za njimi bo stala močna ekipa znanih slovenskih glasbenikov. Posebej gre izpostaviti razvpitega producenta Grand Aus-tin-USA, ki ga je delovanje skupine in material, ki je že pripravljen za snemanje tako prevzelo, da je obljubil brezplačno produciranje. Prva poskusna snemanja so že za njimi, predviden čas snemanja pa naj bi bil med 15. in 27. februarjem. Tako je izdelek realno pričakovati v drugi polovici aprila. Na njem bo združenih enajst pesmi, ki bodo zelo raznoliko stilsko obarvane, pretežno hard rock album bodo nekoliko omehčale tudi nekaj manj številne balade. Kasneje bodo izdelek podprli še z video spotom. Fantje iz skupine Nemo srčno upajo, da bodo vsi produkti skupine tudi bralcem Zasavca v zadovoljstvo, kajti nenazadnje ustvarjajo za vas drago občinstvo!!! Obljubljajo, da vas bodo z vsemi svežimi novicami pravočasno oskrbeli, dostopne pa so tudi na prenovljeni spletni strani www.nemoband.net MaH KOMORNI KONCERT Bogdana Herman (vokal) in Jure Tori (harmonika) sta bila prvi februarski večer gosta Glasbene šole Trbovlje. Bogdana Herman je gotovo znana vsem poznavalcem dobre glasbe iz šestdesetih let in kasnejšim kot članica v ansamblu Salamander, v katerem so tedaj med drugimi delovali tudi Lado Jakša, Tomaž Pengov, Jerko Novak, Milan Dekleva in drugi subtilni poznavalci slovenskega jezika, ljudskega izročila in neizčrpnih možnosti osebne interpretacije glasbenih podlag. Slovenske ljudske pesmi je Bogdana Herman v minulih 27-ih letih ‘razpela’ po vsem svetu. Pela jih je v obeh Amerikah in v skoraj vseh evropskih državah vključno z Islandijo na severu in Grčijo na jugu. Jure Tori je ikona zasavske skupine Orlek in je najbolj poznan po svojevrstnem načinu igranja na vse vrste klaviatur. Sodeloval je z Dušanom Kastelicem, mednarodno plesno skupino En-knap, skupino Hiša, z Bluesteamom iz Zasavja, Pihalnim orkestrom Svea Zagorje, Alko Vujico, Crazed farmers... Pesmi sveta je naslov koncerta, na katerem se Bogdana Herman in Jure Tori predstavljata skupaj s slovenskimi, judovskimi, ameriškimi, ruskimi, bosanskimi in drugimi pesmimi znanih in neznanih avtorjev. Žanrsko se razlikujejo med seboj tako, kot se razlikujejo človeške nravi. MaH DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE VABI V PUSTNO OBARVANEM TEDNU OTROKE IN ODRASLE NA SPREVOD PUSTNIH MASK Z OSREDNJO PRIREDITVIJO V NEDELJO 26. 02. 2006 V programu bodo sodelovale najrazličnejše pustne šeme, Delavska godba Trbovlje, Plesna skupina mažoret, izvajalci programa v sodelovanju s prostovolci DPM Trbovlje in seveda PTUJSKI KURENTI Sprevod bo pot po mestu pričel ob 15.00 izpred mestnega parka v Trbovljah po enosmerni cesti do Delavskega doma, kjer bo veselo rajanje. Pričakujejo preko 3000 udeležencev - med njimi morate biti zagotovo tudi VI! Pustna šema V mrzlih zimskih dneh od 24. januarja do 6. februarja je v trboveljski porodnišnici pokukalo na mraz štirinajst noskov - pet dekliških in devet fantovskih. 24. 01. 2006 Vesna Urbanija, Šuštarjeva kol. 18, Trbovlje - hči Nastja Meh 25. 01. 2006 Romana Kočevar, Vodenska c. 12, Trbovlje - sin Lucas 27. 01. 2006 Alenka Privšek, Pod sedavcem 2, Rimske toplice - sin Aleksander Klenovšek Marjana Fogler, Milčinskega ulica 14, Celje - sin Luka Fogler Stjepič 28. 01. 2006 Natalija Lendero, Novi Log 14, Hrastnik - sin Luka Halzer 29. 01. 2006 Nataša Verbovšek, Konc 10, Rimske toplice, Laško - hči Eneja Špela Rupar, C. zmage 17, Zagorje -sin Mark Božjak 30. 01. 2006 Jelena Gradič, C. Borisa Kidriča 4 b, Zagorje - hči Maša Mrak 03. 02. 2006 Ljiljana Mah, Moše 6, Smlednik, Medvode - sin Taj 04. 02. 2006 Nevenka Tori, Žabjek 8, Trbovlje - sin Anaj Sadar Nerminka Šefic, Žabjek 29, Trbovlje -sin Ammar Suzana Kajzer, Kolodvorska 21, Trbovlje - hči Sandra Milakovič 05. 02. 2006 Aleksandra Polajžer, Zgornje Pirniče 72 a, Medvode - hči Zoja Premk 06. 02. 2006 Janja Gnedič, Novi dom 33a, Trbovlje - sin Luka Hauptman ISKRENE ČESTITKE ! MOJ ZDRAVNIK Ponovno objavljamo kupon, s katerim bralci glasujete za enega ah dva ah vse tri zdravnike, ki so po vašem mnenju zaslužili naziv MOJ ZDRAVNIK 2005. V vsaki številki Zasavca bomo izžrebali bralca za brezplačno polletno naročnino na revijo Viva. Vsi glasovalci sodelujejo tudi v zaključnem žrebanju za tri glavne nagrade in več kot petdeset lepih in praktičnih nagrad. Tokratni izžrebani glasovalec je: Ana Kušar, Novi Log 13, 1430 Hrastnik Kupon pošljite na uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje. KUPON Adriati Zavarovalna družba Glasujem za: Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika: Mojo ginekologinjo ali ginekologa: x/lwn V * Vi.4. A A ((§ A :SlovenicaPfiI \ ^1^ ioiet ld • Otnca Skupne KD Group HHI ^ ^ Mojo pediatrinjo ali pediatra' IME: PRIIMEK: NASLOV: KRAJ IN POŠTNA ŠTEVILKA: TELEFON: E-MAIL: DATUM ROJSTVA: S podpisom jamčim, da so moji osebni podatki resnični in dovoljujem, da Studio Moderna d.o.o., kot upravljalec vodi, vzdržuje in nadzoruje zbirko osebnih podatkov posameznikov v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Upravljalec zbirke obdeluje zbrane osebne podatke za namene vzorčenja, anketiranja in statistične obdelave podatkov, za ugotavljanje uporabe storitev, prilagajanje ponudbe in segmentacije, za raziskave trga, obveščanje o ponudbi, novostih, in ugodnostih, ter za pošiljanje drugega reklamnega gradiva. Za namene kontaktiranja posameznik dovoljuje uporabo različnih komunikacijskih kanalov, kot npr.: telefon, osebna pošta, elektronska pošta in drugo. Navedene podatke lahko Studio Moderna d.o.o. obdeluje za lastne potrebe in posreduje drugim pravnim osebam do preklica pisne privolitve oz. do časa, ko podatki več ne bodo služili svojemu namenu. V času upravljanja osebnih podatkov ima posameznik možnost vpogleda in ažuriranja podatkov v zbirki podatkov. Studio Moderna d.o.o., Cesta 9. avgusta 4, 1410 Zagorje ob Savi Datum: Podpis: RAZMIŠLJANJA/KLEPETALNICA Izjava Bush je izjavil, da v ZDA nimajo dovolj svoje nafte in bodo zato še vedno krepili prisotnost na območjih kjer nafta je. Dodal je še, da bodo povečali sredstva iz proračuna za financiranje razvoja naprednejših tehnologij in za iskanje alternativnih virov energije. Tisto, da bodo ZDA še povečale prisotnost na območjih sveta, kjer je nafta, je obenem tudi priznanje ameriškega predsednika, zakaj se tako zavzemajo za politiko po meri ZDA na bližnjem vzhodu. Sirjenje demokracije, kot se v primerih začetih vojn radi zagovarjajo Američani, je le izgovor. V resnici gre zgolj za nadzor nad črpanjem nafte, od katere je odvisno gospodarstvo po svetu v celoti. Nadzor nad črpanjem nafte pomeni tudi nadzor nad njeno ceno. Z nadzorovanjem pridobivanja in cene tekočega energetskega zlata pa ZDA dosegajo svoj poseben, privilegiran položaj v svetu. Omogoča jim kontroliranje in usmerjanje političnega in gospodarskega dogajanja na zemeljski obli. ZDA za svoj vpliv na območjih bogatih z nafto potrebujejo prednost pred ostalimi državami. Potrebujejo dominantno moč. Zato ogromne vsote denarja vlagajo v vojaško industrijo. Tistih nekaj deset milijonov dolarjev, za kolikor naj bi se povečala proračunska sredstva ZDA za razvoj novih, naprednejših tehnologij in iskanje novih energetskih virov je pravi drobiž v primerjavi z dolarji, ki so namenjeni za razvoj ameriške vojaške moči in omogočanje premoči v obliki sile nad ostalim svetom. Ob upoštevanju, da nafte počasi zmanjkuje in ob dejstvu, da je izkoriščanje že znanih alternativnih energetskih virov tehnološko dokaj nerazvito oziroma njihova uporaba ne zagotavlja nadomeščanja nafte, se samo po sebi postavlja vprašanje, kaj čaka svet v primeru, ko bodo naftni viri povsem presahnili. Pravzaprav imamo nadomestni vir. Atomska energija je dovolj raziskan energent, ki se ga da racionalno uporabljati v industriji in na ostalih področjih človekove dejavnosti. Vendar pa je atomska energija, v kolikor uide nadzoru, preveč nevarna za vsesplošno uporabo. Najbolj se svet boji zlorabe atomske energije v vojne namene. Zaradi tehnoloških pomanjkljivosti je nuklearna energija nevarna za okolje tudi, ko gre za njeno povsem dobronamerno uporabo. Dober primer je Černobil. Nesreča v nuklearki je povzročila katastrofo v bližnji in daljni okolici. Nevarno se je povečala radiacija v Aziji in Evropi. Kar desetletje in več so meritve opozarjale na onesnaženje okolja. Posledice kontaminacije pa so zagotovo še prisotne. V kolikor bi ZDA vsa silna sredstva, ki jih vlagajo v razvoj vojne industrije, namenile v raziskovanje in razvoj alternativnih virov energije ter za okolje sprejemljivejših tehnologij, bi svet že zdavnaj lahko uporabljal nafti nadomestne energente, ki bi omogočali uspešno funkcioniranje svetovnega gospodarstva. Svet bi bil lepši in manj bi bilo vojn. Dokler bodo Američani s silo uveljavljali svojo voljo, pojem demokracije ne bo prišel do veljave in se bo, zlasti v državah kjer z vojsko posreduje Amerika, ideal demokracije bolj enačil s pojmom nesvobode, kot s pojmom svobode. Meßsto Le kaj je narobe z mano... Včasih, kot otrok sem si želela biti bolna. Ne verjamete? Pa je res.Vem tudi zakaj je bilo tako. Knapovska družina in kopica otrok, od katerih sem bila naj starejša sta izključna krivca za tako nenavadno željo.. Seveda, kot »ta večja« sem morala biti razumevajoča do drugih otrok. Ne rečem, da so oni imeli kakršen koli privilegij, vsaj zdaj na razdalji tolikih let tega res ne bom trdila. Vendar v otroških očeh je vse drugače. Vse kar drugi dobi je večje in boljše. Prepričana sem, da je bilo z menoj enako. Razen tega sem imela še »prijateljico«, ki je imela vse, kar je poželela in tega ni skrivala. Nasprotno. Doma je bilo tako, če je kdo od nas zbolel, je bil deležen vsake pozornosti. Dobil bi celo predrago in ne vsakomur dostopno južno sadje, sladice, razne priboljške in še kaj. Želela sem si biti bolna, da bi bili pozorni name, mogoče celo zaskrbljeni. No, razmišljali bi o meni. O, ja, saj sem parkrat pošteno zbolela. Tako v prvem razredu nisem mogla na sprejem v pionirsko zvezo zaradi vročine, ki me je hudo zdelala. Samo takrat mi je bilo tako hudo, da vseh naštetih ugodnosti, če jih je bilo, še opazila nisem. No, zdaj sem veeeelika in vem kako se stvari streže. Vem kaj je osnovno, dopolnilno zavarovanje, koncesija in samoplačništvo. Izogibam se zdravnikov, če se le da. Presrečna sem, če mi ni treba ždeti ure in ure v polnih čakalnicah. Bolniške se izogibam. Z vročino se napotim v službo polna raznih vitaminov, čajčkov, daleronov, andolov in lekadolov. In kadar le ne gre drugače, potožim naši urednici, ki ima vedno pravi odgovor na vse. Velikokrat se tako med sabo potolaživa in prepričava, da nama nič ni, da je le duša malo bolna, ker si želi pozornosti. Že neštetokrat mi je pomagala z nasveti in me prepričala, da bom le sama, s svojo voljo premagala (zdravstveno) težavo. Hvaležna sem ji za to. Zgodi se, da se le odločim in obiščem zdravnika. Kaj naj rečem, res so obremenjeni. Veliko število pacientov imajo, pa še stalni nadzor nad njimi -kaj, kako, zakaj in koliko čudežnih zdravil lahko predpišejo Če upoštevamo njihovo ceno, čudežnost ne bi bila odveč. Pred leti so me zabolele oči. Se danes srbijo, pečejo, skrivnostne iglice se zabadajo v njih in povzročajo bolečino. Rdeče so, kot pri angora zajcu, bi rekel naš ata. Šla sem k okulistu, naročili so me šele čez mesec dva. Končno, ko sem bila tam, so preverili mojo dioptrijo, ki je bila v redu. Težave? To ni nič, verjetno alergija na sonce, cvetni prah, cigaretni dim,...izogibati se bo treba temu, kupite si kapljice za oči. Kupila sem jih, kapljam še vedno po potrebi, zadeva se ni spremenila niti za las. Tudi samoplačniško sem šla nekajkrat, spet nobenih zdravil, z očmi je vse v redu. Zopet kapljice, oči pa kot nalašč še vedno skelijo in so rdeče. So pa zdrave, hvala bogu. Očala kupujem sama. Že nekaj let tako. Pa me je zabolela noga, z njo je vse v redu, telovaditi je treba. Če ponoči ne spim zaradi bolečin, sem pa sama kriva. Želodec-bp, pozdravila sem ga z zdravili kupljenimi v tujini. Zobe popravljam privatno. Spremembe na koži? Da sem se nekam udarila, pravijo. Bo že držalo, le sprašujem se kako sem si lahko primazala vsaj deset klofut in si istočasno prislužila tudi toliko podplutb . Če se je naš predsednik odločil za alternativo, se naj tudi jaz? Bolj sem verjela uradni medicini, o alternativi sem začela premišljevati zadnje čase. Mogoče je stvar le v pristopu. Pa kaj, če boli, saj mi nič ni! Le navaditi se je treba. Stanislava USTVARJALNA @ RELIK V LANSKEM LETU ENO 01) NAJUSPEŠNEJŠIH LIKOVNIH DRUŠTEV U SLOVENIJI Društvo revirskih likovnikov je v preteklem letu potrdilo svojo vrednost in nizalo številne nove uspehe in nagrade. O tem največ povedo naslednja števila: sodelovali so na petindvajsetih prireditvah in na osmih ex-temporih, kjer so prejeli 8 priznanj, 9 nagrad in eno mednarodno priznanje. Na »Zlati paleti 2005« so predstavili 130 svojih del in prejeli 38 priznanj, 16 certifikatov kakovosti in »Zlato paleto«, najvišje priznanje za leto 2005na področju grafike, kije bilo dodeljeno Marjeti Železnik za grafiko Kavni mlinčki. Enainpetdeset slikarjev iz cele Slovenije in zamejstva se je udeležilo tradicionalnega 23.ex-tempora Trbovlje 2005. Izredno uspešen je bil otroški ex-tempore, ki so se ga poleg Pack udeležile tudi zasavske osnovne šole. Vseh udeležencev, ki so predstavili 240 likovnih del, je bilo 160. V preteklem letu je bilo tudi 1. srečanje kiparjev in rezbarjev Forma viva Trbovlje 2005, katere se je udeležilo 18 slovenskih kiparjev in rezbarjev. Marjeta Železnik: Kavni mlinčki, grafika Branko Železnik: CERTIFIKA TP25 - 2005 V Galeriji DD Trbovlje si je samo v lanskem letu 2700 obiskovalcev ogledalo 8 Relikovih razstav, kjer so lahko občudovali 673 razstavljenih likovnih del. Seveda Relik gostuje in predstavlja zasavsko ustvarjalnost tudi drugod: Jesenicah, Komnu, na Tv Primorki (Relik se predstavlja na Krasu), časopisih, srečanjih,.. Društvo posebno pozornost namenja strokovnem usposabljanju članov, še posebno najmlajšim (Packe). Različni tečaji ob petkih in sobotah so izjemno dobro obiskani. Razen tega člani društva radi gostujejo na osnovnih šolah z različnimi slikarskimi delavnicami. Med poletnimi počitnicami je to ČAMP v Čemšeniku. Zanimanje za ljubiteljsko likovno ustvarjalnost v Zasavju narašča, saj je število članov iz leta v leto večje. Besedilo:St.R. Slike: Relik Pogled v Galerijo delavskega doma Trbovlje 9. svečan 2006 % . \ Z Banko Zasavje in podjetjem STIP do stanovanja v objektu Marela v Kisovcu s posebno ugodno ponudbo kreditov za nepremičnine v tolarjih in evrih Več informacij na: http://www.banka-zasavje.si oz. na tel. št.: 03 56 26 233 (int. 409) •juiLtu zujujja j. d, buniiiu uhupinu üu'ja Ljub J jut aha bunha Trj la'jvludju 20 s, fibujlja