PRIMORSKI DNEVNIK PoStnma piacana v gotovini Abb. postale i gruppo ■ Cena 35 lir Leto XVII. - St. 297 (5071) Po dvajsetih letih j Soglasno sprejeta resolucija o pogajanjih za razorožitev Politični odbor OZN je začel razpravo o Alžiriji TRST, petek 15. decembra 1961 PINKO TOMA2IC VIKTOR BOBEK IVAN IVANČIČ SIMON KOS IVAN VADNAL p d(, *“ dvajsetimi leti je na il;eQsnP dan ob zori na open-lirn strelišču pod faširtič-m„J.v'ncem omahnilo petero 8j0 življenj, petero sinov mater: Pinko To-'iič , s*mon Kos, Ivan Ivan-be£ an Vadnal in Viko Bo-»0 ® svojo največjo žrtvijo jeg^^čali ljubezen do svo-ljudstva, domovine in ii°.^e ter svojo neizprosno {j; nj0 do fašizma, ki je tla-tre.]ias Slovence in vse na-*n delovne ljudi v {[. “hosni in neuklonljivi so tfj. smrt, kakor so ponosno niko v obraz fašističnim tož- lc0tfi > sodnikom — krvni-so 12 dni dolgo upri-Iir„ s svojim, v Rimu zre-iijo m Procesom, tragikome- hopovedi vojne Franciji listu dni junija 1040 je fa-»t, " 'H iha *eJ Pr policija pozaprla po ii;J Primorski na stotine lju-So’ j rf.a^ki in koprski zapori brei dl natrpam z njimi. Po tj i s'Cc>vi, ki je trajala sko- Sdmdruao let°’ so izbrali ji^ *>jimi 60 obtožencev in ii^postavili pred posebno solo f’ It* je prišlo nalašč za dtu* ^ima v Trst. Nešteto V?* P« so poslaii V inter-v razne- kraje ital i-S0rrfa polotoka. tier . l*ču je predsedoval ge-fii^0 fašistične milice Anto-iaV)l ^ringali - Casanova, dr- Pravdnik pa je bil stru- peni Carlo Fallace. Obtožence so vozili dvanajst dni, dan za dnem vsako jutro priklenjene na dolgo verigo po podzemeljskem hodniku iz Coro-nea v razpravno dvorano tržaške sodne palače. Državni pravdnik je zahteval za obtožence dvanajst smrtnih obsodb in skupno 973 let ječe. V nedeljo 14. decembra 1941 ob 12.35 je stopil v sodno dvorano po kratkem posvetovanju sodni dvor in general Casanova je prebral razsodbo. Sodišče je obsodilo devet obtožencev na smrt z ustrelitvijo v hrbet, ostalim obtožencem pa je odmerilo celih 978 let in pol ječe. Obtoženci so mimo sprejeli svojo obsodbo, fašistična drhal v dvorani pa je začela tuliti in peti «Giovinezzo». Tedaj je Pinko Tomažič dvignil proti tej zdivjani drhali pest, kar jo je še bolj razkačilo, in karabinjerji so naglo odvedli obsojene tovariše iz dvorane. Tiste, ki so bili obsojeni na smrt, so oddelili od ostalih in jih prepeljali v ((celice smrti» v pritličju. Štirim izmed njih je bila smrtna kazen spremenjena v dosmrtno ječo, Pinka Tomažiča in njegove štiri tovariše pa so odpeljali ob zori na morišče. Življenja pa niso žrtvovali samo junaki, ki so padli tisto jutro na našem Krasu. Kmalu po obsodbi je umrl v ječi za posledicami hudega mučenja Edvard Mlekuš, v neki drugi kaznilnici pa Adolf Uršič; pozneje je umrl v kaznilnici v San Gimignanu Andrej Cok, v jetniški bolnici na otoku Pianosi pa Jakob Semec, Se med preiskavo se je v celici usmrtil zaradi mučenja Slavko Škamperle. Pozneje pa so padli v narodnoosvobodilni borbi obsojenci tega procesa Drago Stoka, Ante Rabič in Ludvik Požrl, Stanka Vuka pa so po prihodu iz ječe pred njegovim odhodom v partizane umorili narodni izdajalci. Ves proces so imenovali «processo Tomas i». In res, Pinko Tomažič je bil osrednji lik tega procesa. Vsi obtoženci so šli v boj ne glede na svoj svetovni nazor iz ljubezni do svojega naroda in domovine, iz svojega sovraštva proti fašizmu, za zmago pravičnosti, načel demokracije, enakopravnosti in spoštovanja narodnih pravic. To je zelo lepo in kleno povedal Simon Kos v svojem zadnjem pismu staršem: ((Zahvaljujem se vam, da ste me naučili ljubezni do svojega jezika in zemlje. Srečen bi bil, ako bi znal, da more moja kri ohladiti le del gorja, ki ga trpi moj ubogi narod. In če bo moja žrtev le malo koristila trpečemu človeštva, potem sem živel do-volj.» Tudi Pinka Tomažiča so prevevala takšna čustva, saj je v poslovilnem pismu svojim tovarišem napisal: ((Ljubim življenje, svoj narod, ljubim otroke, naše gore, naš Kras in morje. Ravno zato, ker ljubim vse, kar je okrog mene, dam svoje življenje brez kakršnega koli obžalo-vanja.» In malo pred aretacijo je napisal: «Naš narod se je moral vedno boriti za obstanek in je napredoval le z neizmernim trpljenjem. Pa čeprav so bili sovražniki sto in stokrat močnejši, ga niso mogli zatreti, kljub vsem naporom, Boj za naš obstoj, za naš jezik, za pridobitve, s katerimi se pred svetom upravičeno ponašamo, je bil dolga stoletja strahovit, našo zgodovino smo pisali z našo krvjo. Toda Trubar, Prešeren, Levstik, Cankar in drugi so pregnali temo s svetlo plamenico. In ta plamenica ne bo v naših rokah nikoli ugasnilaf» Poleg teh čustev pa je imel Pinko Tomažič zaradi svojega globokega znanja in svoje predanosti delovnemu ljudstvu v sebi tudi jasno začrtano pot v prihodnost. Vedel je, da bo naše ljudstvo le skupno z vsem naprednim ljudstvom vsega sveta zmagalo nad fašizmom in si ustvarilo bolj pravičen družbeni red. Ko se je bližala druga svetovna vojna, se je zato takoj zavedel, da bo odločilna za naš narod in za vse človeštvo. Zato je začel kot komunist še intenzivneje organizirati Komunistično partijo in antifašiste, jih zbirati ter pripravljati na odpor in upor. To je tudi jasno začrtal v svojem programu, ki je napovedoval neizprosno borbo fašizmu do osvoboditve, združitev vseh naprednih sil delovnega ljudstva v enotno fronto. Pri tem se je tudi po Leninovem nauku vedno dosledno zavedal, da je vsak mali narod, vsaka narodna manjšina v borbi proti imperializmu, proti zatiranju, za goli obstanek in za priznanje pravic naravni zaveznik proletariata v njegovi borbi za bolj pravičen svet. Zato se ni izgubljal v kak abstraktni internacionalizem, temveč je | I borbo svetovnega proletariata in vseh naprednih antifašističnih sil prenesel na stvarna domača tla in na naše posebne razmere. Zanj internacionalizem ni pomenil odpovedi lastne narodnosti, podreditve neki višji zahodni kulturi, kakor se je žal dogajalo pri nekih ljudeh, ki so nosili v sebi še ostanke stanh socialdemokratskih u-sedlin. Dobro je vedel, da pomeni odpoved lastni narodnosti tudi odpoved resničnemu internacionalizmu. Zato je bil v Trstu med prvimi, ki so znali pravilno razumeti in ocenjevati naše nacionalno vprašanje. Zato so njegov nauk, program in delovanje še vedno aktualni. Takratni proces je imel namreč predvsem namen, u-strahovati naše ljudstvo, ki se je upiralo in se borilo proti fašizmu, ko so začeli padati v borbi za svobodo prvi njegovi sinovi, in ko so se začele širiti vrste OF tudi na Primorskem in v samem Trstu. Vsem, ki so se upirali, so hoteli dati fašisti z obsodbami na tržaškem procesu opomin, kakšna usoda jih čaka, če se ne bodo pokoravali. A zgodovina je pokazala, da so se fašisti zmotili. Z borbo vseh svobodoljubnih narodov in naprednih sil italijanskega ljudstva so bili pregaženi in uničeni. Kot pa se v zgodovini često dogaja, so po prvi opojnosti priborjene svobode in po u-padanju borbenega zagona nazadnjaške sile pri nas zopet utrdile svoje položaje ter se prilagodile novi stvarnosti, tako da prihajajo fašistične usedline zopet na dan. To nam pričajo vsa ta leta protislovenske gonje in mržnje z izgredi in napadi, to nam potrjujejo zadnji fašistični atentati, ki kažejo, da fašistična nevarnost še ni docela umrla, čeprav ne morejo imeti fašisti več nobenega upanja na kak dokončen uspeh. Končno nam to potrjujejo še razni fašistični zakoni, ki nas še vedno tepejo, ter odrekanje mnogih osnovnih pravic nam Slovencem, Zato se ob tej obletnici zavedajmo, da je še vedno nujna sedanjim razmeram ustrezna enotna borba našega ljudstva in vseh naprednih sil za priznanje naših pravic in za naš obstoj. In v tej borbi mora po zgledu Pinka Tomažiča in njegovih tovarišev prednjačiti kot vedno predvsem mladina. NEW YORK, 14. — Politični odbor OZN je danes soglasno odobril sovjetsko-ameriško resolucijo o razorožitvi. Resolucija priporoča, naj Načrt sedaj proučujejo v Beli hiši. Če bo odobren, bosta o njem govorila Ken Laurence Olivier, Peter Ustinov, Jean Simmons. Navadne cene. Fenice 15.30 «Romolo in Remos-Eastmancolor. Steve Reeves, Gordon Scott, Virna Lisi, Or-nella Vanoni. Excelsior 16.00 «Sijaj v trav« (Splendore nelTerba). Technicolor. Natalie Wood in Waf-ren Beatty. Mladini prepove" dano. Grattacielo 16.00 «Tisto prekrasno poletje« (Quell’estate mera-vigliosa). Technicolor. Sušah" nah York, Kenneth Moore. Arcobaleno 16.00 «Vohun stoletja« (La spia det secolo). Supercinema 16.00 «LjubezensK» in vojna pustolovščina« 330 PODI 12 FUHNIHJA P° rv. m — L»:>. v* domačo ^ raoo iz mehKe*a in ve — se o rod a jo v Ulici t»n«i Si. 3. 09* ČITATELJI Telefonirajte na št. 37-338 naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1982. Tako boste prejema1* list ceneje in poleg tega prej m® kot nagrado še lepo slovensko knjis Uprava PRIMORSKEGA DNEVNI^ Ul. sv. Frančiška štev. 20, III. nadstr- ZVEČER PO IZREČE DVAJSETICA Milan Bolčič met, da pozneje laže spoznajo njihovo truplo. Mislim, da so Pinku nalašč poslali dvajsetico za vsak primer, če bo obsojen na smrt, kakor mu grozi; toda on je/ ni našel.* , Neprijetno nas je prizadela ta ugotovitev. Spet se ' «Le pogumno,« šem mu rekel, ko sva se zvečer po izrečeni obsodbi za vedno poslovila s prijatelj- _ . . m skini objemom. Smejal se je kakor vedno, le nekaj °8,asi F™«: «K«r meni jo daj, mu jo bom jaz izro- f bolj živčno in glasneje, ko smo se poslavljali od nje- ga, in ko so nas priganjali zopet v celice. Poslovili smo se od vseh devetih, ki jim je nad glavo plavala smrt. Vsi so bili nenavadno mirni; premagovali so se in nas vzpodbujali, naj se pri nadaljnjem delu spominjamo njihovih žrtev. čil in ga poučil, kako naj se ravna.« In naslednjega dne, ko smo odhajali, da zaja-' memo nekaj dihljajev zraka na dvorišču, je Fran izročil Pinku dvajsetico in ga je primerno poučil. «Rekel je,» mi je pozneje dejal Fran, «da je v redu in da jo bo hranil za tisti trenutek....« «Kaj ste si mislili tiste trenutke?« me je pozneje Šestdeset se nas je v pritličnem prostoru trža- ]bo!j kot z barvnimi kretnjami, raje z določeno značilnostjo potez, in se je potemtakem opredelil v skupino slikarjev zna-kovni kov, kot je Capogrosso imun 0 CEM VSE ‘TEORETIZIRAJO* ZNANSTVENIKI Le v «globoki hipotermiji» bo človek mogel Sedanje rakete so za potovanja iz našega osončja vse preveč počasne, človekovo življenje pa prekratko, zato bo moral «umreti», da bi nato spet še vedno mlad oživel «Clovek je z roko segel v i gočnost Gagarinovega uspeha, nebo«. — Tako je nekdo ho-1 toda 300 kilometrov, kolikor tel nazorno prikazati konkretne uspehe sodobne tehnike, seveda na področju astronavtike. Toda če stvari pogledamo nekoliko bolj od blizu, so ti na eni strani še skoraj neocenljivo veliki uspehi razmeroma tako neznatni, da je človek dejansko še vedno — doma, na Zemlji. To se zdi sicer čudno, kajti komu bi padlo na um podvomiti v mo- se je človek povzpel v višino, iznad Zemlje, je to dejansko le dober skok, če ga premer-jamo z razdaljami, ki Zemljo ločijo od bližnjega soseda — Lune. 2e Mars in Venera pa sta še neprimerno bolj daleč. Toda tedaj, ko bo človeku omogočeno »osebno obiskati« vse planete našega sončnega sistema, bo še vedno komaj na pragu vsemirja. Astrono- rniliiiiifiiuifiiiiiiiiiiiiliiHiiHiiiniiiiKiMiiiiniiiiiiiiimiviiliiiitiiimniitniniiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiiMiiiilliiiiMiiiiiiuHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniit KO BOMO ISKALI DARILO ZA OTROKE... Knjigarne in knjižnice nudijo res velikansko možnost izbire Tudi v Tržaški knjigarni je vedno na izbiro mnogo mladinskih knjig Potrebno je, da od časa do ®*B opozorimo na celo mno-lc° knjig, ki so vsako leto razpolago staršem, da jih j^bauijo in z njimi razvese-Uo tvoje otroke: take, ki še * znajo brati, pa tiste, ki •n •• to prvo učenost že pri-^°bili, kakor tudi ostale, ki e9ajo po «resnejšem» branju ^B vse te potrebe skrbi *edvsem založba Mladinske v Ljubljani, ki v svo-Itevilnih zbirkah nudi *eBa na pretek. Za predšol-j.J otroke je Knjižnica sNaj-1'1°jca». To so knjižice, kjer L *okom govori predvsem sli- kolikor pa je besedil a, ” mo ra pač prebrati mama jA °čka, ki jima je na ta z? n pravzaprav delo olaj-t n°. ko otrok od njih zalite-t® oedno novih pravljic. V in imamo knjižico «Volk j **’Imero kozličeu«. Kratka jBpdbica je prevedena iz ru-j "Uj. ilustriral pa jo je Jo-, penta, ki je uolka narisal l oavim nožem za P asom, ^^■čke pa J Strašno modri-, 1 obrazi. Isti ilustrator je deloval pri drugi knjižni- ,/ hustriral je koroško ljud-t'tco «Hvaležni med- I i|i/5en'i° Prunkova je l ',rBtorka sodelovala 'llliZ: e likat pri i i^iiiicoh «Hop čez planke, l '•Banke« in «Mi pa hlebč-. Pečemo«. Uganke v prvi tjTOSei -e 2aS(avila že po-mJna Prijateljica mladih po-. ‘Blceu in čitateljeo Mani-I,-..Romanova, avtor druge S.’"-'ce pa je pesnik Gustao I M | lo(r,rlenka Stupica je mo-ilti * Posebno poznana po šf”trQoijah knjig za otroke. j ji zadnjimi knjižicami v i c, »Najdihojca« je knjiži- ltf.aihna sem bila«, v ka-j nji1 'e ilustriranih pet drob- 2 Pesmic. ti5te- fci le znai° ,0mi I liCQ Pa Je Knjižnica »Cebe-lt,0 * o kateri je izšlo že o-I \r zvezkov. Seveda so !ju(?,e nekatere vedno pri-| 1o1)n,ene pravljice iziti P°* bi,. kot na pr. sRdeča ka-Pr0 * *n #5nepuljčica». žn *t,j Marlenka Stupica je ilu-a "j® »Sneguljčico«. I k»0 Pisateljica Marie Ma-(id 0 3e napisala »Lakofiie-Petelinčka« in tudi ilustra- 1 .............................. ■ v. L..."________________ Jože Centa: ilustracija iz slikanice »Volk in sedmero kozličev« tor je Ceh Karel Svolinskg. Ive Seljak je pa moral ilustrirati mongolsko narodno pravljico «Tri hčere«. Poleg pravljic pa mlade čitatelje zanimajo tudi take zgodbe, kot je Slavka Krušnika ((Podmornica na suhem«. Ta podmornica je znana partizanska ilegalna tiskarna. Tako sNajdihojco« kot »Čebelico« ureja Kristina Brenkova, ki ima ogromnih skušenj pri izbiranju knjig za otroke. Krasno slikanico «Me-denjakova hišica«, za katero je napisal besedilo v češčini František Hrubin, pa je Brenkova sama prevedla. Z ilustracijami Rože Piščanec je nastala zares lepa slikanica, ki je bo vsak otrok vesel. V »Cicibanovi knjižnici«, ki jo tudi ureja Kristina Brenkova, je izšla slikanica Vide Brest (besedilo) in Melite Vovk-Stih (ilustracije) »Ptice in grm«. £elo lepa je tudi poljska slikanica »O žabicah v rdečih kapicah«, ki jo je napisala Helena Bech-lerova in prevedla Sonja Kos, podobe pa je naslikal poljski slikar Jerzg Srokotvski. Pravo dragocenost v tej knjižnici pa predstavlja knjiga »Cez goro k očetu...« To je odlomek iz potopisa Prežihovega Voranca «Gosposvetsko polje«. Ta zgodba se dogaja v božični noči 1932, ko je Prežihova žena z obema hčerkama potovala čez mejo v hribih in snegu k možu v Celovec. Knjigo je ilustriral Miklavž Omersa, ki je s svojimi slikami dodal svoj delež za prelepo izdajo. V tej zbirki je izšel še drugi tekst Prežihovega ePrvi maj«, na katerega smo v našem listu že opozorili pred časom. Tu smo kar tako našteli nekaj knjig. Ce pa stopite v Tržaško knjigarno (Ul. sv. Frančiška 20), jih boste našli še toliko drugih. Seveda pa si bomo v kratkem ogledali še kake druge knjige za ne- mija nam namreč pove, da nas samo od prve zvezde stalnice loči razdalja, ki jo merimo s svetlobno razdaljo, ne pa v kilometrih. To pomeni, da bi bilo nesmiselno govoriti o možnosti, da bi še človek odpravil na pot izven našega sočnega sistema z raketami, ki danes predstavljajo vrhunec tehnike, ki pa so pri vseh njihovih 28.000 km Ce pa primerjamo uspehe tehnikov na eni strani in medi-cincev ter biologov na drugi, vidimo, da je pri vseh štirih uspelih poizkusih glavno breme opravila tehnika, manjše breme Pa prepustila medicinski znanosti, to se pravi, da je bilo treba večino uspeha pripisati kabini in raketi, ne pa človeku samemu. S tem se "ne omalo-ažujejo na uro še tako počasni, da bi I njti junaštvo pilotov, niti na- z njim; ne prišli nikamor. Toda že povprečni človek se je v zadnjih letih že tako udomačil z revolucionarnimi novostmi, da bi ga čez kako leto prav nič ne presenetila nova raketa na atomski pogon, ali celo tako imenovana #fotonska» raketa, t. j. raketa, ki si jo je pred leti zamislil nemški strokovnjak Saen-ger in ki jo proučujejo tako v Sovjetski zvezi kot v ZDA in ki imela brzino, ki bi bila skoraj enaka svetlobni brzi-ni, to se pravi, da bi se približala 300.000 km na minuto. Seveda si je kaj takega kljub naši dojemljivosti za novotarije težko zamisliti, težko predočiti, toda kolikokrat nas ni znanost že presenetila in povprečno človeško dojemanje spravila v zagato. Hkrati pa je tudi res, da si bo mogel človek privoščiti daljše «izlete» v svet izven našega osončja edinole tedaj, ko bo razpolagal z nosilnimi raketami, ki bodo vse drugačne, ki bodo bolj naglo drvele skozi neskončni prostor kot to morejo sodobne sovjetske ali ameriške rakete. Kljub temu pa, da nam tudi najsodobnejša tehnika o-mogoča šele tako »počasne« rakete in da so Saengerjeve «fotonske» rakete šele daljni sen, se strokovnjaki že ukvarjajo s tem, kako bo treba pripraviti in usposobiti človeka, da bo mogel zdržati dolga potovanja na nebesna telesa izven našega osončja. Ko sta Gagarin in Titov obkrožila zemeljsko oblo in ko sta ameriška pilota napravila svoj «veliki skok« in srečno pristala, so strokovnjaki upravičeno ugotovili, da so njihovi napori uspeli in da gre pri tem največja zahvala tehnikom, kajti tehniki so izdelali rakete, tehniki so izdelali kabine ali celice, v katerih je bilo zdravje in življenje teh štirih pogumnih mož zaščiteno, zavarovano. Tudi medicinska znanost in biologija je pri tem zabeležila velik u-speh, ker je tehnikom dala navodila, kako morajo biti kabine urejene in napravljene, da bi štirje pogumni možje ne postali žrtve raznih radiacij, ki so človeškemu zdravju in življenju v večjih količinah usodne. Gre namreč za kozmične žarke, ki v svojem bistvu niso daleč od najbolj strupenih. atomskih žarkov. koliko starejše čitatelje. ■•»KliMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllliiiillUlIHnnilMItHNMIUIIHIHIIHUlllNinilHIIMIHniMllliniIHMIMIIMIIIimnilUUmHIHIIHIIIHininnmNMMIIIIIIINiaNNIItniMnNIIHni OVEN (Od 21.3. do 20.4.) Ima- te ambiciozne načrte, toda danes jih pustite ob strani. Zaupanje drage osebe vam bo v izdatno pomoč. Zdravje uravnovešeno. BIK (od 21.4. do 20.5.) Mnogo problemov bo treba danes reševati, toda le malo jih boste rešili. Zavist sodelavcev naj vas ne moti. Prijeten večer. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Znajte se zadovoljiti tudi z manjšimi uspehi. S prevelikim tveganjem lahko mnogo izgubite. Zanimivo srečanje RAK (od 23 6 do 22 7.) S pravočasnim prevzemom novih nalog se bo vaš gmotni položaj izboljšal. Storite vse kar je v vaši moči za ohranitev harmonije v družini. LEV (od 23.7. do 22.8.) Vaše pobude bodo naletele na dober sprejem pri nadrejenih. Neka simpatija se utegne približati ljubezni. Zdravje dinamično. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Neke neprijetne naloge se je treba lotiti z znatno dozo poguma Upoštevajte nezainteresirane nasvete ljubljene osebe. mm TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Lahko se zanesete na dobrega prijatelja, če potrebujete strokovno pomoč. Navezava novih simpatičnih znanstev. Glavobol. ŠKORPIJON (Od 24.10. do 22. 11.) Ničesar ne boste mogii napraviti brez pomoči vplivnih o-seb. Srečne ure v krogu družine Odlična fizična kondicija STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Kar storite sami, vam bo dalo dvakrat večje moralno zadovoljstvo. Vaša intuicija vam bo prihranila prenekatero razočaranje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ce se zanesete na lastno sposobnost. ne odlašajte z neko akcijo. Vaša osebnost se bo obogatila z novim pomembnim spoznanjem. VODNAR (od 211. do 19.2.) Dosegli boste pomembne rezultate kljub pomanjkljivi pripravljenosti. Ne povzročajte krivice mlajšim članom družine. RIBI (od 20.2. do 20? ) Kakršen koli naj bo cilj vaših prizadevanj. naj Jih vedno vodi poštenost in pravičnost. Neopravičena vznemirjenost. pori medicine, toda v perspektivi poletov na nebesna telesa izven našega sončnega sistema bo tehnika, s «fotonskimi» ali kakimi drugimi raketami in temu ustreznimi kabinami opravila svoje, mnogo večji delež pa bo odpadel na medicino, oziroma biologijo, kajti v teh primerih ne bo šlo več za polete, ki bodo trajali le nekaj ur, ali nekaj dni, pač pa bo šlo za polete, ki bodo trajali leta, desetletja, po neki teoriji celo stoletja. Da. stoletja in če hočemo »per absurdum« celo tisočletja. In kako naj človek, za katerega vemo, da živi v povprečju 70 let, leti tisočletja in se spet živ in zdrav vrne na Zemljo? Tu bi sicer morali spregovoriti o Einsteinovi hipotezi, ki že ni več hipoteza, in sicer o »protislovju časa«, da se pri svetlobni brzini čas «ustavi», pri še večjih brzi-r.ah, da se celo «vrača«, toda razlaga bi bila predolga in tudi o raketah, ki bi imele večjo brzino kot znaša svetlobna brzina, vsaj za enkrat nima smisla govoriti. Toda biologija in medicina iščeta rešitev za desetletja in celo stoletja trajajoča potovanja po vsemirju v tako imenovani «globoki hipotermiji«. Seveda gre za teorije, ki pa jih je vredno zabeležiti. O hipotermiji smo sicer že govorili, ko smo opisovali hi-potermijo kot sredstvo ali pripomoček za nekatere operacije. »Globoka hipotermija« pa pomeni znižanje telesne temperature do najnižje mere. V laboratorijih so že preizkusili nizko razvite živali — razne žuželke — »ohraniti« pri temperaturah blizu absolutne ničle, to se pravi blizu 273 stopinj pod ničlo. Nato pa so jih s počasnim, kontroliranim dviganjem temperature spet oživili in analiza je pokazala, da organizem teh žuželk ni. utrpel nobenih okvar, da so se mogle celo po tem poizkusu tudi razmnoževati. Postopek ponovnega oživljanja iz hipotermije se kliče »anabioza«, dobesedno pomeni ponovno vračanje v življenje. To so preizkusili tudi pri človeških semenih in se je obnesla. Ce torej »globoko hipotermijo« prenesejo tako občutljivi spermatozoji pomeni, da bi se mogel človeški organizem s »globoko hipotermijo« tako rekoč umrtvi-čiti in čez daljšo dobo ponovno spraviti k življenju. Znanj strokovnjak za biologijo Jean Rostand pravi, da je anabioza nekakšno tretje stanje in sicer med življenjem in smrtjo. Pri tem je značilno to, da organizem živali ali človeka, ki smo ga spravili v »globoko hipotermijo« obstane in se ohranja ne glede na čas, ki hiti mimo. Primerjava: ko smo uro navili in jo ustavili da bi ne tekla, je v uri z navito vzmetjo še vedno sila, kj naj bi merila čas. to se FILATELIJA Emisijski program FLRJ za leto 1962 Naj navedemo v samem začetku v tolažbo filatelistov, da so pristojni krogi v Jugoslaviji izjavili, da ne bo več ključnih znamk in mislimo in da bo s tem ena izmed preglavic manj. Turistična serija 9 znamk bo izšla v začetku meseca februarja v naslednjih vrednotah: 15 din Jajce, 15 Portorož, 25 Popova Sapka, 25 Zadar, 30 Boka Kotorska, 30 Hvar. 50 Džerdap, 50 Rab ter 100 Zagreb. Skupna no-minala 340 din V počastitev agencij OZN bodo izšle naslednje vrednote: 25 UNESCO, 25 UNICEF, 50 UNESCO in 50 din OMS, v skupni nominali 150 din. Prihodnje leto bo predsednik, maršal Tito praznoval 70-letnico rojstva in zato priložnost so predvidene 3 znamke, ni pa izključeno, da bo izšla samo ena. No-minala bo zat0' 85' din v. prvem ali pa 5o v drugem: primeru. Znamka za 25 din in blok za 500 din bosta posvečena novi ustavi FLRJ. 40-letnico izhajanja časopisa BORBA bo proslavila znamka za 25 din. Prvo zasedanje AVNOJ v Bihaču je bilo leta 1942 in znamka za 25 din bo proslavila ta jubilej. Leta 1962 bo v Jugoslaviji evropsko prvenstvo v lahkoatletiki in ob tej pri- ložnosti bo izšla serija 9 znamk. Nominala bo precej visoka: 1135 din v vrednotah, 15, 25, 30, 50, 05, 100, 150,’ 200 in 500 din. Ob mladinskem dnevu bodo to pot na vrsti živali s serijo 9 znamk in nomina-lo 655 din. Najnižja vrednota bo 15 din in najvišja 200 din. Nova serija 12 znamk bo prikazovala Jugoslovansko umetnost v preteklosti. Ta serija se bo začela z 10-di-narsko in končala pri 500-dinarski s celotno nomina-lo 1465 din. Naj omenimo še tradicionalni RK in Teden otroka z običajnimi vrednotami franko in porto. Ce ne bo vskočila nobena izredna znamka bodo morali filatelisti planirati okoli 4400 din za leto 1962, da vložijo, v svoje glbume po eno od vsake predvidene izdaje. Bolj natančno bomo opisali znamke kadar bodo izšle, to pa zato, ker za vse izdaje ni bolj natančnih podatkov ali pa so v osnutkih odnosno samo predvidene. Osnutke za »živali« bo izdelal slikar Zlamalik, Jugoslovansko umetnost pa slikar Kazič. Obe bo natisnila tiskarna Courvoisier v Švici, ostale znamke pa »Zavod za izradu novčanica« v Beogradu. »««ie »s * * T V I I f Serija znamk za 15-letnico UNICEF z razliko, da je pri njem manj racionalnega. Ni razumski temveč impulzivno nagonski. Zasnova slik se mu izoblikuje šele med delom samim; med delom, ki je oči-vidna improvizacija vehementnega sproščenja na dnu podzavesti nakopičenih barvnih naponov. Tako se mu torej med slikanjem pologoma izkristalizira vodilna misel, ki omogoča potem poimenovanje dokončanega dela. Coloni kot rojen slikar, pa se tega seveda sam niti ne zaveda, ko pravi, da ob pričetku zasnove novih slik ne ve kako naj jih naziva. Toda izrazitejši dokaz temu najdemo v večini podob, saj v sliki #Prodor v čas« bleščeče bela lisa sredi mračne temine za znakovno mrežo masivnih črnih potez vseka-ko? posreduje občutljivemu opazovalcu res močan občutek upanja v svetlejšo bodočnost. To še bolje razume oni, ki ve za slikarjev svetovni nazor. Tega pa ni težko uganiti, ker najvidnejše mesto razstave zavzema slika «Poklon Gagarinu« v kateri se oglata rdeča ploskev širi nad belomodrim ozadjem v kozmični prostor. Colonijeva domišljija pa se pogreza tudi globoko nazaj v preteklost, ko nam v slikah «Bronasta doba« in eZelezna doba« skuša pričarati v barvah zgoščeno sintezo obeh prazgodovinskih dob, osvetljenih v medli luči tedanjega kulturnega napredka človeštva, in ki nam ju slikar približuje za trenutek nekako tako, kot pogled v nočno pokrajino; ki jo za trenutek razsvetli blisk. Kdor pozna Colonija ve, da je znanja in prosvete žejen. In to se potem posredno zrcali tudi v njegovem slikarstvu. Zato ne smemo njegova dela presojati zgolj iz čisto formalnega stališča, temveč t tudi iz vidika likovnega ustvar jalca, ki neumorno išče novih poti v upodabljajoči u-metnosti in to v vedni nevarnosti, da ubere slepo stezo, ki ne vodi razen mimo primitivne dekorativnosti, prav nikamor kot edino le nazaj k izhodišču zopetnih poizkusov iskanja nove poti, ki naj ga končno dovede do svojstveno popolne izraznosti. MILKO BAMBIČ Knjiga o procesu v Jeruzalemu Rednim zvezkom, ki jih izdaja v knjižni zbirki »SkoIj ka«, je Mladinska knjiga v Ljubljani te dni pridružila izredno izdajo z močnim aktualnim poudarkom. To je »Proces v Jeruzalemu« Herberta Gruena, ki je kot dopisnik slovenskega tiska oseb. no spremljal potek prvega de. la Eichmannovega procesa. Avtor ni zasledoval le poteka sodnega dogajanja, tem. več je posegel tudi med dokumentarno gradivo, popisal odmeve procesa v svetovni javnosti in dodal številne drobne reportažne vtise o današnjem Izraelu. Njegova izvajanja so tako vseskozi zanimiva. (Nadaljevanje na 4. strani) Radio Trst A Petek. IS. decembra 1901 Nacionalni program 7.30- Jutranja glasba in ko-ledar- 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak, pisani odmevi naših dni;. 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 17.00: Za prijeten uvod igra orkester Alberto Ca-samassima; 17.25: Pesem in ples; 18.00: Italijanščina po radiu — spopolnjevalnik; 18.15: Umetnost, književnost In pri-red tve; 18.30: Ildebrando Piz-zetti: Beneški rondo; 19.00: Sola in vzgoja: Ivan Theuer- scbuch; 19.15: Glasbeni ka- leidoskop; 20 00: Šport; 20.30: Gospodarstvo in delo; 20 45: Portret v miniaturi: Dalida; 21.00: Koncert operne glasbe; 22.00: Novele 19. stoletja: Lui-gi Gualdo: «Narcisa»; 22.20: Romantična sonata: Schubert: Sonata št. 21 v B-duru; 22.55: Big band Buddyja Bregmana. Trst 12.25: Tretja stran; 14.20: Tržaški skladatelji: Michele Eulamblo; 14.40: Orkester Franca Vailisnerja; 15.10: Koncert pianista Angela Kessisoglua. Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00: Glasba po željah; 13.40: Tri skladbe — trije zbori; 14.00: Vedro in popularno; 14 30: Operetne melodije: 15.15: Zabavna glasba; 15.30; Domače aktualnosti; 15.40: Glasbena medigra; 16.00: Glasovi in orkestri; 16.30- Današnje teme; 1640: Skladatelj Slaven- skl- 17.40: prijetne melodije; 18.00: Prenos RL; 19.00: Kvintet Art Yan Damme; 19.30: Prenos- RL; 22.15: Jachsonove skladbe-, 22.35: Večerna komorna glasba; 23.00: Prenos RL 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.30: Omnibus; 10.30: Radijska šola, nato nadaljevanje Omnibusa; 12.20: Glasbeni album; 13.30: Popevke; 15.15: Poje Nilla Pizzi; 15 30: Tečaj angleščine; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Program za naj-mlajše; 16.30: Orkester Basso-Valdambrini; 17.20: Sopranistka Pobbe, tenorist Antonio Ga-He; 18.30: Enotni razred; 19.00: Oddaja za delavce; 19.30: Filmske in gledališke novosti; 20.00: Glasbeni album; 21.00; Simfonični koncert. II. program 9 00: Jutranje vesti: 10.00: Glasbeni program; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Naši pevci; 15.00: Posvečeno Ha-roldu Harlenu; 16.00: Program ob štirih; 17.00: Baletne skladbe, 17.30: Kvartet Cetra; 20.30: Gran gala; 2145: Pesmarica Canzonissime; 22.15: Dokumen-tarij: Ribolov v dolinah. III. program 17.00; Skladbe Felixa Mendelssohna; 18.00: Najnovejše interpretacije «Moby Dicka«; 18.30: Lutosiavski: Koncert za orkester; 19.00: Tisoč let italijanščine; 19.30: Nicola Por- ce: Človek ln kača; 11.35: Ba-ranovič: Simfonietta za godala; 12.05: Lovski kvintet; 12.15: Melodije; 11.15: Obvestila; 11.3«: Z našimi solisti v priljubljenih operah; 14.05: Radijska šola; 14.35: Novo ln priljubljeno; 15.20: Radi bi vas zabavali; 16.00: Parada pihal; 16.36: Zabavni zbor Norman Luboff: 16.45: Jezikovni pogovori; 17.05: Vsak dan za vas; 18.00: Aktualnosti doma in v svetu: 18.10: Pesmi alžirskih borcev; 18.30: Carmen Dragon s Holly-svoodsklm orkestrom; 18.45: Iz naših kolektivov; 19 05: Naši pevci; 20.00: V počasnem ritmu; 20.15: Tedenski zunanjepolitični pregled; 20 30; Milan Prebarda: Trije samospevi; 2045: Štiri sto let klavirske glasbe Klasična sonata; 21.15: Oddaja o morju; 22 15: Po svetu Jazza; 22.45: Orkester Alfred Scholz; 22.50: Literarni nokturno; 23 05: Simfonična glasba. Ital. televizija 8.30: TV šola: 13.30: TV šo la; 17.00: Program za najmlaj-še; 18.00: Oddaja za analfabete: 18.30: TV dnevnik; 18 45: Osebnost; 19.30: TV pošta; 19.45: Razni problemi: Naše vino: 20.30- TV dnevnik s športnimi vesti; 21 15: Giuseppe A- pora: Simfonija št. 4; 20.00:, dami: »Felicita Colomba«; 22.35: Vsakovečerni koncert; 21.30: La Fontainova enodejanka: »Ma- gična čaša«; 22.10: Portret Fausta Nicolinija; 22.50: Na programu Campora in Lulll. Slovenija 8.05: Zabavni zvoki; 8.30- Ju-trnica pihal in trobil; 8.55: Pionirski tednik; 9.25: Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.15: Kar radi poslušate; 1100: Partizanske pesmi; 11.15: A Bier- Nevarnost Je moj poklic; 23.00: TV dnevnik. DRUGI KANAL 21 15: Hongkong; 22.15- TV dnevnik; 22.35: Sovjetski balet Beriozka Jug. televizija 20 00: TV dnevnik; 20.15: Glasba in šport — prenos svečane akademije iz Doma JLA v Zagrebu. Goriško-beneškI dnevnik Zborovanje in protestna manifestacija stavkajočih nradnikov CRDA v Tržičn Stavkajoče je sprejel gorički prefekt • Kolona avtomobilov je za po! ure ustavila promet v Tržiču Stavka uradnikov tržiške ladjedelnice CRDA traja sedaj !• 116 delovnih ur in postaja vedno ostrejša. Včeraj so se uradniki zbrali na enotnem zborovanju, na katerem je govoril v imenu vseh sindikalnih organizacij tajnik CISL Marinelli. Po zborovanju so se uradniki zbrali v avtomobilih in so približno za pol ure ustavili v Tržiču ves promet. Nato se je kolona sestavljena iz 60-70 avtomobilov usmerila proti Gorici. V začetku so vozili velike napise, s katerimi so obrazložili razloge za »indikalno akcijo. Po glavnih goriških ulicah je kolona vo-, zila zelo počasi in vsi so pritiskali na avtomobilske hupe, tako da je prišlo do svojevrstne manifestacije. Celotna kolona se je nato odpeljala pred prefekturo, kamor se je odpravila delegacija predstavnikov prizadetih urad. nikov, katere so spremljali sin. dikalni predstavniki: Berga- mas za OGIL, Marinelli za CISL in Melani za UIL. S prefektom so se zadržali v uro in četrt dolgem razgovoru, med katerim so podrobno objasnili položaj, vzroke za stavko in zahteve prizadetih uradnikov. ..... Danes spet reden pouk na vseh šolah Uspešen zaključek 2-dnevne stavke profesorjev in učiteljev Na sestanku v dvorani Petrarca, ki so ga organizirale 4 organizacije, so obsodili stališče SINA S CEL in vsedržavne obveščevalne organe, ker so neobjektivno poročali o stavki Danes opolnoči se je zaključila stavka profesorjev in učiteljev, ki je trajala dva dneva. Pozivu na stavko so se tudi včeraj v velikem številu odzvali profesorji slovenskih in italijanskih srednjih šol. Čeprav sindikalna organizacija osnovnošolskih učiteljev SINASCEL ni pozvala svojih članov, naj sodelujejo v vsedržavni stavki šolnikov, da bi dosegli od vlade priznanje pravice do prejema začasne dopolnilne doklade, je tudi precejšnje število učiteljev sodelovalo v tej enotni borbi šolnikov. Od 47 učiteljev in učiteljic, ki poučujejo na slovenskih šolah na Goriškem, jih je včeraj stavkalo 12. Ob 11 dopoldne je bilo v dvorani Petrarca v Gorici zborovanje, ki so ga organizirale štiri pokrajinske organizacije šolnikov, in sicer SNASE, SA SMI in SNSM. Udeležili so se ga številni šolniki, ki so soglasno sprejeli resolucijo, v kateri poudarjajo popoln u-speh stavke in obsojajo vladno neobčutljivost do pravičnih zahtev šolnikov. Obenem obsojajo nerazumljivo stališče voditeljev sindikata osnovnošolskih učiteljev STNASCEL, MiiimiimiiiiiiMiiiimiiiniiiiunininmiiiiiHi OD VČERAJ DO DANES K 1 M O ) ki je včlanjen v CISL, ker niso hoteli sodelovanja svojih članov v enotni stavki vseh učiteljev. Obsodili so obveščevalne organe, da so napačno poročali o poteku stavke, ter znova poudarili pravičnost razlogov, ki so jih prisilili, da so za dva dneva zapustili učilnice. Na koncu resolucija pozdravlja stavkajoče učitelje osnovnih, srednjih in obrtnih šol, ter jih poziva, naj kot dotlej enotno nadaljujejo borbo za priznanje svojih pravic. «»--------------- Koncert reproducirane klasične glasbe v ASK «S. Cregorčič» Danes ob 20.30 bo v prostorih akademsko-srednješolskega kluba «Simon Gregorčič» koncert reproducirane glasbe. Predvajali bodo dela Smetane, Paganinija in Beethovna. Vabljeni so osi ljubitelji klasične glasbe. Prefekt je podčrtal, da gre za zelo ostro stavko in zagotovil, da se bo interesiral v Rimu pri ministrstvu za državne udeležbe, če bi bilo mogoče najti stično točko in pričeti s pogajanji. Predvidevajo, da se bo protestna manifestacija prizadetih uradnikov danes nadaljevala in da bo prišlo do podobne manifestacije v Trstu. Podaljšanje urnika gostinskih obratov za praznike Pokrajinska zveza trgovcev obvešča tiste svoje člane lastnike javnih lokalov, ki bi hoteli dobiti dovoljenje za podaljšanje urnika v svojih lokalih za božične praznike, Novo leto in Tri kralje, da naj napravijo prošnjo v tem smislu na goriško kvesturo. Prošnjo je treba spisati v dveh izvodih, od katerih naj bo eden na kolkovanem papirju za 106 lir, drugi pa na navadnem papirju. Lastniki javnih lokalov, ki imajo svoj obrat v goriški občini naj izročijo tako prošnjo direktno na kvesturi. Lastniki javnih lokalov po drugih občinah na Goriškem pa naj vložilo prošnjo pri krajevnih policijskih komisariatih ali pri krajevnem poveljstvu karabinjerjev. Zimski urnik javnih lokalov Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča, da stopi za čas od 1. novembra 1961 do 14.' maja 1962 v veljavo naslednji urnik za javne lokale: V Gorici in v vseh podeželskih občinah se bodo javni lokali odpirali ob 6. uri zjutraj. Zafvoritev: 1. restavracije, gostilne, kavarne, bari in prodajalne brezalkoholnih pijač: a) v Gorici, Gradežu in Tržiču se zapirajo ob 24 uri; b) v goriških predmestjih in po drugih občinah na Goriškem oz 24. uri. 2. Krčme s kuhinjo ali brez nje se zapirajo v Gorici in na podeželju ob 23. uri. 3. Osmice se zapirajo po vseh občinah vštevši Gorico ob 21. uri. Razni klubi (ENAL, CRAL, ACLI itd.) bodo zapirali svoje prostore kot sledi: a) v Gorici, Gradežu in Tržiču ob 24. uri; b) v frakcijah goriške občine in drugih občinah ob 23. uri (ob sobotah, nedeljah in praznikih pa lahko podaljšajo urnik do 24. ure). Pred II. občnim zborom j športnega združenja Bor Tour de France 1962 V preteklem letu, ali bolje rečeno od zadnjega občnega zbora, smo veliko slišali in čitali o športnem združenju BOR. Časopisi so vsak teden objavili kak članek ali vsaj samo navedli vest, da so člani združenja bolj ali manj uspešno nastopili v tej ali oni športni panogi v Trstu, Gorici, Ljubljani na Jesenicah, itd. Nocoj bo drugi redni občni zbor združenja: člani in prijatelji Bora se bodo zbrali v prostorih PD Škamperle in skupaj pregledali delovanje niiiiitiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiitiiiiimifnnmiiiiiiinmmiiiiiiiiimiiiiuiimimiiMiiiiiiimiiii Izpred okrajnega sodišča Ko se je vračal domov so ga na meji aretirali Nočni koncert pred kavarno Garibaldi, ki je pevce spravil na zatožno klop Dne 7. decembra ob 20.15 Sodnik dr. Fabiani je spoznal ( CORSO. 16.30: »Topovi iz Na-varona«, G. Pečk, D. Niven varrona«, G. Pečk, D. Niven in D. Scala. Ameriški film v barvah. Cinemascope. VERDI. 16.30: «Pastasciutta v puščavi«, V. Venantini in Giovanna Ralli. Italijanski komični film. VITTORIA. 17.20: «Preveč popolno opravičilo«, P. Sellers in W.Hyde. Angleški črnobeli film CENTRALE. 17,00: «Tajnost črnega skobca«, L. Parker in N Marlowa. Italijanski barvni film. .««------ DEŽURNA LEKARNA Danes vea dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI, Raštei št. 26, tel. 33-49, «»------- TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 9 stopinj ob 12.50, najnižjo 4,6 stopinje ob 19.30. Povprečne dnevne vlage je bilo 65 odstotkov. Skupno stališče svetovalcev KPI in PSI Zahtevaj« vzpostavitev stikov med obmejnima občinskima upravama Predstavniki Gorice in Nove Gorice naj uresničijo pobude, ki se tičejo koristi obeh strani Občinski svetovalci PSI in KPI so poslali goriškemu županu pismo, v katerem ugotavljajo, da je, zahvaljujoč se prisrčnim dvostranskim stikom med Italijo in Jugoslavijo in izvajanju videmskega sporazuma od leta 1955, Gorica pričela opravljati svojo naravno funkcijo središča med dvema sosednjima državama, med katerima se razvija promet in trgovina. Zaradi svojega položaja se Gorica lahko s pridom vključi v deželno dogajanje, ki ga podpirajo politični in gospodarski krogi. Le ti so obenem prepričani, da bi se morale za kakršne koli žrtve, ki bi jih napravila Gorica (železniška zveza Trst • Videm - Avstrija, ki bi se izognila Gorici, gradnja avtomobilske ceste Trst - Benetke, letališče v Ron-kah itd.) dobiti kot protivrednost ugodnosti pri prosti coni, krožnem skladu itd. Zaradi te-. ga so svetovalci mnenja, da | bi morala Gorica znova posta- ti, upoštevajoč nove pogoje, tradicionalno središče trgovskih in ekonomskih dejavnosti med Soško in Vipavsko dolino. Da bi se lahko dosegel ta cilj, je treba poiskati primerne poti in načine. Upoštevajoč zgornje ugoto- * vitve, svetovalci sprašujejo župana, če ne namerava predlagati sestanka s predstavnik! občinske uprave v Novi Gorici, da bi skupno proučili in na najboljši način uresničili pobude skupnega interesa, kot so na primer gradnja avtomobilske ceste Palmanova - Gorica - Ljubljana, odprtje nadaljnjih obmejnih prehodov (v Ul. sv. Gabrijela), znižanje cestišča na prehodu 1. kategorije pri Rdeči hiši, rešitev vprašanj, ki se tičejo kmetijstva, okrepitev obmejnega pro-meta, turizma, kulturnih odnosov. Vse te pobude pa bi se morale razširiti tudi na ostale kraje naše dežele. se je italijanskim obmejnim organom na obmejnem prehodu pri Rdeči hiši prijavil 39-letni Fernando Bracoiale, doma iz Ortone a mare v srednji Italiji. Prihajal je iz Jugoslavije in na zahtevo po potnem listu je predložil dokument o repatriaciji, ki mu ga je izdalo italijansko veleposlaništvo v Beogradu. Pri zaslišanju na policiji, naslednji dan, je Bracciale izjavil, da je pred dobrimi desetimi leti, in sicer aprila 1951, odšel v Jugoslavijo na mejnem prehodu pri Beli peči s posebnim dovoljenjem za 48 ur, ki mu ga je Izdala obmejna policija v Trbižu. Od takrat se ni več vrnil, ampak je ostal do letošnjega decembra v Jugoslaviji, kjer je zadnja štiri leta bil zaposlen kot zidar pri gradnji novih poslopij v Sarajevu in v Beogradu. Sedaj pa si je zaželel povratka domov, da bi obiskal ženo in dva otroka, ki živijo v Ortoni a mare. Ker pa obmejna policija v Trbižu leta 1951 ne bi mogla in ne bi smela izdajati kakšnih posebnih dovoljenj za prehod državne meje proti Jugoslaviji, saj takrat še ni bil podpisan dogovor o maloobmejnem prometu med obema državama, je policija dvomila, da bi bile Braccialejeve izpovedi resnične, vsaj kar se tega tiče. Zato so ga prijavili sodišču v Gorici. Včeraj je bila razprava, na kateri se je moral Bracciale zagovarjati zaradi ilegalnega prehoda meje v Jugoslavijo. Sodnik dr. Fabiani pa je obtoženca oprostil zaradi pomanjkanja dokazov in odredil naj se ga takoj izpusti na svobodo, če ni v zaporu za kakšne druge prestopke. Obtoženca je branil uradno odv. Munafo. Zapisnikar Smet. * * * Pri drugi razpravi so sedeli na zatožni klopi 21-letni Paolo Ciuciat iz Gorice, Ul Ga-lilei 7, 18-letni Franco Cortese iz Ul. del Prato 19/A in 18-letni Giuseppe Bizaj iz Ul. Rabatta 22. Dne 29. julija letos okrog dveh po polnoči so se ti trije zbrali, verjetno potem, ko so zaprli vse javne lokale, na križišču pred kavarno Garibaldi in začeli peti na vse grlo. Bilo je na soboto zjutraj in ob tej uri ni niti primeren čas ne kraj za ekshibi- cijo takega koncerta. Zato se je trem posnemalcem pokojnega Carusa približal nočni stražnik in jih popisal. Včeraj so imeli pred sodnikom razpravo o tej zadevi. vse tri za krive, da so motili s peljem in kričanjem nočni mir in je zato obsodil vsakega na 1.000 lir kazni in plačilo sodnih stroškov. Branil jih je uradno odv. Munafo, državni tožilec je bil odv. Pascoli, zapisnikar Smet. Skočil je iz II. nadstropja in si zlomil hrbtenico Giuseppe Custrin iz Gorice, Ul. Brigata Etna 2, je dal že večkrat priliko časopisni kroniki, da se je ukvarjala z njim. Dejstvo je, da kadar spije nekaj več alkohola, ni več gospodar samega sebe in počenja dejanja, ki dajo misliti na neuravnovešenost. Tako je pred nekaj meseci z golo roko razbil šipo v nekem lokalu v Ul. Morelli. Tudi prejšnjo noč je verjetno malo globlje pogledal v kozarec in potem ko so zaprli že vse javne lokale, se je potepal po mestnih ulicah. Nekaj po 3. uri ponoči so ga zalotili orožniki iz Ul. Nazario Sauro, ki so ob tisti uri patruljirali s kamioneto po mestu, kako je sial pred kavarno D’Alri v Ul. Crispi ter delal nekakšen «spogliarello«. Ko so prišli do njega, je bil kljub mrazu že v sami srajci in spodnjih hlačah. Takoj so uvideli, da imajo opravka z nenormalnim človekom in so ga hoteli vzeti na svoje vozilo ter odpeljati domov. Ko pa je Custrin to videl, se jim je iztrgal iz rok in jo ucvrl po Korzu navzdol. Ker so šli karabinjerji za njim, da bi ga prijeli, se je zatekel v hišo, v kateri ima sedež uredništvo «11 Piccolo«. Od tu je preskočil zid na dvorišču ter šel v sosedno hišo, ki ima številko 62 na Korzu Verdi, v zgornje nadstropje. Ker so stanovalci v tej hiši menili, da gre za tatove, bilo je okrog 3.40 ponoči, so začeli klicati na pomoč, kar je verjetno Custrina še bolj zmedlo. Ko je našel okno odprto, se ni prav nič pomišljal in je skočil skozi ter obležal na trdem in ledenem tlaku. Takoj so poklicali avto Zelenega križa, ki je ponesrečenca odpeljal v civilno bolnišnico. Tu so zdravniki ugotovili, da si je Custrin zlomil tilnik in hrbtenico ter da je obenem kazal znake duševne neuravnovešenosti. Nudili so mu prvo pomoč, ga vsega odeli z mavcem in obdržali na zdravljenju za 6Q dni, če bo toliko zadostovalo. in uspehe združenja ter se pogovorili o bodočem delovanju. Odborniki in načelniki oddelkov bodo podali obširna poročila o vsem, kar je bilo storjenega v zadnjem letu. Zato nima smisla spuščati se v podrobnosti, ki jih bo lahko vsak slišal nocoj. V zgornjih vrsticah je bilo omenjeno, da zanimanje mladine za združenje narašča iz dneva v dan. To niso gole besede. Kdor se hoče prepričati, da je ta trditev resnična, naj stopi v dvorano med katerokoli tekmo, pri kateri sodelujejo Borovi člani, ca se bo na lastne oči in ušesa prepričal, koliko slovenske mladine se zanima za šport in za mlade Borove športnike. Tudi število članov, oziroma aJr.tivnih športnikov se je povečalo. Cernu ta razlika v izražanju? Enostavno: članstvo Bora ni vezano ne na starost ne na športne sposobnosti. Kakor vsako športno združenje, ima ■ tudi Bor svoje aktivne člane — nastopajoče športnike in člane, ki ne nastopajo. Kam bi pa prišli, če bi vsak človek, ki se zanima za šport, moral tudi nastopati v raznih športnih panogah? In kaj bi se zgodilo, če bi smeli biti člani športnega združenja samo tekmovalci? Niti prvo, niti drugo ni mogoče, zato ima tudi Bor v svojih vrstah tekmovalce in netekmovalce Posebno veliko je število aktivnih športnikov, ki bi se hoteli vključiti v vrste Borovih tekmovalcev, a se do danes žal niso mogli. Naša podeželska mladina se do danes ni mogla uvrstiti med Borove igralce zato, ker je delovanje organizacije omejeno na mesto. Zakaj? Ker nima dovolj vaditeljev. Mladinci okoliških vasi so nas povabili, oziroma prosili, da bi organizirali to ali ono sekcijo v njihovi vasi. Sklicali so tudi sestanke, na katere so povabili predstavnike Bora, da bi se pogovorili, oz. ustanovili take sekcije. Toda tu so nastopile prve težave: mladine je dosti, volje še več, ni pa primernih prostorov, ni dovolj vaditeljev, niti sredstev, ki bi združenju o-mogočila delo. Tu bi morala priskočiti na pomoč prosvetna društva in nuditi mladincem vse možnosti športnega udejstvovanja. Prosvetno društvo namreč bolje pozna možnosti udejstvovanja svojih mladih članov zato jim lahko odstopi društvene prostore in s tem omogoči obstoj te ali one športne sekcije. V vsaki vasi je kak starejši član, ki seje v mlajših letih bacil s to ali ono športno panogo. Kako bi bilo, če bi tak član prosvetnega društva zbral o-koli sebe mladino in jo v prostih urah učil te ali one športne umetnosti? Morda se bo komu zdelo to vprašanje neumestno, vendar ni. Pod vodstvom takega bivšega športnika bi mladina marljivo vadila in kmalu bi se v njenih vrstah pokazali sposobnejši športniki, katere bi Bor v poletnih mesecih pošiljal na razne vaditeljske tečaje. Tako bi se v kratkem času razvil kader vaditeljev, domačinov, ki bi lahko redno vadili naraščaj. Na koncu se dotaknimo še najkočljivejšega vprašanja združenja: finančnih sred- stev. To vprašanje je namreč pereče in bi ga bilo treba najhitreje rešiti. Športno združenje Bor je ustanova s samostojnim finansiranjem, vzdržuje se torej z I lastnimi sredstvi. Kakšna so lahko finančna sredstva mladega združenja, si pa lahko predstavljamo. Edini stalni vir dohodkov je članarina vpisanih članov, ki je pa zelo nizka, saj vemo, da mladina nima denarja. Res je, da so nam razni trgovci in posamezniki večkrat pomagali z raznimi prispevki, pa tudi športne prireditve so nam prinesle nekaj tisočakov v blagajno, vendar je vse to premalo. Združenje bi rabilo nekaj podpornih članov, ki bi redno, t.j. vsak mesec, dvakrat na leto, itd., dajali denarne podpore, s katerimi bi Bor redno razpolagal in bi jih lahko vnesel v svoj proračun. Ljubitelji športa, premislite, kako bi pomagali naši mladini, kako bi moralno in finančno podprli edino slovensko športno združenje na Tržaškem. Udeležite se občnega zbora, povejte svoje mnenje, dajte konkretnih predlogov! Vrata so na s tečaj odprta vsem, ki bi radi na ta ali oni način pomagali našemu mlademu, nadepolne-mu športnemu združenju BOR! Od Nancyja do Pariza v dvaindvajsetih etapah Start bo 24. junija, konec pa 13. julija PARIZ, 14. — Upravi časopisov, ki prirejata Tour d® France to je «”Equipe» in »Parisien Libere« sta danes^ objavili progo največje francoske kolesarske dirke za 1962. 'e o. Tour z 22 etapami, se bo začel 24. junija in se bo zaključil 15. julija. Od 22 etap bodo tri na kronometer za plasma posameznikov in 1 za ekipno uvrstitev. Prireditelji še niso sestavili dokončnega sporeda kolesarske dirke bodočnosti za amaterske tekmovalce. Ve se samo, da se bo ta dirka začela 2. julija v Bor deauxu in da se bo zadnja eta. pa končala kot za profesionalni Tour 15. julija v Parizu. Etape prihodnje kolesarske dirke po Franciji so sledeče: 1. etapa — 24. junija: NAN-CY - SP A (45 km) 2. etapa — 25. junija: 1. del: SPA - HERENTALS (136 km) 2. del: 24 km na kronometer za ekipe 3. etapa — 26. junija: BRUSELJ - AMIENS (212 km) 4. etapa — St. junija: A-MIENS - LE HAVRE (198 km) 5. etapa — 28. junija: PONT L’EVEQUE - SAINT MALO’ (216 km) 6. etapa — 29. junija: ST. MALO’ - DINARD . BREST (230 km) ,. nnlM. 7. etapa — 30. junija: QulM PERT-ST. NAZAIRE (203 Kffl; 8. etapa — 1. julija: 1. de • ST. NAZAIRE . LUCON Us0 kt2)del: LUCON-LA ROCHEL-LE (41 km na kronometer) 9. etapa — 2. julija: La CHELLE - BORDEAUX l2* k™) nllR- 10. etapa — 3. julija: BOH DEAUX - BAYONNE (184 k™’ 11. etana — 4. julija BAYON* NE - PAU (158 km) 12. etapa — 5. julija: PAU* ST. GAUDENS (205 km) 13. etapa — Jui‘J“u„r«<^)C«o<>ooooc>30ck>doooooocxiooooocxoooooocxxcxdcx30oc^ ETTORE SPF.COGNA Ij l M L J kj* J r jb • - Materialna kultura V vaseh Arbeč, Zapatok, Kal, Gorenja vas in Črni vrh v Nadiški dolini 11. J Vsaka družina nosi seno zase, včasih si najamejo tudi druge nosače («dieluce»), moške in ženske. Gredo že zjutraj ob zori in ko prine-so prvo »brieme«, jih doma čaka »kosilo« (zajtrk), «obi-jinca«. Opoldne je #južna», popoldne «pojužnjak» in zvečer večerja. Orodje, ki ga rabijo pri košnji, je: 1. »Kosa«, ki ima «kosišče», »kosier«, «kl’n», «koso». Kosa ima »peto«, »rob«, »klep« in »ponto«. 2. »Grabje«, imajo *grab’-šče«, »glunjik« in «zobe». 3. »Zelieza« imajo »glauo«, vrh katere je »zrna«, kjer se kleplje, «želiezo» in «križ», ki ne dovoli, da bi se železo popolnoma v tla zasadilo. zrna ŽELIEZA 4. «Osunjak», ki je lesen; notri je pa «osla», 5. Da sečejo «staže» in «o-stoge«, rabijo »skiero«, da ga oklestijo, in da posežejo- »nji-šče«, rabijo «kanjac» in «ron-čejo«. Sekira ima »taponšče« ali «nasod». Koso brusijo na tri načine: 1. »Kosišče« oprejo na tla na enem koncu, pri kosi pa oprejo na koleno in jo «na-brusjo«. 2. »Koso brusjo ta na ko-liene«. Kosišče sloni samo na levem kolenu in kosa štrli navpično navzgor. Koso držijo z levo roko na »robu«, na «klepu» jo pa brusijo z desno roko. 3. Kosišče je navpično, kosa pa na vrhu vodoravno. Koso držijo z levo roko in desno pa «oslo». Tega načina ne rabijo v teh krajih, ampak kjer je raven svet. Kosa se »obriše« s snopom trave (»z dno pest trave«) preden jo nabrusijo. Ko pokosijo travnik («kc posežejo trauo tu dni sanožet«), fant-’ je obrišejo koso s stravo in zaukajo («zauriščejo») na ves glas, v znamenje veselja. Ko so vsi travniki pokošeni, je veliko veselje. Koso snamejo I s kosišča in jo privežejo k njemu. »Osunjak« (oselnik) zamaše s šopom dolge trave (»z zatkan«), ki so jo poželi v »ščetini« (v mejniku). Trava se vzpenja s svojim klasjem visoko po hrbtu. Na koncu kosišča je drugi snop dolge trave, znamenje, da je konec košnje (»trauo smo f’nil»). Naslednjo nedeljo je «likof»: tokrat postreže gospodinja s kuhanimi in cvrtimi «štruklji» in z dobrim vinom. Kdor prej konča košnjo, pomaga drugim družinam («grejo pomat«) brez vsakršnega plačila. Ko se odpočijejo, pokosijo še «otauo» in jo znesejo domov, v senik (»klobat«), kakor so že prej »uratnino«, 6, Poljedelstvo Teh pet vasi, ki jih obravnavamo, ima «njive» na krajih, ki jih imenujejo: KAL: Dolenja njiva, dol na Dolin, Solarje, Pod Palog, Njiuca, gor za Priesako, dol na Briego, dol na Urato (u-rat pomeni travnik), dol pod hišo, gor u Puoj, Lurenoua bula, Breščič, Njivca, pr Fa-toce, dol na Perile, tan u Ravnem, dol na OpTne, pr Kras, Staznice, Brca. CRNI VRH: Uertna glaua, Njue, Brca, Uogu, Za hlie- uan, Kraj, Rupa, Dolina, Bu-drin, Laz, Pustiela, Hlebišče, tan za Sliepco. ARBEC: za Frnažjo, u Dobe, na Plažo, u Lazo, na Gri-uo, u Puoj, pod Jauorco, u Majonkini, pod Sliuam. GORENJA VAS: Močilo, Uačjonka, Solarje, Mašerno-ve, pod Kostinjakan, za Slive, Podčeriešnje, Labor, pod U’rtan, pod Poličico, Ločilo, Poličica, Planjava, Brieg, pod Ceucan, pr Pačale, na Paloze, za Ceučan. ZAPATOK: na Briego, pod Poličico, za Križan, Uadnjak, pod Skalo, pod Ceriencan, u Lehie, na Postade, na Murof, u Uoplaze, na Lazo. Vse njive so nepravilnih oblik, ker so bile pridobljene v različnih dobah na ta način, da so na sorazmerno ravnem prostoru najprej sezidali zid, da je bila njiva bolj ravna, nato donašali zemljo, ker je spodaj lapor in kamenje. Se sedaj ljudje vedno pripovedujejo, kako so v starih časih pridobivali nove njive in jih skrbno obdelovali, da so imeli dovolj hrane za celo leto. Zaradi nenačrtnega pridobivanja njiv, imajo le-te različne oblike nepravilnih likov. Toda večina njiv ima približno pra- vokotno obliko. V teh vaseh niso nikoli rabili pluga («oje»), ker je teren zelo strm. Ce bi orali, bi šla zemlja na spodnji konec njive in na zgornjem bi je ostalo zelo malo. Njiva i-ma vsaj na spodnjem koncu ozek pas (80—130 cm) neobdelane zemlje, kjer raste trava. Ta pas se imenuje «gri-ua». Po njej hodijo, nanjo prinesejo plevel («lešča»), ko »plievejo«, poljski pridelek in ga stavijo na kupe, nato ga odnesejo domov v koših. V teh krajih je prst ilovnata, težka, zato dobro ohrani vlago. Vrhnja plast prsti je pa črna od hlevskega gnoja. Gnojenje Ko zapade sneg, se zberejo moški več družin in napravijo »ciesto« od gnojnikov do posameznih njiv. Vzamejo ukrivljene lopate ter začno hoditi in teptati po snegu, da se strdi. Kjer ga je malo, ga zmečejo z drugih mest, da je cesta povsod enakomerna. Prava umetnina je, ko gradijo mostove, kjer je kak potok ali zid. Od doma prinesejo «staza», jih položijo med bregova potočka ali iz zida v spodnjo njivo. Počez položijo »rakle« (prekle), na vrh še »sieršče« (koruzna stebla). Vrh vsega naložijo 20—30 cm stolčenega snega, s kraji ob straneh, da ne bi sani (»žlik«) zdrknile s ceste. V njivi «otriebjo» (skidajo) sneg s prostora, kamor bodo navozili gnoj. Iz senikov ali iz drugih shramb privlečejo pred hišo «žlike» (sani) in jih pregledajo, ali nimajo kake okvare. Pred gnojnikom («gnojak») napravijo prostor, da lahko obračajo sani in nanje naložijo gnoj. Vozači (»uaznik«) vozijo gnoj s sanmi, gnoj pa naklada ha sani krepak moški, ki ima samo to opravilo. Ce je cesta strma, dajo pod sani kos verige, da zavira. Vožnja gnoja traja več dni. Zadnja vožnja je vesela. Na kup gnoja naložijo še šop sena, ki ga navadno privežejo na vile, ki so navpično zasajene v kup gnoja. Ce ni dosti snega, ali če ga ni v pozni zimi, znosijo gnoj na hrbtu v koših v njive. Raznašanje je dosti bolj naporno nego razvaža-nje, ker morajo kmetje nositi po deset' ur dnevno tudi na njive, ki so po 15—20 minut oddaljene. Pri tem delu je zaposlenih več moških in žensk ter traja tudi več časa. Gnojenje s pepelom ne pride v poštev za njive, pač pa za travnike, kjer je svet bolj pust in kamnit ali la-porast («opokast»). Pepel »trosjo« po navadi v jeseni ali zgodaj spomladi. Obdelovalni sistem Ko skopni sneg in postane vreme zanesljivejše in toplo, prinesejo iz shramb, povečini iz podstreh in kleti, lopate, motike ter vile za gnoj. Na njivi je že pripravljen gnoj na enem ali na vej kupih, tako da ga samo z vilami raztrosijo po «razuorah». Njiva ima «leho», kjer sadijo in sejejo, «razuor» pa vzporedno z leho. Celo njivo kopajo po «prekopah» (kar je njiva široka in dolga 10—15 m). Najprej kopljejo prvo «prekopo» in nato vse ostale. Kopajo na dva načina: 1. Delajo «lehe»: takrat kopljejo razor za razorom od »prekope« do «prekope». 2. «U uoplas«; kopljejo kar več razorov hkrati, kar enakomerno. «Lehe» dela z motiko kdor «taca». Začno pri vzhodu in gredo proti zahodu. Kopljejo, medtem se pomikajo nazaj od zgornje strani proti spodnji, tako da obračajo zemljo na- l* vzgor in zakrivajo ®n°^„siei, m™ kopanje so določeni — fle-redko kopljejo ženske ^vnegi katerih družinah v kopS' vrhu). Ko je njiva Pre e„» na, ali ko je prekop®1*8^ i «prekopa», pridejo že^ns ^ motikami ter zdrobijo ljo, «potacajo» in *st0^altč urede «lehe» — razore. flJ. delajo, kadar je zemUa menjena setvi krompir)®-. j») dar pa sadijo koruzo, n «posejejo» koruzo <<<|^entnP*r s*** po- nato «potacajo». najraje sadijo na Kron velik° aelik* boto, koruzo pa po ve“"‘ K8' či, teden ali dva kasnej kor krompir. , veC Krompir razrežejo n ep kosov, da ima vsak v kal («uoč»), ga Pova‘V n8 pepelu, naložijo v k > pre ■ložiio ce* • gnuah. ga pa j, majhne «cajne» in »P .elgV*'.' (košare domače Sejalec gre z motik vZd*>1 od zgornje «lehe» <,0pef- od «prokope» do ‘pr.j0 j° Motiko zasadi v zem jsp, da »cajt** ,mpir a moti|{0‘ kos pod ta zemljo malo vzdigne, ki nosi krompir vrže po en Sejalec spusti -krompir in zasadi mo j. ■azdalji k®k‘hJfwj# P0" novno v r set centimetrov od P jame. (Nadaljevanje