GLAS J*jo XLVTI - št. 20 - CENA 80 SIT Kranj, torek, 15. marca 1994 Danes preberite stran 9 točke naznanjajo Pomlad OD RATEČ DO RODIN stran H Nevarna cesta skozi Va« pod Storilcem stran 21 ^skakalnem klubu to* skakalke stran 22 - pa zidam stran 26 ^ečka družba Ogovarja kmete Na Bledu ustanovili Liberalno demokracijo Slovenije Štirje v skupni stranki sredine K novi sredinski stranki so pristopili tudi ljubljanski socialdemokrati, skupina demokratov pod vodstvom Toneta Peršaka in Danice Simšič pa ni bila za združitev inje ustanovila novo Demokratsko stranko Slovenije. Bled, 12. marca - Nova stranka, Liberalna demokracija Slovenije, bo daleč najmočnejša parlamentarna stranka. Je izrazita stranka sredine, neideološka in neobremenjena s preteklostjo ter usmerjena v prihodnost. Je nekaj posebnega, saj v Evropi liberalne stranke običajno niso najmočnejše. Predsednik nove stranke in predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, ki je s to združitvijo največ pridobil in si je ob sodelovanju s krščanskimi demokrati utrdil položaj v vladi, je poudarjal, da sama združitev ne bo vplivala na spremembe v vladni koaliciji, ki pa se lahko izide, če bo prišlo do nepremostljivih razlik pri reševanju praktičnih proračunskih, socialnih in gospodarskih vprašanj. Slika slovenskega političnega prostora je sedaj preglednejša, s tem, da se je sredina okrepila. Novo stranko čaka združevanje še na občinskih in krajevnih ravneh, to pa naj bi bilo opravljeno do lokalnih volitev. Strankine ambicije na teh niso majhne. Več o kongresu na 2. strani. Na sliki predsedniki združuj očih se strank Igor Bavčar, Janez Drnovšek, Viktor Žakelj in Peter Tancig po podpisu sporazuma o združitvi. • J. KoSnjek, slika J. Pelko ^fei slovenske drame ' V Prešernovem gledališču l"*mi*Se dutri' v srrdo zve&r s na r_ , kralja na Betajnovi Iva-HHe^karta v režiji Mileta Komna Teden slovenske drame. ***atj^oritvene predstave doma-/eS<£7Tliiča " bo na tem preg-HifVflj Jfstivalu slovenske dramske 6°do « JT otv°ritvenislovesnosti **nJ°ie,lm tudi tradicionalno il j/ov- . yka Gruma za najbolj-*Pr*mliJ!Skl dramski tekst. Med *tnež Va,ln!mi prireditvami tok-l*baong ™liSke8a dogajanja je "aston?0*0!?" ie na monodramske b°dovZ ""Z**™ klubu, kjer se m°nodi*. h veiernih urah zvrstile m Slo« K A"drej Smole- zname-i»l (zlnnec $Fone G°gata), Pisma ^fT'^ar) iS Dosje (Ivo p°snet*k lki: KralJ na Betajnovi, z vaje, Joto: M. Fock Jutri preizkus letalnice Ob jubileju Planice so v petek otvorili na novo zgrajeno Kavko (načrt je naredil inž. Lado Gorišek), podpisali sponzorske pogodbe za uvedbo svetovnega prvenstva, izdali priložnostno znamko, žig in razglednico ter letak z 200 stilizirani mi skakalci Planica, 15. marca - Pripravljalna dela v dolini so na vrhunci. Skakalnico naj bi danes prekrili s snegom, jutri in v četrtek pa naj bi bile znane vse podrobnosti glede tekme, tudi glede merjenja in ocenjevanja morebitnih poletov daljših od 191 metrov, kar priznava FIS. Več o Planici na 19. strani. • J. Košnjek, slika J. Pelko Gorenjska^ Banka VAŠI ZAKLADI NA VARNEM V ŠEFIH HRANILN1CE-GLOBLS KRANJ Sodni spor glede blagovne znamke Iskra Kupili za 10 dinarjev, prodajajo za milijone mark Kranj, 14. marca - Višje sodišče v Ljubljani je zavrnilo ugovor Iskre Števci iz Kranja, Id oporeka prenos blagovne znamke Iskra s sozda na holding. Vendar zgodbe še zdaleč ni konec, saj direktor Števcev Niko Bevk pravi, da se bodo borili naprej. Najprej bodo zahtevah revizijo postopka na vrhovnem sodišču, če ne bodo uspeli, bodo poiskali nove pravne temelje in ponovno vložili tožbo. Spor se potemtakem utegne vleč L še več let, še vedno smo prepričani, da je bila z likvidacijo sozda blagovna znamka nezakonito prenesena na novoustanovljeni holding, da bi torej morala pripadati Iskrinim podjetjem, pravi Niko Bevk. Če drugega ne, je bila pogodba škodljiva, saj je bila blagovna znamka s kupoprodajno pogodbo z likvidiranega sozda in holdding prenesena za borih 10 dinarjev, Iskri na podjetja pa o tem tedaj niso bila niti obveščena, kaj šele, da bi jih z vrha Iskri kdo kaj vprašal. Danes pa naj bi podjetje, v katerem je blagovna znamka Iskra dejansko nastala, moralo za uporabo blagovne znamke Iskra plačati letno 150 tisoč mark. Vztrajanje Iskre Števcev je potemtakem razumljivo, kako se bo spor razpletel, pa čakajo tudi druga Iskrina podjetja, ki prav zdaj dobivajo v podpis letošnje pogodbe o uporabi blagovne znamke Iskra. Pred kratkim nam je Tone Rakovec, direktor Domela iz Železnikov dejal, da zaradi opustitve blagovne znamke Iskra niso imeli nobene škode. Tudi Števci večje škode ne bi utrpeli, prepričan sem, da poslov zaradi tega ne bi izgubili, prvi Niko Bevk, ne zdi pa se nam prav, da bi ostali brez blagovne znamke, ki je nastala pri nas in bila za 10 dinarjev Erodana sedanjemu holdingu, i skuša z njo zaslužili milijone mark. • M. Volčjak NEMŠČINA z Ljudsko univerzo Kranj na 97,3 FM Radia Kranj vsako sredo ob 18.20 Salon vozil CIMOS CITROEN tel.: 064 223 -331 Vsi modeli VOZlI CIMOS CITROGN Dobava TAKOJ! Prvih 100 kupcev čaka uporabno darilo. UGODNI prodajni pogoji: posojilo, lising, gotovina. Pošti 64274 in 64283 -Gorenjski glas v vsako hišo! Danes nadaljujemo z občasno akcijo dostave časopisa v vsako družino na območju določene gorenjske pošte. Tokrat akcijo namenjamo 11 naseljem na območju POSTE 64274 ŽIROVNICA In POŠTI 64283 RATEČE - PLANICA - kajti pismonoše so danes v tem delu Gorenjske v vsako družino prinesli Gorenjski glas, (v njem pa še posebej prilogo "Od Rateč do Rodin"). Zaradi izjemne odmevnosti posebne priloge Gorenjskega glasa ob 60-letnici planiških prireditev (prilogo so v petek prejeli naročniki časopisa) Vam prilagamo tudi izvod "Planice", kajti pojutrišnjem se začenja letošnji planiški praznik Sporočite nam Vaše mnenje in morda tudi odločitev, da se naročite na Gorenjski glas - naš telefon: 064/223-111. Zakaj? Ker Vam bomo časopis do konca meseca pošiljali brezplačno, ker znaša trimesečna naročnina vsega 2.000 tolarjev; ker je s kuponom iz časopisa objava malega oglasa do 10 besed v Gorenjskem glasu brezplačna. In še mami- na kaj! Prihodnji torek Bledu! Pismonoša Je torej v Vaš hišni nabiralnik danes prinesel dober časopis - in zanesljivo dobra odločitev bo, če se čimprej naročite na Gorenjski glas. Kaj bo po novem z vlado Sprememb zaradi združitve ne bo Tako kot stara LDS bo tudi nova negovala povezavo s krščanskimi demokrati, za kar je dobil dr. Drnovšek soglasje združujočih se strank. Predsednik vlade in predsednik nove Liberalne demokracije Slovenije dr. Janez Drnovšek je na kongresu nekdanje Liberalno-demokratske stranke, na združitvenem kongresu in na mnoga časnikarska vprašanja odgovarjal, da združitev ne vplivala na spremembe v vladi in da je tudi nova stranka še naprej zainteresirana za partnerstvo s krščanskimi demokrati, s čimer naj bi soglašale vse združujoče se stranke. Nasprotovanja med nekdanjimi demokrati in krščanskimi demokrati se mu ne zdijo nevarna, vprašanje, komu bi se v primeru spora odpovedal, demokratom ali krščanskim demokratom, pa se mu zdi hipotetično. "Seveda bo nova stranka večja z več poslanci in z večjo veljavo v koaliciji. Spremembe v vladi so možne, če bi prišlo do večjih razhajanj med koalicijskimi partnerji, ne bo pa sprememb zaradi združitve sredinskih strank. Partnerstvo želimo gojiti še naprej. Razhajanja so možna pri proračunu, paketu socialnih m ekonomskih ukrepov ali socialnemu partnerstvu. Vendar dosedanje razprave o proračunu ne kažejo, da bi se morala koalicija razi ti. Socialni in ekonomski ukrepi pa so v razpravi. Pogledi niso enaki in tu so možna razhajanja. Poslanci dosedanjih treh strank v državnem zboru bodo poslej delovali kot poslanci ene stranke, sicer združevanje ne bi imelo smisla, saj stranka deluje v veliki meri prek parlamenta. Možna je združitev vseh treh poslanskih klubov, vendar bodo za zdaj delovali trije, vendar bo klub bivše LDS oordinator. Če pa bo potrebno, bomo izostrili pravila igre," je ?jal časnikarjem dr. Janez Drnovšek. Kučanov in Jelinčičev telegram Ustanovnega kongresa Liberalne demokracije Slovenije so se od domačih strank udeležili predstavniki Združene liste socialnih demokratov, Slovenskih krščanskih demokratov, Socialdemokratske stranke Slovenije in Slovenske ljudske stranke. V njihovem imenu so kongres nagovorili dr. Rado Bohinc, Edvard Stanič, Janez Janša in Metka Karner - Lukač. Tujih gostov je bilo 13, prišli pa so iz Avstrije, Italije, Madžarske, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Kosova in Nizozemske. Kongres je nagovoril tudi Eredstavnik Evropskega združenja liberalnih, demokrats-ih in reformističnih strank. Pozdravna telegrama sta poslala predsednik republike Milan Kučan in predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič. Kdo koga nadzira v Sloveniji Premier ne pričakuje dramatičnih obračunov Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek meni, da je za javnost potrebna korektna informacija, dramatičnih obračunov pa ne pričakuje. Bled, 12. marca - Glede na številna ugibanja, kaj vse počno varnostne službe v Sloveniji in koga vse nadzirajo, kaj je v poročilu o varnostnih razmerah v državi, ki je staro mesec dni in ga ima predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, ali drži domneva o nezakonitem delovanju nekaterih služb ter zbiranju podatkov o dr. Janezu Drnovšku, Hermanu Rigelniku ter nekaterih ljudeh iz Drnovškovega in Kučanovega kabineta ter nekaterih novinarjev, je bila ta tema napovedana za obravnavo na včerajšnjem (ponedeljkovem) političnem kolegiju predsednika vlade. O teh stvareh sta javno govorila predsednik republike Milan Kučan in obrambni minister Janez Janša. Kučan je v Novi Gorici na Pahorjevem večeru dejal, da so za premagovanje sovražnika postala dovoljena vsa sredstva, ne samo tista, ki jih pozna demokracija, ampak najprej diskvalifikacija in nato likvidacija, če je potrebno tudi fizična. Obrambno ministrstvo pa je zapisalo, da so odkrili več poskusov snubljenja odgovornih delavcev, da bi za visoke denarje dajali podatke o delu ministrstva, bojni pripravljenosti obrambe ali kopije pomembnih dokumentov. Konkretnejših podatkov za zdaj še ni, prav tako pa tudi ne ovadb na tožilstvu. V soboto smo predsednika vlade dr. Janeza Drnovška vprašali, koliko je v tem resnice in, ali bo politični kolegij vlade obravnaval to problematiko. Dr. Drnovšek je odgovoril: "Politična koordinacija predsednika vlade je redno vsak ponedeljek in tokrat bomo res skušali razčistiti to situacijo. Mislim, da je ta tema preveč napihnjena, vendar ne po krivdi novinarjev. Preveč je različnih informacij in ugibanj. To situacijo bomo skušali razčistiti in javnosti posredovati korektno informacijo, da ne bo nepotrebne bojazni ali kaj podobnega. Ne pričakujem dramatičnih obračunov ali ugotovitev nevarnih pojavov. Stvari so v mejah normale." • J.Košnjck Vaša hišna številka je morda vredna več Vsak torek ena srečna družina Nekje na straneh današnjega Gorenjskega glasa je v dveh kosih objavljena hišna številka, ki je tokrat *šrecna hišna številka". Dmiink ki stanuje na srečnem naslovu, namreč hišna številka prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev. Nagrado pa prejme tisti, ta s srečnega naslova prvi poklice v uredništvo Gorenjskega glasa, 064/223-11L Hišna številka, kije tokrat srečna (sestavljena ti dveh "zvezdic'',ki ju najdete skriti nekje v časopisu), je morda nm stanovanjskega bloka aH pa je v naselju {ulici) več takih hišnih Številk, kijih loči te dodatek (a,b,c...). Zatovelja: nagrado dobi prvi, ki pokliče. Skrajni rok za Vaš klic s srečnega naslova pa je do jutri, srede, do 14. ure, Vsak torek z Gorenjskim glasom -ena srečna družina več. Štiri stranke so se združile v Liberalno demokracijo Slovenije Stranka zmernosti in zdravega razuma Za predsednika nove stranke je bil izvoljen dr. Janez Drnovšek, za podpredsednike Ig0/ Bavčar, Vika Potočnik, Viktor Zakelj in Peter Tancig, generalni sekretar je Gregor Golubić predsednik sveta stranke pa je dr. Dimitrij Rupel. Bled, 12. marca - Po kongresih Liberalno- demokratske stranke, Demokratov, Socialistične stranke in Zelenih -ekološko socialne stranke je bil popoldne in zvečer združitveni kongres Liberalne demokracije Slovenije pod geslom Zrelo partnerstvo nov slovenski plus. Kongres je vodil Jelko Kacin, na njem pa so sprejeli staut nove stranke, programsko izjavo in izvolili vodstvo nove stranke, programske zasnove {»a bo na osnovi razprav na očenih in na skupnem kongresu oblikovala posebna komisija, sprejeta pa bodo na programski konferenci stranke. Dr. Dušan Plutje v obrazložitvi programske zas- nove naštel temeljna izhodišča: odprtost suverene in neodvisne srednjeevropske države, svoboda lastništva in podjetništva, zagotavljanje človekovih pravic in svoboščin ter preprečevanje vseh vrst diskriminacij, socialna pravičnost, ekološka odgovornost in solidarnost, tržno uspešna, socialno in ekološko odgovorna družba, kvalitetna gospodarska rast, zmerna vloga države v gospodarstvu, vključevanje v evropske in svetovne organizme in liberalno pojmovanje človekovih pravic. Dr. Dimitrij Rupel pa je predstavil programsko izjavo nove stranke. Na izjavo ni bilo pripomb. Rupel je dejal, da je združitev drugi polčas slovenske demokratične politike, saj ni več potrebe za boj za svojo državo m za čustven odnos do tega. Stranka zagovarja laično državo in spoštuje NOB kot osvobodilno dejanje. Programska izjava zagovarja liberalno in demokratično ureditev, spoštovanje avtonomije stroke, nadzorovanje državne prisile, svobodno izbiro in politiko enakih možnosti na vseh področjih, ločitev cerkve in države in zato tudi laično šolstvo, državotvornost in vključevanje v evropske organizacije ter sodelovanje z vsemi pomembnimi državami, strogi civilni nadzor nad oboroženimi silami, ki morajo biti depoliti- zirane in profesionalne. Stran ka nasprotuje trajnim a« začasnim podržavljanjem, gate družbe pa ni brez bogati" posameznikov, zato podpor3 poslovnosti, znanju in ustvarjalnosti. Pri pokojninah je tre^a popraviti krivice in napake # preteklosti, stranka pa zagovarja policentrizem, ki temelji na dejanski raznovrstnosti Slovenije. Nova stranka sredine, naj' močnejša politična grupacija bo uravnotežila politična merja v Sloveniji in marsiP] tudi razjasnila. Tako so men^ tudi gostje na konferenci 10 novo stranko pozivah k sodel^ vanju ter korektnemu političnemu tekmovanju. • J. Košnje* Predsedniki združenih strank so povedali Združitev za uspešno Slovenijo IGOR BAVČAR, predsednik Demokratov: "V pripravljalnem obdobju smo namenili največ pozornosti programskim in političnim vrednotam in naša stranka je praktično uspela z vsemi svojimi zahtevami. Sedaj je nastala velika slovenska stranka, ki bo delovala politično, strokovno in tudi drugače, in ima veliko sposobnih članov in od nas je zato odvisno, kako bomo iz te stranke v letu ali dveh naredili moderno politično organizacijo z razgibanim notranjim življenjem. Želim, da se po enem letu ne bi preštevali, kdo je od kod prišel. Vloga Peršakove frakcije je minorna. Sest delegatov od 75 se je odločilo proti združitvi. Glede na to, da smo včeraj uspeli na glavnem odboru z njimi doseči dogovor, da bomo reševali njihov položaj in da sta Peršak in Simšičeva najbližja prav nam, upam, da bomo v prihodnosti uspeli z njimi urediti razmerje." Slovenije: "Socialisti prinašamo v novo stranko od 30 do 40.000 volivcev, prinašamo 63 območnih odborov, ducat poslancev in izvršnikov, zelo veliko intelektualcev, tehnikov, medicinskega kadra, veliko obrtnikov in podjetnikov. V fizičnem smislu prihaja v novo stranko neki strnjen korpus, ki je šel skozi različne čase in je pravzaprav zelo trden. V političnem smislu pa prinašamo uravnotežen odnos med delom in kapitalom, ekološko ozaveščen koncept razvoja, v svet odprto Slovenijo, zdrav nacionalizem, skratka odprtost ne podalpsko zatohlost. To smo mi stalno ponavljali. Naše članstvo se je v celoti odločilo za to združitev upajoč, da bo skozi močno stranko lahko uveljavilo svoje misli in ideje." zmernost in preudarnost, kar Slovenija v teh precej zapletenih časih potrebuje. Pn tem bomo skušali tvorno sodelovati z drugimi političnimi strankami, ki so pripravljene na konstruktiven dialog. V politiki je vedno prisotna politična tekma, vendar ima ta svoje meje in LD smo bili pripravljeni spoštovati meje fer pleja in korektnih medsebojnih odnosov. Tako bomo ravnali tudi v prihodnje. V f>reteklih dveh letih smo se iberalni demokrati marsičesa naučili. Postali smo zrela stranka. Pokazali smo, da nismoveč stranka nagajivih mladincev, ampak stranka zrelih ljudi, ki znajo voditi državo tudi v najbolj težkih preizkušnjah. Vse, ki se združujemo, nas povezujejom isti cilji in politična zmernost." Dr. PETER TANCIG, predsednik Zelenih • ekološko socialne stranke: "Veseli smo, da nastaja povezovanje na osnovi vsebine in programov in da je ekoloških somišljenikov dosti več, kot je zgledalo na prvi pogled. Uspeli smo primerno ozeleniti novo stranko. Razumevanje odnosa med živo in neživo naravo seseli v vsakdanje življenje in tu 0 tega smo veseli. Slove°c kljub stereotipom napreduj^ mo, postajamo konstruktiVIr in ne več samo destruktiv^ gledamo naprej in ne v6s samo nazaj in se ukvarjam0 temami, ki so pomembne ^ razvoj tega prostora. stranka, ki nastaja, prevzel tudi ogromno odgovornost * vodenje tega naroda in ' države. S kadrovskimi pote*" ciali bomo temu kos." • slike J. Pelko foto bobnar VIKTOR ŽAKELJ, predsednik Socialistične stranke Dr. JANEZ DRNOVŠEK, predsednik Liberalnodemok-ratske stranke: " Po naši oceni gre za pomembno odločitev, o kateri smo v LDS veliko razpravljali. Znašli smo se pred dilemo: ali sploh združitev v novo stranko, saj je naša stranka sama dosegala uspehe in bi lahko kot takšna nadaljevala svojo pot, ali pristati na združitev. Odločili smo se, da je boljše za našo stranko in tudi za Slovenijo, da združimo svoje potenciale z drugimi programsko podobnimi strankami in da dosežemo še več kot doslej. Presenečeni smo nad samim seboj in tudi nad drugimi, da smo uspeli preseči razlike, konflikte in prestižne boje in da smo bili pripravljeni na zrelo partnerstvo. Prepričan sem, da bomo v tem zrelem partnerstvu lahko nudili Sloveniji tisto Vsi niso bili za združitev Del demokratov vztraja V vseh združuj očih se strankah ni bilo splošneg8 odobravanja združevanj Najmanj ugovorov je bu° pri socialistih in zelenih ' ekološkosocialni strank1. Več pa pri liberalnih demokratih, ki so na kongr*' su predvsem opozarjali, d* se "blagovna znamka stranke ne sme zgubiti, 10 da nova stranka ne srn Srevzeti finančnih dolg0, ivših strank, največ pa P*J demokratih. Sest delegat«; kongresa demokratov sjF slancema Tonetom Per*f» kom in Danico Simšič n» čelu je zahtevalo svojo fra*j cijo znotraj stranke, v soboto zvečer, ko je potek^ združitveni kongres, pa so ustanovili svojo demokrats*. stranko kot naslednico že bivših Demokratov. Igor BavC* je menil, da bo mogoče tudi z njimi najti skupni jezik, o* Janez Drnovšek pa je dejal, da je to v demokraciji mo*0 j vendar to rezultatov združevanja bistveno ne spremeni,s se je velika večina v strankah odločila za združitev. Tone Peršak (S(MEM§IM G Ustanovitelj in izdajatelj: Valjavec / 6litićno-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: M ^ ogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedei, Vilma Stanovnik, Marija Vblčjak, Cveto ^YmW, Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargj / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, LJ" / / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova L Kranj, telefon: 223-111, telefac 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; M^cif vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo KRANJ stotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne štor jt**1 PO GORENJSKEM 3. STRAN • GORENJSKI GLAS Ob informativnem dnevu osmošolcev Težka odločitev za šolanje ■ in poklic Kranj, 11. marca ■ Minuli petek in soboto so srednje šole pripravile informativna dneva za osmosolce, srednješolcem pa so odprle vrata višje in visoke sole. ludi gorenjske srednje šole (14 jih je) so mladim pred izbiro šolanja in poklica razgrnile informacije o pogojih in možnostih šolanja. Prisluhnili smo informativnemu dnevu na Srednji ekonomski in upravno -administrativno soli v Kranju, ki je ena najbolj obleganih na Gorenjskem. "Vpisali bomo devet oddelkov, od tega pet za ekonomskega tehnika in po dva za poslovnega tajnika in upravnega tehnika," je povedala ravnateljica šole Marija Simič. "V novem šolskem letu pričakujemo predvidoma 150 novincev. Več let imamo omejen vpis, to pa predvsem zaradi slabih prostorskih možnosti. Kader, ki ga izšolamo pri nas, je sicer dobro zaposljiv, saj šola da dosti splošnih in tudi praktičnih znanj. Dobro pa prosperira tudi na fakultetah in pohvalijo se lahko, da študira kar 70 odstotkov učencev, ki končajo šolanje pri nas." Osmošolci in njihovi starši (odločitev za šolanje je največkrat skupna) so do zadnjega kotička napolnili telovadnico srednje ekonomske šole in Erisluhnili, kaj ponuja svojim odočim slušateljem. Večina jih še ni dokončno odločena, ali bodo izbrali ravno to šolo. Med njimi je tudi Saša štupar, osmošolka iz Cerkelj: "Poleg ekonomske grem na informativni dan tudi na komercialno šolo, potem se bom lažje odločila za šolanje. V osnovni šoli sem prav dobra. Za gimnazijo se ne navdušujem, ekonomsko šolo pa mi mamica svetuje, ker je dovolj splošna, po štirih letih Ja imaš tudi poklic." Miha azbec iz Križev pa je povedal: "Zdaj sem že popolnoma odločen, da se bom šolal na ekonomski šoli. Dotlej me čaka še veliko obveznosti, med drugim tudi mala matura, od prijetnejših pa končni izlet. Upam, da bom dobil tudi štipendijo, kajti na to šolo se vpisujem z namenom, da bom kasneje študiral naprej." Starši podpirajo mojo odločitev za šolanje na ekonomski šoli," je dejal Aljaž Kuzma-novski iz Zvirč. "V osnovni šoli sem prav dober, tako da mi tudi šolanje na srednji Šoli ne bi smelo delati težav. Tudi jaz sem že odločen, da bom kasneje nadaljeval študij na ekonomski fakulteti." Odločitve za šolanje so nedvomno med pomembnejšimi v življenju. Petnajstletnik tih sam težko sprejme, običajno je odločitev plod družinskih pogovorov in nasvetov. Starši pri tem odgovorno sodelujejo. Irena Čimžar, ki ima hčer v osmem razredu šenčurske šole, soglaša, da je to družinska odločitev: "S hčerko sem prišla tudi na informativni dan, da se otrok, čeprav že a pol odrasel ne počuti preveč zbeganega, ko se srečuje z novim področjem. Sicer pa so osmošolci pred koncem šolanja pod velikim pritiskom. Njihov uspeh se točkuje, prav tako testi ob koncu osmega razreda, od točk je odvisno njihovo nadaljnje šolanje. HčiPetra je v osnovni šoli odlična. Bolj se ogreva za ekonomsko šolo, pozanimali pa se bova še za šolanje na gimnaziji. Več informacij nikakor ne škoduje." • D.Z.Žlcbir, Dogaj w J-- Slovenski sejemski Ponle rosso Predsednik Izvršnega sveta občine Kranj Peter Orehar ocenjuje: "Stanje Hi sedanja sejemskega organiziranost v Sloveniji sta še najbolj podobna krošnjarjenju." Kranj, 14, marca - Ugotovitve ter razlage kranjskih, celjskih in drug drugemu na sejemskem radgonskih odgovornih predstavnikov sejemskih hiš in pre- področju bodimo vzejc m dsta8vnikov o^nskih izvršnih svetov, ki so se minuU teden v da je vsak dosedanji poskus Četrtek odzvali povabilu predsednika Izvršnega sveta občine (teh pa nenazadnj Kranj Petra Oreharja na posvet, so bile, 3a je slovenski malo) dogovora u ____________jfiK.n i>„.,.«« rnecii Ni rnrlnn. da sc htve z odgovornim jt ni bilo in oprede- "jviiisM prostor vse uun puuuu™ » .......— ... —- »jam na primer sosedje že posmehujejo, saj ima danes Slovenija jzvenei « okrog 80 različnih sejemskih prireditev, ki so še najbolj lipo Podobne krošniarienju, sosednja Koroška v Avstriji pa šest. srečanje pod Rezultat vsega tega so ne- Za pobudo in tovrstno zahtevo ?* je na posvetu ob strinjanju tn odobravanju zdaj zadolžil Predsednik Izvršnega sveta občine Kranj in predsednik programskega sdveta Gorenjskega sejma Peter Orehar. Številne pripombe sejmarjev oziroma tradicionalnih sejems- kih hiš v Sloveniji so tokrat (spet) letele na že nekaj časa opazno dogajanje, da se v slovenskem prostoru vse odloča v centru. Nič nenavadnega tudi ni, da se v Ljubljani na vsak kranjski sejem že kar praviloma dogajajo paralelke, da po mnenju Radgone postaja priljubljeno pravilo, da vedo, kje, kdaj, kako, komu in zakaj naj se sploh predstavljajo. Ob tem je nenazadnje E>membna tudi namembnost, aj sploh je namen sejemskega slovenskega trga, če vabi predvsem tuje razstavljalce s promocijo njihovih dežel. Mar mednarodna sejemska prireditev za naše gospodarske interese nima za cilj predvsem nasprotno iztočnico: predstavi- tev Slovenije tujemu trgu?! Kritičnih pripomb pa na posvetu s pičlo udeležbo, ko ni bilo tistih, na katere je letelo največ kritik (center!), ni manjkalo tudi v zvezi z lastninjenjem. Pripombe imajo na primer v Radgoni, vsi skupaj na Gospodarsko razstavišče v Ljubljani, ki ga je zgradilo celotno slovensko gospodarstvo, in je v njem dobršen delež nenazadnje tudi sleherne slovenske sejemske hiše. Zdaj, ko je kot prostor potreben temeljite Erenove, pa naj bi ga spet kot aže vzela pod okrilje država in poskrbela zanj z denarjem "vseh slovenskih davkoplačevalcev". Če bo po številnih poskusih, da na sejemskem področju v Sloveniji enkrat končno pridemo do drugačnega reda in ugleda ter nenazadnje tudiko-ledarja dejanskih in upravičenih recimo mednarodnih sejmov, uresničena sedanja ugotovitev iz kranjskega posveta, potem naj bi naslednji posvet morda že pomenil vendarle nov korak po drugačni sejemski poti. • A. Žalar Oldhamska in Žagarjeva cesta do konca leta Kranj. 1L marca - Občinski izvršni svet je na torkovi seji pristal ns ■•uenitev sporazuma z republiko sofinanciranju obnove de'-{•anifke ceste in C. Staneta Žagarja v Kranju. Obnova bo po « dok: I" oktobra veljala 410 milijonov tolarjev, okvii _ na obnove dela Old-i cenah iz kvirni rok okončanja dela pa je konec tega leta. ro sporazumu bo 57-odstotni delež naložbe nosila republika, 43-"V«otneca na Kr> —u—;-Uo nkKn9 ii nhftnskepa nroračuna in odstotnega pa bo pokrila kranjska občina iz občinskega *ada stavbnih zemljišč. Tako bo republika financirata.^J° °™ 2£ vključno s hodniki za pešce, kolesarskimi stezami.JJvtobuMgm »ališči, odvodnjavanje^ SemmiJ^^'j;^^^^ JrAtt ter delno javno razsvetljavo, medtem ko ^.krani*»l™-3 **ua stroške prestavitve, zavarovanja in novogradnje jafrav: vodovoda, kanalizacije, telefonskega in električnega omrežja, , Na en\\e"ekžeabosta republika in občina razdelili tudi stroške za SfeSS50 in gradbeno dokumentacijo, odškodnine za objekte in *mln«a, spremembo namembnosti in preureditev prometa med CMteJSj °°nove' torcJ tudi obnovo Smlcdmškc in dela Sa Zbori krajanov v tržiški občini V Krizah bodo zbor ponovili Jktob 15. marca - Po 20. marcu bodo v krajevni skupnosti Križe Ponovno sklicali zbor krajanov, da bi uskladili svojo prvotno °*očitev za ustanovitev svoje občine z namerami drojrih' občanov J° ohranitvi enovite občine Tržič. Edino na zboru v Knžah, ki rtcer 01 bTU sklepčen, je bila namreč večina proti povezavi v občini Trtic. Nesklepčnost je bila splošna značilnost kar za polovico od 12 °*ucanih zborov za 13 krajevnih skupnosti v tržiški občini ^anjših krajih, kot so Jelendol, Leše, Lom, Podljubelj in Se »o zadostili zakonski zahtevi po udeležbi vsaj 5 odstotko johvcev, blizu tega pa so bih tudi na Brezjah pri Tržiču. Povsod, fazen v že omenjeni KS Križe, je prevladalo mnenje, da zaenkrat ne ^kazalo drobiti dokaj majhne občine. Zato bodo na po™ fooru v Križah seznanili krajane z odločitvami drugih. Obe P°do pojasnili >oU..k. —*---<■• <-: — A—■•»»•« Le v Senično, odstotkov vseh ponovnem i>enem jim - pojasnili zakonski možnosti," ki ne dopuščajo sekanja leritorija sedanje občine na dva dela z ustanavljanjem neke nove občine. Taka situacija se je sedaj pojavila v Križah, ker so se Prebivalci KS Sebenje in Semično izrekli za enovito občino Tržič. Ce oodo Križani vztrajali pri prvotni odločitvi o lastni občim, bo o ajdovem predlogu končno odločal državni zbor. Z izidom določanja na zborih krajanov bodo seznanili tudi poslance tržiške skupštine na skupnem zasedanju zborov 16. marca. • S. Saje Slovenska stranka prava Protestni shod v Ljubljani Ljubljana, 15. marca »Slovenska stranka prava (SPS) je nova samostojna politična stranka. Sedež ima v Kranju na Kebetovi ulici 18 (Srečko Dcbcnc). Stranka ne odobrava pogajalske skupine pri vladi Slovenije pri dogovarjanju s konzorcijem komercialnih bank za odplačevanje neznanih dolgov. Stranka vabi vse Slovence, sunpatizerje stranke in člane na protestni shod, ki bo jutri, 16. marca, ob 14. uri pred državnim zborom v Ljubljani Slovenski krščanski demokrati Kranj Sooblikovalci občinske politike Kranj, 11, marca - Kranjski krščanski demokrati so imeli v Btek letni zbor. Čeprav so bili nekateri poročevalci preveč stični do prehojene poti in skromni v naštevanju opravljenih nalog, je prevladala ocena, da je bilo veliko storjenega na kulturnem področju, pri organizaciji družabnih srečanj in obravnavi aktualne politične probelematike. Uspešni sta bili okrogli mizi o organiziranju občin in lastninskem preoblikovanju slovenskega gospodarstva. Stranka je bila uspešna pri reševanju problematike v krajevnih skupnostih, člani stranke pa imajo pomembno vlogo pri oblikovanju občinske politike. SKD je začela z reševanjem perečih prometnih in komunalnih problemov, na novo pa so se lotih urejanja podeželja, predvsem varovanja in obnavlkjanja kulturne in cerkvene dediščine. Pozorni so bili do sociualne problematike in stanovanjske politike. Razdeljenih je bilo nad dvajset socialnih stanovanj. Na konferenci so razpravljali, kaj je SKD dobila ah zgubila z vstopom v vlado, o odnosu do Slovenske ljudske stranke in združevanju strank na desnici. Konferenece so se udeležili podpredsednik stranke in notranji minister Ivo Bizjak in poslanca Jana Primožič in Nace Polajnar. Bizjak je sodelovanje v vladi ugodno ocenil, prav tako vodenje ministrstev, podvomil pa je v skorajšnje rezultate povezav na desnici. Primožiče va pa je pojasnila problematiko javnega dolga. • S.B Zasedanje zborov tržiške skupščine Osnutek proračuna je pripravljen Tržič, 15. marca - Jutri, 16. marca 1994, bo ob 17. uri 34. skupna seja zborov Skupščine občine Tržič. Na dnevnem redu zasedanja je le dvanajst točk, vendar je moč pričakovati obsežno razpravo vsaj pri nekaterih. Najprej bo na vrsti poročilo o delu izvršnega sveta in upravnih organov občine v 1993. letu. Ko bodo poslanci potrdili zaključni račun občinskega proračuna za lansko leto, se bodo lotili osnutka odloka o letošnjem proračunu. Dogovorjene bodoče obveznosti so precej velike glede na dovoljen obseg javne porabe. Največji zalogaj pomeni rekonstrukcija regionalne ceste skozi Križe, za katero bo treba nameniti kar 8 odstotkov limitiranega dela proračuna. Druga večja obveznost je sofinanciranje izgradnje zupnišča v Križah, ki bo občinski proračun obremenilo za 188 tisoč DEM v tolarski vrednosti oziroma 3 odstotke limitiranega dela proračuna. Manjšo obveznost pomenita še dva kredita po 2 milijona SIT za nakup gasilskega vozila in izdelavo vodnega zbiralnika za Blajšnico. Čeprav se sredtsva za družbene dejavnosti globalno povečujejo za 12 odstotkov v primerjavi z letom poprej, pa že pred sprejemom proračuna izražajo bojazen, da namenjena sredstva ne bodo zadostovala. Glede na taka izhodišča je moč pričakovati pred sprejemom letošnjega proračuna občine Tržič kar vroče in polemične razprave. Možno je, da tudi poročilo o delu Sklada stavbnih zemljišč in sprejem zaključnega računa sklada za leto 1993 ne bosta znižala temperature v poslanskih klopeh, saj se na račun tega sklada že nekaj časa krešejo mnenja v skupščinskih zborih. Zatem bodo poslanci določili vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v letu 1994 in obravnavali še osnutek letošnjega plana Sklada stavbnih zemljišč. Nekaj formalnostim pri imenovanju nosilcev funkcij in soglasju k statutarnemu sklepu bo sledila informacija o predlogih zborov občanov glede določitve referendumskih območij za ustanovitev občine. • S. Saje Blagoslovitev Križkega župnišča POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI 064/403-871 V nedeljo, 13. marca 1994, ob 15. uri so se zbrali prebivalci Križev in okolice na slovesnosti, med katero je ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas blagoslovil gradbišče in temeljni kamen novega župnijskega doma v Krizah. Staro župnišče so morali namreč novembra lani podreti zaradi rekonstrukcije ceste v kraju. Po pridobitvi vseh dovoljenj je podjetje SGP Tržič že začelo graditi novo stavbo, v kateri bodo zaradi boljše funkcionalnosti lahko zaživele tudi nove oblike dela. Ker denar iz republike in občine ne bo zadoščal za dokončanje del, pričakujejo tudi prostovoljne darove vernikov in drugih ljudi dobre volje. • S. S. -Foto: Marko Smuč *.soss SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Naš skupni cilj je živeti v bolj pravični, bogati in varni Sloveniji! Pridružite se nam! Predsednik sdss Janez Janša PRISTOPNA IZJAVA Ime in priimek Datum rojstva Naslov_ Kraj_ Poštna številka_ Krajevna skupnost Občina_ Izobrazba Poklic_ Zaposlen(a) pri/v Telefon doma_ Telefon v službi _ Vse mlade od 15 let dalje vabimo k Socialdemokratski mladini. Velja ista pristopna izjava. V_, dne_ Podpis Izpolnjeno pristopno izjavo pošljite na naslov: Socialdemokratska stranka Slovenije, Komenskega 11, 61000 Ljubljana. Tel.: 061/314-086 Zaradi velikega zanimanja za prijavnico za vpis v SDSS, objavljeni v Gorenjskem glasu, SDSS obvešča, da prijavnice lahko tudi fotokopirate in jih pošljete na sedež stranke. Slovenski sindrom Odgovor na vprašanje na enem od zborov občanov na Gorenjskem o oblikovanju referendumskih območij, zakaj je vse to sploh potrebno ob tolikšnih neznankah in luknjah v sedanjem zakonu, je morda še najboljša naslednja razlaga oziroma diagnoza. "Če v tujini, v Evropi, kamor smo se podali, lokalno samoupravo tako cenijo in čislajo, da se kakršnihkoli sprememb pri njej lotevajo korak za korakom, premišljeno, demokratično opredeljevano in nenazadnje preverjano, potem smo Slovenci ie kar nagnjeni k temu, da "se gremo" na različnih področjih najraje na "horuk". Takšen slovenski sindrom je tudi sedanji zakon, ki zastavlja številna vprašanja, na katera ni moč odgovoriti. Ni odgovora, kakšne bodo prednosti po izoblikovanju novih občin, kako bodo nove občine materialno lahko delovale, kakšno korist bodo imeli od tega občani v bodočih občinah, koliko bo vse to stalo... Ni odgovora na vprašanje, ali država na ta način uveljavlja samo svojo centralistično politiko vladanja in delitve, in ali s takšno razbijaško politiko ne želi spodbujati zgolj "mešanje megle", kije voda na mlin takšnim in drugačnim interesom. Če je temu tako, potem je morda res najboljša reakcija Dražgošanov, ki so enotno rekli NE, z razlago, da dokler ne vedo, kako in kaj, se tovrstne demokracije "ne gredo". Ali pa so se nemara prav odločili v Lučinah, ko so rekli, da bodo svoja občina in se njihova odločitev vse bolj kaže kot satirični odgovor na opredeljevano demokracijo. Nemara pa je vse skupaj na ta način celo napoved, da letošnje sklepanje o občinskih proračunih še v sedanjih občinah ni zadnje. Kakorokoli že. Za takšno sindromsko negovanje dogajanj je zdrava kmečka logika že tudi našla razlago v prispodobi za tovrstno demokratičnost: Odloči se, ali boš skočil v prepad ali ne. Če pa ne boš, te bom jaz porinil. • A. Žalar Kakšna korist? Vprašanja, kaj menite o novi lokalni samoupravi, o novih občinah, o prednostih in morebitnih slabostih, o demokratičnosti, v razpravah in odgovorih v anketi, ne dajejo odgovorov. Odgovori nanje so zgolj nova vprašanja. Judita Petan, Velesovo: "Kaj je pravzaprav v igri. Ne vem, ali gre to območje v Kranj ali v Ljubljano. Mislim, da v Cerkljah ne moremo eksistirati. In kaj bomo s tem sploh pridobili...?!" Franc Amol, Volča: "Mislim, da je bolje, da smo samostojna občina Poljane. Če bomo sami dobili denar v kraj, ki ga je dobila občina, bo za nas boljše; seveda, če se bo država obnašala drugače do novih občin, kot do zdaj... " Valentin Potočnik, Studor. "Jaz sem za to, da ostane tako, kot je zdaj. Samo stroški bodo, pa prepiri, ki nas bodo spremljali po nepotrebnem potem še lep čas. Moja stara pamet mi skratka pravi, da ni le škoda, ampak nevarno vse to mešanje..." Janez Rogelj, Milje: "Vlada je naredila samo to, da nas je naložila na vlak, ki vozi 120 kilometrov na uro. Kdor se želi rešiti, naj pa skoči dol. Da niso predstavili osnovnih opredelitev, kako bo z denarjem, gospodarjenjem, kaj bomo sploh pridobili..., je velika napaka." • A. Žalar ISKRA ERO, d.o.o. Kranj Savska loka 2 V proizvodnji sestavnih delov In motorjev takoj zaposlimo več KVALIFICIRANIH KOVINARJEV (brusilcev...) FINO AU ELEKTROMEHANIKOV z nekaj leti ustreznih delovnih izkušenj. Z izbranimi kandidati bomo sklenili pogodbo o delu oz. delovno razmerje za določen ali nedoločen čas. Prosimo, da svoje vloge z ustreznimi dokazili, naslovite v 8 dneh po tej objavi na Iskra ERO, Savska loka 2, 64000 Kranj, Splošno-kadrovsko in organizacijsko področje. Za dodatne informacije smo vam na voljo po tel. štev.: 064/ 221-321, Int. 23-29. Zbor občanov v krajevni skupnosti Poljane Referendum za šolo Poljane, vendar v okviru Škofje Loke Na zboru občanov v krajevni skupnosti Poljane so se odločili za razpis referenduma za zbiranje denarja za šolo v Poljanah, glede občine pa za referendumsko območje Škofje Loke. Poljane, 13. marca - Razlago predsednika sveta krajevne skupnosti Poljane Romana Dolenca v nedeljo na občnem zboru krajanov z območja sedanje krajevne skupnosti, ki ga je sklical in se (poleg člana izvršnega sveta občine Skofja Loka Franca Ruparja) tudi udeležil predsednik občinske skupščine Peter Hawlina, bi lahko tudi razumeli, da se aktualne spremembe v KS vrstijo kar nekako po tekočem traku. Tokrat je šlo že uvodoma na zboru, za katerega je ob 8. uri kazalo, da bo bolj slabo sklepčen, potem pa se ga je udeležilo kar 112 krajanov, kar je precej več od formalne sklepčnosti, za pravi preobrat Po razmišljanjih in opredeljevanjih v zadnjem času in predvsem po skupnem posvetu {>redsednikov KS Poljanske do-ine konec februarja v Žireh, je namreč nekako prevladalo razmišljanje, da bi v dolini izoblikovali tri občine: Žiri, Gorenjo vas in Poljane. Najugodnejša bi bila sicer varianta, da vse ostane v sedanji občini tako, kot je zdaj, vendar je bila že na začetku ugotovitev, da ni izvedljiva. Druga, da bi oblikovali občino Poljanska dolina, pa se očitno ni izšla, ker so se KS bliže Škofji Loki odločile raje za Škof j o Loko. Zato je bil v nedeljo pravi preobrat ponujeni predlog in razlaga predsednika KS Romana Dolenca, da se tudi v Poljanah opredelijo za referendumsko območje Škofje Loke in se na ta način ne odločajo na referendumu 22. maja o občini Poljane. Težko bi kot napeljevanje k takšnemu razmišljanju razumeli razlago predsednika občinske skupščine Petra Haw-line in tudi pojasnjevanje Franca Ruparja je m spodbujalo. Predsednik KS Roman Dolenc je "krivdo" za takšen predlog povezal z zakonom, ki je preveč nedorečen glede materialnega položaja oziroma financiranja bodočih novih občin, s pomanjkljivo na neki način sedanjo infrastrukturo v KS za novo samostojno občino, z opredelitvami sosednjih KS (poleg Loga tudi Javorje) in nenazadnje oceni, da se, če bi se izkazalo, iz nove občine Skofja Loka lahko kadarkoli izločijo in se odločijo za samostojnost. Nenazadnje pa je po njegovi ugotovitvi res, da občina Skofja Loka lahko tudi v prihodnje nekaj pomeni, predstavlja in oblikuje, majhna občina Poljane pa ne bi veliko pomenila. Razpravljala, ki sicer niso bili ravno številni, so v večini podprli takšno razmišljanje, pomislek enega od krajanov, da bi se vendarle opredelili za svojo občino in povabili še krajane Javorij, ker da bodo vendarle finančno iztržili več, pa je bil zavrnjen z razlago, da država še nikdar ni bila tako radodarna in tudi tokrat z njene mize ne bodo padale pogače, ampak zgolj drobtinice. Odraz Na nedavnem sestanku so se predstavniki vseh treh KS opredeljevali pri morebitnem samoprispevku za dve varianti. Po prvi naj bi vsako gospodinjstvo na območju pripevalo po 2.100 tolarjev na mesec Ocenjevali so, da bi to lahko pomenilo tudi drugo varianto v odstotkih od plač, katastrskega dohodka In pokojnin. Ta, druga varianta, ki so jo na zboru v Poljanah tudi potrdili, pa je, da bi zaposleni prispevati 1 odstotek ob bruto plač, kmetje 7,S odstotka od katastrskega dohodka, če je ta za leto 94 večji od 30.000 tolarjev in upokojenci 1 odstotek ob neto pokojnin, če je leta večja od 28.000 tolarjev. Če se bodo odločili na referendumu za takšen samoprispevek, naj bi ga plačevali IS mesecev. V KS Log In KS Javorje pa bodo o tem predlogu še razpravljali 10. aprila. večinskega prepričanja je bil potem tudirezultat glasovanja o referendumskem območju občine Skofja Loka. Vsi navzoči, razen štirih glasov proti in enemu vzdržanemu, so podprli takšen predlog. Še večja enotnost med navzočimi krajani na zboru pa se je pokazala v drugi tiočki, ki jo je predložil na dnevi red predsednik krajevne skupnosti Roman Dolenc šlo je za odločanje o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za gradnjo šole v Poljanah: Potem ko je v programu krajevne skupnosti veljala opredelitev, da dajo prednost kanalizaciji, ker hkrati tudi šole ob lastni udeležbi in programu financiranja v sedanji občini ne bi bili kos oziroma so na vrsti s šolo po knjižnici v Škofji Loki in vrtcu v Železnikih, je prišlo do preobrata po pogovorih z Ministrstvom za za šolstvo in šport, ki daje prednost pri sofinanciranju območjem oziroma šolam z dvoizmenskim poukom. Za letos so sicer izgledi, da bi republika na ta način prispevala za gradnjo v Poljanah 50- odstotno finančno udelžbo manjše. Lahko pa se zgodi, da bodo sredstva vseeno na voljo, če bi se v kakšni slovenski občini oziroma skupščini zapletlo. Vsekakor je treba pohiteti, je bila razlaga, saj izvršni svet občine Skofja Loka pobudo in možnost podpira in jo bo predložil v potrditev tudi občinski skupščini, da Skofja Loka prispeva k republiški polovici tudi svojo četrtino sredstev. Zaradi pa seveda pro- fram gradnje glede knjižnice v kofji Loki in vrtca v Železnikih ne bi smel biti spremenjen v dinamiki. Kar pa zadeva manjkajočo četrtino, pa naj bi jo zbrali na območju sedanjih krajevnih skupnosti Poljane, Javorje in Log. Na skupnem sestanku vodstev omenjenih treh KS so Javorci in Ložani pobudo podprli. Pomislekov pa niso imeli tudi na zboru v nedeljo v Poljanah. Soglasno so sprejeli sklep, da 22. maja, ko se bodo na referendumu odločali o občini, glasujejo tudi o samo- frispevku za gradnjo šole \ oljanah. Tako so imenovali tudi tri krajane v skupni sedemčlanski koordinacijski odbor (skupaj s KS Log 2 in Javorje 2) za pripravo referendum«) sedanji pripravljalni odbor v KS za gradnjo šole pa 80 preimenovali v gradbeni odbor za gradnjo šole. • A. Žalar Zbori krajanov v KS Gorenja vas Za hlapca drugam je ta zadnja Na vseh treh zborih krajanov na območju KS Gorenja vas so se opredelili za referendumsko območje občine Gorenja vas. Gorenja vas, 13. marca - Po posameznih območjih v krajevni materialna oziroma občinska skupnosti Gorenja vas so bili zbori krajanov o določitvi referendumskega območja za določitev občine, ki jih je sklical predsednik KS Jože Bogataj, sklepčni. Povsod in skupno pa so se odločili za referedumsko območje bodoče občine Gorenja vas v okviru sedanje krajevne skupnosti Gorenja vas. samostojnost ah drugačna opredelitev, tega niso mogli izvedeti, ker je tudi zakon nejasen, je bilo precej. Vendarle pa je povsod prevladalo mnenje, da se opredelijo za svoje referen-V Gorenji vasi, kjer je bil občine Vincencij Demšar, od 54 dumsko območje. Nenazadnje zaradi razlage predstavnikov navzočih z dvema glasovoma so do zdaj v okviru možnosti m vodstva KS zbor že ob 8. uri, proti odločili tudi na Hotavl- pristojnosti, ki jih je imela se ga je udeležilo 69 krajanov, jah. Ob 11. uri, ko je bil zbor v krajevna skupnost, tudi sami Po razpravi so se vsi tudi Leskovici, pa se je ob navzoč- gospodarili in rezultatov takš-odločili za predlog referen- nosti člana izvršnega sveta občine Skofja Loka Franca Ruparja vseh 16 krajanov enotno odločilo za glasovanje o novi občini Gorenja vas. Vprašanj in predvsem kritik, V drugem delu pa So povsod razpravljali tudi o programu v KS za letos, po katerem ima prednost referendumski program za urejanje cest in obnova lokalnih in krajevnih cest izven tega programa. M*d glavnimi nalogami pa so U izgradnja vodovodov in kanalizacija s čistilno napravo. dumskega območja sedanje KS Gorenja vas. Za glasovanje na referendumu predvidoma 22. maja o novi občini Gorenja vas so se potem na zboru sklicanem ob 9.30, ki sta se ga da je vse skupaj preslabo pri- udeležila tudi predsednik ob- pravljeno, da ljudje premalo činske skupščine Peter Hawlina vedo in da niti tisti, ki bi morali in predsednik izvršnega sveta vedeti, kaj pomeni bodoča nega dosedanjega gospodarjen-ja nenazadnje ni malo. Predvsem pa je, kot je poudarila udeleženka zbora v Leskovici, odločitev, da bi šli "za hlapca drugam ta zadnja" in je zato še vedno bolje, da sami odločajo v svoji občini. Ob takšnem razmišljanju in potem odločitvi pa razlagalci iz KS vendarle niso spregledali možnosti in so pojasnjevali, da so se na začetku vsi skupaj v dolini pogovarjali, da bi ostaliv okviru sedanje občine Skofja Loka. Potem pa se je pa* sprožil plaz in tako se je zaradi strategije, kakršna je pač bila. odločili, da krajanom predložijo v opredelitev in odločitev o samostojnem referendumskem območju. To pa so na zborih v krajevni skupnosti Gorenja vas v nedeljo tudi potrdili. • Žalar _ Potrebna bodo usklajevanja Velesovo v Kranj, Visoko na svoje Na zboru v KS Velesovo so se enotno odločili za referendumsko območje občine Kranj, v KS Visoko pa z neprepričljivo večino za območje sedanje krajevne skupnosti. Velesovo, Kranj • Tako slabega zakona, kot je o lokalni samoupravi, še ni bilo in ga je težko najti. To je potrdila razprava in tudi razlaga na zborih občanov dveh "sosedov" oziroma v krajevnih skupnostih Velesovo in Visoko v sedanji kranjski občini. V Velesovem je na primer predsednik KS Franc Cebulj v četrtek med drugim v razlagi poudaril, da je cilj te politike, da razbija podeželje, to pa se je na neki način potem potrdilo v nedeljo zvečer tudi na zboru v sosednji KS Visoko. govora na vprašanja pa je v nedeljo zvečer "razdelil" 103 udeležence zbora na Visokem na kar tri "skupine". pa ni zanemarljiv izid glasovanja, ko se je 16 krajanov odločil0 za območje Šenčurja, 8 pa z* Kranj. Neprepričljivost takšne večinske odločitve je toliko večja, ker so na zahtevo član? delovnega predsedstva sklenili' da predsednik skupščine Gtos skliče ponovno zbor za va« Luže, ker ie bila njihova udeležba na zboru na Visokem v nedeljo zvečer številčno zanemarljiva. Hkrati pa je bd° slišati napoved, da se na Luža" Zaradi tako slabega, luknji-čavega zakona in že ob samih pripravah le-tega, kar je predsednik občinske skupščine Vitomir Gros na Visokem ocenil, da še komunisti niso tega počeli, so se v KS Velesovo, Čeprav so predhodno ocenjeva- li drugače, 100-odstotno in z udeležbo, ki je bila veliko več kot sklepčna, odločili za referendumsko območje občine Kranj. Zakon z vsemi nejasnostmi, nedorečenostmi in opredelitvami, ki na številna vprašanja ne daje jasnega od- Ob objektivni razlagi predsednika skupščine Vitomira Grosa, ko v razpravi ni manjkalo kritičnih pripomb na zakon, so se v Velesovem odločili, kot je bilo moč razbrati, za manjše zlo, kar naj bi bila tudi opredelitev za referedumsko območje občine Kranj. Kljub večinski odločitvi za referendumsko območje sedanje KS Visoko (52 krajanov), vendarle bolj zavzemajo Z3 referendumskko območje Šenčurja. Potrebna bodo torej usklaj** vanja, pa ne le v visoške01 primeru, Id pa so nenazadnj* voda na mlin tistim, ki »o J zakonom, kot je bilo n"nUl| teden pogost očitek, zara<" centralističnega urejevanj0 "vrgli" predvsem na podei*jP "razbijaško kost". • A. žal** Gorenjski trojčki: FAJFARJEVI IZ ČIRČ Veseli spomini na trojno otroštvo Fajfarjev Janez iz Čirč je bil ob rojstvu svojih trojčkov tako ponosen, da je hodil okrog nise s steklenico v roki in vsakomur, ki je prišel mimo, nalil kozarček. Čirce, 13. marca - Milena in Janez Fajfar sta imela že 4-letnega Janiia, ko so na svet privekali trojčki. Starejši brat, ki je bil že predšolski za pestrno, se živo spominja dogodka, ko so je pred hišo ustavil avto, iz njega pa niso nehali nositi tesno povitih "štručk". Posebno začuden je bil, ko so vsi hkrati začeli jokati... Med trojčki je prvorojenka zabavni. Danes jih starši kar Jrena, ki je kot najstarejša vselej pohvalijo, da so bili pridni in v* "nosila zastavo"' Sledil ji Tomaž, za njim pa Mojca, osmih minutah so bili vsi trije rojeni, se spominja mama Milena, tedaj zaposlena v Iskri. V podjetju so ji kupili voziček, skupaj s Tekstilindusom, kjer je delal oče Janez, pa so jima podarili pralni stroj. Glavno ie, da so zdravi, ie vzkliknil oče, ko mu je sosed dr. Praprotnik prišel Povedal, da so trojčki privekali na svet. Trojno rojstvo sicer ni °ilo presenečenje, ker so ga rnarai napovedali že dva meseca Prej, dogodek pa je bil vseeno vreden proslave. S sorodniki in Prijatelji so trojno rojstvo slavili kar teden dni, je napisal v pismu Tomaž Fajfar, ki se nam je oglasil v imenu trojčkov. Delavska družina s štirimi otroki je pred tremi desetletji najbrž težko živela, a težav se Fajfarjeva ne spominjata več. Ko 80 hodih v šolo, so imeli popuste Pri malici, vsako leto so šli v kolonijo, povabili so jih tudi smučat z dr. Veličkovičevo. Včasih so v podjetjih tudi radodarne kot danes delili ozimnice, da jesenski izdatki niso bili Erehudi. Kadar so bili otroci olni, so bili tudi vsi hkrati. Najprej je bolezen staknil Jani, *a njim pa mlajši trio. Sicer sem od pa kot najstarejši vedno v&ega kriv, je ob našem obisku Pri trojčkih dejal njihov dolgoletni varuh. Irena, najživahneiša trojčica, je bila rezervni grešni kozel. V prvih letih je bila tako ž»vahna, da so jo starši v spalni ^reči privezali k mizini nogi. Nekoč so v vrečah, v katerih so l"1 polagali spat, ob dveh popoldne prišli staršem naproti, ko 80 se le-ti vračah z dela. Takih in ponoči niso jokali, otroška naga jivost pa tako ah tako sodi k odraščanju. Starša sta delala njihove starosti delala po štiri ure. Žal so ji samo polovico delovnika šteli tudi v pokojninsko dobo. Fajfarjevi trojčki so se sicer v otroških letih kar naprej ravsali (ata pravi, da celo med jedjo), ampak drug brez drugega niso mogli biti. Tudi v šoli so bili skupaj, a si na srečo med seboj niso bih toliko podobni, da bi jih Fajfarjevi tročki so svoj rojstni dan vselej slavili s skupno torto. Na tejle je pet svečk. Trojčki v družbi s svojih dolgoletnim varuhom Junijem. zamenjevali. Vedno so si bili zavezniki, pri nalogah ah če se Ie bilo treba braniti pred vrstnici. Fajfarjevi trojčki so zdaj odrasli in njihova pota so šla že pred desetletjem vsaksebi. Prva je šla od hiše najmlajša Mojca. Poročila se je na majhno kmetijo v Tuhinjsko dolino, rodila sinova Aleša in Anžeta (zdaj imata 9 in 6 let) in se zaposlila v kamniškem Svilani-tu. Irena je šla poklicno po maminih in Janijevih stopinjah, namreč v Iskro, poročila pa se je lani na Orehek, torej ne prav daleč od doma. Tomaž, ki je najprej delal v Ikosu in kasneje pri nekem zasebniku, pa je trenutno brez zaposlitve. Prodaja knjige in čaka, da se mu odprejo možnosti pri zabavnih medijih. Lani je namreč sodeloval v TV oddaji "Nedeljskih 60". Njegova posebnost so nenavadne grimase, s katerimi je zmagal v rubriki "Nedeljski stol" in ga zdaj kažejo celo v "špici" nedeljske oddaje. V svojem pismu nam je tudi napisal, da se je te umetnosti začel učiti pri dvanajstih letih v mladinski brigadi v Brkinih. Sestri in brat nimajo enakih sposobnosti, vsi skupaj s starši vred pa so vesele narave. V hiši je bilo vedno veselo, še posebej tedaj, ko so "gor rasli". Tudi danes je najbolj vesela, kadar so vsi skupaj. Tako je bilo tudi to nedeljo, ko so prišli slavit družinski praznik. Pri Fajfarjevih sta zdaj šele dva vnuka, a Mojčina družina na žalost premalokrat pride naokoli. Mama Milena se na pol v šah jezi na oba sinova, ki še nista poskrbela za nevesti in za naraščaj. Primojdunaj, menda ju ne bodo dekleta iskala doma! Rada bi že spet doživela otroški živžav v hiši, kakor je bila vedno vajena. • D.Z.ZIebir jfuom^flM^l Humanitarna pomoč ameriških mormonov Podobnih anekdot se pri Fajfar- jc uuj^v Pv,P...... -• —: vt Jevih ne manjka. Vesela družina starejši bratec. To je bila zanj i)niflClia /Q rPVne •°. zato so tudi njihovi spomini velika obveznost, priznava VUiauio ta ivthv na trojno r.t™*J™ «r*t**nn mama. ki ie do tretjega leta Nekdanji občinski uslužbenec se sprašuje: "Kam so izginili osebni dokumenti?" križu Kot sta nam poveaaia preasiavni*.a ie » jL* wf V«: . . ... 'xx~ Alhin Lotrič in Ivan Maic. so letos sklenili podarjena oblačila £*JJ>rej je ostal brez zaposlitve, danes pa zaman išče ^^d™™ $ZZ£ družine. Dotlej so bih namreč svoja spričevala. humanitarne nomoči deležni pretežno begunci, ki pa dobijo Kranj, 1L marca - Verniki cerkve Jezusa Kristusa svetnikov zadnjih dni (bolj jih poznamo pod nazivom mormoni) iz Združenih držav Amerike, so zbrali za poln zabojnik humanitarne pomoči 9 ton oblačil so razdelili revnim v več slovenskih mestih, več kot poldrugo tono tudi v Kraniu. ■ ■■■ Prvo pošiljko humanitarne pomoči, ki je obsegala zlasti obutev, so ameriški mormoni poslali Sloveniji že lani in jo darovali Rdečemu križu. Kot sta nam povedala predstavnika te cerkve v Sloveniji Tttič, U humanitarne pomoči deležni pretežno begunci, ki pa dobijo vsakovrstno pomoč iz številnih, zlasti mednarodnih virov. Na Gorenjskem sejmu so dobrotniki brezplačno dobili prostor, kjer so v petek zjutraj začeli deliti humanitarno pomoč socialno oženim družinam. Slednje je o humanitarni akciji obvestil uučinski center za socialno delo. Takih družin je očitno veliko, saj so se že pred začetkom akcije v velikem številu gnetli pred vhodom v manjši prireditveni prostor Gorenjskega sejma, do poldneva pa si je izbralo oblačila že kakih 150 ljudi. Ce bo po tej akciji še kaj ostalo, nameravajo organizatorji z oblačili še v bližnje občine, najprej v Skofjo Loko. • D.Ž. občini svojih osebnih dokumentov. Razburjen moški glas iz telefonske slušalke nam je pnpo-2*Wal, da je pred dnevi želel dobiti svoja originalna spričevala, £ so ostala na kraju njegove zadnje zaposlitve To muini' ^T*l°. *J J* preprosto niso našli. Dobil je le potrdilo, da oddelek za sPlošne zadeve in finance občine Tržič v kadrovskem dosjeju ne razPolaga z dokazih o njegovi izobrazbi. ■ Seveda je sledil naš obisk na njegovem domu, kjer smo na lastne J? videli omenjeno potrdilo. Iz njega sicer m moč razbrati, kje sta diploma srednje gradbene šole iz leta 1960 in potrdilo o strokovnem izpitu iz leta 1969, a za sogovornika je pomembno Qe)ftvo, da je ostal brez njih. ,, , . ... A - > Nedopustno se mi zdi, da se kaj takega lahko sploh zgodi! A če •S spominjam okoliščin, kako sem ostalbrez dela, potem me mu to ne čudi. Po ukinitvi SIS gospodarskih dejavnosti, kjer sem bil ^dolžen za nadzor investicij v stanovanjske in komunalne objekte • se prej sem bil tehnični direktor Stanovanjskega podjetja lrzič, J? me sprejeli kot referenta za nadzor v oddelku za prostor in okolje občine Tržič. Pod pretvezo moje strokovne nepodkovanosti »o oddajali delo pogodbenim strankam, mene pa so 1. julija VWlz odločbo dali na razpolago upravnim organom občine, lo je Pornenii0 da mi je po šestih mesecih prenehalo delovno razmerje. ; 53. letu starosti sem začetek leta 1992 pristal na spisku Zavoda ni^P?*10™"!6 kot brezposelna oseba, kar me je močno ——~-—- . Kristusa svetnikov zadnjih dni: Albin Pn*adelo. Unsko jesen sem celo tako hudo zbolel, da sem dva Pripadniki ./^^bdIvS (na sredini) iz ZDA. Meseca prebil v bolnišnici. Ko sem si opomogel, sem začel iskati Lotrič in Ivan Maje z Elderjem uavjem ina _ jejo. Izguba spričeval me je spet vrgla s tira. Morda nisemedim, *«teriri dokumente pogrešajo, a to me sploh ne zanima. Hočem resiti le svoj problem," je bu odločen naš sogovornik rovsem™«.---**----«- nadJ^i8 Primorje na cesti Naklo - Ljubelj. Potlej je vodil in ga na umnoge BradnJe v Tržiču. Tudi zato se mu zdi hudo, da so To da ^""S1* kot staro šar°. da so ga pozabili mnogi znanci, vednr, ® znali PODirati medalje za zasluge, medtem ko on še ° stanuje v bloku, pa je že druga zgodba! • Stojan Saje Pripadniki mormonske cerkve prosijo gorenjska podjetja, ki imajo večje (vsaj sto kvadratnih metrov) skladiščne ali podobne prostore, naj jim jih za kratek čas odstopijo. Potrebujejo jih za razdeljevanje humanitarne pomoči, kakršna je bila ta iz Amerike. Zdaj se namreč napoveduje še pošiljka iz Italije in Nemčije. Za naprej pa razmišljajo o osnovanju nekakšnega stalnega centra, v katerem se bo zbiralo in razdeljevalo blago iz humanitarnih pomoči. Most med bolnikom in zdravnikom: IDA PODJED Včasih odhajam iz hiše s težko dušo Ida Podjed, patronažna sestra iz kranjskega zdravstvenega doma, že dve desetletji prihaja v družine k dojenčkom, materam, bolnikom. Njen teren zadnje desetletje obsega vasi od Olševka do Ambroža pod Krvavcem, krog pacientov pa vse od novorojenčka do umirajočega. Strokovnost, prijaznost, dostopnost, posluh za bolnikove težave so lastnosti, zaradi katerih jo njeni varovanci predlagajo za našo akcijo. Se je vaše delo v dveh desetletjih kaj spremenilo? "Zadnja leta delamo polivalentno, kar pomeni, da patron -J ažna sestra opravlja vsa dela, ki HI pritičejo terenski sestri. Prva ; leta je namreč na terenu delalo i več sester: babice so obiskovale 1 novorojenčke in otročnice, pa-tronažne sestre smo prihajale k dojankom v kasnejšem obdob-jju, ko je bilo potrebno zlasti preventivno in svetovalno delo, nego bolnikov so imele na skrbi srednje medicinske sestre. Z delom, kot ga opravljamo zadnje desetletje, smo vse veliko bolj zadovoljne. Prej smo prihajale v hišo pretežno z nasveti, kot nekakšne nadzorne sestre, zaradi česar je ■■- bUo veliko težje prebiti pregra- do in doseči zaupanje pri ljudeh. Če pa prideš v družino negovat dojenčka, ponudit konkretno pomoč, te ljudje povsem drugače sprejmejo. Na terenu, kjer na eno patronažno sestro pride okoli 3000 varovancev, zdaj negujemo tudi vseh vrst bolnikov." Katero od opravil v patronažni službi vam je najljubše? "Z zdravimi novorojenčki in srečnimi mamicami je prijetneje delati, čeprav tudi tu ne gre vedno vse gladko. Delo z bolniki m starimi ljudmi pa me na neki način bolj bogati, tako strokovno kot po človeški, duhovni plati. To delo daie tudi priložnost za človeško dozorevanje. Velikokrat me tudi bolj obremenjuje, zlasti kadar naletim na neurejene odnose v družinah, kamor prihajam. Včasih pa sem prav srečna, ko sem priča ganljivi skrbi za bolne svojce. Nobeno od opravil, ki jih zahteva delo patronažne sestre, pa mi ni neprijetno. V dolgih letih sem tudi spoznala, kako težak je pravzaprav ta poklic. Za vsak obisk, čeprav je na videz videti enostaven, je potrebna tako strokovna kot tudi psihična priprava. In od hiše nemalokrat odnesem tudi težko dušo." Na terenu se srečate z mnogimi človeškimi in socialnimi problemi. So slednji zadnja leta opaznejši? "Na podeželskem terenu, kjer se struktura prebivalstva večidel ne spreminja, ne opažam tolikšnih socialnih problemov. Pač pa se pojavljajo med mladimi družinami. Ljudje tožijo predvsem, da nimajo dela. V nekaterih družinah pa seveda nastajajo težje situacije, vendar se te navzoče v vsakem času in najbrž povsod v Sloveniji." Vaše delo ni omejeno le na dopoldneve? "Delovni čas resda traja od sedmih do dveh, samo delo pa nikakor niomejeno na ta čas. Na terenu se velikokrat prilagodimo tudi željam varovancem, če ti želijo, da jih obiščemo popoldne ali zvečer. Občasno sem tudi dežurna, ko delovnik traja ves dan (tudi v soboto in nedeljo), tedaj pa je treba poskrbeti za bolnike, ki so potrebni vsakodnevne nege." Je vaše delo primerno plačano? "O tem ne razmišljam veliko, ker mi denar ni glavna vrednota. Vse poklicne kolegice pa smo vendarle mnenja, da to zahtevno delo ni dovolj plačano. Sicer pa je za zdravstvo že dolgo znano, da delamo na "etični pogon". Če bi delala zaradi denarja, si gotovo ne bi izbrala tega poklica. " • D.Z.ZIebir KUPON Akcija MOST MED BOLNIKOM IN ZDRAVNIKOM Ime in priimek.......................................................................... Naslov........................................................................................ Glasujem za (sestro)............................................................... zaposleno v (zdravstveni ustanovi)....................................... Izrežite in pošljite na Gorenjski glas ali Radio Kranj. Pogovoru s patronažno sestro Ido Podjed lahko prisluhnete danes ob 18.20 na valovih Radia Kranj, 97,3 MHz. Svet zavoda OZG Kranj na podlagi 7. člena Statutarnega sklepa zavoda Osnovno zdravstvo Gorenjske Kranj ter 29. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti razpisuje delovno mesto: DIREKTORJA ZAVODA Osnovno zdravstvo Gorenjske Kranj Pogoji: - visoka strokovna izobrazba - opravljen strokovni izpit - 5 let delovnih izkušenj Mandat funkcije traja 4 leta. Pisne prijave z oznako "za razpisno komisijo" in z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema Splošno-kadrovski sektor OZG Kranj, Gosposvetska c. 9, 64000 Kranj, do 30. 3. 1994. Komisija bo upoštevala le vloge, ki jim bodo priložena vsa potrdila. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled retrospektivna razstava fotografa/aneza Martnčiča. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava slik akad. slikarja Tuga Sušnika. V Mali galeriji Mestne hiše je odprta razstava shk akad. slikarja Jožeta Marinča. V restavraciji Jasmin razstavlja keramične slike Skušnjava Vlado Novak iz Petrovč. V galeriji Šenk v Britofu razstavlja akad. slikar Lojze Logar. JESENICE - V bistroju Želva razstavlja akrile Mojca Vilar iz Ljubljane. V Pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja barvne fotografije Klemen Cebulj, v pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani pa so na ogled barvne fotografije Franceta Urbanije. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja slike in risbe akad. slikarLo/ze Čemaiar. V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja barvne fotografije na temo Les in kamen fotograf Peter Pokom. KROPA - V Kovaškem muzeju je na ogled fotografska razstava Fotografskega društva Radovljica z naslovom Kropa z okolico skozi objektiv. BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja fotografije Janez Konečnik. SKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. slikar Žiga Okorn. V galeriji ZKO Knjižnica razstavlja plastike in slike na temo Trideset ljubezenskih Peter Jovanovič.V galeriji Freising na Loškem gradu razstavlja fotografije znanih medijskih zvezd fotograf Janez Pipan. Zbirke Loškega muzeja so odprte ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavlja akvarele Mojca Plestenjak - Bahar. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: PREMIERA - V Prešernovem gledališču bo jutri, v sredo premierna uprizoritev Cankarjevega Kralja na Betajnovi v režiji Mileta Komna. Predstava je za izven. KRANJ: MONODRAMA - Igralec Zvone Hribar bo v monodrami Ivana Cankarja Pisma Ani v režiji Znoveta Šedlbauerja nastopil v četrtek, 17. marca, ob 22.30 v Ragtime klubu, Sejmišče 2. KRANJ: NASTOP HJNKA HAASA - V dvorani Glasbene šole bo v četrtek, 17. marca, ob 19. uri nastopil naš Eriznanipianist Hinko Haas. Na programu koncerta so dela udvika van Beethovna, Friderika Chopina, Alojza Srebotnja-ka in Georga Gershwina (Rapsodija v modrem - varianta za klavir - solo). KRANJ: RAZSTAVA - V Stebriščni dvorani Mestne hiše bodo v četrtek, 17. marca, odprli razstavo arhitekta Aleša Šeliga. JESENICE: PREDAVANJE - V zgornji dvorani Kosove graščine bo v četrtek, 17. marca, ob 18. uri ing. Tadej Brate ob diapozitivih govoril o Tehniški dediščini kot elementu turistične ponudbe. Predavanje sodi v okvir muzejskih večerov, ki jih prireja Muzejsko društvo Jesenice. SKOFJA LOKA: VEČER Z DIAPOZITIVI - V Knjižnici I. Tavčarja bo jutri, v sredo, ob 18. uri Urban Eržen ob diapozitivih predstavil Turčijo. RADOVLJICA: PREDAVANJE - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 Petra Černe z diapozitivi predstavila popotne vtise po Indoneziji. KRANJ: PREDAVANJE - V prostorih Foto kluba Janez Puhar, Slovenski trg 3, vhod 6, bo danes, v torek, ob 18. uri predstavil svoje diapozitive fotograf Peter Kozjek. RADOVLJIŠKI LIKOVNIKI Radovljica - Člani likovne sekcije VIR KUD Radovljica so lani organizirali vrsto likovnih razstav, nekaj pa so jih pripravili že letos.Tako je Andreja Ropret razstavljala v gostišču Zvon na Brezjah, Polde Gros je razstavljal v gradu Grimšče. Obe razstavi je ugodno ocenil likovni kritik dr. Cene Avguštin. • J. Rabič ZABAVNO EKOLOŠKA PRIREDITEV Kranj - V dvorani kranjske Gimnazije pripravljajo dijaki 3.c razreda v petek, 18. marca, ob 18. uri glasbeno zabavno prireditev z ekološko tematiko. V programu, ki so ga pripravili dijaki sami, ne bo manjkalo glasbenih nastopov, zabavnih točk, s katerimi hočejo dijaki na zanimiv način opozoriti mlade na ekološke probleme okoli nas. Vstopnina je pet starih baterij ali ustrezna protivrednost v SIT. Razstava fotografij Janeza Marenčiča Trgovina s tekstilnimi izdelki in obutvijo, Likozarjeva 15, Kranj, tel.: 216-764 Za obhajilo in birmo smo pripravili bogat program oblačil, čevljev in dodatkov - dekliška dolga obhajilna obleka iz uvoženega satena • de liški birmanski kompleti - okrasne lasnice • dekliške bele bluze - fantovske bele srajce - dekliški beli čevlji - fantovski čevlji • ženski kostimi - ženske mozart bluze Možnost plačila na dva obroka 12.600 SIT od 9.900 do 16.980 SIT 2.457 SIT od 2.500 do 3.380 SIT 1.380 SIT ,od 19.000 do 21.000 SIT ZNAMENITI 'POGLED OD ZGORAJ' Kranj - Potrebne so bile očitno kar tri večje retrospektivne razstave fotografij Janeza Marenčiča, eno od teh zdaj lahko gledamo v galeriji kranjske Prešernove hiše, da se naenkrat odpirajo vrata za njegove fotografije tudi v tujih galerijah * najprej verjetno v eni od dunajskih. Za ljubiteljskega fotografa, ki Je sicer na kakovostni fotografski lestvici dosegel vse, kai je mogoče doseči - (naslovi ekscelenca in artist pri FIAP), pa gorenjska Prešernova nagrada sodi sem, je to pač eno od lepših voščil, ki jih bo deležen ob svoji skorajšnji osemdesetletnici. Janez Marenčič sodi med fotografe, ki so zmogli svoj fotografski opus vseskozi dosledno redčiti čistiti vsega, kar ni bilo dobro po kriterijih, ki si jih je zamislil. Zato napol v šali rad pove, da ima le sto negativov in sto fotografij, toda vse sodijo na razstavo. Približno petdeset fotografij pa obsega tudi sedanja pregledna razstava, ki je bila pred meseci postavljena v ljubljanski Moderni galeriji in so jo zdaj prenesli še v kranjsko razstavišče. Ob tej priložnosti je nastala tudi študija Marenči-čeve fotografije, v bogato opremljenem katalogu fotografij jo je objavila kustosinja Moderne galerije Lara Štrumej. V vsem fotografskem opusu Janeza Marenčiča je očitno največje pozornosti deležen njegov ciklus "pogled od zgoraj", ki ga skoraj v celoti hrani Kabinet slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju Kranj. S tem fotografskim ciklusom je po mnenju stroke Marenčič v petdesetih in šestdesetih letih dosegel svoj ustvarjalni vrh. " Pri fotografiranju sem se vedno ravnal po občutku - ko se mi je zdelo, da sem na primer vse, kar sem imel povedati s takoimenovanim 'pogledom od zgoraj', sem se lotil drugega zornega kota. Nastale so seveda nove fotografije, ki sicer v mojem predalu čakajo na primeren čas, da jih pokažem na razstavi. Vsa desetletja, kar se ukvarjam s fotografijo, sem pravzaprav delal studiozno. Ko sem izbral motiv, sem ga hotel obdelati do kraja." Njegov znameniti, zdaj se že lahko tako reče, 'pogled od zgoraj' je pravzaprav nastal povsem po naključju. Kot letala. Ob tistih potrebnih in naročenih, je nastalo še nekaj drugih, ki so pravzaprav nakazali bodoči Marenčičev pogled skozi oblektiv. Po obdobju predvojne romantike v fotografiji, značilne obdelave vojnih fotografij povečanim negativom (z dodatkom "fotografske malarije", kot pravi sam), je zdaj v objektivu iskal podobo krajine, ki je ne 'para' horizont. "Zame je bila črta horizonta na sliki pravzaprav moteči element, ki je sliko delil na dva nekompatibilna dela. Da bi lahko izločil to delitev, se je bilo treba dvigniti više in pogled usmeriti dol. Vzpel sem se na primer na zvonik kranjske župnijske cerkve in tako so nastale Kranj - Pregledno razstavo fotografij Janeza Marenčiča so iz Moderne galerije v Ljubljani konec minulega tedna prenesli v kranjsko galerijo Prešernove hiše. Mojstrovo delo so predstavili Lara Štrumej, Majda Žontar in Marko Aljančič. mnoge fotografe, ga je sicer narava skozi objektiv zelo zanimala. Da pa je nastal ta posebni Marenčičev zorni kot, je pravzaprav krivo naročilo kranjske občine, ki je potrebovala nekaj posnetkov Sorskega polja iz pripisuje danes. Sicer pa je bil to še čas, ko se je umetniška fotografija šele uveljavljala m iskala svoje mesto pravzaprav s posnemanjem slikarstva. Mar-enčičeve fotografije pokrajine iz tistega obdobja so pravza; prav podobe narave v grafični maniri. Iz njegove fotografije kot da bi odpihnilo vse moteče in nepotrebne elemente, ostala je samo kompozicija, natanko takšna, kot si jo je avtor zamislil s fotoaparatom, lahko pa bi si jo zamislil slikar s čopičem. "Zato na teh fotografijah f upodobljena resnična pokrajina, pač pa le eden od možnin pogledov nanjo. Ta nova dimenzija videnja me je silila kar vrsto let v iskanje motivov, s katerimi bi lahko izrazil ta fotografsko povsem drugačen pogled v svet. Če se mi je to posrečilo, naj povedo strokovnjaki. Sam se s tem ne ukvarjam, fotografiral sem in še zdaj ' sicer bolj poredko - ker me je to veselilo. Brez obžalovanja sem zavrgel vse negative, na katerih se mi zamisli rris0 posrečile. Moj arhiv je pravzaprav zelo majhen in se mi zdi, da ima celo moj kolega Stojan Kerbler več mojih negativov kot sam in sploh vzorno dokumentiran arhiv mojih negativov, pa tudi več ve povedati o mojin fotografijah, kot vem sam." Po toliko desetletjih ukvarjanja s fotografijo se Janezu Marenčiču in s tem tudi slovenski fotografiji odpirajo tuoJ galerije. Toda vrata v tuje znane fotografije parka pred Sr0vens^ fotografija je ne le j Prešernovim gledališčem VF ra. Marenčičem že bila vseskozi prisotna kot del evropskega BLESTEČ LOTRICEV NASTOP Tenorist Janez Lotrič je blestel na zadnji operni premieri v Ljubljani: tokrat v vlogah Tenorista-Bacchusa v Straussovi "Ariadni na Naksosu." Če je že doslej veljalo pravilo, da si operna glasbena gledališča morajo krojiti svoj repertoar glede na razpoložljive možnosti tenorskih (moških) pevcev v svojem ansamblu, počasi začenjajo to upoštevati tudi naša gledališča. Tako za mariborsko kot za ljubljansko Opero z baletoma pa že nekaj let ali celo desetletje velja izjemna kriza glede razpolaganja s tenoristi. Da pa ta voz ves ta čas več kot uspešno vleče "kranjske gore list" tenorist Janez Lotrič, pa počasi tudi že priznavajo eni kot drugi. Tokrat, na zadnji ljubljanski premieri Slovenskega narodnega gledališča - v Operi in baletu, se je to spet ponovilo z Lotričevo zasedenostjo vlog Tenorista-Bacchusa v Straussovi operi Ariadna na Naksosu. Opero v enem dejanju s predigro Richarda Straussa (1864 - 1949) ARIADNA NA NAKSOSU na besedilo - libretto Huga von Hofmannstahla je v Ljubljani spet po dolgem času postavila na glasbeni oder kompletna nemška ekipa (dirigent: Dieter Rossenberg, režiser: Lutz Hochstraate, scenograf: Rudolf Rischer, kostumografka: Susanne Birke), dočim so bili pevski protagonisti vsi po vrsti naši - slovenski. Pa smo kljub temu slišali odpeti celotno predstavo v izvirnem - nemškem jeziku, zato pa nam je vodstvo Opere in baleta postreglo s kompletnim natisom prevoda libreta v slovenščino. Ambicije našega glasbenega odra so vsekakro evropske in po ogledu ter poslušanju te opere (opera se po eni strani gleda, po drugi pa še posluša!) si ne morem kaj, da je kot celote ne bi pohvalil. Ne le našega tenorista Janeza Lotriča, pač pa kar kompleten pevski in igralski ansambel te predstave, ki je bila res spet enkrat po dolgem času takih in drugačnih peripetij v ljubljanski Operi in baletu, uspešna. Poleg odličnega tenorista Lotriča so ob njem dosegli enake uspehe še hišni in dvorni upravitelj Demeter Bitenc ( z odlično dikcijo izvirne igralske nemščine), baritonist Ferdinand Radovan v vlogi učitelja glasbe, sopranistka Milena Morača v vlogi skladatelja, nadvse uspešna (koloraturna) sopranistka Norina Radovan v vlogi Zerbinette, po dolgem času spet gostujoča sopranistka Ana Pusar-Jerič v vlogi primadone - Adnadne ter igralsko-pevski moški kvartet: baritonist Zdravko Perger (Harle-kin), tenorista Karel Jerič (Scaramuccio) in Jože Kores (Brighella) in basist Franc Javornik (Truffaldin), ženski tercet nimr sopranistke - Dunja Spruk - Edita Garčevič - Rebeka Radovan. Z več kot uspešno zadnjo operno premierno predstavo v Ljubljani se tako spet po dolgem času vrača v ansambel, ki je sicer nastopil v orkestralnem delu dovolj okrnjeno (okrog 40 orkestrašev, kajti Straussova Ariadna na Naksosu je komorna opera!), brez zbora in baleta, zaupanje, umetniški polet in zanos. Upamo lahko, da ne le za enkrat, da se naš operno-baletni ansambel počasi konsolidira v tisti del javnega kulturnega in državnega zavoda, ki ga je dolžan igrati nenehno; ne le kratkotrajno-epizodno. F. K. zličnih letnih časih. Takrat, ko sem to slikal, je namreč bil tisti prostor še park z drevesi, ne pa parkirišče, kot je sedaj. Pokrajino sem slikal kot ploskev, na kateri so sledovi Človekovega oblikovanja narave: senene kopice, kozolci, obdelani vinogradi, polja vse Erepleteno v diagonalnih, verbalnih, horizontalnih črtah. To je bila moja zreducirana kompozicija narave." Nastal je ciklus, ki ima enega od pomembnejših mest v zgodovini slovenske fotografije, čeprav ob njegovem nastanku kljub avtorjevi izvirnosti in drznosti ("Zelo rad sem se fotografskega iskanja. Ne nazadnje so slovenski avtorji *e pred drugo svetovno vojn° objavljali fotografije v nekaterih znanih evropskih revijan, tudi Janez Marenčič. Me0 svoje pomembnejše dosežke v karieri ljubiteljskega fotograf3 pa Marenčič ne pozabi omeni" razstave v Lyonu, na kateri sej6 ob Marenčiču predstavilo »e devet najvidnejših svetovnih 111 evropskih fotografskih imen, P? skupinska nagrada na prestiž111 razstavi v Essnu mu velik0 pomeni. Nagrade so sicer eo°< stil pa je tisto kar velja, ka» ostaja. "Vsekakor mi je °a vsega najljubše, kadar strokoVj obšel sicer ustaljena pravila no oko med fotografijam takoj fotografiranja") nikakor ni prepozna moj, Marenčičev sU», imel takšnega odmeva in vel- mojo fotografijo". • L«" jave, kot mu jo seveda stroka Mencinger TRISTO LJUBEZENSKIH Skofja Loka - Peter Jovanovič priredi vsako leto v marcu v Knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki samostojno razstavo. Let°* razstavlja 28 risb z barvnimi ruši in 16 plastik v lesu na temo ljubezenskih pesmi. Snov zanje je našel v pesmarici Tristo ljubezenskih. Na pričujoči razstavi je Peter Jovanovič dopolnil krog« spiralnega razvoja, ki ga je prehodil v treh decenijih sv0/ef:j umetniškega razvoja. Najprej so bile to risbe otrok, nato je sled1 prenos teh risb otroških likov v les. Sprva ie bila to mala pl**^ izrezana iz kosa lesa, koščka drevesnega debla ali še raje je is™ skrite oblike v kosu lesa - navadnem polenu. Po letu 1968, ko je Kostanjevici na Formi vivi prvič obdelal ogromno hrastovo debl > nastane pod njegovim dletom vrsta velikih javnih spomenikov. * V sedemdesetih letih odkrije lepote slovenske literature osemdesetih si sledijo razstave (1981 risbe na temo Prešemovjj1 poezij) in likovno pesniške mape: Slovenske narodne Pf*1^' Cankarjeve Podobe iz sanj, Pesmi štirih in leta 1991 Balantiče pesmi. Vmes je ustvaril tudi snopiče risb, ki jih ni izdalv maPa:fl Zupančičev Ciciban in otroške pesmi iz zbirke Sončnica na ram* še vrsto drugih. £ Na razstavi poudarjeno izstopajo risbe s tušem. To niso v J risbe čistih barv (rdeča, zelena, modra. A ki jih je uporabil np*\ 1 Pesmih štirih. Ob ilustracijah na temo Tristo ljubezenskih P6^ ki jih je približal po eni strani topli barvi lesa in jih P°"^Lo značilni tonski vrednosti sepia krede. Risbe so tudi rnotiv^ uglašane s kipci (najlepši primer sta risba in plastika Gregočice pesmi Njega ni). Čeprav so dela Petra Jovanoviča oprta na literarno podlago- J f pesniška vsebina ni približala Čisti ilustraciji in je risar in kip^ tisti, ki na svoj likovno pripoveden način izpoveduje ob peSI^ svojo pesniško vizijo. Andrej Pavlovec GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Obdavčitev pogodbenega dela je hud udarec za turistična društva Kje se izgublja turistična taksa Na Gorenjskem so že dokaj dobro poskrbeli za koledarje turističnih prireditev. Kranj, 11. marca - Gostje postajajo vse bolj zahtevni, saj k nam Prihajajo vse bolj posamično in vse manj organizirano s turističnimi avtobusi, zato hotelskim receptorjem zelo prav Pridejo koledarji turističnih prireditev, ki izhajalo na Gorenjskem. Turistični obisk se je lani najbolj povečal na Bledu in sicer za 23 odstotkov, zasedenost turističnih zmogljivosti 46-odstotna, »edtem ko je bila v Sloveniji le 18-odstotna, je na tiskovni Konferenci povedal Franc Dolhar, sekretar Gorenjske turistične zveze. Pred kratkim je izšel letošnji koledar turističnih prireditev v Sloveniji, ki vsebuje 545 prireditev, z zbiranjem podatkov pa je bilo seveda dosti dela. Nameren je vsem, ki se ukvarjajo s turizmom, razveselili so se ga predvsem v hotelih in turistič-tih agencijah, saj bodo gostom laije povedali, kaj si lahko ogledajo, katere prireditve obiščejo. Koledar so natisnili le v 2 tisoč izvodih (verjetno bo poseben ponatis), tudi v nemščini ln angleščini, prireditve pa so ysebinsko razvrščene v več skupin. Pripravili ga bodo tudi uporabo na računalniku. . Slovenski koledar prireditev Je nastal po zgledu ljubljanske-?a Kam, koledarje pa so začeli izdajati tudi v Pomurju, na D°lenjskem. Na Gorenjskem izhaja več koledarjev x Na Jesenicah so letos že c^rtič izdali letni koledar prir-ed>tev, podatke je bilo za drugo P°lovico leta težje zbrati, zato ?ameravajo proti koncu leta izdajati tudi mesečne kolege. Tako denimo ob tiskanju brošure tudi še ni bil znan jktum srečanja jeseniških maturantov, ki ga bodo maja in Junija pripravili v korist obnove Poslopja gimnazije. v Škofji Loki od lanskega ^*rca izdajajo mesečne koleri6 prireditev, Škofji Loki tudi v Tržiču mesečne koledarje izdajajo s pomočjo sponzorjev. Prireditve vse bolj obiskane, muzeji prav tako Turisti se vračajo, vendar bolj kot posamični in organizirano v turističnih avtobusih, kar je značilno tudi za Bled. Prav Bled je lani po svežih podatkih med slovenskimi tunstičnimi koledarji prireditev pridejo zelo prav, saj morajo vse pogostje goste kam napotiti, le-ti pa mu seveda ob povratku povedo, kaj so videli in kako dober je bil nasvet. Tako je denimo škofjeloški muzej lani obiskalo 22 tisoč ljudi, zelo se je povečal obisk železarskega muzeja na Jesenicah, v čebelarskem muzeju v Radovoljici je obisk prav tako zelo vehk itd. Žal pa točnih podatkov o obiskovanju prireditev, muzejev itd ni, pri Gorenjski turistični zvezi pravijo, da bodo v prihodnje zbirali tudi te podatke. Seveda je potrebno podatke o turističnem obisku razlagati zelo previdno, saj so denimo lanske rasti visoke, ker je primerjiva osnova nizka. V tej Bled je lani obiskalo 257.344 turistov, obisk se je v primerjavi z letom poprej povečal za 23 odstotkov; Kranjsko Goro 226.294 turistov, obisk se je povečal za 5 odstotkov; Bohinj 181.001 turistov, obisk je bil za 8 odstotkov manjši; v Lescah je bilo 50.156 gostov, obisk je bil za 19 odstotkov večji; Gozd Martuljek je imel 43.601 gosta, obisk je bit za 4 odstotke manjši; Bohinjska Bistrica je imela 41.054 gostov, obisk je bil za 12 odstotkov večji; Radovljica je imela 16.744 gostov, obisk je bil za 21 odstotkov večji, Dovje-Mojstrana imela 16.625 gostov, obisk je bil za 10 odstotkov manjši; na Pokljuki je bilo 9.976 gostov, obisk je bil za 4 odstotke manjši, v Ratečah je bilo 8.443 gostov, obisk je bil za 50 odstotkov večji, v Preddvoru je bilo 7.752 gostov, obisk je bil zal7 odstotkov manjši; v Škojji Loki je bilo 5.826 gostov, obisk je bil za 21 odstotkov manjši; na Jezerskem je bilo 3.303 gostov, obisk je bil za 37 odstotkov manjši de v pet do se-rntisoč izvodih, glede na ^ono. Nekaj denarja zberejo s Pomočjo sponzorjev, sicer pa J^je porabijo približno Šestino ^občinskem proračunu za tur-l^n namenjenega denarja. V *ranju mesečni koledar prire-J«ev dopolnjujejo s katalogom Ufistične ponudbe, zato je v ^J-m kopica gostom namenje-010 Podatkov. Podobno kot v kraji najbolj povečal obisk in sicer za 23 odstotkov. Kranjska Gora ga je povečala za 5 odstotkov, v Preddvoru je obisk padel za 17 odstotkov, v Škofji Loki za 21 odstotkov, kar za 70 odstotkov pa so po podatkih agencije Vas obisk povečali v kmečkem turizmu v škofjeloških hribih. Vsepovsod pa pravijo, da se je povečal obisk turističnih prireditev.muzejev in drugih kulturnih ustanov, kar je nedvomno odraz tega, da prihajajo k nam zahtevnejši, posamični gostje, ki si želijo ogledati marsikaj. Zato je razumljivo, da zlasti hotelskim receptorjem luči so seveda visoki odstotki rasti povsem drugačni. V zelo turistični radovljiški občini je bil denimo lani turistični obisk večji za 13 odstotkov, vendar pa so dosegli komaj 56 odstotkov obiska iz leta 1990. Pravijo pa, da tudi podatki niso povsem točni, saj vsi počitniški domovi in zasebniki podatkov ne pošiljajo. Takso marsikje poberejo, vendar je ne oddvajajo Turistično takso marsikje poberejo, vendar je ne oddvajajo, saj se podatki o pobrani taksi ne ujemajo s podatki v prenočitvah, je povedal Franc Dolhar. Zakonodaja je namreč pomanjkljiva, prave kontrole ni, največ so na tem področju doslej naredili v radovljiški občini. Turistična taksa se zdaj deli na prenočitveno, ki se zliva v državni proračun za promocijo turizma, in na krajevno, ki ostaja ob turističnih krajih, ki so različno točkovani. Tako se turistična taksa na Gorenjskem giblje od 88 do 105 tolarjev, lani pa je bilo v Sloveniji zbrane za 267 milijonov tolarjev krajevne takse. Od tega je bilo 21 milijonov tolarjev zbranih na Jesenicah, 2 milijona v Kranju, 35 milijonov v radovljiški občini, 515 tisoč tolarjev v škofjeloški in 97 tisoč tolarjev v tržiški občini. Na Jezerskem se je lani po obisku inšpektorjev znesek odvedene turistične takse povečal za 400 odstotkov in nabralo se je toliko denarja, da so lahko uredili turistično pisarno. Hud udarec obdavčitev pogodbenega dela Turistična društva, ki nimajo zaposlenih, ne morejo izplača-vati dnevni in potnih stroškov, s katerimi so si doslej pomagali pri številnih akcijah, zelo jih je prizadelo tudi 25-odstotna obdavčitev pogodbenega dela, saj imajo turistična društva v Sloveniji približno 1.500 pogodbenih sodelavcev. Če stvari do poletne sezone ne bodo urejene (finančni minister napoveduje spremembo) bodo pač prisiljeni podražiti storitve in parkirnina bo na Bledu namesto 500 znašala 1.000 tolarjev. Marisikje pa zaradi tega že odpovedujejo spomladanske čistilne akcije, na katerih ljudje seveda sodelujejo prostovoljno in brezplačno (za malico), plačati pa je seveda potrebno prevoz, saj se komunalna podjetja povsod ne vključijo. Lani so na Gorenjskem pripravili 52 očiščevalnih akcij, udeležilo se jihje približno 2 tisoč ljudi, letos pa se bo verjetno marsikje zataknilo, saj zaradi neživljenjs-kih predpisov ne bodo mogli plačati prevoza. • M. Volčjak SKB banka imela lani 480 milijonov tolarjev dobička V SKB banki za 42 odstotkov povečali poslovanje pri lastninjenju bodo kreditirali podjetja pa tudi delavce, ki bodo kupovali delnice v okviru Notranjega odkupa. l^j, 14. ečala < Pove?' f "* marca * SKB banka Ljubljana je lani za 42 odstotkov vsoto , ?**8eg Poslovanja in za 37 odstotkov povečala bUančno Pjjp * ,*IU pa je ustvarila za 480,5 milijona tolarjev dobička. 0 Po |f.na le na zbiranje certifikatov, podjetjem in delavcem pa PH C ! Posojila za nakup lastninskih deležev oziroma delnic ""'»Mnjenju podjetij. SKB banka je lani uspela rned pravnimi osebami pndobi-u Približno 1.700 novih komitentov, ki so k njej prenesli *voja vpogledna sredstva in tako je konec lanskega leta a°segla 15-odstotni tržni delež P£ teh sredstvih v Sloveniji, '"dobili jih je seveda tudi s Pomočjo vključevanja v večino vladnih projektov, saj je v okviru financiranja občinskih Programov in program sklada 251 razvoj odobrila kar za 12 "uhjonov mark posojil malih Podjetjem. ^je posojilo brez davnega jamstva <>.Ker je banka prisotna po vsej ^ovemji, kjer ima 9 poslovnih ;n°t, 21 ekspozitur in 17 agen-ClJ. se je povečal tudi obseg Sr.edstev prebivalstva, zlasti de-^zna. Lani so jim ponudili več n°vih storitev: zlati ček, bančne Romate, menjalniške avto-m*t«, Eurocard plačilno karti-^ zeleni telefon. V mednarodnem poslovanju ima SKB banka korespon-denčne odnose z več kot 300 bankami v 74 državah po svetu. Evropska banka za obnovo in razvoj pa ji je konec leta odobrila posojilo v višini 50 milijonov mark, kar je prvo posojilo, ki ga je katera od slovenskih bank dobila brez jamstva države, kar po dnsgi strani seveda pomeni, da je to posojilo tveganje banke. Pripravljeni na zbiranje certifikatov SKB banka je lani ustanovila nekaj novih podjetij, že na začetku lanskega leta je družbo za plačilne sisteme Plasis, kasneje družbo Rin-na, ki se ukvarja z razreševanjem rizičnih naložb, konec leta pa družbo za upravljanje investicijskih skladov Atena. Slednja bo po pridobitvi ustreznega soglasja (sredi aprila), ustanovila pooblaščene investicijske družbe Atena 1, Atena 2 itd., ki bodo zbirale lastninske certifikate državljanov. Z njimi bodo odkupovali predvsem deleže podjetij in tudi nepremičnine pri skladu za razvoj. Osnovni kapital Atene znaša 100 milijonov tolarjev, družbeniki so jih že vplačali 50 milijonov tolarjev. SKB banki se je namreč pridružila družba za finančni inženiring Silvi, v teku pa so dogovori še z dvema morebitnima družbenikoma, od tega je eden s področja zavarovalništva. S posojilom do lastninskih deležev Delnice podjetij, ki se bodo lastninila z notranjim odkupom, bodo lahko zaposleni kupovah tudi s pomočjo posojila SKB banke, ki bo pravnim osebam dajala posojila za odkup lastninskih deležev podjetij in skladov. Najela jih bodo lahko podjetja, ki poslovno sodeluje- jo z SKB banko in zaposleni, ki prek nje prejemajo plače. Posojila bo banka dajala za sedem let, letna realna obrestna mera bo 12- do 14-odstotna, glede na vezavo sredstev, hipoteko ah nakup obveznic, kar so pogoji posojila. Pravne osebe pa bodo lahko najele posojilo za odkup lastninskih deležev podjetij od skladov, podjetja bodo morala predložiti oceno vrednosti podjetja po metodi bodočih donosov, program lastninjenja in soglasje agencije. Pomemben pogoj bo seveda dobičkonosnost podjetja, ki bo seveda le tako lahko posojilo odplačalo. Banka bo posojilo odobrila v obliki svojih obveznic druge izdaje, brez zagotovljenega odkupa. Doba vračanja posojila je sedem let, realna obrestna mera pa 14-odstotna, z enoletnim odlogom začetka odplačevanja glavnice. • M.V. ABK MAJA SALON POHIŠTVA Kranj. PREDOSUE 34 (kulturni dom), tel.: 241-031 Preoblikovanje gospodarskih družb Kranj, 14, marca - V četrtek, 17. marca, ob 11. uri bo Območna zbornica Kranj v občinski sejni sobi pripravila posvet o uskladitvi z zakonom o gospodarskih družbah. Junija lani sprejeti zakon o gospodarskih družbah je vnesel vrsto dilem, težav in nejasnosti glede prilagoditve organiziranosti obstoječih družb določbam novega zakona. Zakonski rok se izteče 31. maja letos, posledica zamude pa je v določenih primerih lahko celo likvidacija družbe, zato je Gospodarska zbornica Slovenije pripravila posvete s podjetniki, ki jih to zanima. Osnovno gradivo za posvet je bilo objavljeno v letošnji 10. številki Gospodarskega vestnika, nanaša se predvsem na možnosti in načine preoblikovanja obstoječih gospodarskih družb, roke za prilagoditev ustanovnih aktov in dokapitalizacijo družb z omejeno odgovornostjo. • M.V. Brezplačne razstave novih izdelkov Kranj, 14. marca - Inovatorji lahko svoje inovacije brezplačno predstavijo na več sejmih v Sloveniji, le predhodno se morajo ustrezno prijaviti. SPIM - Slovenska podjetniško inovacijska mreža ogranizira predstavitev novih izdelkov, tehnologij in storitev slovenskega gospodarstva v letošnjem letu. V okviru mednarodnega programa promocije inovacij lahko inovatorji brezplačno predstavijo svoje inovacije, ki še niso bile javno razstavljene in so bile razvite v letu 1993/94. Novosti, ki jih Želijo razstaviti, morajo pismeno prijaviti Gospodarski zbornici SUvenije - Službi za tehnologijo in razvoje, Dimičeva 9, Ljubljana (tel: 061/342-366, fax: 061/218-380, kontaktna oseba Janko Jerman). Prijava mora vsebovat ime in priimek, naslov in starost inovatorja oziroma skupine, naziv rešitve v slovenščini in v enem od evropskih jezikov (nemško, angleško, francosko), oblika zaščite (patent, model, avtorske pravice), kratek opis novosti in uporabnosti. Vsi prijavljeni se lahko udeležijo sejma v svojo regiji in sejma inovacij Ideja od 23. do 29. maja v Celju. Na Gorenjskem je to sejem podjetništva in obrti, ki bo v Kranju potekal od 26. do 29. aprila. Drugod po Sloveniji pa: sejem Energetika od 10. do 14. maja v Mariboru, sejem podjetništva od 24. do 27. maja v Ljubljani, sejem umetne in domače obrti Presenta od 1. do 6. junija v Slovenj Gradcu, sejem obrti in podjetništva od 22. do. 26. junija v Sežani in kmetijski sejem IzobraŽevanje in inovacije od 20. do. 28. avgusta v Gornji Radgoni. Zaključno razstavo vseh inovacij bodo od 9. do 18. septembra pripravili v Celju, kjer bodo podelili zlata, srebrna in bronasta priznanja po merilih evropskega program Sprint.Vse invovaciie, Iti Bodo nagrajene z zlatim priznanjem, bodo lahko sodelovale na mednarodnih razstavah. Razstavo bodo spremljala predavanja o varstvu industrijske lastnine, o trženju in promociji inovacij. • M.V. Mali borzni seminar Študentska organizacija AIESEC je v sodelovanju z Ljubljansko borzo pripravd tridnevni Mali borzni seminar za študente vseh slovenskih fakultet v Mariboru, Ljubljani in v Kranju. Seminarja v Mariboru in Ljubljani sta se že končala, medtem ko se v Kranju začenja danes ob 16. uri v prostorih Občine Kranj. Projekt je namenjen poglabljanju stikov med študentsko populacijo in poslovnim svetom, zagotavljanju kadrov na tsm področju, kar bo imelo za posledico vzpostavitev učinkovitejšega finančnega trga v Sloveniji. Predavajo mag. Draško Veselinovič o borzi in privatizaciji, dipl. oec. Tomaž Rotar o trgovanju na Ljubljanski borzi in primerjava s tujimi borzami, dipl. eoc. Branka Jerše o investicijskih skladih v tujini in pri nas. Zadnji tretji dan predava dipl. iur. Miloš Čas še enkrat o vrednostnih papirjih in trenutni zakonodaji na tem področju. Odziv in zanimanje je bilo visoko nad pričakovanji, saj se je v Mariboru seminarja udeležilo 320 študentov, v Ljubljani pa 270 in so bila mesta zasedena v enem dnevu. Danes pa bo v Kranju okrog 150 študentov različnih fakultet. Na tiskovni konferenci ob otvoritvi Malega borznega seminarja je generalni direktor Ljubljanske borze mag. Draško Veselinovič poudaril potrebo po informiranju in izobraŽevanju s področja trga vrednostnih papirjev oz. borze in izpostavi vključevanje borze v proces lastninjenja. Organizacija AIESEC je mednarodno združenje študentov izobraževalno, neprofitno in nepolitično, ki se zanimajo za ekonomijo in organizacijske vede in vključuje 78 držav. Vključen je v UNESCO in deluje pod okriljem OZN. Predsednik AIESEC-a Slovenije Mitja Cimerman je predstavil dve vrsti programov, s katerimi se organizacija predvsem ukvarja in sicer program mednarodne izmenjave strokovnih praks in program na globalno temo. Poudaril je, da je to pilotski-prvi projekt, na osnovi katerega se lahko naredi analiza javnosti. V prihodnosti nameravajo organizirati 4 seminarje letno predvsem s področij marketinga, managementa, podjetništva in bančništva. Preizkus znanja za vse udeležence Malega borznega seminarja bo v četrtek 17. marca. Najboljši študenti se bodo lahko udeležili borznega seminarja v Portorožu, izpita za borznega posrednika ali bodo dobili literaturo s področja borzništva. Metka Zabret in vsak z to je JELOVICA OKNA, VRATA, SENČILA MONTAŽNE STENE, PRENOVA OKEN po KONKURENČNIH CENAH BCD^Ml) takoSnjeptečilo brezplačen prevoz SP za večje nakupe # JELOVICA ikn> Ufc«, Hfc044/UM41, faiJM/Ufrttl KRANJ, 064/211-232 UUBUANA, TEL/FAX: 061 /18-51 -500 TAJLES TRZIN, METALKA KAMNIK, JERNEJ, d.o.o. Litija KOTNIKTRADE Vrhnika, MURKA Lesce POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK NA ŠTIRIH KOLESIH Test: Volksvvagen Passat 2.0 G L variant OSVEŽENA VARIANTA Zanimivo, kako različno avtomobilske tovarne poimenujejo avtomobile s podaljšanim ali bolj učeno kombijevskim zadkom. Pri Volksvvagnu taksnim avtomobilom že dolgo pridajajo vzdevek variant, največjemu med njimi, passat u pa so lani namenili tudi precej kozmetičnih izboljšav. Passat variant je dokaj klasičen kombi z obveznimi petimi vrati in z ravno toliko zavihnje-nimi karoserijskimi robovi, da je na zunaj dovolj opazen, tudi zaradi velikega Volkswagnove- ta znaka na maski hladilnika, lednja je pri pomlajenem modelu povsem spremenjena Namesto ukrivljenega pokrova motorja, ki je skrival motorno drobovje, so po novem naredili klasično masko hladilnika z režami, s čimer so podobo avtomobila približali drugim modelom in hkrati tudi izboljšali hlajenje motorja. Podobno so spremenili tudi podobo zadnjega dela. Tam so namestili nove in hkrati tudi večje luči. Tako je tudi z zadnje strani passat videti večji in bolj kompakten, ob 4595 - milimetrski dolžini (zanimivo je, da je krajši od limuzinske izvedbe) pa sodi med srednje velike kombije. HVALIMO: oblika in lepotni popravki - volanski obroč -lega na cesti GRAJAMO: hrupen in zaganjajoč motor - nastavitev voznikovega sedeža Motor močan in zaletav Koroška 2, Tržič O Vili a Tcl/Fax 52-367 M&T Trg - BARVE, LAKI - ELEKTRO MATERIAL - FASADNI MATERIAL - AKCIJSKA PRODAJA • BAVALIT 40 kg 1.920 SIT • AKRIL EMULZIJA 5 1 1.080 SIT • STIRINOL A 40 kg 864 SIT • STIRINOL B 51 1.500 SIT • MREŽA ZA FASADO m2 209 SIT VSE GENE SO S PROMETNIM DAVKOM 2% POPUST OB PLAČILU Z GOTOVINO! PREVOZ ZAGOTOVIJO - MATERIAL UDI VGRADIMO MEŠETAR Potniški prostor je tako spredaj kot zadaj dovolj razkošen, prtljažni prostor, ki ga zapirajo sorazmerno pripravna vrata, pred radovednimi očmi pa skriva v umetno usnje oblečena žaluzija, je iz 465 prostorninskih litrov pri podiranju zadnje klopi mogoče povečati na natanko poldrugi kubični meter uporabnega prostora. Preračunano v družinsko prtljago to pokmeni, da tudi pri daljših družinskih potovanjih ne bi smelo biti zadrege s prostorom. VVV passat variant: osvežena podoba Voznik bi natanko vedel, kje sedi, tudi, če nikjer v tem avtomobilu ne bi pisalo, iz katere hiše je. Delovno okolje je popolnoma znano, v večini takšno kot pri golfu in ventu. Razpoznavno je po obvolanskih ročicah, merilnikih in kontrolnih lučkah, pa tudi po stikalih na sredinski konzoh. Volanski obroč je eden od boljših delov tega avtomobila, dodah so mu servoojačevalnik in kljub temu, da se v njem skriva varnostna vreča, je ravno prav velik in izredno ergonomično oblikovan. Nekaj več dela ima voznik z nastavitvijo sedeža, ki ga je sicer mogoče nastavljati tako po višini kot tudi v ledvenem delu. CENA do registracije: cca. 50.180 DEM (Porsche -Inter Auto, Ljubljana) Testni avto je imel oznako 2.0 GL. Motor je star znanec s 1984 kubičnimi centimetri in največjo močjo 115 KM. Če bi bil motor za kakšen decibel tišji, ne bi imel nič proti, voznikom, ki Prtljažnik: velik in povečljiv mobitel Koroška cesta 27 64000 Kranj Tel.: 064/222-616 ZJjJ |s SLAB P ETRIČ... NAJ JEANSCLIB ilOSKA1^ 16, If LtOM/fttf-249 obožujejo hitro vožnjo pa ne bo všeč njegovo zaganjanje, ki ima pri hitrem pretikanju sicer natančne prestavne ročice za posledico sorazmerno grobo pospeševanje. Na cesti je ta passat izredno soliden, tudi na račun dokaj trdega vzmetenja, pri zaviranju pa je v pomoč zavorni dodatek ABS. GL pomeni sredinski paket opreme, v katerem so zatemnjena stekla, električno nastavljivi ogledali (ne pa tudi elektrificirana stekla), osrednja ključavnica, deljiva zadnja klop in elektrificirana sončna streha. Povsem dovoli za zmerno zahtevnega lastnika. Toda prosim, tega passata si kupite zaradi variante na zadku. TEHNIČNI PODATKI: kombi z motorjem nameščenim spredaj, pogon na prednji kolesi. Motor: štirivaljni, vrstni, nameščen prečno, 1984 ccm, 85 KVV7115 KM. Mere: 4595 x 1720 x 1485 mm. Teža: 1260 kg. Najvišja hitrost 190 km/h (tovarna), 187 km/h (test). Poraba goriva po ECE: 6,2/7,9/10,8 I neosvinčenega goriva na 100 km. Poraba na testu: 10,4 I.. M. Gregorič Štirideset litrov žganja na polnoletnega člana Kot je že znano, je 1. marca začela veljati odredba ministra ^ finance Mitje Gasparija o načinu obračunavanja in plačevanj* posebnega prometnega davka od alkoholnih pijač. Za posame?' nike (fizične osebe), proizvajalce žganja in vina, med katerimi J* tudi precej kmetov, je še posebej zanimiv četrti člen, s katerim ,P minister kot kalo priznava tristo litrov vina in štirideset litro* žganja na polnoletnega člana gospodinjstva. V odredbi nič ne pi^ da bi tolikšen letni kalo pripadal tudi zaposlenim v podjetjih, ki s« ukvarjajo s proizvodnjo vina in žganja. Za zdaj tudi še ni slišati, o* bi zaradi takšnega razlikovanja protestirah. Kdaj so odprta sejmišča V Cerkljah je prašičji sejem vsak prvi in tretji ponedeljek \ mesecu, v Kamniku vsak drugi torek v mesecu, pn gostilni M°W na Ižanski cesti v Ljubljani, kjer ponujajo prašiče, goveda in konje-pa vsako sredo. Sejem prašičev, govedi m konj v Šentjerneju y odprt vsako drugo soboto, prašičji sejem v Mokronogu pa vsa* prvi četrtek in vsako tretjo soboto v mesecu. Zadostna ponudba sena Če sodimo po časopisnih malih oglasih, je na Gorenjskem Pjj tudi drugod v Sloveniji zadostna ponudba sena. Ko smo poklic^ nekatere gorenjske prodajalce, smo zvedeli, da so med cenafl« precejšnje razlike. Na nekaterih kmetijah je mogoče kupiti seno 1 za 15 tolarjev za kilogram, drugje zahtevajo tudi 20 tolarje • Podobno je tudi na kmetijah v okolici Ljubljane. Poklicali sin dve: na eni so za kilogram sena zahtevali 16 tolarjev, na drugi 1* V kmetijsko gozdarski zadrugi Sloga v Kranju so pripravljeni sefl pripeljati z Notranjske ali s Primorskega za približno dvajse tolarjev za kilogram. Povedali so, da je cena pri prodajalcu okf°e 17 tolarjev, dva do tri tolarje pa predstavljajo prevozni stroški P zadružna marža. Cene na gorenjskih kmetijah Na kmetiji v okolici Kranja prodajajo mleko po 50 tolarjev # liter, meso mladega pitanega goveda po 380 tolarjev za kilogr*^ in žganje po 450 tolarjev. Poklicali smo tudi na kmetijo Poljansko dolino, kjer so nam povedali, da liter mleka stane 4 tolarjev, kubični meter drv trdih listavcev pa okrog petdeset mar* Na kmetiji na Cerkljanskem je krompir po 20 tolarjev, mleko r 50 tolarjev, jajca pa po 15 tolarjev. Kmetijski pridelki na tržnici Na kranjski tržnici stane krompir okrog 40 tolarjev za kilogra^ jabolka 90 tolarjev, fižol 220, zelje 100 tolarjev in solata/^ tolarjev za kilogram. Jajca so po 13 tolarjev, za kilogram korenja T treba odšteti 160 tolarjev, za čebulo 100 tolarjev, za cvetačo 200 ij1 za radič 220 tolarjev. Česen je po 400 tolarjev za kilogra^ orehova jedrca pa po 800. Kranjska tržnica je s cenami, primerjavi z ostalimi slovenskimi tržnicami v "zlati sredini"- **j zelju in korenju je najdražja, pri krompirju in jajcih pa me najcenejšimi. ^MERKUR Zeleni teden v Merkurjevih prodajalnah od 14. do 19. marca ZDAJ je tok^x 10 % POPUST • korita, lončki in oporne palice za rože iz PVC in stiropora • cvetlično, vrtno in poljedelsko orodje • šota, zemlja in drugi humusni pripravki • izdelki za varstvo in prehranjevanje rastlin • izdelki za* zaščito bivalnega okolja • vsi zalivalniki in drugi vodni program Claber in Gardena • folije za prekrivanje vrtnin in posevkov Covertan • škropilnice Valpovo • sekire Bizovičar • ročne vrtne škarje ... Znižanje cen velja za takojšnja plačila ali na posojilo. Z Merkurjevo kartico zaupanja so vse cene še najmanj 4 % in največ 8 % NIŽJE! mmE Vremenosloi Hepovedujeji toplo vreme. imsNk jferbvsobotii ta v nedelje, 3^ ki r ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE na ^ smučarsko obarvano vprašanje prejšnji torek, "arnreč katero smučišče je na nekoliko manj stari razglednici, očitno ni bilo pretežko. Na sliki je bil Zatrnik, ki se nahaja nekako na pol poti od Bleda proti Pokljuki, fotografija W je bila verjetno posneta še v času s snegom bolj ^aodarnih zim. Nagrade je žreb namenil naslednjim jssevalcem naše uganke: 1. Lojze Foršček, Kovorska c. *». Tržič; 2. Tončka Pogačar, Grabče 24, Zg. Gorje;3. Brane jomilar, Podhom 33, Zg. Gorje;4. Jože Kogoj, Sp. Gorje 76, c9-Gorje; 5. Robert Rehar, Sebenje 29, Bled. Čestitamo! Danes pa je na vrsti spet precej stara razglednica s Postnim datumom 14. avgusta 1918. Kateri kraj je na njej, *srjetno ne bo težko ugotoviti, naštejte pa vsaj nekaj °Ojektov, ki glede na današnjo sliko na fotografiji manjka-Razglednico nam je prijazno posodil neki zbiralec iz f?anja. Morda ima še kdo kako zanimivo staro razglednico? Jj'Ogovore pošljite na dopisnicah do petka, 18. marca, na P|slov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj. Pet gobanih dopisnic pa bo reševalcem prineslo nagrade v rodnosti po 1.000 tolarjev. ^Q)SMKI(JJ©MGLAS Občinstvo zna poslušati poezijo Za ljudi, ki jih srečujemo na poklicnih odrih, pa tudi ljubiteljskih, je značilno, da povedo kako segajo njihovi začetki nastopanja tja v osnovno šolo. Med izjemami pa je gotovo Marija Lebar, ki ni v dveh desetletjih nikoli preštela literarnih večerov v knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki, kjer dela, literarnih večerov na Loškem odru, v Puštalskem gradu, na Loškem gradu, ni štela sodelovanja pri podelitvi Severjevih nagrad in verjetno tudi ne bo ni preštela ure pravljic, ki jih pripoveduje otrokom. V Škofji Loki sodite v razmeroma ozek krog interpretov, ki na literarnih večerih znajo in so pripravljeni prebirati verze, lit-erareij aH kakšen drug povezovalni tekst Kdaj so vas odkrili? "Zgodilo se je povsem po naključju. Ne v osnovni Soli ne v gimnaziji se nisem posebno zanimala za recitiranje, čeprav sem rada imela literaturo m zaradi tega sem se tudi odločila za študij primerjalne književnosti in slovenskega jezika. Nastopila sem prvikrat razmeroma pozno šele na proslavi tisočletnice Škofje Loke, bilo je leta 1973; skupaj še s tremi povezovalci sem brala vezni tekst proslave na Loškem gradu. Potem je bilo še nekaj priložnosti za nastopanje, bilo mi je všeč in kot radi pravijo igralci, ko poskusiš - si zastupljen. Od tega prvega poskusa torej že nastopate kar dvajset let? "Čisto prvi nastop to le ni bil. Ko je prišel v ŠkofLoko panto-mimik Andres Valdes, bi morala njegov nastop komentirati igralka Nadja Strajnar, pa je nenadoma zbolela. Z družbo sem sedela v Kroni, ko so komentiranje v šali ponudili meni, in v šah sem sprejela. Pa je bilo vse skupaj presneto resno, od treme so se mi tresla kolena, toda šlo je. Bile so tudi ponovitve in to na Loškem gradu, kjer je takrat ravno tudi vadil Oktet Jelovica za svoj naslednji koncertni nastop. Slišali so me in videli ter me povabili, naj napovedujem še njihov koncert. Iz tega je potem nastalo dolgoletno sodelovanje, za povezovanje sem izbirala tudi poezijo, pisala tekste, skratka, bila sem pravzaprav njihov deveti član." Kaj pa ste naredili, da ste kot rojena škofjeločanka, izbrisali značilni loški naglas? "Prav nič. V pogovornem jeziku seveda kot vsi v Loki rečem k'k, pa t'k in po loško klepetam, vendar pa mi že vseskozi izgovarjava knjižnega jezika ni delala nobenih težav. Tudi v družini se ni nihče kaj posebej ukvarjal z jezikom, gledališčem in podob- nim. Če ne računam seveda tega, da v Škofji Loki skoraj vsi vsaj enkrat v življenju nastopijo v gledališču - tudi moja mama v zadnji postavitvi Škofjeloškega pasijona. Ko sem na diplomskem izpitu brala iz svoje diplomske naloge pred profesorico jezikoslovja, je vprašala, če morda berem kdaj tudi na radiu, da pa sem iz Škofje Loke, je komaj verjela. Za mojo izgovarjavo je bil to vsekakor lep kompliment." Čez Loški oder je šlo izjemno veliko ljubiteljskih igralcev. Vas-gledališce ni nikoli resno zamikalo? "Nekaj sva se sicer pogovarjala z režiserjem Jamnikom, pa ravno takrat m bilo primerne vloge. Če bi igrala, bi namreč izbrala vlogo negativke. Pa ni bilo nič od tega, vendar mi ni žal. Sploh pa mislim, da mi bolj ustreza interpretiranje poezije. Tega se zares z veseljem lotevam, še posebej kadar gre za poezijo pesnic - žal je to bolj poredko. Tudi sicer se mi zdi, da je zadnje čase literarnih večerov v Škofji Loki manj kot nekdaj, da o drugih prireditvah razen glasbenih, sploh ne govorim. Mislim pa, da se bodo prav literarni večeri vseeno obdržali, organizirata jih občasno Knjižnica Ivana Tavčarja, Zveza kulturnih organizacij in včasih še kdo - in vsekakor imajo svoje občinstvo. " • Besedilo in slika: Lea Mencinger V vsakdanjem življenju nas poprime želja po združevanju tedaj, ko se vname kakšna ljubezen do groba in te reči: ali pa se ne nazadnje združimo s sočlovekom iz Sole želje, da ne bi bili s<*mi, samcati in zapuščeni. Veliko je bilo prejšnji teden po Sloveniji lepih in ljubeznih združitev, saj je °ilo Gregorjevo, ko se ptički Ženijo. Tudi na Bledu, kjer imajo novo poročno dvorano in kočijo ter pletne in otok A kdorkoli se je že v tapravi blejski poročni dvorani na Gregorjevo ženil, je °i* za javnost popolna ono-nimka. Nekaj korakov stran °d tazaresne poročne dvorane je z velikim medijskim rompom in pompom poteka-w politična poroka leta, ko *o se združevali liberalci, demokrati, zeleni in socialisti. Združitev je bila kajpak na Gregorjevo in kajpak na njondenem Bledu - da se ve, kdo kaj pomeni in kdo ima največ političnega kapitala Pod palcem. Kar naprej in naprej smo Poslušali, kaj se na Bledu dogaja tisti hip - bilo je kot Poročanje s kakšne nogometne ali hokejske tekme, ko so bili preintervjujani vsi, ki so bili tam: tisti, ki so se poročali in tisti, ki so kot gostje poslušali govore in nagovore. Pri tistih, ki se niso združevali in so bili tam kot neki radovedni svatje, smo opazili rahlo skepso: komentarji so bili zadržani, kdajpakdaj je kotičke ust zaneslo v prezirljiv in dvomljiv nasmeh, Jelinčič pa je že prej izjavil, da se boji, da s tem zakonom ne izpred pompoznega oltarja in danes samo in le ciganka ve, če nimajo celo prav. Po medenih tednih se lahko zgodi karkoli: lahko se zakoncem medeni tedni podaljšajo še pri naslednjih volitvah, lahko pa bodo fuč že jutri Lahko bodo volilci Ko se ptički ženijo Na Gregorjevo se ptički ženijo: In na letošnje Gregorjevo se je na Bledu kijunčkalo kar precej ptičkov in ptičic... bo sreče, ker se zakonci že rekli: opozicijo in Jelinčiča koj na začetku kregajo. na plan, lahko tudi ne. In res niso hoteli biti vsaj tik pred zdajci vsi složni in vsi kot ena srečna družinica. Damo prav enim in drugim, kajti s poroko je res hudir: če je eden za eden pa proti, adijo zakonska sreča. Če se je del demokratov uprl, se je pač uprl in pobegnil Eno pa volilci zanesljivo mislijo že danes: pri 130 tisoč nezaposlenih bi v času, ko se je malodane javno prenašalo to blejsko svatbeno politično žvrgolenje enako mislečih ptičkov, po radijskih valovih lahko tudi poslušali kakšne koristne nasvete. Recimo: strokovnjake naj bi poklicali v studio in poslušalci naj bi jih spraševali, kako preživeti do konca meseca s socialno podporo in kje in kako sploh priti do kakšne pravice. Saj si človek ne more misliti, kaj vse ljudje v takih oddajah sprašujejo in povedo. Če kdaj slučajno ujamem nasvete ljudem, ki so ostali na cesti ali upokojencem, med katerimi jih kakšnih 60 odstotkovkomaj Živi, se prijemljem za glavo: kaj je res mogoče, da se to tako dogaja v tej deželi? Navsezadnje bi bili na radiu v času blejske ohceti lahko tudi samo koristni kuhinjski nasveti na temo: kuhamo brez mesa, na moč preprosto, a vseeno kalorično. Kaj zato, če bi bil tak odnos za blejske mladoporočence in njih svate provoka-tiven! Kaj pa je bolj provokativno kot to, da se nam pred nosom kradejo firme in nihče ne reče ne bev ne mev? Kaj pa more biti bolj ciničnega od tega, da bi mladi radi delali, pa nimajo kje, pred njihovim nosom pa se prirejajo blejske poroke za moč in oblast? Na Gregorjevo se je torej vse poženilo in pomožilo, videti pa bomo, kako se bodo zakonci ljubili in spoštovali in koliko drobtinic bo s te poroke padlo tudi med volilno bazo... • D.Sedej TržiSka šega "Vuč u vodo" Oznanjanje težko pričakovane pomladi Na predvečer Gregorjevega spuščajo osvetljene hišice po reki. Tržič, 12. marca - Čas, ko postane dan dovolj dolg, da je tudi popoldan moč delati pri sončni svetlobi, je že v davnih časih navduševal gorenjske obrtnike. Tržiški čevljarji so zato na večer pred Gregorjevim "vrgli luč v vodo". Običaj izdelovanja "Gregorjevih hišic" se je v Tržiču ohranil vse do danes, kar je Sotrdila tudi letošnja prireditev pri zgornjem mostu čez Tržiško lisnico. Gregor, eden od štirih pomladinov, je po pustu prvi prinašal slovo od zime. Med Slovenci ohranile številne šege, ki spominjajo na Gregorjevo. Na Gorenjskem so se obrtniki pomladi veselih tako, da so večer pred praznikom, 11. sušca, "vrgli ah zanesli luč v vodo", "zažgali luč", ah celo"luč dali v vodo". Tako kot za Kropo in Kamno Gorico so tudi za Tržič značilne "Gregorjeve hiš'ce", ki pa jim v prvih dveh krajih pravijo "barčice". Čeprav še ni natančno raziskano, koliko časa Živi šega med Tržičani, je vendarle znano, da so večstoletni običaj ohranili tržiški čevljarji. Njihovi vajenci so kar tekmovali v izdelavi hišic, če pa čas ni dopuščal, so napolnili pehar ("camboh") z oblanci. Na predvečer Gregorjevega so se zbirali pod zgornjim mostom, ob bregu Tržiške Bistrice prižigali hišice in peharje ter jih spuščali po vodi. Zgodovinopisci omenjajo tudi kurjenje kresa na bregu reke in vihtenje gorečih metel po zraku, kar je že davno tonilo v pozabo. Tudi običaj spuščanja hišic z lučmi ie v obdobju socialističnih oblasti skoraj zamrl, v sedemdesetih letih pa so se izdelovanja hišic in spuščanja "Gregorčkov", kot jim pravijo danes, ponovno spomnili v Turističnem društvu Tržič. Tudi v Tržiškem muzeju se strinjajo, kot je v zloženki ob letošnji razstavi "Gregorjevo" zapisala tamkajšnja kustosinja etnologije Tita Ovsenar, da bi običaj ohranili kot turistično prireditev, vendar mu želijo vrniti pristno podobo. Množica na mostu je težko pričakovala spuščanje hišic v vodo. Temu je bila namenjena tudi razstava Gregorjevih hišic in drugih eksponatov, ki si jo je mlado in staro od blizu in daleč ogledovalo v K u m i k ovi hiši med 4. in 11. marcem. Ulice ob tej stavbi in bregovi Tržiške Bistrice pa so posebej oživeli minuli petek zvečer, ko je množica na zgornjem mostu pričakovala spuščanje hišic v vodo. Po starem običaju ni manjkal kres na bregu, ki so ga napravili kri j ki taborniki. Med tistimi, ki so prinesli svojo hišico, je bil tudi Matej Perko, učenec 6. razreda OŠ Zali Rovt iz Tržiča. Kot je povedal, je z očetom izdelal svojo prvo hišico, eno leto so jo naredili v šoli, sedaj pa to počne kar sam doma. Od malega spušča hišico. Ni mu žal, če odplava po vodi, saj bo drugo leto naredil novo. Bolj pomembno od tega je prihajajoča pomlad, ki se je tudi sam veseh. Manj je to zanimalo 6-letno Katarino Malovrh, ki so ji hišice zelo všeč. Kot je zaupala njena mama Jelka, je to hčerkina tretja hiška, ker jo vsako drugo leto zažgejo. Očka Milan pa je dodal, da so v njegovi mladosti na ta običaj gledali postrani, zato ga veseh, da se spet oživlja. V Kurnikovi hiši so razstavili raznovrstne "Gregorjeve hišice". Za nekaj pristnosti so poskrbeli taborniki iz rodu Kriške gore, ki soprižgah kres na bregu. Tudi preste in Čaj za mladino pa kruh z zaseko in sadjevec za odrasle, kar sta ponujali Ivanka Meglic in Cilka Svegelj iz Potarjev, so sodili v to okolje. V oči so morda bodle le stojnice s pokovko in sladko peno na palicah, česar stari tržiški čevljarji gotovo niso poznali. • Stojan Saje Če vas mučijo depresija, utrujenost, holesterol Vam je zdravnik ugotovil preveliko količino holesterola v krvi? Tožite za večno utrujenostjo, ste povsem brez volje, zapadate v depresije? Poskusite najprej spremeniti prehrano, ki je največkrat vzrok vseh teh nadlog. Pa gibajte se vehko, hodite v naravo, vsaj uro sprehoda na dan si privoščite. Prepovedano je: mastne jedi, divjačinsko meso, drobovina, mesni izdelki, svinjska mast, mastne ribe, mastni siri, jajca, mastne omake, orehi, lešniki, mandlji, zelje, slaščice, sladki sokovi, fazirane pijače, gorčica, paprika, kis, močne začimbe, majoneza, ava, vino (zlasti belo), pivo, močne alkoholne pijače itd. Priporočljivo je: navadne jedi z malo soli, mlado meso, mlečni izdelki, dovolj sadja, sadnih sokov in sadnih izdelkov, zelenjava in zelenjavne jedi (razen zelja) itd. Debelost je ozdravljiva 1 Po ugotovitvah VVHO (Svetovne zdravstvene organizacije) ie debelost eden izmed dejavnikov, ki danes najbolj ogrožajo zdravje in skrajšujejo življenje ljudi. posebnim perilom, aparati za hujšanje, "luno" ali popolnim postom, aktivno ali pasivno telovadbo, so že v začetku izbrali napačno, včaseh pa svojemu zdravju celo škodljivo pot. Potrebno je poudariti, da ljudje, posebno tisti manj razgledani, nemalokrat nasedejo vabljivim obljubam o "revolucionarnih" učinkih raznih neučinkovitih pripomočkov za hujšanje. Vsako osebo s prekomerno telesno težo naj bi pred hujšan-jem pregledal zdravnik. Le ta bo lahko spoznal znake morebitne sekundarne debelosti, ki je posledica neke bolezni, v teh primerih je seveda potrebno zdraviti tudi osnovno obolenje. Ker je končni skupni imenovalec prevelike telesne teže vedno Eresežek zaužitih kalorij, je ljučni mehanizem pri njenem zmanjševanju ustvarjanje energijskega pnmanjkljaja - oziroma ustrezna DIETA! Mnogo ljudi še vedno meni, da je hujšanje zelo enostavno, "žri manj in problem je rešen". Ravno zaradi takih poenostavljenih gledanj večina ljudi celo življenje hujša, po navadi po vsakem samohujšanju pridobijo na teži še kakšen kilogram več. Pri uvajanju shujševalne diete in spremljanju njenih učinkov je potrebno poznati osnove filozofije hujšanja. Dietno hujšanje naj zato vodi strokovnjak -zdravnik, ki dobro pozna fiziologijo človeškega telesa in nje- fove potrebe po posameznih ranilnih snoveh. Vsakdo naj bi tudi v času hujšanja dnevno zaužil toliko beljakovin, vitaminov, mineralov, esencialnih maš-čobnih kislin in drugih nujno potrebnih hranilnih snovi, kot }ih njegovo telo potrebuje, sicer {e hujšanje zdravju škodljivo, 'ojavljajo se namreč celo smrtni primeri pri nestrokovnem hujšanju. _ - Pripeljemo vam delavko na dom - Prevzamemo tudi perilo za likanje tako, da pridemo ponj in ga zlikanega vrnemo. - Sprejemamo spomladanska čiščenja. PODJETNICE, OBRTNICE, INJE LE KTU ALKE TER VSE ZAPOSLENE ZENE NUDIMO VAM STORITVE V GOSPODINJSTVU I POKLIČITE NAS NA TEL.: 064/211-917 Vzroki debelosti Kljub temu da je nesporno dokazano, da so glavni vzrok debelosti nepravilne prehrambene navade, so mnogi ljudje s preveliko telesno težo še vedno prepričani, da je debelost dedna, ah da so predebeli zaradi motenega delovanja žlez z notranjim izločanjem (posebno ščitnice), ah pa zato, ker njihovo telo potrebuje manj energije oziroma bolj učinkovito izrablja zaužito hrano. Te "teorije" so debeluhom nemalokrat všeč tudi zaradi samotolažbe, da jim je pač usojeno biti debel in da tako in tako ne morejo nič narediti, da bi se rešili odvečne maščobe. Tako imenovana sekundarna debelost, kjer je debelost posledica nekega obolenja (npr. zmanjšanega delovanja ščitnice) je redka (manj kot 1%). Vsak, ki ima preveliko težo se mora zavedati, da je Eredebel predvsem zaradi tega, er je navajen jesti tako, da zaužije večjo količino kalorij, kot jih njegovo telo troši, zato se višek teh kalorij kopiči v obliki maščobe. Zdravstvene posledice debelosti Debeli ljudje živijo tudi več kot 10 let manj kot normalno prehranjeni. Debelost pospešuje razvoj ateroskleroze in koronarne srčne bolezni. Pri preveliki telesni teži je nekajkrat večja nevarnost srčne in možganske kapi, pogostejša je obraba hrbtenice in sklepov, povišan krvni tlak, povečana količina maščob in holesterola v krvi, sladkorna bolezen, žolčni kamni, krčne žile. Ženske s čezmerno telesno težo imajo večkrat moten menstruacijski ciklus, več je zapletov v nosečnosti in med porodom. Večja je tudi pogostnost raka na rodilih. S pravočasnim shujšanjem na idealno telesno težo se vse naštete posledice prevelike teže lahko preprečijo ali znatno ublažijo. Kako shujšati? Tisti, ki verjamejo obljubam, da bodo shujšali le s čajem ah drugimi pripravki, masažami, AMBULANTA ZA HUJŠANJE * hitro hujšanje (8 do 12 kg mesečno) s pomočjo elektroakupunkture brez težav tudi 50 in več kg * trajna odstranitev celulita in maščobe s stegen, bokov, zadnjice, trebuha z liposukcijo * lepotne operacije obraza in telesa, zdravljenje aken, krčnih žil, trajna epilacija... MEDICINSKI CENTER "DR. PIRNAT", LJubljana, tel.: 061/ 557-794 TK flTESEC TIK VKM Kdor ima toplo gredo, lahko seje marca meseca vanjo seme zelene. Posebno velika in močna stebla pora bomo pridelali, če že marca sejemo por v zaprto gredo. Brez tveganja smemo marca saditi glavnato solato v zaprte grede. Izbiramo takšne sorte, ki hitro dorastejo, uporabljamo pa samo dovolj močne sadike. Takoj ko sejančki pokukajo iz zemlje, moramo setve v zaprtih gredah zračiti, če le ni premrzlo. Por, ki je prezimil na prostem, moramo čimprej porabiti. Največkrat začnejo na prostem prezimljene rastline pora že marca močno odganjati, novi poganjek se bo razvil v cvetno steblo, s tem pa je por vedno manj vreden za kuhinjo. Če ga imate veliko, ga za nekaj mesecev lahko spravite tudi v zamrzovalnik; za porove juhe, rižote in razne druge jedi bo še vedno uporaben. P0SKUS33T0 ŠE ml Vranični iličniki Za 6 oseb potrebujemo 2 llici olja, 2 jajci, 10 dag vranice, strel1 česna, sol, poper, 2 žlici drobtin, 1 žlico moke. V skledi umešamo olje in rumenjaka. Nato dodamo nastrgaj vranico, s soljo strt česen, poper po okusu in iz beljakov stepen tro sneg. S snegom vred rahlo zamešamo še drobtine in moko. V vrel° juho zakuhamo žličnike, vro naj pokriti približno 10 minut J12 šibkem ognju. Zakuhamo jih lahko v govejo ali kokošjo jub°; lahko pa jih dodajamo tudi kremnim juham. Če ste prinesli o° mesarja več vranice, naredite vranične Žličnike na zalogo in jih P° porcijah zamrznite. Odlično se obdržijo v zamrzovalniku in *° skuhate juho, jih samo dodate, prevrete in juha bo gotova. Jabolčna kača Testo: 25 dag bele moke, noževa konica pecilnega praška, surovega masla ali margarine, 5 dag sladkorja v prahu, sok >n lupina 1 limone, 4 žlice kisle smetane, 2 rumenjaka; maščoba l° pekač, jajce za premaz. Nadev: 1 in 1/2 kg jabolk, 2 £l'f' sladkorja, 1/2 žličke cimeta, pest rozin, pest na mas** prepraženih drobtin. Na desko presejemo moko s pecilnim praškom, med njo zdrobim0 maščobo m primešamo sladkor. Naredimo jamico, vanjo vlijef110 limonin sok, smetano, dodamo limonino lupinico in rumenjak^ Na hitro ugnetemo testo, ga trikrat zaporedoma razvaljamo ^ zopet zložimo. V prtič zavito testo naj počiva 1/2 ure. Medtem pripravimo jabolka, jih olupimo, narežemo, dodamo sladkf™ cimet, rozine, prepražene drobtine in premešamo. Testo razvalF mo v podolgovato krpo, jo položimo v pomaščen pekač in jo sredi obložimo z nadevom v obliki debele klobase. Test zapognemo čez nadev najprej z ene strani, ga premažemo * jajcem in nato še z druge strani tako, da se nadev prekrije. Ce J ostalo še kaj testa, ga razrežemo na prst široke trakove in z njim okrasimo kačo. Nato jo premažemo z jajcem in pečemo pri 2u" stopinja C 3/4 ure. I VRTILJAKOVA LESTVICA Z ROMANO KRAJNČAN IN RADIOM KRANJ Prvi kupončki, ki ste jih poslali na kranjski radio, že dajejo slutiti, katera od petih pesmic na marčevski Vrtiljakovi lestvici vam je bolj všeč, katera malce manj. Vrstni red je po vašem glasovanju za zdaj takle: 5. NUESTRO CANTO DE PAZ 4. PESIOLINO ROSSO 3. ZASPI 2. V NAŠI ŠOLI 1. GANGSTER ČOMBE Glasovanje se seveda nadaljuje. Izpolnite kupon in ga pošljite na Radio Kranj, enega od glasovalcev čaka tudi nagrada Gorenjskega glasa. KUPON GLASUJEM ZA PESEM: MOJ NASLOV: Pošlji na Radio Kranj, 64000 Kranj, Slovenski trg 1. Filmska nagradna uganka Očka v krilu je v filmu upodobil Robin VVilliams. Izmed številnih dopisnic z vašimi odgovori smo za nagrado Kino podjetja Kranj -po dve brezplačni vstopnici -izžrebali Barbaro Pangerc z Bleda, Selo 24, in Mirio Kokalj z Zg. Jezerskega 102 b. Čestitamo. V petek bo v kranjskem Centru premiera amenškega filma Romanca v Seattlu. Film je predlagan za dva oskarja, in sicer za najboljšo skladbo in za scenarij. Poln je hrepenenja po ljubezni, družini in prijateljih. Zgodba se vrti okrog vdovca Sama, ki je Erepričan, da je z ljubljeno ženo za vselej izgubil tudi ,ubezen. Iz otopelosti mu pomaga sin, ki mu pripravlja nenavadno srečanje z ljubeznijo. Ob tem filmu menda jočejo vsi, otroci in odrasli, ženske in moški. To pove dovoli, mar ne? Nagradno vprašanje: kdaj bodo podeljevali letošnje oskarje? Datum zapišite na dopisnico in jo do 25. marca pošljite na naslov: CP Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka. Nagrajeni spis Novice iz Sorice Domen: Naučil sem se voziti plug. Miha: Brat Primož je zmagal v veleslalomu za pokal Sorice Matija: Na Lajnarju sem nabral zvončke. Luka: Videl sem trt kose. Tadej: Vijolice cvetejo. Miha: Na poti v Solo so mi pele ptice. Mohor Med počitnicami sem veliko smučal. Odkril sera novo progo. Klemen; V Kosti je vse polno rumenih trobentic. Polona: Nabrala sem teloh. Lucija: V Damah Že cvetijo zvončki. • Otroci L in 2, razreda OŠ Sonca Mijavvv, tudi jaz sem tu Mogoče še ne veste, da na Zgornji Beli prav zdajle dremlje lep mačon "Mijav, tako je tudi prav, saj mi vsi govorijo, kako sem len in požrešen Res je, da rad malo podremljem in se posladkam. Mogoče sem zato malo bolj zaobljen v trebušček. Da ne pozabim. Ime mi je Mica, čeprav sem moškega spola. Najraje opazujem zrezke na pultu Skočim na okno in že jih zagledam. Včasih z repom dajem takt Tini, ki igra na klavir. Ko pa zaslišim "fušati" Grega na kitaro, si s tačkama poskušam zamašiti ušesa. Med kosilom se jim motam pod nogami, dokler ne začnejo dobrote deževati na tla. Najbolj pa trpim, kadar pečejo meso na žaru, saj vem, kako dobri so Ćevapčići in tudi, kako vroči so. Drugič pa trpim, ko nalagajo prtljago v avto, saj to pomeni, da jih več dni ne bo. Takrat dobim pasjo družbo: Makija in Linka, iz mačje pa Čarlija ali sosedovo Mico, ki je samica. Nekoč poleti sem se igral v senu, ko je pridrvel pes Maki. Pospremil sem ga samo z očmi, ko pa sem ugotovil, da je položaj resen, sem zbežal na drevo. Nastopam tudi kot fotomodel, saj Trna z vso vnemo pritiska na škatlo, ki osvetli samo največjega "machota", in to sem jaz. Čeprav je Tina nadležna, mi je všeč njena pozornost. To je bilo le nekaj iz mojega pestrega življenja. Pozdrav -mijav. Vaša Mica. • Grega Zavasnik, 5. a r. OŠ Matije Valjavca, Preddvor OBVESTILO! v presenečeni^«^ I ....... PEDENJPED VAS VABI V PRENOVLJENO TRGOVINO, KJER IMAMO VELIKO IZBIRO POMLADANSKE IN LETNE KONFEKCIJE, PO UGODNIH CENAH. PRI NAKUPU JIAD 10.000 SIT SODELUJTE V NAGRADNI ŽREBANJU, KI BO 16. APRILA OB 11 URI V TRGOVINI PEDENJPED. 1. NAGRADA 0TR0SK0 KOLO 2. VIDEO KASETA 3. LEGO KOCKE r PRIJETNO VABLJENI! OD RATEČ DO RODIN Priloga Gorenjskega glasa o Jeseniški občini (3) Krajevna skupnost Žirovnica bo nova občina Nevarna cesta skozi vasi pod Stolom auj»u,mijjjM,i.wi.i..iii.l,ll.l.iuJJU.ll.l Obnovili bodo pet kilometrov cest Jesenice - Po programu sklada stavbnih zemljišč bo sklad letos sodeloval ali sofinanciral urejanje stavbnega zemljišča na Plavš-kem travniku na Jesenicah, naroČil izdelavo prostorsko izvedbenega načrta za jeseniško tržnico ter nadaljeval z deli pri ureditvi centra v Smoku-ču. Program sklada obsega v zlrovniški krajevni skupnosti imajo kar 700 telefonskih priključkov. Pokopališče na Breznici bodo širili, na Rodinah pa širitve pokopališča ne bo. Ini. Franc Vičar Na žirovniškem območju, v desetih faseh pod Stolom, živi okoli 4.000 'Judi. Sedanja krajevna skupnost Žirovnica in bodoča nova občina Žirov-^ca ima šolo, zdravstveni dom, pošto, f^vilna društva in organizacije in ?°gato kulturno zgodovino, z novimi !~ obnovljenimi spominskimi hišami kamenitih slovenskih mož. Osem let je predsednik krajevne s«uonosti inž. Franc Vičar. minulem obdobju smo v vaseh tupnosti inž. Franc Vičar. "V minulem obdobju sr..« . . —— P°d Stolom asfaltirali vse ceste, razen odseka v Vrbi," pravi inž. Franc vičar." Ostalo je tudi nekaj nedokon-^n'h del na cesti na Bregu. Problem pa je v tem, ker promet postaja vedno večji in so nekateri cestni odseki že kar precej poškodovani in potrebni popravil, predvsem glavna cesta je po desetih letih že kar precej poškodovana. Ko so se gradile ceste in posamezni odseki, so vedno morali prispevati del sredstev tudi krajani sami. Postopoma, v treh etapah, smo napeljali tudi telefonsko omrežje, tako da je v krajevni skupnosti Žirovnica zdaj 700 telefonskih priključkov. Nad vodno oskrbo se ne moremo pritoževati, saj je voda napeljana iz Završnice in je zelo kvalitetna. V minulem obdobju smo se ukvarjali tudi z ureditvijo kanalizacije in poskrbeli, da je odvoz odpadkov zadovoljivo urejen. Dve gasilski društvi na našem območju med drugim skrbita tudi za 130 hidrantov in dva požarna bazena. V krajevni skupnosti smo vložili kar precej truda v razširitev pokopališča na Breznici. Zdaj je vložena dokumentacija za širitev pokopališča na Breznici, obenem pa smo se odločili, da vsaj za zdaj še ne bo tudi širitve pokopališča na Rodinah. Preskrba z živili je zadovoljiva -poleg Delikatese in Rožce so se v zadnjem času odprle tudi manjše trgovine. Nekaj časa so se krajani upravičeno pritoževali zato, ker so avtobusna podjetja hotela ukiniti nekaj avtobusnih linij skozi vasi - zdaj so tudi prevozi urejeni in ni večjih pritožb. Morda je eden izmed večjih in kar precej perečih problemov v tem, ker skozi vasi nimamo pločnikov ali kolesarske steze. Otroci se večinoma Otroci se v šolo večinoma vozijo s kolesi, cesta skozi vasi pa je zelo prometna. V krajevni skupnosti si prizadevajo, da M uredili kolesarsko stezo in pločnike vsaj na prometno najbolj nevarnih odsekih... Foto: Janez Pelko v šolo vozijo s kolesi po zelo prometni pr< in ozki cesti skozi vasi. Nekateri odseki so zares nevarni, predvsem pred šolo, zato bi radi uredili pločnike in kolesarsko stezo na odsekih, kjer je to možno. Kakor zaznamo utrip v naših vaseh, so krajani odločeni za novo občino. V naši krajevni skupnosti že zdaj lahko uredijo vse zadeve in jim ni treba na občino na Jesenice. Želeli bi, da bi zakonsko registriral^ krajevne urade, sajsmo ne nazadnje samo lani za krajane poleg rednega dela krajevne skupnosti opravili kar okoli 3.000 zadev." Slovenski kozolec v začetku oktobra je izšla prva •■ -J - knjiga nove knužne zbirke Pot kulturne dediš-Cioe, dokumentarna foto monografija Slovenski kozo-lec- V knjigi, ki jo je izdala založba Agens, je 172.fotografi mojstra Jake Čopa in Požudno besedilo etnologa J- Toneta Cevca. Tekst je dvojezičen: angleški prevod J? delo Irene Sumi in Victorie Raschke. Monografijo je zasnoval Janez Suhadolc. Monografija Slovenski kozolec pnnaša marsikaj, kar o kozolcu... "doslej niso opisale ali v risbi ah v sliki zaobjele znanstvene in ^tmVnvna r»nK- bo Slovene ha „ay - rack je -°gat prispevek k vedenju o samoniklosti slovenske ljudske arhitekture in iznajdljivosti ter zgovoren dokument odtekajoče preteklosti. Dvojezične monografije bodo veseli strokovnjaki, ljubitelji, poslovni partnerji, turisti, urednik zbirke Pot kulturne dediščine Je Jože Šifrer. . Knjiga stane 3.900 tolarjev lr» je lepo darilo. SLOVENSKI [E SLOVENE . HA1-EACK r VUUCANIIMSTV© Prodaja, menjava, centriranje In popravilo gum Selo 38, 64274 ŽIROVNICA,tel.: 064 802-174 SEMPERIT ® VOKOHAMA SO0O. ODPRTO IMAMO VSAK DAN OD 8.12 DO 12,30 IN OD 14. D019. URE. PRODAJAMO TUDI NA 2 ČEKA I Gostilna fflajolka Cankarjev bataljon 6 Jesenice, tel.:81-597 Priporočamo vam poprov steak, telečji medaljon s šampinjoni, pizze po želji, postrvi, polnjene kalamare, žabje krake... Imamo kvalitetna odprta domača in buteljčna vina. Velika izbira sladoleda, sadne kupe, palačinke... Za večje skupine priporočamo rezervacije. V restavraciji imamo 90 sedežev. Odprto imamo vsak dan, razen ponedeljka, od 8. do 23. urel Obiščite nas! {udi urejanje obrtne cone v Črni vasi na Blejski Dobravi ter urejanje Prodov v Mojstrani. V že zgrajenih soteskah pa bodo dopolnjevali komunalno opremo: kanalizacijo na Hrušici ter v Kranjski Gori, vodovod Doslovce - Zabreznica in nadaljevali z modernizacijo nekategoriziranih est v jeseniški občini v skupni dolžini petih kilometrov, ob tem, da bodo polovico sredstev morali prispevati krajani. Sklad stavbnih zemljišč bo tudi sofinanciral izdelavo lokacijskega načrta kolektorja in plinovoda Jesenice - Rateče. Poslovni čas Jesenice - Po novem predlogu odloka o poslovnem času na območju občine Jesenice novi predlog bistveno ne spremin-ja poslovnih časov posameznih gostinskih obratov. Dopolnitve in spremembe so predlagane >ri gostinskih vrtovih, za ;atere je poslovni čas enak poslovnemu času gostinskega obrata, h kateremu vrt sodi, vendar lahko poslujejo najdlje do 22. ure. Samo do te ure so lahko odprti tudi gostinski lokah v stanovanjskih objektih ali objektih, ki se nahajajo v strnjenih stanovanjskih naseljih. Novost {>a je v tem, da so gostinski okali ob avtocesti HruŠica - Vrba odprti non - stop. K. Park bo skrbel za Zelence Rateče - Triglavski narodni park bo poslej skrbel za naravni rezervat Zelenci in sicer bo opravljal nadzorstvo nad režimom v okviru dejavnosti parka, vodniško službo, prezentacijo obiskovalcem in širši javnosti ter vzdrževanje ureditev v rezervatu. Sredstva za opravljanje nalog bo jeseniška občina zagotavljala v okviru dogovorjenega in sprejetega programa nalog urejanja Zelencev po ureditvenem načrtu. Privlačen poklic: poslovni tajnik Jesenice - Jeseniške osnovne šole zaključuje 475 učencev. Za triletne šole se je opredelilo 107 učencev. Če primerjajo podatke s preteklim letom, se te izrazito povečalo zanimanje za poklic poslovni tajnik. Za štiriletne šolske programe se je odloČila več kot polovica osmošolcev, pri tem je največ zanimanja za gimnazijo ter za poklice zdravstveni tehnik, turistični in ekonomsko komercialni tehnik. Po kraju šolanja e je največ učencev odločilo za Jesenice in Bled, 75 učencev pa namerava šolo obiskovati izven Gorenjske. J Table so primerne Kmetje v Vrbi so prizadeti Žirovnica - Muzej Jesenice je Že pred časom posredoval odgovor na dele-gatsko vprašanje, koliko so stale obvestilne table za muzejske lokacije v jeseniški občini. Vprašanje je postavil delegat družbeno-političnega zbora Janez šebat, ki je takol dejal: "V krajevni skupnosti Žirovnica se postavljajo vprašanja v zvezi z reklamnimi tablami, ki jih je občinski muzej postavi! v Doslovčah in v Vrbi. Krajani menijo, da te table v kraju predstavljajo tujek, saj so imeli in še imajo v ta namen čudovite kozolce. Ljudem nove table ne pomenijo ničesar, govori Ja se o 400 tisoč tolarjih, olikor naj bi znašal strošek za eno reklamno tablo." Muzej Jesenice je takole odgovoru: "Muzej Jesenice upravlja s šestimi muzejskimi lokacijami v jeseniški občini. Enotno podobo muzeja oblikuje profesor oblikovanja na fakulteti v Ljubi -jani arhitekt Janez Suhadolc, ki je oblikoval tudi jeseniški grb. Po njegovih načrtih je bilo izdelanih petnajst tabel za vse muzejske lokacije. Muzej se strinja, da so napisi premalo vidni, kar bodo dali popraviti. Sam material je primeren, muzej je zadovoljen tudi z obliko in estetskim izgledom, saj so informacije stvar moderne dobe. Table so plačah z lastnimi dohodki, brez občinske pomoči, vse skupaj a je s postavitvijo veljalo 11 tisoč tolarjev. Kaj bo s črnimi gradnjami? Jesenice - Sekretariat za urejanje prostora jeseniške občine je posredoval odgovor na delegatsko vprašanje, ki se je glasilo: kakšen je terminski plan za legalizacijo črnih gradenj in kako bodo krajevne skupnosti o tem obveščene. Na sekretariatu pravijo, da je že opravljena prva faza in izdelan osnutek odloka o sanacijskem prostorsko ureditvenem planu. Osnutek je tudi javno razgrnjen, marca bodo obravnavali pripombe, aprila pridobili soglasja, maja pa izdelali predlog in ga v predpisanem roku Predložili zborom skupš-ine. Ob tem je jeseniški izvršni svet ministrstvu za okolje in prostor posredoval vprašanje, kako si zamišlja realizacijo roka za sprejetje prostorskih planov - do 10. julija letos -glede na to, da državni zbor ni sprejel odločitve o podaljšanju mandata sedanjim občinskim skupščinam Pogodba o sodelovanju Jesenice - Pripravljeno je besedilo za podpis pogodbe o dolgoročnem sodelovanju med občino Jesenic in mestom Nagold v Zvezni republiki Nemčiji. Prebivalci obeh mest naj bi se z medsebojnimi obiski spoznavali in navezali tesne stike. Na osnovi podpisa pogodbe bo posebna delovna skupina pri- {iravila program sode-ovanja. Zemljiške zadeve še vedno neurejene Cesto zgradili, kmetom in prebivalcem Vrbe pa niso povrnili škode. Kmetje in prebivalci Vrbe se upravičeno pritožujejo, ker so zemljiške zadeve ob gradnji avtoceste Hrušica - Vrba še vedno neurejene. Odškodnino so plačali le prvo leto gradnje ceste. Na žirovniškem območju je le malo kmetov, ki bi se ukvarjali izključno le s kmetijstvom. Zemlja je razdrobljena, gozdov imajo malo, zato je treba v službo, kajti izključno od kmetijstva se le težko živi in preživi. Med kmeti, ki se v Vrbi ukvarjajo s kmetijstvom, je tudi Prešernova domačija, kmetijo pa vodi Rafko Žemlja "Sedemnajst kmetov iz Vrbe smo v okviru agrarne skupnosti že vložili zahtevek, da bi dobili nazaj in obdelovali zemljišče agrarne skupnosti, ki ga je okoli 30 hektarov in leži na blejskem igrišču za golf. Kmetje v Vrbi in na žirovniškem območju nasploh imamo razmeroma majhne parcele in malo gozda, zato kmetija težko preživi. Rafko Zemlja Tako kot vse druge kmete nas je v zdanjem času zelo prizadela suša in samo pri nas ocenjujemo, da imamo do 40 odstotkov izpada dohodka, se pravi škode, ki jo bomo morah pokriti. Žal je bilo že tako, da Škoda ni bila povrnjena in verjetno bo tako tudi ostalo: številni kmetje nismo dobili niti tolarja za povračilo. Pri nas oddajamo mleko v zbiralnico na Breznici, in če kmet dosega pogoje, ki jih zahteva mlekarna, je odkupna cena zadovoljiva. Pri tem seveda ne mislim na higienske pogoje, ampak na vsebnost mleka. Mislim, da prihodnost kmetijstva na našem področju ni v povečevanju količine, ampak v kvaliteti. Vsaj pri nas doma pač ne nameravamo povečati števila živine - zdaj imamo deset krav, mlado živino ter 30 ovac, ki se poleti pasejo na Belščici. V Vrbi pa nismo bili le kmetje, ampak tudi vsi drugi prebivalci zelo prizadeti ob gradnji avtoceste Hrušica -Vrba. Izvajalci del so uporabljali naše ceste v času gradnje in jih s težkimi kamioni tudi kar krepko uničili. Še do danes so zemljiške zadeve neurejene: tistim, ki so se tako odločili, so sicer dali nadomestno zemljo in odškodnino, vendar le prvo leto. Nasploh so zemljiške zadeve ostale odprte, kar se nam zdi skrajno neodgovorno in ner- esno. Kadarkoli želimo rešiti naš problem, naletimo sicer na razumevanje, nič pa se ne uredi. Resnično bi zeleh, da se z investitorji in tudi izvajalci del na avtocesti Hrušica -Vrba končno pogovorimo io dogovorimo za povrnitev škode, do katere smo upravičeni..." Premalo denarja za kulturo in šport Jesenice - Od osnutka do predloga proračuna so opravilih že drugo renominacijo proračuna. Skupni prihodki proračuna so tako ocenjeni na milijon in 700 tisoč tolarjev, prihodki javne porabe skupaj s skladom stavbnih zemljišč pa na milijardo in 200 milijonov tolarjev. V strukturi prihodkov ocenjujejo zmanjšanje prihodkov od prodaje stanovanj, ker so v letošnjem letu ocenjeni pretežno prihodki od obročnega odplačevnja stanovanj, letos pa predvidevajo postopno prodajo zgrajenih stanovanj za trg. S proračunom za letos ponovno prehajajo na običajno planiranje in izvajanje proračuna brez možnosti renominacije. To pomeni, da bodo prekoračitve pri posamezni postavki možne le s prihrankom na drugi. Na osnutek so bile posredovane številne pripombe in predlogi za povečanje za posamezne namene javne porabe. S 1. januarjem je začela veljati nova zakonodaja, ki za neprofesionalno delo uvaja znatno višje obdavčitve, kar je precej prizadelo predvsem amatersko kulturo, požarno varstvo in šport pa tudi humanitarne in druge dejavnosti. Za te dejavnosti so torej vključili dodatna sredstva. V odlok, ki ga sprejmajo na Jesenicah, so vključili tudi določbo, da morajo izvajalci proračuna nabavo opreme, investicijska in vzdrževalna dela, raziskovalne naloge ter storitve oddajati s pogodbo, izvajalci pa morajo biti izbrani na podlagi javnega razpisa, če pogodbeni znesek ni nižji kot 500 tisoč tolarjev. Mladi kmetje so tekmovali Znanje za razvoj kmetijstva Prvič tekmovanje podeželske mladine tudi na Breznici. Kmetijska svetovalna služba Eri Kmetijskem zavodu jubljana, na oddelku v Kranju je v sodelovanju z Zvezo podeželske mladine Slovenije ob koncu minulega tedna pripravila 3. regijsko tekmovanje Mladi in kmetijstvo. Tekmovanje je bilo v kulturnem domu na Breznici, organizatorji pa so bih mladi iz žirovniške krajevne skupnosti. Janez Šebat mlajši je ostal na domači kmetiji v Smokuču in je bil eden glavnih organizatorjev tega zanimivega tekmovanja: "Tekmovanje je potekalo pod naslovom Znanje za razvoj kmetijstva," je dejal, "in je potekalo pod pokroviteljstvom izvršnega sveta Jesenice in ob podpori gorenjskih občin ter številnih sponzorjev, ki so prispevali nagrade. To je vsakoletno tekmovanje in prikaz znanja mladih, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in je bilo na Breznici organizirano prvič. Ob tem kvizu se je predstavil tudi sam kraj, s kulturnim programom, sodelovalo pa je deset ekip z vse gorenjske regije, Mladi so odgovarjali na vprašanja iz kmetijstva v treb težavnostnih stopnjah, zmagovalna ekipa pa se bo udeležila državnega tekmovanja, ki bo 26. marca v Sevnici. Vse ekipe so pokazale solidno znanje, tekmovali pa so na teme o kmečkem turizmu, o živalih in prilagojeni reji, o gnojenju in ribogojstvu." Janez Šebat ■■■□■^■■■■■BBHHBnB 0 DNEVI ODPRTIH VRAT 17.- 20.marec V vseh salonih mreže RENAULT po Sloveniji smo pripravili Vikend z Laguno. Vabimo vas, da nas v času od četrtka do nedelje (da, tudi v nedeljo!) obiščete in se sami prepričate, zakaj je Laguna avto vašega življenja.. Ob obisku vas čaka darilce in sodelovanje v žrebanju 50 nepozabnih vikendov z Laguno - tokrat na samem! La_g u n a jtfp Nič ni prepuščeno naključju. mdL®*®* AVTOSERVIS PRIMOŽIČ JESENICE - Tel., Fax.: 064 83-852 RENAULT _ AVTO ŽIVLJENJA 1 64. mednarodni salon avtomobilov in opreme Ženeva '94 AVTO NAJ BO V VESELJE človeško življenje je neločljivo povezano z avtomobili. To ni samo floskula, ampak že zdavnaj potrjena resnica, ki ne potrebuje nobenih globljih argumentov. Resnica, ki se potrjuje tudi na letošnjem že štiriinšestdesetem mednarodnem avtomobilskem salonu v Ženevi, ki je brez dvoma ena najpomembnejših tovrstnih prireditev v svetovnem merilu. Dva, skoraj tri leta po zadnjem uspešnem prodajnem letu na svetovnih avtomobilističnih trgih, letošnji salon poteka pod močnim vtisom avtomobilske recesije, ki je najhujša po drugi svetovni vojni in je krepko porušila tako prodajne kot tudi proizvodne načrte skoraj vseh avtomobilskih tovarn, ■akšna prireditev pa je tudi priložnost, da svetovna avtomobilska industrija pokaže, da kljub krizi vlaga znatne napore za boljše čase. Tudi zato je geslo letošnjega ženevskega salona Avto naj bo v veselje, simbol Pa prijazen avtomobilček. In tako je tudi z avtomobili: so vse bolj varni, varčni ■n čistejši. 327 razstavljalcev iz 35 držav je na letošnjem salonu predstavilo 1200 različnih avtomobilov in izdelkov. Med njimi je 118 različnih svetovnih in avropskih novosti, ki jih skupaj z ostalim dogajanjem v mestu ob švicarsko-francoski meji predstavljamo v sliki in besedi. ZIMA + SOL = RJA GEO - KATODNA ZAŠČITA PROTI RJAVENJU VOZIL GARANCIJA 10 LET Pooblaščen servis Inštituta Gantlng. Naš sistem varuje karoserijo In podvozje vašega vozila proti rji. Prestavite ga lahko v drug avto. Montažo opravimo v eni url l Člani AMZ Imajo 10% popusta na ćelo. ZAŠČITA KOMPARE, MENGEŠ, JANŠEVA 3 TEL/F AX: 737484 64* Salon International de i'automobile + accessoires Genove 10 20 mara 1994 PQ ^ Pate« po ALFA ROMEO: napovedane naslednice modela 33 na salonu ni bilo, prvič v Švici Pa je bila na ogled alfa 164 04. Vozilo ima šeststopenjski Menjalnik in novo viskozno sklopko. Na salon so pripeljali tudi alfo 155 V6 TI, ki sodeluje v nemškem prvenstvu DTM. AUDI: Pripravili so svetov-no premiera novega audija A8. Avtomobil je dolg več kot pet metrov, sodoben, e,aganten in opremljen z dvema različnima motorjema, 2,8- ali 4,2-litrskim. Veliko zanimanja je bilo tudi za Rudijev model RS2, ki so ga Predstavili že lani v Frankfurtu, narejen pa je v sodelovanju s Porschejem. BMW: Svetovno premiera Ja doživel BMW 316 com- pact, modelu 318 cabrio pa DAEVVOO: Čeprav ima so namenili nov varčnejši njihov model tico že evrops- motor, ob tem, da so ta ko homologacijo, se tovarna model že prej ponudili tudi v ni predstavila v Ženevi, športni verziji M. CITROEN: Najpomembnejša novost je novo eno-prastorsko vozilo, ki so ga snovali skupaj s Peugeotom, Fiatom in Lancio. Avtomobilu so nadeli ime evasion, dolgo je 4,45 metra, na voljo pa bo z dvema 1998 kubičnima motorjema (močnejši bo imel turbinski polnilnik) in štirimi različnimi paketi opreme. DAIHATSU: V Ženevo so pripeljali limuzinsko verzijo nedavno predstavljenega charadea. Nekaj več kot 4 metre dolg avto s prostornino prtljažnika 345 litrov je še ni v serijski proizvodnji, nosi pa oznako MS-X94. Turistična agencija-tel.0601 21-615 "METRONlC-KOMETi-* Cesta Tončke Čeč 81,61420 Trbovlje, Slovenija Tel./Fax.:0601 26-622 Trgovina-tel.0601 26-516 - prodaja plastičnih maket Matchbox, Italeri, Heller, Revell, Airfix, Monogram CHRYSLER-JEEP: Najzanimivejši avtomobil na njihovem razstavnem prostoru je bil šaljivo zaobljen kon-ceptni avtomobil express. Izboljšali so tudi opremo za model vovager, ki ima zdaj serijsko vgrajeni zračni vreči za voznika in sovoznika, integrirana otroška sedeža pa spadata med doplačilno opremo pri paketu opreme SE. Pri Chrvslerju si veliko obetajo tudi od modela neon, terenskemu vvranglerju pa so namenili nov avtomatski menjalnik. PEUGEOT 806 ROVER 420 GSl tourer AUD/A8 TOYOTARAV4 RENAULT ARGOS VOZILA skupina VOLKSWAGEN MODELI: m IBIZA ■ CORDOBA H TOLEDO ■ TERRA, lahko dostavno vozilo POOBLAŠČENI PRODAJALEC Oprešnikova 86, Tel.: 212-679,212-155 SALONI VOZIL, $t Žagarja 30 Tel.: 218-690 UGODNE CENE, MOŽNOST KREDITA, LEASING TOVORNA VOZILA PROGRAM: m TURBODA1LY M EUROCARGO M EUROTECH M EUROTRACKKER M EUROSTAR CIMOS CITROEN SERVIS PRAPROTNA POLICA 23 AVTOHIŠA JENKO 642o?cerkl1e PRODAJA REZERVNIH DELOV AVTOMEHANIKA AVTOELEKTRIKA PRANJE VOZIL Telefon: 064/422-133 - fax: 064/422-280 AVTOKLEPARSTVO NA RAVNALNI MIZI GLOBALJIG - VLEKA VOZIL Praprotna polica 23 - 64207 CERKLJE tcl/fax 064/422-280, 422-043 ODESO EKfl8e GfiNTflR 64202 NAKLO, Bratov Praprotnik 10 Telefon/fax 064/47-035 mazDa (@ Izdelujemo, montiramo in popravimo izpušne sisteme za vsa osebna vozila NERJAVEČA ALU PLOČEVINA IZPUŠNI SISTEMI TUDI ZA VETERANE ŠPORTNI IZPUŠNI SISTEMI KONKURENČNE CENE MOŽNOST PLAČILA NA 2 ALI 3 ČEKE LANCIA LANCIA Y101.1i,e VVEČ BARVAH CENTRALNO ZAKLEPANJE EL DVIG. STEKEL TONIRANA STEKLA VOLAN IN VARNOSTNI PASOVI NASTAVLJIVI PO VIŠINI IN SE IN ŠE. OD 14.700 DEM DALJE. ■ONSKI AVTOMOBIL UNO 1.0,11,60,1400 V VEČ BARVAH, DODATNA OPREMA OD 12.900 DEM DALJE. LANCIA 170 KM, 8 sek.-100 km/h, 255 km/h, DIGITALNA REGULACIJA HLAJENJA, ALCANTARA, ELEKTRIČNO VODENA STEKLA IN OGLEDALA, ALU PLATIŠČA, METAL BARVA, CENTRALNO ZAKLEPANJE, MEGLENKE. VSE TO DOBITE V AVTOMOBILU LANCIA DEDRA 2000 TURBO 29.900 DEM DEDRA INTEGRALE, CRNA, 93,25000 km - 33.770 DEM 9/f Cosiresrz. 2 PORSCHE 120 000 DEM Unicom'061']!'!]!]] o rsY- 13-24-214 FRIŠKOVEC 6 Ofi 0C7 DELOVNI CAS OB 8. D015. URE IJOTfcD/ DNEVI ODPRTIH VRAT 17.-20.marec V vseh salonih mreže RENAULT po Sloveniji smo pripravili Vikend z Laguno. Vabimo vas. da nas v času od četrtka do nedelje (da. tudi v nedeljo!) obiščete in se sami prepričate, zakaj je Laguna avto vašega življenja.. Ob obisku vas čaka darilce in sodelovanje v žrebanju 50 nepozabnih vikendov z Laguno - tokrat na samem! Laguna Nič ni prepuščeno naključju. RENAULT PREŠA, d.o.o. Trgovina z rezervnimi deli, vozili in servis Cerklje, tel. 422-522, fax: 422-520 RgNAULT AVT<5 ŽIVLJENJA SAAB 900 SE cabrio OPEL O M EGA FERRARI: Med dobro varovanimi maloserijskimi avtomobili iz italijanske Modene je izstopal nov kabriolet 348 spider, ki pa je bil v senci modela 456 GT. FIAT: Tako kot pri Citroenu največ zanimanja vzbuja nov enoprostorski kombi. Vozilo je v osnovi povsem enako kot evasion, razlika je le pri prednji maski, žarometih in delno v notranji opremi. Fia-tov novinec se imenuje ulisse. Hkrati so predstavili še celotno paleto modela cinquecen-to, tik pred koncem leta predstavljeni coupe in novo varnostno opremo. FORD: Ford je v Ženevi predstavil prototip KA, majhno mestno vozilo, poleg tega pa celotno paleto modelov fiesta z izboljšano opremo in evropski avto leta mondeo v športni izvedbi Si, z 2.0-litrskim motorjem z močjo 136 KM. HONDA: Na salon so pripeljali samo nekaj švicarskih novosti: aceord coupe z dvoje vrati, 2.2-litrskim motorjem, aceord aerodeck s petimi vrati in enakim motorjem ali v izvedbi z 2.0-litrskim štirivaljnikom in civic coupe 1.6iES, ki ga izdelujejo v ZDA KIA: Za to zanimivo južno-korejsko tovarno je letošnji ženevski avtomobilski salon prva uradna evropska salonska premiera, kjer so predstavili limuzino sephia z 1.6' litrskim motorjem in športno terensko vozilo sportage. KIA SEPHIA FORD KA LANCIA: Nov enopros-torski kombi iz skupnega projekta koncema PSA in Fista pri Lancii še ni bil na ogled, predstavili pa so rahlo izboljšane izvedbe obstoječih modelov. HYUNDAI: Korejska tovarna, ki je lani obnovila svoja modela lantra in sonata, v Ženevi ni predstavila nobenega novega ali obnovljenega modela, ponudili pa so akcijski moder ponvja z imenom cool magic, pri katerem je edina novost bogatejša oprema, med katero je tudi klimatska naprava. LADA: Tudi ruski VAZ se na ženevskem salonu ni pojavil, čeprav imajo za letos v načrtu obnovo terenske lade nive. SERVIS-TRGOVINA A G R O M I X ODI JOŽELANGUS Ljubno 27, p. Podnart tel., fax.: 064/70-009 POPRAVILO IN PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE IN REZERVNIH DELOV TRAKTORJI UNTVERZAL - UGODNO NA KREDIT SSANG YOUNG MUSSO Vulkaniziranje in centriranje gum E2*?°PERNUŠ Jtt4*fcl Pr»d.J.mo nov HRASE 9 T'W TI ^uTAH 'n obnovljen« gum« 64248 LESCE V^^JitofJ vs«h dlm«nzl| TEL.: 064/733-260 \f^\T* J* z brezplačno montažo Dal. čas: od 8. do 13. ura In od 15. do 18. ura, aobota od 8. do 12. ura - '-notno in gvtolcl^pgrstvo Danilo Starič, Pot na Lisice 9,64260 Bled, tel.: 78-673 4$ RUTOCOMM€RC€, Kranj Bleivveisova 14, tel.+fax.213-968 M e rcec I es - Be n z avto leta 1993 osebna, kombi in tovorna vozilaj Nova in tudi rabljena vozila VSE IMFORMACIJE PO TEL.213-968 NISSAN 200 SA 64- Salon International de I'automobile + accessoires aTOBO *> Avrosa......._ - avtomehanlčne storitve - valkanlzerstvo - nastavitev podvozja - nastavitev luči - avtoplaičl Sava, Semperit, Bandag -akumulatorji -Olja Liqui Moly, Castrol Prod AVTOM SERVIS IN TRGOVINA TRŽIČ, Predilnlška 16, TC BPT Delovni čas: 8-12,13-17, sobota: 8-12 Tel.: 53-334 Fax:53-381 KALANTRADED.0.0. PODJETJE ZA PRODAJO IN SERVISIRANJE VOZIL RENAULT AVTOKLEPARSTVO Jože Klemenčič Hlebce 11 a 64248 LESCE « (064) 733-438 V zalogi vsa vozila iz programa RENAULT UGODNE CENE! STARO ZA NOVO KREDITI - LEASING MEDVODE, Setinova 4 tel.061/611-022 Delovni Č3.S* od 8. do 17. ure. SOBOTA ZAPRTO S£ WUPOROČAMO! j/mmmiiKAL SKOFJA LOKAd.o.o. Trgovina, Servis, Mednarodna dejavnost Kidričeva cesta 50 Tel.: 064/632-121,632-730 Telefax: 632-397 PONUDBA USLUG IN STORITEV V ŠKOFJI LOKI, KIDRIČEVA 50 • PRANJE IN ČIŠČENJE OSEBNIH VOZIL • SERVISIRANJE TOVORNIH VOZIL IN AVTOBUSOV • POOBLAŠČENI SERVIS TAM, GOSPODARSKA VOZILA, MERCEDES • KLEPARSKA IN LIČARSKA DELA ZA TOVORNA OSEBNA VOZILA IN AVTOBUSE • GENERALNE OBNOVE MOTORJEV IN OSTALIH SKLOPOV • PRIPRAVA VOZIL ZA TEHNIČNI PREGLED • REDNI TEHNIČNI PREGLEDI VSEH MOTORNIH VOZIL • MONTAŽA GRELCEV VVEBASTO V TOVORNA VOZILA IN AVTOBUSE t MONTAŽA ZAVORNIH SISTEMOV ABS • PRODAJA OSEBNIH VOZIL ŠKODA Izpušni sistemi za vse osebne avtomobile Najnovejša tehnologija Dvojna ALU pločevina AMBROŽ1, Podgorje pri Kamniku Tel. (061)812-541 Proizvodnja, servis, montaža INFORMACIJE PO TEL _ 064/632-730, 632-121, TEL.&FAX: 632-397 _ Webasto g g 0 I tavtoline trgovin,i m srrvts c/u<» AVTOSALON, Bleivveisova 10, Kranj, Tel.: 216-563 SERVIS: PODBORŠEK, Struževol, Tel-218-741,211-553 NA BLEDU, RIĐENSKA 6 • SERVIS OSEBNIH VOZIL VAZ: LADA SAMARA, NIVA • V GARANCIJI IN IZVEN GARANCIJE • MENJAVA GUM, CENTRIRANJE, OPTIČNA NASTAVITEV KOLES • TESTNI PREGLED MOTORJEV OSEBNIH VOZIL (M0T0TESTER) • PRANJE IN ČIŠČENJE OSEBNIH VOZIL IN AVTOBUSOV STORITVE IZVAJAMO KVALITETNO IN PO KONKURENČNIH CENAH INFORMACIJE PO TEL (064) 77-910 DELCASOD 700 DO1500 • PRODAJA AVTOMOBILOV • ODKUP RABLJENIH AVTOMOBILOV • LEASING, KREDIT • UGODNA PONUDBA RABUENIH AVTOMOBILOV • ORIGINALNI NADOMESTNI DEU LANCIA Radovljica Kranjska 4 daatel.: 714-300 PRODAJNI SALON FORD \mmm Foism, es©©ot9 omi©«!© ORIGINALNI REZERVNI DELI ter dodatna oprema POSEBNA PONUDBA UVOŽENA GORSKA KOLESA (18 prestav SHIMANO) 26.730 SIT -AKUMULATORJI BANNER - PRTLJAŽNIKI ZA VSA VOZILA KVALITETNE PREVLEKE ZA VSE TIPE FORD-ovih VOZIL FORD servis FRLEC Lesce, C. na Lipce 6, telefon 718-440 - servisne storitve, kleparstvo, ličarstvo MAZDA: Po uspešni predstavitvi mpdela Xedos 9 na lanskem frankfurtskem salonu, so za Ženevo pripravili samo nov 1,6-litrski motor za športni kupe MX-3, ki ima zdaj dvojno odmično gred in zmore največjo moč 110 KM. Poleg tega so modelu 121 z oznako GLX namenili boljšo opremo, v katero je vključen tudi volan s servoojačevalni-kom. MERCEDES- BENZ: Na razstavnem prostoru so se bleščali S 420, E 200, E 500 in ostali program. Predstavili so nove varnostne sedeže za otroke in stransko zračno vrečo. Sicer pa je tovarna v Stuttgartu v precejšnji krizi zaradi lanske slabe prodaje. MITSUBISHI: Dve novosti sta skriti pod motornim pokrovom terenca pajero: nov 3,5-litrski V6 motor in nov 2.8-litrski turbodizel s hladilnikom polnilnega zraka. Na razstavnem prostoru sta bila poleg ostalega programa tudi že lani v Frankfurtu predstavljena prototipa s hibridnim pogonom ESR in HSR-IV. NISSAN: Druga največja japonska tovarna je popolnoma obnovila svoj športni kupe 200 SX, ivboljšali pa so tudi opremo pri kupeju 300 ZX. AVTO KLEPARSTVO AVTOVLEKA 'o o A RIBNIKAR MATEVŽ JEZERSKA c. 86 B KRANJ TEL.: 064 242 682 /^KERŽftN® AVTOSERVIS VOLVO 850 ESTATE FRANC KERŽAN Preddvor 3, 64205 Preddvor tel.: 064/45-043 ■te)/fax: 064/45-359 /0#MEHANIKA#VLEKAy AVTO HI-FI AVTORADIJI IN TELEFONI AVTO ALARMNI SISTEMI MONTAŽA IN PRODAJA mobitel MONTAŽA IN SERVIS AVTO ALARM DARE VIDMAR STRUŽNIKOVA 19 64208 ŠENČUR TEL: (064) 41-016 s% V mobitel d.d. PE KRANJ Koroška c. 27 64000 KRANJ POKLIČITE: tel. 064 222 616 fax 064 221 616 APARATI V ZALOGI DOBAVA TAKOJ MONTAŽA ORGANIZIRANA IZ SALONSKEGA ZAKUUSJA * Ženevski avtomobilski salon je na oba uradna novinarska dneva privabil več kot 2000 akreditiranih novinarjev iz skoraj vseh držav, tako da je bila na sejemskem prostoru že pred uradno otvoritvijo kar precejšnja gneča. * Ko so se na ženevskih ulicah pojavili reklamni plakati posameznih avtomobilskih znamk, so pohiteli tudi švicarski okoljevarstvenlki In na plakate lepili svoje dodatke s sporočilom, da avtomobili onesnažujejo okolje. Pri tem pa seveda niso uporabljali recikliranega papirja in okolju prijaznega lepila, * Slovenski novinarji, ki smo spremljali salon, smo v večini prenočevali v francoskem obmejnem mestecu Annemasse, ki je kakih 15 kilometrov oddaljeno od Ženeve. Razlog je bil preprost: prenočišče je bilo nekajkrat cenejše kot v Ženevi. * Kljub bogati salonski tradiciji se Ženeva ne more pohvaliti z velikim številom novejših In tehnološko sodobnejših avtomobilov, še manj pa s prometno kulturo. S slednjo imajo še manj skupnega motoristi, ki jih je v Ženevi resnično veliko. "številčna novinarska srenja je bila deležna razkošnega gostotjublja skoraj pri vseh razstavljalcih, Slovenci pa smo se najraje pogostili pri Oplu, Cltroenu in Audiju. TOYOTA CELICA OPEL: Evropski del koncema GM je eden od tistih, ki so kljub lanski prodajni krizi sorazmerno zadovoljni s tržnim deležem in dobičkom. Dodaten razlog za optimizem je bila svetovna premiera nove omege, ki bo na voljo v limuzinski in kombijevski kar-oserijski izvedbi. K novi ome-gi so pridali še nov 1.6-litrski šestnajstventilski motor za corso in nov model frontere sport s platneno streho. PEUGEOT: 806 je oznaka za Peugeotovo verzijo eno-prostorskega vozila, kakršnega imajo tudi Citroen, Fiat in Lancia. Peugeotu 106 XSi so namenili nov 1.6-litrski motor s 105 konjskimi močmi. PORSCHE: Predstavili so kabrioletsko verzijo lani predstavljene carerre 911. PUCH: Na majhnem raz-stavnnem prostoru sta bila samo modela 280 GE in posebnost, puch, kakršnega uporablja Unprofor. RENAULT: Pri tej avtomobilski hiši so imeli letos več razlogov za optimizem: švicarsko predstavitev nove lagune, obnovljeno generacijo clia in prototip klasičnega roadsterja argos. In seveda tudi dobro prodajo v lanskem letu in nove barve za letos. ROVER: Pod salonskimi reflektorji se je bleščala zanimiva novost: rover 400 tourer, kar pomeni kombijevsko karoserijo in motorno opremo z 1.6, 1.8, ali 2.0-litrskim motorjem. SAAB: Po lanski predstavitvi modela 900, ki so ga naredili skupaj z Oplom, so za ljubitelje prepiha zdaj predstavili še kabriolet. SEAT: Španska tovarna pod okriljem grupacije Volks-wagen je v Ženevi predstavila vso svojo mlado avtomobilsko generacijo, na čelu z novo cordobo, ki je bila v Švici predstavljena prvič in toledo 2.0 jubileo z dodatno opremo. VW CONPECT 1 kabriolet p.o.KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ-LJUBLJANSKA 22 17. DO 20. MAREC med 8. in 18. uro Dnevi odprtih vrat v ALPET0UR REMONTU KRANJ-LAB0RE OGLED IN PREIZKUS VOŽNJE RENAULT LAGUNE Ob obisku vas čaka darilce in sodelovanje v žrebanju 50 vikendov z LAGUNO. Ogledali in preizkusili boste lahko tudi druge modele vozil RENAULT. TPOUIHO S£ V ALPEIOU^ REMONTU - PRIJETNO NMOHO MAIP20 DAIHATSU DX-94 SSANG YONG: V Ženevo so pripeljali zdaj že povsem dodelani sodobni terenski avto musso, ki je bil n* lanskem frankfurtskom salonu še prototip pod ozna-FJ. Musso je narejen z lastno tehnologijo poganjata Pa ga bencinski ali dizelski ^otor, ki so si ga sposodili pri Mercedesu. Z novim terenom bi radi osvojili tudi ev- ropski trg, enako pa velja tudi za malce starejše, vendar letos obnovljeno terensko vozilo korando familv. SUBARU: Po treh letih so obnovili model legacv, kiki je vdaj lepši , prostornejši in udobnejši, poleg tega pa so povsem obnovili 2.2 litrski bokser motor. Dopolnili so tudi motorno paleto pri mod- elu impreza, ki je zdaj na voljo tudi z dvolitrskim turbo motorjem, seveda v kombinaciji s štirikolesnim pogonom.. SUZUKI: Evropska premiera prenovljenega najmanjšega modela alto, koncept novega rekreacijskega vozila s štirikolesnim pogonom X-90 in nove barve za obstoječe modele. ŠKODA: V Ženevi so predstavili znane modele z znanim motorjem, ki so ga za nameček opremili elektronskim vbrizgom goriva. TOYOTA: Evropsko pre-miero je dočakala nova športna celica 2.0 turbo 4x4. Med svojim razkošnim programom so predstavili zanimivega majhnega terenca z imenom RAV 4. Motor bo 2.0-litrski z močjo 133 KM, avto pa bo imel tudi štirikolesni pogon. VOLKSVVAGEN: Po presenečenju na salonu v De-troitu, ko so postavili na plan oživljenega hrošča concept 1, je Volkswagen presenetil še v Ženevi s kabrioletno izvedbo. Nekako v senci sta bili svetovni premieri golf variant TDI in passat variant svncro. VOLVO: Najpomembnejši eksponat je bil model 850 pripravljen za dirke britanskega prvenstva turističnih avtomobilov. Zanimivo je, da bo na tekmovalnih stezah kom-bijevska verzija estate. Novinarska ekipa Gorenjskega glasa na avtomobilskem salonu v Ženevi: besedilo -Matjaž Gregorič, fotografije: M. G. In A. K. AVTO MARKOVIC d.o.o. Trgovina Spodnji trg 40, skofja Loka telefon: 064/620-647 V trgovini vam poleg mehanskih in karoserijskih delov za osebna vozila Golf 1,2, R-4, Zastava 101 starejši in novejši tip, R-5 starejši tip in dodatno opremo za vozila, nudimo še različna olja. Trgovina vam nudi avtokleparske dele za vozila Zastava, Golf, Renault; avtomehanske dele, dodatno opremo, različna olja. UGODNO Turbo super za tovorna vozila za 30.000 km 20 1 = 5920 SIT Castrol GTX 5 I s 3772,00 SIJ OKRASNI POKROVI PLATIŠČ VOZILA 2.200,00 SIT Avtopre vleke tovarne OKROGLICA MEDIA 3.700,00 SIT Tipske 3.900,00 SIT AVTOKOZM ETIKA AVTOSAMPON 11 206,00 SIT MAXIBRILL 600 ml 420,00 SIT Možnost plačila s kartico Aktiva, pri nakupu karoserijskih delov je možnost plačila na 2 čeka za vrednost nad 10.000 SIT. Za obisk se priporoča trgovina Avto Markovič. S % popust »a NAKUP MAD «.000 SIT Delovni čas: od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure JOŽE BENEDIK, Studeno 2,64228 Železniki tel.: 66-553 dol. čas od 7. do 14.30 ure °d 15. do 19. ure »ob. od 7. do 13, ure POOBLAŠČENI SERVISI ALOJZ KEMPERLE Srednja vas 125, 64267 Bohinj tel.: 723-652 od 8. do 13. ure, od 14. do 18. ure Sobota zaprto! FRANC LUŠINA Gosteče 8, 64220 Skofja Loka tel.: 632-286 vsak dan od 7. do 19. ure ZVONE POLJANEC Cankarjeva 30, 64260 Bled tel.: 78-600 od 8. do 17. ure Sobota zaprto! TOBO AVTOSERVIS D.O.O. Novovaška 67, 62226 Žiri tel. 692-152 od 7. do 12. ure od 14. do 18. ure Sobota od 7. do 13. ure ALPET0UR-BANDAG *>FJA LOKA, KIDRIČEVA 8, Tel. 064/631-181 OBNAVLJANJE AVT0PLAŠĆEV ZA TOVORNA V07JLA, AVTOBUSE IN TEŽKO MEHANIZACIJO ŠIROKA PALETA PROFILOV lahka tovorna vozila pJOVORNJAKI IN AVTOBUSI rS^ADBENA IN INDUSTRIJSKA MEHANIZACIJA • OBNOVLJENI AVTOPLAŠČIIMAJO GARANCIJO DO IZRABE TEKALNE POVRŠINE • Z OBNOVO BOSTE PRIHRANIO 50% • IZBERITE PROFIL, KI NAJBOLJ USTREZA VAŠIM POTREBAM i= - AVT0K0ZMET1KA evropska"kvaliteta sedaj tudi pri nas vse za vaš avto od šampona do zavorne tekočine cene najnižje-kvaliteta najvišja pFtlMER: 11 avto šampona šampon Dcir_ II zavorne tekočine iS§?R!ČAJTE SE SAMI ■ 163,50 + pd. 435,50 + pd. PROGRAM PNEVMATIKE ZA OSEBNA VOZILA VISOKA KVALITETA ZA NAJUGODNEJŠO CENO! CENIK OBNOVLJENIH POTNIŠKIH AVTOPLAŠČEV LETNI PROFIL ZIMSKI PROFIL DIMENZIJA CENA CENA +DAVEK i DAVEK 1 35 -1 2 2544,00 145-12 2568.00 155-12 2.592,00 2976.00 136-13 2 556,00 2940.00 145-13 2724,00 3 13200 155-13 2748.00 3.156.00 165-13 2.820,00 a240,00 146/70 -13 2.882,00 3,324.00 166/70 -13 296200 3.396,00 166/70-13 3168,00 3.648.00 175/70 -13 3.288,00 3 780.00 156-14 3.49200 136-15 3.228.00 166-16 3 576,00 VSI OBNOVLJENI AVT0PLAŠČI IMAJO GARANCIJO KUMHO CMMENZUA TP MPC ■ DAVEK 136-12 756 3 770.40 135-12 755 3 770,40 145-12 756 4.156.80 145-12 756 4 1 55,60 145-13 755 4 920,00 145-13 756 4 920,00 155 13 755 5 047,20 155-13 756 5 047,20 156/70-13 756 5 11 5,60 16570-1 3 756 6 012.00 1 75/70-1 3 766 6 501,60 1 85/70-1 3 756 6 766.80 165/65-13 756 6 235,20 185/65-13 768 8 728.60 1 86/60-1 J /68 8 /60,00 20560-13 764 11 100.00 205/60-13 768 11 100.00 176-14 8PR 852 9 360.00 195-14 652 11 209.20 175/70-14 766 6 840,00 176/65-14 756 7 980 00 1 8S/60-1 4 768 9 604 80 185/66-14 766 8 688 00 18570-14 756 8 120 40 195.60-14 766 10 124 40 1 95/70-1 4 /56 8 /00.00 21 5/65-1 4 764 14 100.00 225/65-14 764 14 820 00 145-15 766 5967.60 156-15 756 6 396,40 165-15 756 6799.20 21 5,75-1 5 822 16 269 60 P225/75-15 762 10021.20 P236/76-15 "762 11 183.60 235/76-1 5 622 18.584.00 P205/701 5 7*0 9 1 29 60 1 »5/65-1 5 768 10 260 00 1 85/65-1 5 756 9159.60 1 95/65-1 5 756 10 020,00 P215/65-16 764 13 620,00 ltS/60-16 768 11 206.00 205/60-16_ 768 11 976.00 1 95/50-15 764^ 11 592.00 206/60-16 764 16 056 00 205-16 •23 1 3 2«0 00 ZA HITROSTI DO 210 km/h MARAMGOI\ll»> tyre CENIK ZA GUME MARANGONI LrrmpftofiL ***** OM6N2JJA TIP na MPC 1 . DAVEK I i*sl/o 13 MOOO T 4.I0M0 |p I /33/70 13 UtOOT T saae.oo ]:<;•' I 173/70 13 MtOOT t' 7 1 »3.20 J B i Mino i j mooo H »»7i,ao sS ' 175/70 14 MaooT T 7174,10] M 175/70 14 M0OOĐ H igilMO |f| ' I6S/70 14 MDoor T •M7,10||| '. 163 »5 14 T 7 311 10 ; J 17»/«» 14_ T 7110,001 a j ias/«i i4 T ».212.4o1'g • 1 «6.160 14 H »»»Aiolžf 1 (»6/60 14 H 1 g»4g.ao \ W 183/63 IS T MHlOjI ' ie3/63 1' MfOOT ~ T * **4*° I ti 1«.-. 14 DPH c MSOO M ii 01x0 jI /6575 14 c MM 44 M 11 MMO 1|f ' 175/75 16 c M9C4S M 121M.40 lp j [»5,75 16 C M»0 4S IV 13 546,00 , J 205/75 16 C MD0 4S N 14 711.00 m ' ZHJSK1 PROFIL iss/so u MĐ60 Meso T T 6 064 00 : :; ■.661.90 [H 163.60 13 M»30 T 6 80660 /33','0 IJ MB30 T 6MMOU 165,70 13 MBSO t 74K00 || '175:70 13 MeSO T 1400,00") p 165.70 M»SO T 1110,10"] i 1 75 6» 14 MeSO T • 090,00J i 165 65 1. M»SO T 165,65 15 M950 T J 11 01 s 40 1 |i; 'l03/63 r5 Meso T 11 742.00 ' ZA HITROSTI DO 210 km/h SAMO JE BANDAG VES PREDSTAVLJENI PROGRAM DOBITE V NAŠI TRGOVINI V ŠKOFJI LOKI IN PRI VSEH VEČJIH VULKANIZERJIH V SLOVENIJI I8 Tudi z gorivi s časom V teh časih precejšnje investicijske suše, nihče ne more spregledati hitrega prenavljanja bencinskih servisov Petrola, saj ne bo dolgo, ko bodo praktično vsi ob slovenskih cestah dobili sodoben, lahko rečemo evropski videz in ponudbo. Spremembe pa niso le v boljšem videzu in izbiri ponujenega blaga, pač pa segajo adaptacije tudi pod zemljo: enoplascne rezervoarje zamenjujejo z za okolje bolj varnimi dvoplaščnimi, povečuje se število točilnih mest, vse več je možnosti samopostrežnega točenja, povečuje se izbira in kakovost goriv. Evropskim standardom se niso približale le črpalne naprave, pač pa so voznike vozil z diezelskimi motorji presenetili z novo kakovostjo plinskega olja bolj odpornega na mraz. In ne samo to. Znanim trendom očiščevanja goriv strupenih dodatkov sledijo tudi v Sloveniji. Da bi sledili novim standardom, ki naj bi v Evropi začeli veljati še letos, so pri Petrolu ustanovili posebni delovni skupini za goriva in maziva, v katerih si bodo prizadevali, da bomo sledili zahtevanemu zmanjšanju svinca v osvinčenih bencinih od 0,6 na 0,15 odstotka ter zmanjšani vsebnosti žvepla v plinskih oljih od 0,3 na 0,2 odstotka letos ter na 0,05 odstotka do leta 1996. Pri tem kakovost goriv, ki jih zahtevajo sodobni motorji, seveda ne sme zaostajati. Nedavna kontrola tržne inšpekcije je pokazala, da že sedanja goriva v celoti izpolnjujejo veljavne predpise, pri nekaterih nevarnih snoveh pa že sedaj bistveno odstopajo navzdol. Učinkovita, vendar okolju prijaznejša goriva torej. Slovenska naftna družba ______ NJI! Trgovina z rezervnimi Idi za kolesa in motorje K. Danes naj bi bil spet „jnučeh. To je smola tega oa'ičnega letalca. Naša re-pJeZentanca še ni določena. Ropalo bo pet skakalcev, "njih pa 10 predskakalcev W vodstvom Bogdana Nor-Vsi naši skakalci bodo ?*«wo zavarovani na osno-' Pogodbe med Smučarsko je*o in Zavarovalnico Tri-g£ Na smučkah bodo imeli K todi dodatno reklamo Predsednik planiškega komiteja inl Franc Premic "V komiteju je izredno stanje. Tekma mora uspeti, glavna pa je varnost skakalcev." Letalnica je varnejša "Določene korekcije na letal-nici, ki prispevajo k večji varnosti, posebej pri V stilu, ki omogoča letalcu najmanjši zračni upor, so sedaj jedro razhajanj s FIS. Lega mostu je nekoliko spremenjena, kritična točka pa višje na hrbtišču. Sedaj se lovimo na centimetrih. Bojim se, da bodo za Planico veljala drugačna merila, saj nekateri V petek ie predsednik planiškega komiteja inž. Franc Premk odpri obnovljeno Kavko, ki je pogorela pred dvema letoma, direktorica zavarovalne družbe Triglav Nada Klemen&č pa jo je zavarovala. Kavka bo še naprej tradicionalno zbirališče p teniskih delavcev in skakalcev, med bližnjim svetovnim prvenstvom pa bo organizacijski center prireditve. Tudi mercedes med nagradami Prireditev bo stala okrog milijona mark V soboto in nedeljo si bo 6 najboljših razdelilo nagradni sklad, ki znaša za vsak dan 15 tisoč švicarskih frankov. Najboljši bodo prejeli še kolajne FIS in pokale Planice, stilizirane skakalnice. Avtocommerce Intercar iz Ljubljane in mercedes, ki sta uradna prevoznika prvenstva in tudi s stroji pomagata pri urejevanju Planice, imata za letalca, ki bo prvi preletel 200 metrov, posebno nagrado: Mercedes Benz E 200. Zaradi pravil FIS glede poletov bo avto razstavljen v Kranjski Goti, bo pa podeljen, če bo taka dolžina izmerjena. Osem kombijev, ki bodo vozili v Planici, pa bo Autommerce po ugodni ceni ponudil smučarskim klubom. Naši skakalci bodo poslej bolje zavarovani Generalni sekretar Smučarske zveze Slovenije Janez Bukovnik in direktorica zavarovalne družbe Iriglav Nada Klcmenčič sta v petek sklenila pogodbo. Desno direktorja nordijskih in alpskih reprezentanc Lojze Gorjanc in Tone Vogrinec. polete rehabilitirala s tem, da jih je uvrstila v točkovanje za svetovni pokal. Planiški delavci se zato toliko ne ubadajo z mislijo na morebitni polet nad 200 metrov, ampak je njihov cuj izpeljati normalno svetovno prvenstvo in tekmi za svetovni pokal, ki bosta lepi, četudi brez magičnih 200 metrov. • J. Košnjek, slike J. Pelko 11. marca, predsednik j|jjl*»izacijskega odbora planiš-p£ PHreditev inž. Franc Premk. Ven ,ednik in sodelavci so po-031i, da so bile doslej, tudi na jjjlmpijskih igrah v Lilleham-"dir]u. opravljene nekatere ^Plomatske aktivnosti" z ljud-sknČ ' najodgovornejšimi za V, e> Predvsem z Norvežanom ji^etom, Nemcema Happle-fT'ln Kasparjem ter Švicarjem jC^JJem, ki imajo pri smu-skokih glavno besedo. Samarancha ne bo Prvotno je bilo predvideno, da bo Planico obiskal tudi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch. Vendar ga v Planico ne bo, ker je v Lillehammerju na olimpiadi paraplegikov. Kljub temu bo v Planici veliko gostov iz krajev, kjer imajo letalnice, pa iz FIS. Povabljeni so tudi številni nekdanji skakalci in planiški delavci V četrtek bo v Domu Planice podelitev častnih priznanj planiškim delavcem, na sami prireditvi pa bodo dobili posebna priznanja junaki Planice. iHtfr? PravHa PIS, da se merijo in ocenjujejo poleti do 191 n\or?lS 50 v Planici v zadregi Kako, kdo in če sploh izmeriti boig?Un€ daljše polete. Tu računajo na kompromis s FIS. bhka1 sme uradno izmerjena, tablice z aoliinami pa so b*ko ?°$tavlJene tudi dlje od 191 metrov. Motnosti ie več. Hq toi°d°'iino lahko izmeri nekdo tretji, lahko je zabelele-dotiki ,ronski merilni napravi, ki bo postavljena v Planici, kontu- ^an^° objavljena kot neuradna itd. Vse je v rokah jktri!t}a za skoke FIS in tehnične komisije, ki se bosta sestali Utadn V ^f"**« takrat pa naj bi bil planiški letalnici izdan tudi bogo* certifikat. V Planico pride danes uradni geometer FIS. ty nie' ^° P°treben glede ocenjevanja poletov, daljših od zganjajo nevoščljivost zaradi Planice, čeprav smo vedno delali skladno s predpisi, vedno gledali naprej in s tem koristih skokom oziroma poletom," je povedal inž. Lado Gorišek. "Skakalnica je tudi lažja. Vendar je po korekcijah FIS sedaj manj rezerve pri dolgih skokih, če na primer kdo uide. S snegom in lesom smo za tri metre podaljšali most, prehod v iztek pa je za dober meter višji. Vsa tekma bo v rokah žirije," je povedal vodja tekmovanja v Planici inž. Janez Gorišek. "Priprava skakalnice bo perfektna, posebej med 150 in 205 metri, kjer pričakujemo največ poletov. Letalec bo točno vedel, kam leti in da mu je zagotovljena varnost. Odskočna miza bo takšna kot takrat, ko je bil polet dolg 196 metrov." Tudi za svetovni pokal Svetovno prvenstvo v poletih bo štelo tudi za točke svetovnega pokala. Tekmovalo pa se bo po pravilih svetovnega prvenstva. Za planiško tekmo vlada veliko zanimanje. Pridejo vsi najboljši. Nasploh pa je med Jutri poskusni skoki Snega je na deponijah dovolj. Dovaiajo ga iz Tamarja. Danes naj bi bila letalnica pokrita s snegom, jutri pa bodo opravljeni poskusni skoki V četrtek bo neuradni trening pod nadzorom FIS. Ni obvezen za reprezentance. V petek bo uradni trening, v soboto in nedeljo pa dve tekmi za svetovni pokal Na naletu z naklonom 38,5 stopinj bo 23 naletnih mest z višinsko razliko 60centi-metrov. Lahko pa se uredijo dodatni naleti na 30 centimetrov. skakalci velika želja leteti čim dlje, seveda varno in tu se interesi skakalcev in mednarodne smučarske federacije FIS razhajajo. Slednja je namreč naredila kompromis. Dolžino poletov je fiksirala na 191 metrov, ker se boji neskončnega tekmovanja med letalnicami m povečavami naprav do skrajnih meja, po drugi strani pa je MESARIJA GREGORC FRANC, Kokrica Golniška 6,64000 Kranj Tel.:213-441 ^ P »štorih Ljubljanske banke v Ljubljani je v četrtek minister za ?°»t in i.im„i»-!!- Am Rado Bohinc odprl razstavo o Planice. Razstava bo odprta do «K2 . » »edanjosti « razvoju * Planiških prireditev. Dragi otroci, spoštovani starši Z veseljem vas obveščamo, da vam bomo izdelke otroške konfekcije D ADA odslej ponudili tudi v lastni trgovini D ADA na Glavnem trgu 22 v Kranju. Na voljo vam bodo različna oblačila za otroke v starosti do 10 let. OBRA TO VALNI ČAS : Vsak dan od 9. do 12. ure in 15. do 19. ure SOBOTA od 9. do 12. ure VABLJENI! Maria TTreben Zdravit iz $ožje lekarne Nasveti in izkušnje z zdravilnimi zelišči Nad dragocenimi napotki in izkušnjami so navdušene tudi premnoge bralke in bralci po vsej Sloveniji. Sicer je ta čudovita knjiga prevedena že v 16 jezikov! V knjigi je avtorica zapisala nasvete in izkušnje pri zdravljenju in lajšanju najrazličnejših obolenj: želodca, prostate, črevesja, artroze, artritisa, revme, mehurja in ledvic, kožnih bolezni, glivic, protina, migrene, različnih vnetij, kurjih oči, jeter, depresij, nizkega in visokega pritiska, luskavice, ženskih težav, sladkorne bolezni, sive mrene, slabokrvnosti, krčnih ž% različnih zločestiji obolenj in še marsičesa drugega. r tretjem natisu smo knjigo izdali v trdi vezavi, tako da je še bolj primerna za darilo. Cena je zaradi tega malo višja, a še vedno dostopna, lahko tudi na dva obroka. Prvi obrok plačate, ko prejmete položnico, drugega pa približno čez mesec dni ob prevzemu knjige. S »HIB? UM ZA VSAKO DUMO! NAROČILNICA Nepreklicno naročam ........ izvod(ov) knjige ZDRAVJE IZ BOŽJE LEKARNE po ceni 2490 SIT, ki jo bom plačal(a) - v enem obroku - v dveh obrokih (ustrezno obkroži!) Ime in priimek:............................... Ulica in hišna št............................... Kraj in poštna št............................... Založba MAVRICA, Gallusova 2,63000 Celje, H/Rrc 063/27-734 Podarimo si zdravje! ZASTONJ NAKUP V PRODAJALNI SONČEK IN FOTO BOBNAR (v prodajnem centni za hotelom Jelen) foto bobnar NA MARK MLADE Vsi, ki boste kupovali meseca marca, aprila, maja imate možnost povrnitve stroškov nakupa. Potrebno je shraniti račun in konec maja bo objavljen datum dneva, na katerega bo povrnitev vseh stroškov. Na nakup vas vabita "FOTO BOBNAR" in prodajalna "SONČEK" MINI POST LUNINIH MENAH Na podlagi odredbe o pogojih in načinu javnega razpisa za oddajo določenih del, ki se financirajo iz proračuna RS (Ur. I. RS 24/92) objavljamo JAVNI RAZPIS Za izbiro izvajalca za izvedbo kleparskih del na starem objektu osnovne šole Koroška Bela. 1. Naročnik: OSNOVNA ŠOLA KOROŠKA BELA, Cesta talcev 2, Jesenice 2. Naziv objekta: Stavba OŠ Koroška Bela 3. Lokacija: Koroška Bela 4. Vrsta dela: Odstranitev starih žlebov in odtočnih cevi ter izdelava in montaža novih žlebov in odtočnih cevi 5. Rok za začetek del: po dogovoru mesec april 1994 6. Merila za izbor najugodnejšega ponudnika so: cena, rok izvedbe del, plačilni pogoji, večje reference in ostale ugodnosti, ki jih nudi ponudnik 7. Orientacijska vrednost del: kleparska dela 481.000.00 SIT, avtodvigalo 290.000.00 SIT 8. Vsi, ki želijo sodelovati v javnem razpisu, morajo predložiti pisno ponudbo v roku 15 dni po objavi tega razpisa. 9. Ponudniki lahko dobijo dokumentacijo in dodatne informacije v času od dneva objave razpisa pa do dneva poteka roka za prijavo na razpis na Osnovni šoli Koroška Bela, Jesenice, Cesta talcev 2, vsak dan od 8. do 14. ure 10. Ponudba mora vsebovati glede na vsebino vse elemente iz 12. člena Odredbe o pos- topku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. I. RS 28/93) 11. Ponudbe morajo biti oddane v zaprti kuverti in pravilno opremljene - imeti morajo oznako NE ODPIRAJ -JAVNI RAZPIS z navedbo objekta. 12. Javno odpiranje ponudb bo 28. marca 1994, ob 8. uri v tajništvu Osnovne šole Koroška Bela, Jesenice, Cesta talcev 2. Ponudniki bodo obveščeni o izidu v roku 10 dni po odpiranju ponudb. C~S) pg£ WbM TrgorlM a tehničnim materialom Br LKL b EPU PoMTae 27 • ^ 64244 Podnart. POSflVBC 9.0.0. tel.: (064) 70-515 AKUSTIKA - NOKIA GRUNDIG. GORENJE, UNIIEC BELA TEHNIKA - PHIUPS. SIEMENS. GORENJE. MOUUNEX ELEKTROINŠTALACIJE, CENTRALNO OGREVANJE. _VODOVOD. ORODJA. VIJAKI_ U J s A IU J E 2 KG i MANJ *0 VREC* L U IM I IU K O L E D A R M ATI K, SMREKARJEVA 3, 61000 LJUBLJANA Tel.: 061/556 937,15 93 269, 557 458 N AROČ IME iN PRIIMEK ILNICA NASLOV .................... — ~~~~~~~~~ Naro£*m po po*tnem povzetju, LUNA ČAJ .—Mm' Cena 1.490 SIT + PTT sirotki. .....— V Škofji Loki odprli v Podlubniku prenovljeno trgovino Korak v sodobnost nove prodajne police omogočajo bolj pregledno, funkcionalnejšo ponudbo blaga. Ukinitev diskontne prodaje na veliko je le navidezna: na račun nekdanjega diskonta se je prodajna površina samopostrežbe povečala za dobro četrtino, vendar bistvo, cenejši nakup večjih količin blaga ostaja. V novi trgovini je namreč nekaj polic posebej namenjenih prodaji blaga v večjih količinah, tako bo tudi v naprej možno dobiti npr. pijačo s popustom, če se bi odločili za nakup celega zaboja oz. kartona. Tak sistem dvojnih cen v eni trgovini pa seveda zahteva ustrezne evidence, kar naj bi omogočala nova računalniška oprema. Vse blagajne so opremljene s čitalci črtnih kod, temu pa so prilagojene tudi tehtnice pri tistem blagu, ki se še tehta. Morda bo v začetku z novo opremo še nekaj težav, vendar so prepričani, da bo v kratkem omogočala večji promet ob manjšem čakanju. Vse se začne in konča seveda pri kadrih: v Loki so prepričani, da so svoje ljudi z PROIZVODNO, TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE SKOFJA LOKA_p. Qi usposabljanjem in sistemom stimulacij P^P1^, vili za kvalitetno delo. Želijo si, da bi samopo* trežba v Podlubniku postala nakupovalni ceP* ?0 vse škofjeLoke, zlasti za tiste, ki se odpravljaj po večjih nakupih in hkrati želijo izbirati. To P ne pomeni, da nameravajo ostale trg°vin zanemariti. Naslednja na vrsti, po prodajaln* v Groharjevem naselju, Frankovem nasalj^. sedaj Podlubniku, je samopostrežba na Mes nem trgu po tem, ko so lastništvo prostorov' py denacionalizaciji uspeli sporazumno urefli j» Politiko kavlitete večjih trgovin z osnovn preskrbo tako na Škofjeloškem zaokrožuje)1" manjše pa prepuščajo zasebni iniciativi. Še pred nekaj leti to ne bi bilo mogoče: velika samopostrežna trgovina za osnovno preskrbo v Podlubniku - največja tovrstna trgovina v Škofji Loki - je v slabem mesecu po začetku adaptacijskih del dobila novo podobo. Gre za nadaljevanje prenove trgovin, ki jo je v lanskem letu začelo trgovsko podjetje "LOKA", in tokrat je prišlo na vrsto največje, kot mu nekateri tudi pravijo, spalno naselje Škofje Loke. Kljub temu da je dostop do trgovine po zavitih cestah še nekoliko neroden, pa v Loki upajo, da bodo v trgovino poleg Podlubničanov zahajali tudi drugi Ločani, saj bo v teh povečanih prostorih Erav na področju osnovne oskrbe največja bira. Tudi parkirišč je morda še nekoliko premalo, vendar skorajšnji začetek rekonstrukcije ceste mimo Podlubnika v Selško dolino obeta nov neposredni priključek, v načrtu pa so tudi dodatne parkirne površine. V prenovitev trgovine so v podjetju Loka vložili več kot 50 milijonov tolarjev, kar je v trgovini tudi videti: napravili so nove tlake, obnovili strop, dopolnili električne instalacije in na račun prostora nekdanjega diskonta povečali prodajno površino. Še pomembnejša od naštetega pa je seveda povsem nova notranja oprema, od avtomatičnih vrat, ki se bodo brez pomoči naših večkrat preobloženih rok sama odpirala, do nove hladilne opreme, ki omogoča sodobno ponudbo. Pa ne gre le za sveže meso in nekaj melka in mlečnih izdelkov - v Loki opozarjajo, da se je ponudba predpripravljene hrane, delikates in drugih izdelkov, ki zahtevajo nizke temperature, toliko povečala, da že skoraj tretjino vseh prodajnih površin predstavljajo tako ali drugače oblikovane hladilne naprave. Odločili so se tudi, da izčrpano toploto koristno uporabijo, saj jim bo nova strojnica omogočala gretje vode za ogrevanje in sanitarne potrebe. Pri preurejevanju vhoda in vetrolova so mislili tudi na invalide, ki jim bo ta trgovina brez ovir postala prijaznejša, pa tudi Občina ne ovira priključitve u r c n x «bk. ^)^r^ Skakalni klub Stol Žirovnica V skakalnem klubu tudi - skakalke raznuje 50-letnico svojega obstoj sft Derlin9 in Tanja Volčjak sta pogumni mladi kokoUcL Večino dela opravijo prostovoljno. Štiri skakal-v Glenci. r J r y "Smučarski skoki imajo na žirovniškem območju kar dol- foletno tradicijo," pravi Anton ustin. "V našem športnem centru v Glenci imamo štiri skakalnice: osem, dvanajst, petindvajset in petintrideset metrske, ki so vse pokrite s plastiko in tako člani našega kluba trenirajo vse leto. Klub sicer pod tem imenom deluje šele štiri leta, vendar bomo drugo leto proslavili 50-letnico dela. Eden izmed naših najbolj znanih članov je bil zdaj že pokojni skakalec Ivan Sodja, klub pa je dal slovenskemu športu tudi veliko reprezentanco'! Justin je predsednik tov in državnih prvakov. Ne ca vi 1e^a ^UDa Stol Žirovni- nazadnje je član skakalnega prai * W bo nas,ednJe leto kluDa Sto1 tudi Franci Petek. obst°Va' ^0"ietmco svojega Skakalnice v Glenci smo temeljito rekonstruirali in im- ajo moderen profil. Veliko dela opravimo člani sami, pomagajo pa nam tudi posamezni sponzorji iz radovljiške in jeseniške občine. Letos smo bili organizatorji državnega prvenstva, naši člani pa so povsem prostovoljno pomagali tudi pri tekmah, ki so bile v Planici. Bilo pa je zares veliko dela, saj smo med drugim morali navoziti ves sneg na skakalnice. Klub ima stalno zaposlenega trenerja Staneta Balona ter tri amaterske trenerje: Damjana Legata, Boštjana Modrijana in Petra Hladnika, zelo prizadevno pa pomaga tudi Rok Šker-bec. Letos smo imeli predvsem probleme s prevozi, saj smo imeli samo en kombi, zato smo se odločili za nakup novega vozila, ki pa ga želimo čimprej odplačati. Pri nakupu vozila sta nam predvsem pomagali firmi Procom in Elan ter drugi sponzorji." V skakalnem klubu Stol Žirovnica pa nimajo samo korajž-nih mladih skakalcev, ampak tudi dve skakalki. To sta Tanja Volčjak in Nina Derling, ki obiskujeta tretji razred osnovne šole v Begunjah. Mladi skakalki smo obiskali in povedali sta nam, da ju na skakalnici ni čisto nič strah. Obe sta odlični skakalki: Tanja Volčjak, denimo, je na državnem prvenstvu za dečke do devetih Nina Derling let zasedla ugledno sedemnajsto mesto - skočila je več kot marsikateri deček. Pogumni deklici, ni kaj... STOL Vili Žurga Jel.064/801-028, V lovni sezoni vam »udimo razne vrste divjaane! (srna, gams...) Obiščite nas v Lovskem domuSTOU *i leži ob poti proti L Završnici! ^Prto Imamo vsak dan, razen sred«, ^^°d 10. ure dalje I LedinA TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM JOŽICA KTiAVS SMOKUČ 50 Tel.: 064/801-047 64 274 Žirovnica Odprto Imamo vsak dan od 7.30 do 12. od 14. do 19. ure ob sobotah od 7,30 do 12. in od 14. do 18. ure ob nedeljah od 8.30 do 11.30. PRI NAKUPU NAD 4.000 SIT DOBITE BON ZA BREZPLAČNO P1ZZO t Ž. frizer Blaženka / Žirovnica 117 ? Tel.: 064/801-626 Odprto od ponedeljka do četrtka od 13h do 19h petek od 7h do 19h, sobota od 7h do 13h Splošna avtomehanika JANEZ DEŽMAN Selo 9, Žirovnica Odprto od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure! pizzeria vDuian Zima A i riti A Žirovnica 59 a Al illl/V 64274 Žirovnica y/ tel.: 802-224 ZirOVIllCa Pri nas lahko naročite P1ZZO VELIKANKO Iz krušne poči. Premera 1 meter za 10 oseb I Odprto vsak dan od 10. do 0.1 ure, razen srede I čebelarska družina Anton Janša Okolje je vedno bolj onesnaženo e prva, ki zazna, kako je okolje onesnaženo. ^fk^tarsJca družina Anton Janša se pripravlja na ie b~2£° ob 75-letnici obstoja Čebelarstvo postaja kqt dvajset let je me a~",k Čebelarske dru- &ionvfa na Breznici "Naš« ia družina ima 22 čla-od teh se s čebelarstvom *elo intenzivno ukvarja čebe-1,11 Jalen, ki ima plemenilno P°stajo. Tako kot vsi slovenski čebe-lar)i tudi na žirovniškem območju vedno bolj opažamo, Kako zelo prizadeto in onesna-;e"o je naše okolje. Čebela je Pač tista, ki vam prva pokaže, je okolje onesnaženo. Ce-°*« tudi vedno bolj obolevajo, se ezn» &beL Čebel nove in arji se nove po sevalnimi tečaji trudimo! močeh i da bi zajezili razne pogubne bolezni. Naslednji problem je paša, ki jo je vedno manj. Gozdne še nekaj je, čebelarji, ki imajo več panjev, pa morajo nujno čebele voziti drugam. Danes je treba izrabiti vsako me-denje - včasih so slovenski čebelarji panje vozili predvsem na Hrvaško, danes to ni več mogoče, zato se mora vsak posebej znajti sam. Čebelarstvo je z nekaj izjemami postalo bolj ljubiteljst-vo, konjiček. Vsaj v naši čebelarski družini ima večina članov le do 30 panjev. Med je med kupci še vedno cenjen. Zdaj bomo čebelarji tudi morali upoštevati, da se bolne čebele ne bodo več smele zdraviti z antibiotiki, kajti med je zdravilo in antibiotikov ne sme vsebovati. Po svetu je naša čebela -kranjica - Še vedno izjemno cenjena. Izvažali so jo tudi v Afriko, da sosednje Avstrije in Nemčije niti ne omenjam. Zanimivo je, da jo poznajo tudi čebelarji v Egiptu. Ko smo imeli na Breznici obletnico obstoja naše družine, se je proslave udeležil tudi neki Egipčan. Na Breznici prizadevno dela tudi čebelarski podmladek na osnovni šoli pod vodstvom mentorja Stanka Noča. Čebelarska družina Anton Janša z Breznice prav letos praznuje lep jubilej - 75-letnico obstoja, kar bomo dostojno proslavili." Ureditveni načrt Smokuča V Smokuču nov dom in urejen trg Lepi gorenjski vasici pod Stolom se obeta lepša podoba Vsem trem zborom jeseniške uredili tlak, zasadili lipo, postavili skupščine je bil včeraj že predlo- kapelico in uredili nekdanje na- žen odlok o ureditvenem načrtu pajališče. za središče Smokuča. Ureditveni Ob rekonstrukciji ceste skozi načrt je izdelal Urbanistični in- središče vasi naj bi postavili V Smokuču bodo uredili središče vasi: postavili dom, zgradili kapelico in zasadili lipo... štitut Republike Slovenije. Po tem načrtu naj bi v središču Smokuča zgradili objekt, v katerem bi bil gasilski dom, trgovina in dvorana, dopuščajo pa tudi možnost ureditve poslovnih prostorov ali stanovanj. Na trgu sredi Smokuča bodo avtobusni postajališči. Na urejenem trgu bodo stale klopi, informacijske table z načrtom vasi in javni telefon. Površine, ki niso asfaltirane, bodo v Smokuču urejene kot zelenice. Skratka: po tem načrtu bo lepa in stara vas Smokuč dobila svoje urejeno vaško jedro. Foto: Janez Blejska Dobrava - Na Blejski Dobravi se že nekaj časa pritožujejo zaradi podpisovanja pogodb za nove telefonske naročnike. Predsednica izvršnega sveta Rina Kli nar jeva je zato odgovorila: "Kabelsko razvodno omrežje za območje krajevne skupnosti Blejska Dobrava, kije bilo zgrajeno lani, po projektu zagotavlja možnost priključitve vsen gospodinjstev in ostalih naročnikov. Tehnično možnost za nove naročnike preverja strokovna služba PTT samo za izvedbo priključka od razdelilne omarice do naročnika. Za izvedbo priključka mora naročnik pridobiti soglasja od lastnikov objektov ali zmljiŠČ, preko katerih priključek Jioteka. Če pa bodoči astnik soglasja ne more dobiti, strokovna služba PTT išče druge možnosti, kar pa podaljša rok priključitve. V vseb primerih pa je to dina ovira, da Eosamezniki ne morejo hI priključeni na tele« fonsko omrežje. Trditve, da občina ovira priključitev, ne držijo." Za razvoj doline pod Poncami Rateče - Ministrstvo za šolstvo in Šport je letos februarja izvršnemu svetu jeseniške občine poslalo pismo o nameri, da bi sezagotovilo racionalno vzdrževanje planiških Športnih objektov in njihov nadaljnji razvoj. Pismo o nameri o ustanovitvi javnega zavoda je obravnavala tudi krajevna skupnost Rateč - Planica tn športno društvo Planica, ki sta posredovala nekaj pripomb. V Ratečah so- fiašajo, da pismo o nameri ot soustanovitelj zavoda fodpiše tudi jeseniška ob-ina, z željo, da bi se enkrat za vselej prekinila dolgoletna improvizacija dela v Planici. Med drugim Ratečani vztrajajo, da mora biti sedež zavoda na terenu in sicer na območju RteČ, športno društvo Planica pa mora imeti v organin zavoda svoje pre-dstavnike. Lastnikom zemljišč pa morajo biti v statutu zavoda njihove pravice jasno opredeljene. Zaposlene v zavodu naj bi izbrali med prebivalci Rateč. Na predlog, da bi pla-niŠke Športne objekte razglasili za spomenik tehnične kulture, pa Ratečani odgovarjajo, da se s tem strinjajo, le v odloku mora biti natančno navde-no, kateri so ti objekti. Nagrada klubom Jesanice • Jeseniški športniki so v letošnjem letu dosegli nekaj izvrstnih rezultatov. Zato je izvršni svet jeseniške občine Smučarskemu klubu Jesenice iz tekoče proračunske rezerve namenil sto tisoč tolarjev, prav toliko pa je dobil tudi Alpski smučarski klub Kranjska Gora in Hokejski klub Acroni. Sanirati je treba pobočje Mežakle Mojstrana - Delegata zbora krajevnih skupnosti Mira Eržena iz Mojstrane je zanimalo, kako j z urejanjem hudournikov na moj stranskem območju. Sekretariat za urejanje prostora mu je posredoval odgovor, v katerem pravi, da so že izdelani projekti sanacije dveh hudournikov izpod Malega vrha in letos je Podjetje za urejanje hudournikov Ljubljana Že začelo s sanacijo enega hudournika. V obravnavo problematika se je vključila tudi komisija za kmetijstvo pri jeseoiškm izvršnm svetu, ki je v celoti podprla predlog krajevne skupnosti Dovje -Mojstrana, da je nanašan-jemulja na kmetijske površine in na cesto treba preprečiti, saj obdelovalnih površin, posebno v dolini, primanjkuje. Komisija zagovarja stališče, da je mogoče preprečiti nanašanje mulja m gramoza le s sanacijo celotnega pobočja Mežakle. Komisija je obenem tudi predlagala, da se lastnikom prizadetih zemljišč izbriše katastrski dohodek na parcelah, ki so poškodovane. Bodo muzej izgubili? Mojstrana -V Mojstrani je planinski muzej, za katerega skrbi Planinsko društvo Mojstrana. Zbirka je bogata, raznovrstna, kvalitetna in pomeni solidno osnovo za nastanek slovenskega planinskega muzeja. Zaradi izredno počasnega postopka v zvezi z denacionalizacijo stavbe, v kateri se Triglavska muzejska zbirka nahaja, Žal ni bilo mogoče nadaljevati z adaptacijo stavbe kot osnove za razširitev zbirke v Mojstrani. Vsekakor pri Planinskem društvu pričakujejo, da bodo letos vendarle rešili denacionalizacij sko vprašanje in da bo zbirka ostala v Mojstrani. Ejga Plačam - pa zidam! V jeseniški občini je v zakonskem roku plačalo "črno-graditeljski" depozit nekaj nad sto občanov. A tudi tu ni šlo brez prav izvirnih špekulacij. Inšpektorji vedo za primer, ko je nekdo prijavil črno gradnjo. Ko so na črno postavljeni objekt šli pogledat, so se nemalo začudili. Na navedeni parcelni številki ni bila postavljena ne hiša in ne drvarnica. Nič! Domnevni črnograditelj si je namreč omislil naslednji štos: Na nezazidljivi kmetijski parceli je šele nameraval graditi. Pa je plačal depozit, češ prijavim in plačam, pa bom lahko na črno gradil! Izvirno, ampak neuresničlji-vo! Leto in pol nesklepčni Zdaj, ko to pišemo, pač ne vemo, ali je bila včerajšnja skupna seja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora jeseniške občine sklepčna ali ne. Že kar nekaj časa se namreč dogaja, da zaradi nesklepčnosti ni skupne seje. Zadnjič Je bila - verjeli ali ne - 19. oktobra leta 1992. Zato se komajda še kdo spomni, kaj so tedaj obravnavali. Pomembna pa je skupna seja zaradi podelitve občinskih priznanj. Lani zaradi nesklepčnosti niso bila podeljena. Bo najbrž kar držala tista trditev, da bodo prej nove občine, kot bodo podelili priznanja.. V knjižnico vlamljajo Raznorazne prošnje prihajajo na jeseniški izvršni svet, predvsem za kakšno skromno finančno pomoč amaterskim društvom. Zadnjič pa je prišla kar malce nenavadna prošnja, ki jo je poslala Občinska knjižnica Jesenice. "Takole pravijo: "V zadnjem letu se je hkrati z rednim obiskom v knjižnici zelo povečal tudi izredno "obisk", ki se ga poskušamo s policijo čimprej znebiti: v drugi polovici lanskega leta je bilo namreč v knjižnico kar šestkrat vlomljeno - predvsem decem- bra - precej večkrat pa tudi poskušano. Nekaj poskusov vlomov smo pravočasno odkrili. Zapirali smo okna in balkonska vrata, ki so jih veliki ljubitelji knjižnice tik pred zaprtjem knjižnice na skrivaj odprli. Ta igrica, kdo bo koga, je sicer neprijetna, več strahu pa med zaposlenimi, ki so večinoma mlada in šibka dekleta, povzroča pregledovanje kletnih prostorov v večernih urah, kamor so se nepridipravi tudi že skrili. TRGOVSKO PODJETJE 4«^ 64270 Jesenige, Titova 16, Poslovalnica Žirovnica 4/a Odprto:vsak dan od 7.30 do 19.00 ure telefon:064/801-066 sobota: od 7.00 do 13.00 ure Nudimo vam ugodno: domača šunka kuhana MIP salamini MIP pršut kosi VP MIP šunka v ovitku MIP orehova jedrca- kg pomaranče-kg 925,00 SIT 1.192,00 SIT 2.343,00 SIT 752,20 SIT 990,00 SIT 69,00 SIT toaletni papir role 10/1 202,80 SIT toaletni papir role 8/1 164,30 SIT toaletni papir paket 100 lističi 25,90 SIT toaletni papir paket 150 lističi 33,50 SIT VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA MROZ20 Na srečo je bila do zdaj povzročena škoda manjša - denar iz ročne blagajne oziroma pisalnih miz, bojimo pa se večje kraje računalnika, televizorja, videa, saj je vsa ta oprema v prostorih, ki so zelo dostopni - ravna streha med obema stavbama. Razmišljali smo že o mrežah za okna, vendar bi bil tak poseg v stavbo zelo neustrezen, pretirano drag in še nezadosten, saj ne moremo dati mrež tudi na vhodna in balkonska vrata. Glede na dobre izkušnje v Najbolj delavni so skavti Skavtstvo je način življenja Mladi skavti vedno bolj priljubljeni Mladi fantje in dekleta se družijo v skavtski organizaciji Očiščevalna akcija v Završnici. Ko na žirovniškem območju povprašate, kaj delajo mladi, vam bodo ljudje v vaseh pod Stolom odgovorili, da je najbolj delavna in marljiva skavtska organizacija, ki jo leto in pol vodi 26-letni Aleš Čop. "Skavtska organizacija šteje 57 članov, ki so v organizaciji razdeljni po skupinah in po skavtskih pravilih," pravi Aleš Čop. "Program dela v naši organizaciji obsega pet področij od osebnega poznavanja, fizične moči in higiene, do služenja, krščanstva in ekologije. Ta program je enak za vse in vsi ga tudi morajo poznati in upoštevati. Mladi so v treh vodih fantov in v treh vodih deklet in mislim, da skavti na žirovniškem območju kar dobro delamo. Aprila smo med drugim imeli očiščevalno akcijo v Završnici in tako pripomogli k čistejšemu okolju. Skavti pa delujemo po skavtskih zakonih - izhajamo iz poštenosti in pozitivnih vrednot, težimo k vzgoji in dobremu življenju. Ne le za nas, za vse skavte pač velja, da je skavtstvo način življenja..." @9 ZIMA NIKI SPLOŠNO KLEPARSTVO ŽIROVNICA 114/A TEL/FAJC 064 80 10 94 Sclo 11 /a, ŽIROVNICA. tel:064 801-676 Vabljeni p on., tor., sre., četr. od 16. do 24. ure, petek in sobota od 16. do 01. ure, ob nedeljah zaprto! tanak Smokuč 50, 64274 Žirovnica Tel:064/801-047 Odprto imamo od 17. do 01.ure, ob nedeljah od 16. do OLure! DOBRODOŠLI NA IZVRSTNE PIZZE! Gostilna KNAFEL FRANC PRISTOV 64274 ŽIROVNICA 86a IT {064)802-217 Slovenija Dobrodošli od 10. do 23. ure, ob četrtkih zaprto! HHH jeseniškem muzeju bi se tudi v jeseniški knjižnici raje odločili za alarmno napravo, ki bi zajela vse prostore tako v odraslem kot v otroškem delu knjižnice. V knjižnici bi potrebovali okoli 200 tisoč tolarjev za alarmno napravo. Naprava je smiselna tudi zato, ker tako velika javna stavba nima svojega hišnika, ki bi z rednimi obhodi morebiti lahko preprečil "pridobimiške" ideje. Degradirani prostor Ravnokar so po izvršnih svetih občin sprejemali uredit- vene načrte za sanacijo degnr diranega prostora občin. Sanacija degradiranega prostora? Seveda gre za črne gra°nh ki so pokončale lep iz9'eo krajine slovenske. Lahko seveda rečemo degradirani prostor, kar pa s" prav nič lepo ne sliši. Degradacija pomeni nekog* spraviti v nižji položaj, degrao«' ati nekoga v službi ali podobna Degradirati prostor pa je vendarle malo čudno, čeprav jew že pošteno "degradiran". TRGOVSKO PODJETJE JESENICE, TITOVA 22 Trgovsko podjetje DELIKATESA ima trgovino tudi v Zabreznici. Dolgoletna poslovodkinja ga, Irena Legatova s sodelavkami -posveča veliko skrb založenosti in izboru blaga. Stalni kupci vedo, da so cene nižje od konkurence. V tem času imajo pestro predvelikonočtio ponudbo blaga. Vrtičkarie in kmete vabij0 k ugodnem nakupu zelo kvalitetnih seme*1' Iz "DELIKATESE" v Zabreznici vas vabijo. PEKARNA ^atTL ALEKSANDER ZEVNIK Rodine 5, 64274 Žirovnica, Tel.:064/801-402 Vsak dan od 5. ure dalje svež kruh in drugi naši izdelki ---1 Medium i o.o. y\fCiC|iriULI Radovljica design & tisk Zabreznica 53c, 64274 Žirovnica Tel & Fax : 064 802 146 Iz široke palete izdelkov lahko izbirate: tisk: obrazcev, dopisov, kuvert, prospektov, plakatov, katalogov, knjig, razglednic, voščilnic, embalaže... vedno v zalogi: papir v vseh formatih in barvah, kuverte, bloki računov, dobavnic in naročilnic, zvezki, bloki, kocke MESARIJA Anton Mali BREZNICA 1B, ŽIROVNICA TEL.064/801-561 Obiščite m ob sredah, četrtkih inpetkihod7.do11.inodU.do 18. M ^ob sobotah od7. do 12. ure. Ml H VELEBLAGOVNICA SKOFJA LOKA d ° ° KDOR IŠČE, TA NAJDE — V Torek, 15. marca 1994 10.40 Tisoč in ena Amerika, ameriška risana serija; 11.05 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini 11.35 CoRrane v kadilaku. angleška dokumentarna serija . 12.00 Od pola do pola, angleška dokumentarna serija 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 15.00 Svet na zaslonu 18.00 Doktor Filav. škotska nadaljevanka 17.00 TV dnevnik 17.10 Klub klobuk 18,00 Regionalni program Ljubljana 1M5 Lingo, TV igrica 18.30 TV dnevnik 2, Vreme 18.56 Šport 20.25 ŽariSče «0.35 Film tedna: Prijateljica, nemš- to-argentinski film , , 22.20 Glasbeni utrinek: Godalni Kvartet Rokolus «2.30 TV dnevnik 3, Vreme *2.47 Šport 23.00 Sova; popolna tujca, ameriška nanizanka; China Beach, ameriška nanizanka 18.45 Omizje 17.00 vldeomoda: 'delano v ZDA 17.30 Sova, ponovitev 18.45 Analitična mehanika, JJfnška izobraževalna serija 10.30 r dnevnik 10.56 šport 20.05 ^Portna sreda 20.05 Pred Planico, [eportaža 20.25 Bremen: Evropska Sa Prvakov: VVerder: Milan, prenos J2-20 Svet poroča 22.55 Praški K°fnorni balet: Ožarjena noč radio zin I M STEREO: 91.2 MHz - Skofja Loka 80.8 MHz - Poljanska dolina in Žili 96.4 MHz-Selška dolina 20.15 Denar te ne osreči, nemški TV film 21.55 Pogledi od strani 22.05 Prijateljstvo, ljubezen, maščevanje, 2. del 23.35 čas v sliki 22.55 Pariški beduini, francosk akomedija 1.10 Poročila/1000 mojstrovin 6.00 Vremenska panorama 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Leteči psi, leteče trdnjave 16.00 Dedek na posodo 15.30 Mi, krvni sorodniki 16.00 Dedek na posodo 16.50 Izlet v preteklost 17.00 Poklici 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Pri Huxtabiovih 18.30 Ali je tores? 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Nogomet - liga prvakov: VVerden Bremen - AC Milano, prenos iz Bremna 22.15 čas v sliki - večerni studio 22.50 šport 0.15 Hallo Austria, Hallo Vienna 0.45 Poročila/1000 mojstrovin a40 Ljubim - ljubiš, kud griže 9.35 Naša pesem 93, 7. oddaja 10.05 Analitična mehanika, nemške izobraževalna serija 10.35 R & R, znanstvena oddaja 11.10 Po domače 12.45 Trattoria trax - kuhanje ob Rossiniju 13.00 Poročila 13.05 Studo Citv 15.00 Svet poroča, ponovitev 15.35 Osmi dan 16.20 Porabski utrinki, oddaja madžarske TV 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Lingo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.25 Žarišče 20.35 četrtkove posebnosti: Cirkus Boleslava Polivka 21.40 Tednik 22.30 TV dnevnik 3, Vreme 22.47 Šport 22.55 Sova: To je ljubezen, angleška nanizanka; Kloniranje Joanne May, angleška nadaljevanka 13.00 Kinoteka: Težave v raju, ameriški film (čb) 14.20 Strta srca, francoska nadaljevanka 15.10 Sova, ponovitev 16.30 Že veste 17.00 Vail: Finale svetovnega pokala v alpskem smučanju, SVSL ž, prenos 19.05 Poslovna borza 19.30 TV dnevnik 19.56 šport 20.05 Skrivnosti mrtvih, angleška dokumentarna nadaljevanka 21.00 Umetniški večer: Vrhunci Montparnassa, francoska serija; Velika obdobja evropske umetnosti: Gotika 13.20 Call selection, ponovitev 13.55 CTM 14.15 Na velikem platnu 14.30 Borza dela 15.00 Ohranimo zeleno Ameriko, 4. del 16.05 A snop 16.15 Ustava, ameriška dokumentarna serija 17.15 Učna leta, ponovitev 17.45 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.30 Ročk starine 19.00 Poročila 19.15 A Shop 19.30 Magnetoskop 20.15 Drakula, ameriška nadaljevanka 20.45 Letalonosilka, ameriški barvni film 22.15 Poročila 22.30 Ročk starine 23.05A shop 23.15 Spot tedna 23.20 CTM 0.30 Borza dela 1 9.00 čas v sliki 9.05 Pri Huxtablovih 9.30 Zemlja in ljudje, ponovitev 10.00 Slika Avstrije, ponovitev 10.30 Mladi general, ponovitev 3°-00 Poročila 10.05 TV šola 11.35 "wlica iz prihodnosti, nadaljevanih 1200 Poročila 12.05 TV koledar Divja vrtnica 12.40 Pujsovi r°sieji, nanizanka 13.05 Zadnji jezdni bojevnik, ameriški barvni ™* 14.45 Monoton 15.25 Učimo se ? Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 ^bazenske zgodbe 16.30 Iz sve-l.a znanosti 17.00 Hrvaška danes '8.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18-30 Loto 18.35 Santa Barbara, periska nadaljevanka 19.30 Dnev-n'k 20.05 Loto 20.15 Potepam se in ^emam, dokumentarna oddaja ;]-00 V iskanju 21.45 Poročila &&0 Ekran brez okvirja 22.50 ^llka na sliko 23.45 Poročila v Peščini 23.55 Sanje brez meja radio triglav 64270 Jesenice, Čufarjev trg 4 STEREO 96 MHz RDS 18.05 TV koledar 16.15 Rdeči lisjak, Ponovitev 17.00 Svetovni pokal v *Pskem smučanju: Smuk (ž), pos-?o^k 17-«* Košarka: NBA liga '"•30 Svetovni pokal v alpskem l^uftanju: Smuk (m), posnetek «°-15 Nogomet: Evropska liga Prvakov: VVerder - Milan 22.20 ^Qeci lisjak, nadaljevanka 23.05 kornet 0.05 Proti toku: Nirvana v MUbljani 22 Borza dela 12.00 Na velikem 5Tnu 1216 Luč svetlobe, amer-!** nadaljevanka 13.05 A Shop ir!5 Spot tedna 13.20CTM 14.30 <5« dela 15.00 Na velikem platnu J,T6 A shop 15.25 Rodeo, pono-ie.10 Popolni tujci, ponovitev nS? 1746 Luc svetlobe, ameriška g^Banka 18.30 Male živali 18.45 2«anke 19.00 Poročila 19.20 A rm L1®-30 Ca» selection, glasbe-iška daja ^-l6 U*na leta, amer-a*a nadaljevanka 20.45 Dance »easion 21.15 Komik, ameriški S^JIm 21.45 Poročila 22.00 A 5^22-10 Spot tedna 22.15 CTM Borza dela 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 9.00 Danes v občini 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Kulturni utrinki 12.00 škofeloških 6 - mali oglasi 13.00 Morda še niste slišali 13.30 Osmrtnice 14.40 Zaposlovanje 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 17.00 Glasbeno popoldne: zabavno glasbena lestvica 5+5 in klepet ob glasbi 19.00 Odpoved programa Oddajamo od 16. do 19. ura na UKV sterao 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Ob 16.10 prisluhnite obvestilom, nato aktualnim informacijam, ob 17. uri bomo pobrskali po novostih v tržiški h video tekah, pa po dobrih knjigah, nato pa nadaljevali z izbranim glasbenim oroaramom. 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: O ženskah v slovenski politiki 10.40 Informacije zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 18.00 Gorenjska danes, jutri 1820 Tečaj angleščine 18.50 Radio jutri, koristne informacije 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Deklica iz prihodnosti, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.45 Dune, ameriški barvni film 15.05 Monofon 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Otroška oddaja 16.30 Družinski magazin 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 16.05 Kolo sreče 16.35 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15lz strankarskega življenja 20.55 Me je kdo iskal? 21.25 Poročila 21.40 Poslovni klub 23.10 Glasbeni večer 23.15 Slika na sliko 0.15 Poročila v angleščini 0.20 Sanje brez meja HUJŠAJTE S POMOČJO NARAVE 061/728-519 SLIM - TEE NARAVNI ZELIŠČNI ČAJ SUM TEE je orani aeiilčni čaj, ki pomaga pri hitaju d ohranjanju idealne teles* leže brez omejevanja Vttti prihnmbenih navad Z naivnim SUM-TEE čajem bujbte hitro m na zdrav način. Zmanjkne V*e apetit, hkiah pt Vam krepi orpnizon m odporno*. SUM TEE veča vkahoal, Va« poživi ki Vam daje občutek ugodja. Potpefene nadi delovmje prebavnih oatemov n pomaga pri neapečnosh in koncentraciji. CENA: SAMO 500 SIT s plačano poštnino Priimek in ime: Naslov:- Poštna SL:- Kraj:_ Komadov: Naročila po tel.: 061/728-519 ali na naslov 0'NECO P.P. 45,61235 Radomlje 10.00 Si las, nemška nadaljevanka 10.25 Dober večer, gospod vVallen- i, švedski film 12.20 Že veste 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 13.05 Umetniški večer, ponovitev 15.50 Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper 17.00 TV Dnevnik 17.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.10 Forum 20.30 Okostnjaki iz Karoline, ameriški film 22.10 TV dnevnik 22.30 Sova: Ko se srca vnamejo, ameriška nanizanka; Kloniranje Joanne May, zadnji del angleške nadaljevanke; Lisztomanija, angleški film 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 9.00 Danes v občini 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Dom, družina 12.00 Škofjeloških 6 - mali oglasi 13.00 Morda še niste slišali 13.30 Osmrtnice 14.40 Vse o cvetju 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 17.00 Novice, šport 17.30 Novosti na knjižnih policah 18.15 Iz zgodovine naših krajev 19.00 Odpoved programa Oddajamo na UKV sterao 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz od 16. do 19. ura. Najprej boste lahko prisluhnili obvestilom, ob 16.30 oddaji Spremljamo in komentiramo na Radiu Tržič, od 17.20 naprej pa se bomo vrteli v oddaji Pod kozolcem N« koncu bomo dodali ie novosti iz uredništva Gorenjskega glasa. 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Kaj s certifikati 10.40 Informacije zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 16.00 Zaradi mamil v zapor 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 Radio jutri, koristne informacije 19.20 študentski program Radia Kranj 18.35 Kremenčkovi 17.00 Mini ZIB 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.35 Harrv in Sunny 19.22 Aktualna znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 šport 20.15 Primeri za dva, nanizanka 21.20 Pogledi vstran 21.30 Supervohljača, nemška komedija 22.55 Večerni šport 23.05 čas v sliki 23.20 Policijska zgodba, ameriška kriminalka 0.50 Hunter, kriminalna nanizanka 1.40 1000 mojstrovin 17.30 Čudovite podobe iz živalskega sveta 18.00 Cosbv shovv 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Srečanje v naravi 21.00 Čas v sliki 21.30 Trailer 22.00 čas v sliki 22.35 TV popolnoma noro 23.15 škandal Michaela Jacksona 0.10 četrta dimenzija 0.30 Manhattan cable 0.50 Četrta dimenzija 0.10 1000 mojstrovin 9.55 Planica: Svetovno prvenstvo v Smučarskih poletih, prenos 15.55 četrtkove posebnosti, ponovitev 16.55 Sova, ponovitev 18.50 Znanje za znanje, učite se z nami 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.56 šport 20.05 Moški, ženske: O mamah 21.05 Ženske na oblasti, dokumentarni film 21.30 Obiski 22.30 Koncerti simfonikov RTVS, posnetek TY HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 10.05 Pogled skozi okno 10.35 Religijski leksikon 10.45 Nemščina 11.00 Izbor iz tujega programa: Moja knjiga o džungli 11.35 Dekle iz jutri, otroška serija 1200 Poročila 12.15 Divja roža, serijski film 12.45 Milostljiva, humoristična nanizanka 13.10 2010-Druga Odiseja, ameriški film 15.05 Monoplus 15.30 Angleški jezik 16.00 Poročila 16.05 Mali veliki svet 17.00 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Opatija: Filmski festival, prenos 23.50Poročila 23.50 Poročila v nemščini 23.45 VVithnail and I, britanski film 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 9.00 Danes v občini 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Filmske zanimivosti 1200 Škofjeloških 6 -mali oglasi 13.00 Morda še niste slišali 13.30 Osmrtnice 14.40 Zrcaice, zrcalce... 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 17.00 Izbiramo Gorenjca meseca 17.30 Prenova starih mestnih in vaških jeder 19.00 Odpoved programa Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV sterao 88,9 in 95 MHz ter srednjemv alu 1584 KHz. Najprej bomo obveščali, ob 16.30 spremljali in komentirali, nekaj več povedali o kulturnih dogodkih, ob 17.30 pa iskali tržiški zaklad z Mitjo Slaparjem. Svet zavoda OZG Kranj na podlagi 7. člena Statutarnega sklepa zavoda OZG Kranj ter 41. člena Zakona o zavodih razpisuje naslednje delovno mesto: STROKOVNI VODJA ZAVODA Osnovno zdravstvo Gorenjske Kranj Pogoji: - visoka izobrazba medicinske smeri, - strokovni izpit - najmanj 5 let delovnih izkušenj v zdravstvu. Mandat funkcije traja 4 leta. Pisne prijave z oznako "za razpisno komisijo'' in z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema Splošno-kadrovski sektor OZG Kranj, Gosposvetska c. 9, 64000 Kranj, do 30. marca 1994. Komisija bo upoštevala le vloge, ki jim bodo priložena vsa zahtevana potrdila. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po končanem razpisu. 8.00 čas v sliki 9.05 Pri Huxtablovih "•30 Atol Bikini, reportaža 10.15 RaSST^0' ameriški Hm J2-i8 sliki «2*e a tuiin« 13.00 Čas v ! 13.10 Mi, ponovitev 13.35 u2a-nike vezi 14-00 Big Val'ey DrrvT zemlji 15.05 Otroški Kogram 17.00 Mini čas v sliki 17.10 18 5w?r 18-°° Čas v sliki 18-05 Mi 19 *arTy in Sun"y 19-22 Znanost "*> Cas v sliki/Vreme 20.00 šport 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 6.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.00 Nasvet iz zdravnikove torbe 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 16.45 Sindikalne minute 18.00 Čestitke 18.30 BBC ia50 Telegraf 16.25 TV koledar 16.35 Deklica iz prihodnosti, nadaljevanka 17.00 Svetovni pokal v alpskem smučanju: SuperveleslaJom (ž), posnetek 17.45 Rdeči lisjak, ponovitev 18.30 Ekran brez okvirja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Dober dan, razred, angleška humoristična nanizanka 20.45 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, dokumentarna 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 1.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 1210 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 16.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf ^NO, SREDA KINO, ČETRTEK 16.35 Dekle iz prihodnosti, otroška serija 17.00 Vail: Superveleslalom (m) 17.45 Rdeča lisica, serijski film 18.30 Vzpon Kitajske 19.30 TV dnevnik 20.15 Beverly Hills, serija 21.50 Peta prestava 22.25 Naključni partnerji 23.10 Hit depo 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Viktor Gerkman: Samospoštovanje 10.40 Informacije zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 17.20 Ko sem še majhen bil 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.20 Večerni program 7.00 Borza dela 1200 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ponovitev 13.15 Spot tedna 13.20 Magnetoskop, ponovitev 13.56 CTM 14.15 Na velikem platnu 14.30 Borza dela 15.00 A shop 15.10 Drakula, ponovitev 15.40 Letalonosilka, ponovitev filma 17.14 Ameriških deset, glasbena oddaja 17.45 Luč svetlobe, nadaljevanka 18.30 40 let DVV, dokumentarec 19.00 Poročila 19.30 Pozitiv +, glasbena oddaja 20.15 Teden na borzi 20.25 Slavni fantje, 3. del angleške serije 21.15 Hude telesne poškodbe, ameriški film 23.00 Poročila 23.15 5.00 Dobro jutro (vreme, veste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronikaa 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 1200 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Gorenjka, Gorenjec meseca 1400 Melodija tedna 14.10 Kulturna dediščina 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 lil tri & as 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf dS^?R """i* crna kom. PRI ADAMSOV1H 2 ob 16. in 18. uri amen g«, drami ŽIVI ob 20. uri STORŽIC amer. kom. NESKONČEN DAN ^ m 20. uri ŽELEZAR amer. kom. GOSPA DOUBTFIRE ob 17.45 in «itei.lELE2N|KI amer. drama POPOLN SVET ob 18. in 20. un UFJA LOKA amer. akcij, film OBLEGANI ob 18. in 20. uri CENTER amer. črna kom. PRI ADAMSOVIH 2 ob 16. in 18. un, angl. drama GOU ob 20. uri STORŽIC amer. kom. NESKONČEN DAN ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. GOSPA DOUBTFIRE ob 17.45 in 20. uri SKOFJA LOKA amer. akcij, film OBLEGANI ob 20. uri BLED glasb, drama TINA - KAJ IMA LJUBEZEN PRI TEM ob 20. uri KINO, PETEK SKOFJA LOKA amer. akcij, drama POPOLN SVET ob 18. in 20. uri KOMENTAR Slovenci niso neumni Že dlje časa sem zunaj dnevne politike, zato le nekaj pripomb o temeljni razsežnosti strankarske združitve. V medijih prevladuje naslednja podoba: združitev je nenačelna koalicija nezdružljivega, kjer gre enim za to, da bi utrdili svoj skoraj nezamenljivi oblastni položaj, drugim pa za to, da bi se rešili politične smrti in prodali svojo identiteto za kos oblasti Pogrevajo se zgodbice o tem, kaj se dogaja v ozadju: boj za prihodnja ministrska mesta, izsiljevanja, osebne zamere... Pogrevajo se zgodbice o domnevni ideološki nezdružljivosti sestavin nove LDS: kako naj bo tisti, ki je bil na čelu boja za samostojno Slovenijo, skupaj z antinacionalisti, če ne kar sumljivimi jugoslovanarji? Kako naj bodo ekologi skupaj s pristaši divjega tržnega liberalizma? Kako naj bodo pobudniki DE-MOSa skupaj s komsomolskim podmladkom Partije? Toda vse te govorice naj nas ne razburjajo. Bolj kot o naših slabostih in nenačelnostih pričajo o kratkovidnem in pritlehnem pogledu avtorjev in razširjevatcev teh govoric. Na znano reklo "Za domačega služabnika ni herojev" je že Hegel odgovoril "Ne ker heroj ni heroj, ampak ker je služabnik služabnik", se pravi, ker služabnik sploh ni zmožen dojeti tiste razsežnosti, ki heroja naredi heroja. Podobno je s tistimi, ki vidijo v današnjem dogodku le nenačelen pragmatičen kompromis za udeležbo na oblasti: to so ljudje, za katere se "pravapolitika" dogaja na ravni osebnih intrig in zakulisnih kupčij. Kar se torej politikantskemu pogledu prikazuje kot nenačelno kompromisarstvo, v tem jaz nasprotno vidim odgovorno zrelost. Danes se združujemo ljudje z različno politično preteklostjo, pogosto na nasprotnih straneh okopov. Naj pritlehneži pogrevajo stare spore, potrditev zrelosti vseh nas je, da smo zmožni premagati narcizem drobne razlike, se odpovedati vsak svojemu intimnemu zakla-diču, ki mu je delal dragoceno lastno stranko ali usmeritev v stranki, odvreči navlako starih osebnih zamer. V nekem smislu smo vsi skupaj šele zdaj odrasli. Kar me potrjuje v prepričanju o nuji današnje združitve, je, da so pravi ljudje ZA in predvsem pravi ljudje PROTI - zadošča si ogledati reakcije na napovedano združitev, ki v nekaterih medijih Že mejijo na paniko, kot da je današnji dan začetek konca demokracije. Njihova panika je v nekem smislu še kako upravičena: zaskrbljeni so, ker vedo, da je danes njihove igre konec. Katere igre? Doslej smo živeli v nekakšnem prehodnem obdobju: formalno je bil opravljen prehod v demokracijo, toda povsod so se vlekle pretekle zamere, razcepi, bolečine. Na eni skrajnosti so tisti, ki so prehod v demokracijo dojeli v skladu s starim geslom "nekaj se mora spremeniti, da bi vse ostalo isto", na drugi pa tisti, ki vidijo vir vseh težav v tem, da še ni prišlo do resničnega obračuna s preteklostjo. LDS, ki je nastala z današnjo združitvijo, je s tem pretrgala. Je preprosto prva normalna stranka, prva dejanska stranka post-socializ-ma. Danes se združuje liberalni del DEMOSa z liberalnin delom opozicije po prvih svobodnih volitvah - skupaj prihaja, kar je v globljem smislu zmerom že spadalo skupaj. Gre torej za praktičen korak, s katerim so presežene stare travme in delitve. Stari računi nikoli ne bodo poravnani, saj vsaka poravnava odpira nove 'dolgove. Na neki točki je treba preprosto storiti DEJANJE, presekati gordijski vozel in prestopiti v drug prostor, se simbolno rešiti teže preteklost, tako rekoč začeti iz nič. Preteklost mora umreti dvakrat, če naj do nje zavzamemo distanco in naj postane del tradicije: najprej mora zgubiti v politični realnosti, kar se je zgodilo s prehodom v demokracijo, nato pa morajo umreti še njeni posmrtni duhovi, preteklost mora umreti kot podzemsko vrenje neporavnanih računov, ki nas še naprej določajo. Seveda ne gre za to, da na pretekle krivice preprosto pozabimo: gre za to, da se vzpostavi novi, nevtralni prostor pravne države in demokratične zavesti, od koder se lahko te krivice šele ustrezno oceni in popravi onstran blodnega kroga preteklih strasti. Tu ne smemo popustiti dvojnemu izsiljevanju, v katero nas hočeta ujeti obe strani Ne, če vztrajaš na pravnih načelih in formi, če se upiraš hitrim obračunom, nisi udbomafijaš, ne iščeš izgovor in zakonskih lukenj za mahinacije bivših sil! Ne, če zahtevaš razčiščenje zgodovinskega spomina in zakonsko popravo preteklih krivic, nisi revanšist, ki nepotrebno pogreva pretekle travme! Če bi bil ves prostor razdeljen med - v popularnih terminih rečeno -udbomafijo in desni populistič-ni revanšizem, potem mi ne bi imeli česa iskati v Sloveniji. Marsikomu se zdi, da se ni mogoče izogntii razcepu, ki danes preči Slovenijo, ampak da ga bo treba tako ali drugače izbojevati do konca. Stava LDS je, da je ta dilema lažna, da je možno zavzeti tretjo pozicijo, in da je ta tretja pozicija edino upanje za Slovenijo. Če združene LDS, ki danes nastaja, ne bi bilo, bi si jo bilo treba izmisliti! Pri novi združeni LDS nikakor ne gre za utopitev sestavin v brezoblično gmoto. Naj vse sestavine ohranijo svojo jasno prepoznavnost - dovolj smo veliki, da lahko iz raznolikosti naredimo svojo moč. Rabimo nekoga, ki nas nenehno spominja na možne katastrofalne posledice naše dejavnosti za okolje in s tem za naše preživetje; rabimo nekoga, ki ni slep za socialno bedo, ki spremlja sedanje ekonomske procese; rabimo nekoga, ki se zaveda, da avtoriteta države ni ovira, ampak pogoj svobode posameznika; rabimo nekoga, ki je nenehno pozoren na kršitve pravic posameznikov in manjšin; rabimo nekoga, ki nas v pristno konservativnem duhu opozarja na trdo realnost ekonomskih zmožnosti naše družbe. Če nas je vse, ki se danes združujemo, kaj Že prej združevalo, je to bilo zavračanje hitrih, enostavnih rešitev. Za pravičniš-kim in patriotskim patosom naših političnih nasprotnikov ni težko prepoznati grobega prezira do navadnega človeka: računa se na to, da bodo ljudje ugriznili v ponujeno kost, ki je sami manipulatorji ne jemljejo povsem zares - ogroženo slovenstvo, udbomafijo, itd. Koliko nezaupanja v navadne ljudi se skriva zgolj v trditvi, da so bile zadnje volitve kupljene! Tisti, ki manipulirajo s kostmi preteklih žrtev za svoje sedanje politikantske namene, ponujajo hitre rešitve, če se le obračuna z ostanki preteklega. Ko se hitre obljube ne realizirajo, spet rabiš sovražnika, da opravičiš svoj neuspeh, in tako se začne znani peklenski krog... Nova LDS pa NE misli, da je treba ljudem kot vpreženi živini moliti klobaso pred glavo, da bodo hitreje vlekli v zaželeno smer. Osnovna stava nove združene LDS je konec koncev zelo enostavna: stavimo na to, da SLOVENCI NISO NEUMNI. Ni jim treba ponujati poenostavljenih čmo-belih podob, resnico prenesejo v vsej njeni težavnosti. Razprava, prebrana na Združitvenem kongresu LDS na Bledu in uvrščena med uradno gradivo kongresa. Slavoj Žižek ODMEVI Gre za prihodnost obrti! O problematiki šolstva v obrti je bilo že veliko napisanega, vendar se še vedno vrtimo v začaranem krogu, ugotavljamo, kaj bi bilo treba storiti, kaj bi bilo bolje itd Zdaj, ko se Slovenija vključuje v mednarodne gospodarske tokove, kjer je konkurenca neizprosna, sta zlasti pomembni količina in kvaliteta proizvedenega - odločilna pa predvsem kvaliteta Tako je potencialno znanje, ki ga poseduje neka družba, v resnici njeno največje bogastvo. Pametna družba zato izbere takšen način uka in strokovnega šolstva nasploh, ki zagotavlja optimalne rezultate. Te pa dosegajo učenci v gospodarstvu tako, da se učijo svojega poklica in to kontinuirano tri ali štiri leta, kolikor pač določeni poklici zahtevajo. S šolskimi prekinitvami vsako leto pa le toliko, kolikor je potrebno kot dodatek k praktičnemu delu pouka Stoletne izkušnje so določile čas učenja za vse obrti. Dve, tri ali štiri leta učne dobe niso naključno določene. Za vsako obrt posebej se je vedelo, koliko časa je potrebno, da se je je vajenec naučil in znanje utrdil. Od obrmih znanj pa je na neki način odvisna tudi kvaliteta življenja. Zelo pomembno je namreč, kakšna je naša bivalna kultura, kako in v kakšnih stanovanjih bivamo, kako se hranimo, oblačimo, kako varno se vozimo in podobno - kar vse je povezano z obrtjo. Pomembno pa je tudi ohranjanje kulturne dediščine; zlasti pri nas je bil odnos do nje neodgovoren, zato nujno potrebujemo strokovnjake za restavracijska dela in rekonstrukcije. Prejšnji politični sistem je pustil pravo opustošenje v obrti. Oblast tistega časa je skrbela le za to, da so delili učencem nove pogruntavščine usmerjenega šolstva - spričevala, da nekaj so, da ne bi bilo socialnih razlik In tako je tudi bilo, na papirju seveda. Če učenec ni zmogel treh let šolanja, se je izučil po "skrajšanem programu" - tudi dobil spričevalo. Kaj se je naučil med tem časom, ali se je s temi znanji lahko vključil v delo in ali je lahko od pridobljenega znanja tudi živel, so bila postranska vprašanja. Mineval pa je idealni čas za učenje. Mladega človeka se namreč uspešno oblikuje in uči od 14 do 18 ali 19 leta, kasneje pa vse težje ali skoraj nemogoče. Danes ima tako le še malo obrtnikov prava mojstrska znanja. Kljub vztrajnim zahtevam obrtnikov na vseh zborih, da je treba v obrt vrniti vajence, pa zakonodajalci še naprej vztrajajo pri že utečenem redu oziroma neredu. Po novem obrtnem zakonu bo mjsjtrski izpit pogoj za ustanovitev obratovalnice, Zakonodajalec pa se seveda ne vpraša, kje in kako priti do mojstrskih znanj in sploh pozablja, da je predpogoj za mojstrstvo najprej uspešno opravljena vajeniška doba, ki naredi iz vajenca pomočnika, ki se ob mojstru dograjuje, utrjuje svoje znanje in se šele po nekaj letih - najmanj petih -lahko začne pripravljati na mojstrski izpit. Zahtevati mojstrska znanja in ne nuditi zadovoljujoče predizobrazbe je nesmiselno. Če pa že, potem bi morala država nuditi materialno podporo tistim, ki se želijo izobraziti v obrti. Za vse obrti bi morala opremiti šolske delavnice z najmodernejšimi orodji in stroji, poleg tega pa namestiti najboljše strokovnjake - mojstre kot predavatelje. Drugi sistem, ki naj bi bil popravek usmerjenega šolstva, je delitev učnega časa po načelu 50 : 50, pol teorije, pol prakse. Model, ki kot eksperiment teče že nekaj let (v šolskem letu 1994/95 bodo na ta način izobraževali v 40 oddelkih pemaj-stih slovenskih srednjih šol - in to za 26 obrtnih poklicev), je pripravila Obrtna zbornica Slovenije. Ta popravek je zadevo res za spoznanje izboljšal toda še zdaleč ne popravil. Če natančno izračunamo, koliko se učenec v teh letih praktično uči samo obrtnih spretnosti, je to največ eno leto, kar je odločno premalo. Če bi torej po tem sistemu v danih razmerah hoteli doseči kvoto prakse, bi morali podaljševati učno dobo na devet let, kar pa je seveda nemogoče. In kaj bi bilo po mojem mnenju treba storiti, da bi najhitreje, najučinkoviteje intu-di najceneje pripeljalo obrtna znanja nazaj? Predvsem se je ' treba zavedati, da je obrt del gospodarstva, zato bi moralo biti poklicno izobraževanje pod okriljem ministrstva za delo. Za tiste, ki se po osemletki odločijo za obrt, bi moral biti hram njihovega znanja obrtna delavnica, njihovi predavatelji pa obrtniški mojstri Samo obrtna delavnica s pravim delom in pravim obrtnim utripom ustvarja nove praktike - strokovnjake. Poleg vseh dobrih lastnosti obrtne delavnice pa je pomembno tudi dejstvo, da vsi najsodobnejši stroji in nova orodja vedno najdejo pot vanjo, saj je skrb vsakega mojstra, da sledi tehnološkim dosežkom. Zato se tudi vajenec najhitreje seznanja z vsem novim. Po končanem izobraževanju v obrti pa seveda lahko nadaljuje študij na srednjih, višjih ali visokih šolah, saj je prav dober praktik s fakultemo nadgradnjo tisto, kar potrebuje gospodarstvo. Ob pomisleku, da v naših obrtnih delavnicah nimamo veliko strkovnjakov z mojstrskimi izpiti, ni treba biti preveč zaskrbljen. Znanja so tisto, kar je v tem trenutku najvažnejše, saj kdor vodi samostojno obrt deset, dvajset ali več let, ima toliko znanj, da lahko sprejme v uk vajence. Mrzlično iskanje mentorjev se mi zdi nesmiselno, obenem pa degradira obrtnike. Če je namreč dala država obrtna dovoljenja vsem, je vsem tudi priznala njihova znanja. ■ Obrtna zbornica pa bi morala pri izbiri učencev delovati le svetovalno, obvezno pa bi morala biti organizator zaključni izpitov. ... Po lanskoletnih predavanj™ strokovnjakov za izobraževanje na Bavarskem je jasno, da biw za naše razmere njihov način najbližji, zato bi veljalo njihove izkušnje prikrojiti našim razmeram. Kakršnakoli vizija, aa bi družno zakorakali z Evropo, je iluzorna, dokler ne popravimo napak iz preteklosti in ne dosežemo visoke ravni obrtnin znanj naših partnerjev. Boris Udovc, kamnoseški mojster j?0 SKB BANKA D,D, Do gotovine s kartico Eurocard SKB - tudi na bančnih avtomatih v tujini! "Ali veš, da lahko s kartico Eurocard SKB sedaj dviguješ gotovino tudi na bančnih avtomatih v tujini? Ta možnost je še posebej dobrodošla recimo na, potovanjih." "Ne le dobrodošla, skorajda nujna! Kaj pa za dvig gotovine še potrebuješ, razen kartice, seveda?" "Potrebuješ osebno geslo, za katerega pisno zaprosiš na enoti SKB banke, kjer imaš odprt tekoči račun. Ko je geslo odobreno, ga dobiš po pošti kot vrednostno pismo, skupaj z navodili o ravnanju z geslom ter načinu uporabe na bančnih avtomatih, ki imajo oznako Eurocard - Mastercard." "Je dvig gotovine možen z vsemi vrstami kartic Eurocard SKB - osebno« družinsko, poslovno in zlato kartico?" "Seveda! Za poslovne kartice lahko za osebno geslo sicer zaprosi le podjetje, ki je poslovno kartico pridobilo. Glede na to, da ima poslovno kartico lahko več zaposlenih v podjetju, pa imajo možnost pridobitve osebnega gesla vsi." "Za dvigovanje gotovine s kartico Eurocard SKB na bančnih avtomatih verjetno plača imetnik kartice določene stroške." "Plačilo stroškov za dvig gotovine s karticami je v skladu s Cenikom bančnih storitev ter povračil stroškov, dvigovanje gotovine na bančnih avtomatih s kartico Eurocard SKB pa je določeno s splošnimi pravili Eurocard - Mastercard in limiti za dvigovanje gotovine. KMEČKA U DRUŽBA m. Kmečka družba za upravljanje investicijskih skladov d.d. Slovenski kmetje, zadružni delavci, zadružni poslovni sistem in podjetje PM & ^ d.o.o. ustanavljamo Kmečko družbo za upravljanje investicijskih skladov d.d. Z zbiranjem lastninskih certifikatov in vlaganjem le-teh v perspektivna slovenska podjetja si bo Kmečka družba d.d. prizadevala zagotoviti vpliv na oel gospodarstva, ki je za kmetijstvo in zadružništvo življenjskega pomena. Informacije v zvezi z lastninskimi certifikati dobite na Zadružni zvezi Slovenije-na vaših hranilno-kreditnih službah, v poslovalnicah Slovenske zadružne kmetijske banke, d.d., na Zadružni kmetijski družbi in pri Slovenski kmečki zvez'- POSLI IN FINANCE UREJA M ARU A VOLČJAK Blagajniški zapisi Gorenjske banke jjfanj, 14. marca - Gorenjska banka Kranj je z današnjim dnem MagajniŠke zapise ponudila tudi varčevalcem, saj so lih doslej "toko kupovale le pravne osebe. Banka pa se je odločila za več vnl blagajniških zapisov. Tako fizične kot pravne osebe se lahko odločijo za tolarske ali aevizne blagajniške zapise, slednji so lahko v nemških mrkah, j*ystnjskih šilingih, švicarskih frankih, ameriških dolarjih in italijanskih lirah. Tretja možnost pa so tolarski blagajniški zapisi nominirani v markah za fizične osebe, za pravne osebe pa tudi v preostalih omenjenih tujih valutah. Obrestne mere so pri tolarskih blagajniških zapisih 6 do 7,5-oostotne, pri nominiranih v tuji valuti so različne, najvišje pri lirah in °aJmanjŠe pri dolarjih. Pri tolarskih blagajniških zapisih nominiranih 'markah so za fizične osebe denimo 4,125-odstotne. Blagajniški PJS1 zapadejo v enem, dveh, treh in šestih mesecih, vnovčiti jih je «oc predčasno, le tolarskih ni moč prej kot v 31 dneh. Glasijo se na prinosnika, kar pomeni, da se lahko uporabljajo kot plačilno sredstvo. rravne osebe lahko blagajniške zapise kupijo v vseh poslovnih enotah Gorenjske banke v ekspozituri na Bledu, devizne pa v PKtorju deviznega poslovanja na Bleiweisovi 1 v Kranju. Varčevalci ga jih lahko dobe na vseh blagajniških mestih Gorenjske banke na olenveisovi 1 v Kranju. Stanovanjska posojila Kranj, 14. marca • Gorenjska banka je ljudem ponudila stanovanjska posojila, letne realne obresti so od 12- do 16-odstotne. Stanovanjsko posojilo je moč najeti za stanovanjsko gradnjo ali nakup stanovanja ter za gradnjo ali nakup počitniških enot pa tudi gradnjo ali nakup garaž. Odobravajo vse vrste posojil od nakupa gradbenega zemljišča oziroma ureditev gradbene dokumentacije naprej, edini pogoj je, da posojilojemalec nepremičnino gradi ah kupuje na območju Slovenije. . uo posojila je moč priti z namenskim varčevanje, v tem primeru Je realna letna obrestna mera 15,5-odstotna, na podlagi ustrezne ie i aVC ^e ^" 0^stotna» Drez namenskega varčevanja ah vezave pa se 9dstotna. Če posojilojemalec z banko poslovno ne sodeluje, M \eyavna realna obrestna mera poveza najdaljša odplačilna doba posojila je 15 let. Dvig gotovine tudi v tujini ^?nJ, 14. marca - Imetniki Eurocard SKB kartice lahko zdaj ^ajo tudi gotovino na bančnih avtomatih v tujim. Gotovino lahko dvignejo na bančnih avtomatih v tujini, ki so ee i en.i 2 znakom Eurocard Mastercard. Za dvig potrebujejo Dot ^a na osnov^ Prošnje dobe v SKB banki, prošnje pa ni ^rebno pisati imetnikom zlate Eurocard SKB karticem, saj avtotnatično sodi k njen. • M.V. ZAŠČITA POTROŠNIKOV Da vas po potovanju ne bo bolela glava r KOLIKO JE VREDEN TOLAR-, Ko se odločamo za določeno potovanje na podlagi programa turistične agencije, je velikokrat naše osnovno vodilo še vedno cena. Le redko pa ob misli na lepo preiivet dopust pomislimo na probleme in zaplete, ki se na našem potovanju ali letovanju lahko pojavijo. Zato si je vredno vzeti minuto časa in se seznaniti s pravicami in tudi dolžnostmi, ki jih kot potrošnik storitev turistične agencije imamo. Te pravice in dolžnosti so zapisane v Zakonu o obligacijskih razmerjih in še natančneje določene v Splošnih poslovnik pogojih, ki jih, pona- takšna sprememba predvidena v potrdilu o potovanju. Če povišanje presega deset odstotkov ima potnik pravico razdreti pogodbo, ne da bi mu bilo treba povrniti škodo. Pred potovanjem lahko od pogodbe tudi odstopite, a morate agenciji povrniti stroške, ki jin je zaradi vaša prijave že imela Ti stroški so določeni v poslovnih pogojih agencij v določenem odstotku od cene potovanja in glede na čas do odhoda. V primeru odstopa od pogodbe zaradi višje sile - npr. smrt v družini, plačate le dejanske stroške in ne pavšala. mera poveza za 2-odstotni M.V. toči VIP REVIJA ZA POTROŠNIKE NAROČILNICA ZA POSAMEZNIKE ime in priimek. poklic_ naslov: ulica kraj in poštna številka. datum in podpis .Naročam Revijo za vzgojo in informiranje potrošnikov - VIP Naročnina za leto 1994 je 3.500 sit. Kot naročnik postanem tudi podporni član Zveze potrošnikov Slovenije in pridobim vse članske ugodnosti. Izjemno ugodno! v vozilih GOLF Diesel. Pokličite (064) 631 729 od 9h do 12h, ob sredah tudi od 16h do 18h. ZŠAM Avtošola Skofja Loka, Kidričeva 51 a vadi kot posebno prilogo, lahko dobite v turistični agenciji. Na katere stvari pa moramo biti ob sklenitvi pogodbe o potovanju, pa tudi med samim potovanjem in po njem, posebej pozorni? Najprej naj opozorimo, da vam je agencija dolžna nuditi vse potrebne podatke, ki so pomembni glede na naravo določenega potovanja, za napačne podatek pa je odgovorna. Da bi bilo potovanje za vas prijento in brez zapletov, skušajte dobiti vse potrebne informacije o samem potovanju tudi ustno, če v programu niso obsežene. Ceno potovanja agencija lahko zviša, če je prišlo do spremembe v menjalnem tečaju ali do spremembe v tarifah prevoznikov in je bila Gorenjska Banka ŠEFI V KRANJU V EKSPOZITURI HRANILNICA - GLOBUS V bankah za klasično storitev štejemo - NAJEM SEFA. Šefi so posebni predali, vgrajeni v varnem in zaščitenem prostoru banke, v katerem uporabnik hrani vrednostne predmete, papirje, dokumente,... V ekspozituri Hranilnica - Globus imamo na voljo 400 najsodobnejših elektronsko krmiljenih šefov: • varna hramba vrednostnih papirjev, zlata, pogodb, oporok, umetnin in drugih vrednosti, • lokacija sredi Kranja, • najmodernejša tehnologija proizvajalca BAUER iz Švice, • možnost najametja za različno dolgo obdobje, • konkurenčne cene, • diskretnost zagotovljena, • za poslovanje s šefi lahko pooblastite drugo osebo. Vse ostale podrobnosti o najemu šefov dobite v ekspozituri Hranilnica-Globus na Koroški cesti 2, v Kranju (tel.: 222-086). DA BODO VAŠI ZAKLADI NA VARNEM Gorenjska (§J Banka * w d rl K rani U s«. KRANJ vabi v tečaje: RAČUNALNIŠTVA h WORDSTAR, WINDOWS, STROJEPISJA MASAŽE, AVTOGENEGA TRENINGA NOVO: priprava na preizkus znanja za PRODAJALCE in POSLOVODJE V TRGOVINI MLUD20 ■ NAmimVFRODAJNI I MAKUPNl/reOOAfNI I MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA fMK, Jesenke) 78,13 78,58 11,04 11.15 7,64 7,93 AVAL Bled, Kranjska gora 78.30 78,50 11,09 11.15 7,85 8,00 COPIA, Kranj 78,20 78,50 11,05 11.15 7,60 8,10 CREDiTANSTALT N.banka L|. 77,90 78.50 11,00 11,13 7,85 8,09 EROS(Star1 Mayr), Kranj 78.3$ 78,50 11,08 11,15 7,85 8,00 F-AIR Tržič {Deteljic«) 78,20 78,50 11,05 11.12 7,80 7,99 GEOSS Medvode 78.30 78,50 11,08 11,14 7.83 7,98 HRANILNICA LOM, d.d.Kranj 78,20 78,45 11,03 11,13 7,75 7,95 HIDA-tržnica Ljubljana 78,36 78.60 11.06 11.14 7,86 7.96 HI POTE KARMA BANKA Jesenke 78,00 78,55 11,05 11,16 7,80 7,96 WVEST Škofje Loka 78.15 78,65 11.07 11,17 7,71 7,95 LB-GORENJSKA BANKA Kranj 77,60 78,69 10,81 11,19 7,81 7,99 LEMA Kranj 78,30 76,80 11.04 11,14 7,90 8.00 MERKUR-Partner Kranj 77,80 78,50 11,05 11,15 7,85 7,92 UERKUR-ŽeL postaja Kranj 77.80 78,50 11,05 11.15 7.85 7,92 MTKEL Stražiiće 78,35 78.55 11.07 11.14 7.85 8,00 OTOK Bled nI sadatkov POŠTNA BANKA d.d. (na poštah) 77,00 78,45 10,76 11.10 7,65 7,89 SHP-Slov. hran. In pos. Kranj 78,30 78.50 11,05 11,12 7.66 7,98 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 77,80 78,50 11,05 11,15 7,85 7,92 SLOGA Kranj 78.20 78,60 11.00 11.15 7,80 8,00 SLOVENIJATUR1ST Boh. Bistrica 77.60 10.81 7.81 SLOVENUATUfitST Jesenice 78,13 78.50 11.03 11,10 7.83 7,93 ŠUM Kranj 78.30 78,50 11,08 11,14 7,85 7,98 TALON Že!, postaja Trata, šk. Loka 78.32 78.55 11.08 11.14 7.90 8,02 TALON Zg. Bitnje 78.32 78.55 11,08 11,14 7,90 8,02 TJAŠA Kranj nI Dodatkov UKBŠLLoka 77,90 78,60 11,05 11,16 7.80 8,04 MLFANKranj 78.30 78,50 11.18 11.15 7.90 7.99 VMLFAN Radovljica, Grajski dvor 78,25 78,50 11,07 11,15 7,90 7,99 POVPREČNI TEČAJ 78,07 78,53 11,03 11,15 7,83 7,99 Pri šparovcu v Avstriji )• ATS ob nakupu blaga po 11,00 tolarjev. 1 Pri nakopa in prodaji MERKUR »računava 1% provizije. | Podatka za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Za primer odpovedi potovanja iz upravičenih razlogov se lahko ob prijavi zavarujete. Tako vam v primeru odpovedi potovanja zaradi višje sile agencija povrne celotno vplačilo in vam tudi ni potrebno plačati, v nekaterih primerih zelo visokih, dejanskih stroškov. Agencija ima pravico, da odstopi od pogodbe zaradi izrednih okoliščin, pa tudi v primeru, če se ne prijavi dovolj potnikov. O odpovedi potovanja vas je dolžna obvestiti vsaj pet dni pred začetkom potovanja. Največkrat je nezadovoljstvu nad izletom kriva sprememba programa Ni nam nudeno to, kar je agencija obljubljala Lahko da zaradi časovne stiske odpade ogled kakšne znamenitosti, ne dobimo v programu navedenega obroka ali pa hotel nima ustrezne kategorije. Ker je ravno glede namestitve največ zlorab, že sam zakon določa, da se dogovorjena namestitev lahko zamenja le z namestitvijo iste ali višje kategorije in to v dogovorjenem kraju. Vse stroške v tem primeru seveda nosi sama agencija Če torej s potovanjem niste bili zadovoljni zaradi nekvalitetnih storitev ali zaradi storitev, ki ste jih plačali, pa niso bile opravljene, imate pravico, da zahtevate znižanje cene. Najpomembnejše pri uveljavljanju reklamacij pa je zakonsko določen osemdnevni rok Ta rok je zelo kratek, zato ga ne pozabite. Reklamacijo naslovite na agencijo v obliki priporočenega pisma. Agencija je tudi odgovorna za škodo, ki je posledica napačne organizacije potovanja. Le v primeru odpovedi potovanja ali sprememb zaradi višje sile agencije niso oškodninsko oaog-vorne. Zakon dopušča tudi omejitev višine odškodnine, vendar le, če je to zapisano in ni v očitnem nesorazmerju s škodo. Pravna pisarna ZPS: Jure Markič MENJALNICA WILFAN Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA, Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 NAJUGODNEJŠA KRATKOROČNA POSOJILA KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Koroška 41, Tel:212-429, od 12. do 15. ure SPREJEMAMO PONUDBE POSOJILODAJALCEV MENJALNICA PON.-PET.:8.-18., m ~~ m, m m SOBOTA:8.-12. LWr A OLOVNI CENTER PLANINA 3 TEL.0647331-214,323-171 int.08 SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA p.o. Kranj, Tržič, Bled, Preddvor UGODNE obrestne mere za depozite Cenjene varčevalce obveščamo, da smo razširili ponudbo TOLARSKIH VEZAV z valutno klavzulo. Mercator Preskrba TRGOVSKO PODJETJE TRŽIČ, d.d. TRG SVOBODE 27, 64290 TRŽIČ odda v najem najboljšemu ponudniku del poslovnega prostora na Cesti Kokrškega odreda 18 v Križah. Možna je razdelitev prostora več najemnikom. Pisne ponudbe sprejemamo 8 dni po objavi. (M§GH)(S)(fl)¥, p.o. kranj SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ- LJUBLJANSKA 22 OBJAVLJA JAVNO LICITACIJO OSNOVNIH SREDSTEV TER REZERVNIH DELOV : OSNOVNO SREDSTVO IZKLICNA CENA telefonska centrala z 8 telefonskimi aparati ISICOM SUPER 250.000 SIT aparat za varjenje EKONOMIK 36.000 SIT dvigalo enosteberno pnevmatsko 20.000 SIT dvigalo pnevmatsko 201 16.000 SIT kleparska hidravlika 201 2.000 SIT omara z vitrino 2.500 SIT rezervni deli za FLORIDO 50 % prodajne cene Licitacija bo v petek, 18.3.1994 ob 15. uri v Alpetour Remontu. Ogled stvari je možen na dan licitacije med 8. in 14. uro. Kupci vplačajo varščino v višini 10 % izklicne cene na blagajni Alpetour Remonta. Davek na prodajo blaga ni vračunan v izklicni ceni. Uspešni ponudnik plača kupnino najkasneje v 3 dneh po licitaciji. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Vsak navija za svoje Čeprav bodo lastninski certifikati ohranili vrednost še do sredine prihodnjega leta, dobri poznavalci razmer ocenjujejo, da bo največ motnosti za vlaganje od maja do konca leta, ko bodo najprodornejša in naložbeno najbolj zanimiva podjetja in investicijske družbe omogočile nakupe svojih delnic. Če že za (sodobne) olimpijske igre geslo "pomembno je sodelovati, ne zmagati" nima nobene praktične vrednosti, potem to še toliko manj velja za slovensko privatizacijo, v kateri državljani ne bi radi le sodelovali, ampak tudi nekaj dobili. Kmetje, ki so bili vsaj doslej bolj zazrti v strokovne in gospodarske kmetijske probleme kot v lastninske, privatizacijske, so zdaj, ko prihaja za lastninjenje odločilno obdobje, še v toliko večji zagati, kam s certifikati. Tisti, ki so kmetje in delavci hkrati ali so bili vsaj nekdaj zaposleni v družbenem podjetju, imajo nekaj več "investicijskih možnosti", medtem ko so ostali razpeti predvsem med dvema: med delnicami podjetij, ki so se odločila za javno prodajo, ter med številnimi pooblaščenimi investicijskimi družbami, ki bodo zbirale certifikate in jih na licitacijah vlagala v podjetja, ki se bodo lastninila. Čeprav "lov" na certifikate uradno še ni odprt (zakon o investicijskih skladih je začel veljati šele včeraj), se je nagovarjanje in snubljenje državljanov (in neuradno zbiranje certifikatov) že začelo. Vsak navija zase, vsak poskuša pri lastninskih certifikatov ustvariti dober vtis in vsak obljublja varnost naložb in lepe dobičke. Kmečka družba za upravljanje investicijskih skladov je nalila kar precej vode na svoje mlin, ko je v Projekt zbiranja lastninskih certifikatov za svoje "tekmece" med drugim zapisala: "Odločitev o nakupu delnic podjetij, ki se bodo odločila za javno prodajo, je precej tvegana, ker pravo stanje podjetij pozna bolj malo ljudi. Spomnimo se samo Elana, v katerega smo vsi še kak mesec pred propadom globoko verjeli in so ga številni ocenjevali kot najboljše slovensko podjetje. Danes nihče ne ve, ali bodo, na primer, Lek, Krka, Petrol čez eno leto ali dve še tako uspešna podjetja." Če gre verjeti temu, da je nakup tovrstnih delnic tvegana odločitev, potem ("čistim") kmetom res ne preostane dosti drugih možnosti, kot da certikate vložijo v eno od pooblaščenih investicijskih družb. Kmečka družba - razumljivo - nagovarja predvsem kmete in zadružne delavce (sicer pa tudi ostale državljane) in jim obljublja zanesljive in zmerne "pridelke" (dobičke) ter nakup delnic v mlekarnah, klavnicah in drugih podjetjih, kjer bi še posebej radi imeli večinski delež in vpliv. Prav ta želja bo pri njihovem odločanju o certifikatih verjetno pretehtala tudi visoke dobičke (in osebne koristi), ki jih že obljubljajo razni "lovci" na certifikate. • C. Zaplotnik Spomladanska dela v sadovnjaku Obrezovanje sadnega drevja Studeno - Škofjeloška kmetijska svetovalna služba vabi kmete in ljubiteljske sadjarje v sredo ob 15.30 v sadovnjak Janeza Benedika v vasi Studeno pri Železnikih. Tine Benedičič, priznani sadjarski strokovnjak iz nasada Resje pri Podvinu, bo povedal marsikaj za sadjarje koristnega m zanimivega ter tudi pokazal, kako se obrezuje sadno drevje. Občni zbor govedorejskega društva Kmetijski minister v Lescah Radovljica - Govedorejsko društvo za občini Radovljica in Jesenice, ki mu predseduje kmet Franc Anderie k Hraš, prireja (pod strokovnim vodstvom kmet inž. Emila Peternela) v petek, 18. marca, ob 19. uri v restavraciji Center v Lescah občni zbor, ki se ga bodo udeležili tudi minister za kmetijstvo in gozdarstvo prof. dr. Jože Osterc, vodja selekcijske službe za Gorenjsko mag. Peter Kunstežj, predsednik društva rejcev govedi črnobele pasme mag, Anton Dolenc, direktorica kranjske Mlekarne Ivana Valjavec. Zbor bodo popestrili Se s strokovnimi predavanji o aktualni rejski problematiki. Prof. dr. Andrej Orežalk z Biotehniške Ijanju krmnega obroka za si vplivu na mlečnost in že Pogaču, prav tako z ntroli produktivnosti in il bo tudi raziskovalno radovljiške občine), mag. rastlinsko pridelavo v gorenjski svetovalni službi, o obnovi degradirane travne ruse Ervin Kuhar ali mag. Jurij Komer iz republiške uprave za kmetijsko svetovanje pa bosta predstavila intervencijske ukrepe v kmetijstvu za leto 1994. • CZ, fakultete bo predaval o se krave molznice in o njeg kakovost mleka, prof. dr Biotehniške fakultete, o uporabi rezultatov (pred nalogo, ki je zajela oomo Miran Naglic, specialist ž* ~ SMMEMAftMA Ljubljana MVA prodajni center if^ kranj - primsko vo komunalna cona m tf 064/241-115,241-114 del. 6.8-19 trgovina skofja loka, spodnji trg 19, del. č.8-19 ^ - TT 064/622-950 ODLOČITEV V POMLADI ZA SETEV V JESENI »semena vrtnin, cvetlic —I >l >r »cvetlični gomolji ■mnw \r°čno vrtnoorodje TmJWmTWOfl • semena poljščin i MM kljuki •semenski krompir • sredstva za m zemeljski substrati... (svetuje vam dipl. agronom) |3#*-žl •hrana In ojprema i-c_j za male živali • merkanillno blago in L^trC dodatki živinski krmi Se priporoča SIMINARNA tradicija in kakovost tftifikate Kmečka družba nagovarja kmete "Za večino slovenskih kmetov in zadružnikov je najbolj razumna odločitev, da certifikat vložijo v eno od pooblaščenih investicijskih družb", trdijo v Kmečki družbi Kranj - Državljani imajo možnosti, da vložijo lastninske certifikate v podjetja, kjer so ali so bili zaposleni, v delnice drugih podjetij, ld se bodo odločala za iavno prodajo svojih delnic (Mercator, ^ek, Krka, Lisca itd.) ali v delnice □blaščenih investicijskih družb, ki o s tako zbranimi certifikati kupovale delnice podjetij, ki se lastninijo. Kmetove možnosti so nekoliko bolj omejene. Mnogo kmetov in zadružnih delavcev (ter članov njihovih družin) nima možnosti, da bi certifikate vložili v "svoje" sedanje ali nekdanje podjetje, ker številni niso zaposleni in tudi nikdar niso bili in ker je premoženje zadrug s sprejetjem zakona o zadrugah postalo (nedeljiva) zadružna lastnina, ki je tudi zaposleni v zadrugah ne morejo olastniniti. Odločitev o nakupu delnic podjetij, ki se bodo odločila za javno prodajo, je po mnenju predstavnikov Kmečke družbe za upravljanje investicijskih skladov precej tvegana, saj pravo stanje podjetij pozna le malo ljudi. "V takšnih razmerah je za večino slovenskih kmetov in zadružnikov najbolj razumna odločitev, da lastninski certifikat vložijo v eno od pooblaščenih investicijskih družb, ki ne bodo nikoh dosegale visokih dobičkov, vendar praktično tudi propasti ne morejo," pravijo v Kmečki družbi, kjer odkrito nagovarjajo približno pol milijona Slovencev, ki so tako ali drugače odvisni od kmetijstva ali povezani z njim, da certifikate vložijo v investicijske sklade, s katerimi upravlja Kmečka družba. Investicijske družbe bodo z zbranimi certifikati na licitacijah kupovale delnice podjetij, ki so v postopku lastninskega preoblikovanja. Kot so povedali predstavniki Kmečke družbe v četrtek na regijskem posvetu v Kranju, bo družba kupovala predvsem delnice tistih podjetij, ki so za kmetijstvo in zadružništvo velikega pomena, in za katere bi ocenila, da bi bila to donosna naložba. Gre predvsem za živilsko predelovalna podjetja (klavnice, mlekarne...), v katerih so zadruge po zakonu o zadrugah že postale 45-od-stotne lastnice družbenega kapitala, nekatere med njimi pa še dodatno lastnice premoženja, ki jim je bilo v revolucionarnem času podržavljeno. Če bo, na primer, Kmečka družba, kupila še 20- Večina v zadružnih (kmečkih) rokah Za skupni "projekt" zbiranja lastninskih certifikatov od kmetov, zadružnih delavčev in tudi od ostalih državljanov so se odloČili Slovenska zadružna kmetijska banka, Zadružna zveza Slovenije, Zveza hranilno kreditnih služb Slovenije, Zadružna kmetijska družba in Slovenska kmečka zvez* (kot sindikat). Za operativno vodenje "projekta"1 so izbrale podjetje PM&A, ki bo v novoustanovljeni Kmečki družbi imelo največ četrtinslcl delež. Certifikate začasno v HKS Ker bo Kmečka družba lahko začela uradno zbirati lastninske certifikate Šele ob koncu maja, jih bodo do tega roka zbirale (In začasno shranjevale) hranilno-kreditne službe. V nakelskt naj bi jih poskusno začeli zbirati ie danes (ali mordaj kakšen dan kasneje), v vseh preostalih na Gorenjskem in v Sloveniji pa 4. aprila. Koordinator za Gorenjsko je Viktor Fretik, sicer direktor Kmetijske zadruge Naklo, med kmeti in zadružnimi delavci pa bodo pridobili tudi več obveščevalcev oz." animatorjev". V Kmečki družbi ocenjujejo, da bodo odkupili približno za 400 milijonov mark certifikatov. Kmečka dmlha s tremi skladi Zakon o Investicijskih skladih le začet veljali včeraj, 13. marca, ko je kmečka družba tudi zaprosila za dovoljenje, da ustanovi pooblaščeno investicijsko družbo (sklad). Ustanovila jih bo več, predvidoma tri. Podobnih družb bo v Sloveniji petdeset do osemdeset odstotni delež podjetja, ki bo naprodaj na licitaciji, bodo kmetje in zadružniki postali večinski lastniki in si s tem zagotovili tudi glavno besedo pri odločanju. Družba napoveduje zanesljive in zmerne dobičke Čeprav certifikati še niso denar, ampak le "tehnični pripomoček" za pridobitev delčka družbenega premoženja, pa kmete (in tudi ostale državljane) zanima, kako bo z varnostjo in donosnostjo njihovih naložb, če bodo certifikate vložili v (kmečke) investicijske sklade. Ker bodo družbe na licitacijah kupovale delnice različnih podjetij, bodo zmanjšale tveganje in s tem povečale varnost naložb. V Kmečki družbi tp ponazarjajo s primerom izkmetovanja. Če kmet sadi samo krompir, je ves njegov zaslužek odvisen samo od letine in cene krompirja; če pa seje še nekaj žit ter ima tudi živino in zelenjavni vrt, je tveganje manjše, prav tako pa tudi možni zaslužek. Podobno je z investicijsko družbo: lahko sicer propade katero od podjetij, v katero je družba vložila certifikate, zelo majhna pa je verjetnost, da bi propadla vsa podjetja, pravijo v Kmečki družbi in poudarjajo, da so v tujini dobički tovrstnih družb pravilom« večji, kot so bančne obrestne mere. Kmetje tudi delničarji Kmečke družbe Kmečko družbo za upravljanje investicijskih skladov ie ustanovilo pet orga-nizacij ter sedemdeset kmetov i° zadružnikov. Ker bo upravljala s tremi skladi (družbami), je morala zagotoviti sto milijonov tolarjev ustanovnega kapitala. Skoraj tri četrtine ga je prispevala Slovenska zadružna kmetijska banka, četrtino podjetje PM&A, ki je specializirano za borzne, investicijske in revizorske posle, razliko pa ostali. Ker v družbi želijo razpršiti lastništvo na čim: širši krog, bodo takoj po registraciji [>onudili v prodajo delnice, ki jih bodo ahko kupovali le kmetje in zadružni delavci. Vsak bo lahko kupil najmanj dve delnici in največ sto, vrednost posamezne pa je deset tisoč tolarjev. • C. Zaplotnik Gorenjsko tekmovanje Mladi in kmetijstvo poči na koncu," so se šalili Metka, Katra in Niko so znali največ Med devetimi ekipami je zmagalo Naklo pred Blejsko Dobravo in Slogo. Breznica pri Žirovnici - Gorenjska kmetijska svetovalna služba je v sodelovanju z Društvom podeželske mladine Gorniesavske doline pripravila v soboto v kulturnem domu na Breznici tretje gorenjsko tekmovanje Mladi in kmetijstvo. Tričlanske ekipe so odgovarjale na vprašanja o turizmu na kmetijah, ribogojstvu ter o gnojilih in gnojenju. bila že tik pod vrhom, za Cerkljami, s pravilnimi odgovori na zadnjo skupino vprašanj pa se je "zavihtela" na prvo mesto. Ob tem, da je vsak izmed članov zmagovalne ekipe prejel vrečko, v kateri je bdo precej za kmetijstvo koristnih stvari, so dobili še bon Kmetijsko gozdarske zadruge Sava Lesce v vrednosti 40.000 tolarjev in se uvrstili na državno prvenstvo, ki bo 26. marca v Sevnici. Metka, Katra in Niko se na tekmovanje niso veliko pripravljali, zato so bili zmage še toliko bolj veseh. "Ja, gajžlja tem, ko je bilo že jasno, da so ^ (zmago namreč) zagotovili zadnjem krogu. Metka je dofl1^ z Okroglega, izhaja s kmetije, ij kateri se ukvarjajo z govedo^ in prašičerejo, obiskuje sredflj gostinsko šolo na Bledu • razmišlja o tem, da hi,P končanem šolanju v svojec poklicu "združila4' kmetijsko J gostinsko dejavnost. Katra J povedala, da doma nimajo km tije, da obiskuje tretji letm* srednje mlekarske in kmetij8* šole v Kranju in da je imela o začetku tekmovanja kar m*' treme. Niko ie doma z uspe*1! živinorejske kmetije v Poobr* jah, obiskuje kmetijsko Šolo pravi: "Upam, da na državne Ervenstvu ne bomo zadnji m . o tudi več časa za priprave, ga je bilo zagorenjsko tekm vanje." C Zapio*«* Zmagovalci • Metka Kokalj, Katra Aljančič in Niko Skodlar. Tekmovanja se je udeležilo devet ekip, ki so po oceni mag. Mirana Naglica, vodja tekmovalne komisije, pokazale dobro znanje. Prvo mesto je s 30 točkami osvojila ekipa Nakla, za katero so nastopih Metka Kokalj z Okroglega, Katra Aljančič z Ilovke in Niko Skodlar iz Podbrezij. Druga je bila z 28 točkami ekipa Blejske Dobrave v postavi Andreja Šebat ter sestri Katarina in Metka Kocjan (vse z Blejske Dobrave), tretja pa kranjska Sloga (Ema Senk iz Predoselj, Alenka Haf- ner iz Žabnice in Janez Jerala iz Mavčič), ki je zbrala 24 točk. četrta ie bila ekipa Škofje Loke (23 točk), pete Cerklje (22), Šesti Tržič (20), sedma druga ekipa Srednje mlekarske in kmetijske šole Kranj (19), osmo in deveto mesto pa sta si z enakim številom točk (16) razdelili prva ekipa kranjske srednje šole in Planina. Ekipi Nakla po prvi skupini vprašanj ni kazalo najbolje, saj je bila med tistimi, ki so zbrale najmanj točk. Po vprašanjih druge težavnostne stopnje je Svet blejske enote zavoda za gozdove Občina predlaga Andreja KHnarja Radovljka - Z novim zakonom o gozdovih je bil v Sloveniji ustanovljen Zavod za gozdove Slovenije, ki bo imel štirinap območnih enot, med njimi tudi za območje sedanje radovlji*** ih jeseniške občine. Vsaka enota bo imela devetčlanski svet, V katerem bodo trije predstavniki lastnikov gozdov, tnj* predstavniki lovstva, kmetijstva ter organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine in trije predstavniki ustanovitelja (ie publike) m lokalnih skupnosti z gozdnogospodarskega območja. V svet blejske območne enote bosta po eneg8 predstavnika imenovali tudi radovljiška in jeseniška obCm3-Komisija za kadrovske zadeve, odlikovanja in prizo61^ radovljiške občinske skupščine predlaga delegatom, da ^ občina v svet imenovala dipl. inž. gozd. Andreja Kli«^ zaposlenega v Gozdnem gospodarstvu Bled. Politične strank* predlagale Še tri druge kandidate, vendar pa so v kom»W- so menili, da naj občina glede na naloge sveta imenuje kandidat*' ki bo pri delu sveta (m odločanju) deloval strokovno, n« r politično, Zbori občinske skupščine bodo o imenovanj odločali na sejah 23. marca. • C.Z. d.o.o, PE ZG. BITNJE 32 TEL/F AX.: 064-311-032 MENJALNICA - EXCHANGE, KUP - PRODAJA IN PREPIS VOZIL RENT - A - CAR UREJA: Vilma Stanovnik Prijetno branje S Y S T E M S <>,.. podjetje za razvoj In proizvodnjo Jadralnih padal, svetovanje in trgovino Hafnerjevo naselje 121, skofja Loka tel./fax: (064) 631 025. 46 211 NAŠI PLAVALCI SO USPEŠNO NASTOPILI NA PRVI LETOŠNJI TEKMI ZA SP ALENKA TIK ZA SVETOVNO PRVAKINJO Konec tedna se je sedemčlansko zastopstvo naših plavalcev in plavalk udeležilo prve evropske tekme za svetovni pokal - Sijajni dosežki in rekordi že na začetku. Radovljica, 13. marca - "Vedel sem, da so naša dekleta pa tudi ostali reprezentantje sposobni dobrih rezultatov in novih akordov, Se zdaleč pa nisem pričakoval takšnih podvigov," je P° vrnitvi iz Desenzana v Italiji, kjer so bile konec tedna prve •etošnje tekme svetovnega pokala za plavalce in plavalke dejal vodja naše odprave in trener radovljiških plavalk Ciril Globočnik. in res so se imeli v našem taboru česa veseliti. Plavalci in plavalke so dosegli nove osebne jn državne rekorde, spet pa je Nfstela mlada Radovljičanka ^enka Kejžar, ki je bila na ?00 metrov prsno odlična druga ln je zaostala samo za svetovno Prvakinjo in svetovno rekorderko Kitajko Dai. Med dosežki naših plavalcev Pa tokrat velja pohvaliti kar vse Radovljičanke, ki so dokaze, da so že na začetku sezone v odlični formi. Tako se je poleg ^enke, ki je za 1,54 sekunde Popravila svoj absolutni državni rekord na 200 metrov prsno tedaj ima čas 2:27, 59) in dojila odlično drugo mesto, izkazala tudi njena starejša sestra Nataša, ki je dosegla nov slovenski rekord na 50 metrov prsno. S časom 33,67 se je Nataša Kejžar kot šesta uvrstila v A finale, tam pa je bila nato osma. Tudi Polona Robse po besedah trenerja Cirila Globočnika rezultatsko popravlja, to pa je dokazala z desetim mestom na 200 metrov mešano in z devetim mestom na 400 metrov mešano. Od Gorenjcev je treba omeniti še nastop Kranjčana Marka Milenkoviča, ki se je na 200 metrov mešano izkazal z osebnim rekordom in bil enajsti, na 400 metrov pa je bil osmi. V svetovni eliti dolgoproga- Alenka Kejžar je z odličnim plavanjem na prvi tekmi svetovnega pokala dokazala, da bo letos najresnejša tekmica svetovni prvakinji in rekorderki Kitajki Dai. Ta konec tedna bodo naši šev je lepe uspehe znova zabeležil Igor Majcen, ki je bil na 400 metrov prosto peti, na 800 metrov pa jc bil v A finalu odličen tretji. KUUB VISOKIM TEMPERATURAM JE TEKMA V PLANICI USPELA ZUPAN PRED FINALOM DRUGI , Jca, 11.-13. marca - SK Triglav Teling je bil organizator ,ekmovanja kombinatorcev in solo skakalcev v kategoriji ^»dincev do 18 let in 20 let za Alpski pokal. Tekmovanja so se Snežili tekmovalci iz Avstrije, Italije, Nemčije. Francije, Švice, Avenije, »ven konkurence so nastopili še Cehi, Slovaki in icani. Aru eru fi Na zadnjem tekmovanju pred jnalom, ki bo v Franciji, se je v Na lanic palcev, ki so se pomerili na 92 m .Spalnici. V četrtek je zelo Pokrovitelji tekmovanja so pr^m, ki do v hranciji, se je v bili: Skupščina občine Kranj, !Mci zbralo kar 154 tekmo- Špornta zveza Kranj, Iskra Števci, Živila, Sukno, Svilanit, Gorenjske mlekarne, Iskra Ero, - Faktor, ravno tako se organizama, ker je bila temperatura, torji zahvaljujejo vsem, ki so hT.,22 stopinj C in se je sneg kakorkoli pomagali pn izvedbi "o kazalo z izvedbo tekmo- Ves^i Fclc* so urgaiu/.aiuiji oan nosili sneg na zaletišče, j^agali so tudi avstrijski ska- tekmovanja, posebej pa vsem klubskim delavcem Triglav Tel-inga. Najprej so se pomerili mladinci do 18 let v skokih za klasično kombinacijo, kjer je bil najboljši po skokih Jean M are Mougel iz Francije, ki si je pred teki priskakal 2,15 minute prednosti pred dru-gouvrščenim. Prednost je obdržal tudi pri tekih. Po skokih je bil najboljši Slovenec na 15. mestu Gaspšer Poljanšek, po tekih je zasedel 22. mesto. Pri mladincih do 20 let je bil najboljši Avstrijec Angerman, po tekih pa ga je premagal Francoz Boud. Odličen tretji po skokih je bil Robi Zaplotnik, v teku pa je pristal na sedmem mestu. V solo skokih plavalci odpotovali na drugo tekmo svetovnega pokala v Nemčijo. • VStanovnik mladincev so se dobro odrezali tudi slovenski skakalci, ki so osvojili tretje mesto Jaka Gro-sar in šesto Marko Bogataj. Zmagal pa je Avstrijec Dieler. Med posamezniki po petih tekmovanjih vodi Avstrijec An-dreas VVidholzl 70 točk, 2. Anže Zupan (Slovenija) 51 točk, 3. Jean Marc Mougel (Francija) in Robert Putzer (Avstrija) 44 točk, 5. Rolando Kaligaro (Slovenija) 41 točk. Med ekipami vodi Avstrija z 293 točkami, 2. Slovenija 176 točk, 3. Nemčija 146 točk, 4. Francija 63 točk, 5. Švica 11 točk, 6. Italija 0 točk. Janez Bešter *«jci in trenerji. Skakalnico so Ho t l° PriPravui in se Je sobotni tekmovanje odvijalo v odlič-n* razmerah. uspešen začetek v končnici nJ^86 tri gorenjske ekipe v končnici prvenstva v L DOLso v (SS10 zabeležile zmago: Igralke Avtobit Bleda so v MINI PLAY- u*Fu zlnhir. j_i-M- ___*_i___i iv tsiJa in si bodo že v PLAY-OFFu. 1T10N čir,,, - -"»"dietne zmago, igraint; miuuii ■»■»-"" •----- — »1l dahka dobile prvo tekmo z ekipo LIK Tihe in si bodo že v to v Kočevju ■ ty~"m' v Kočevju poskušale zagotoviti nastop v tnT obe gorenjski ekipi v moški konkurenci PLAY-OUTa sta „78*, Minolta Bled brez večjih težav s Topolšico, Žirovnica pa a"dem boju z Granit Preskrbo. jJUJNI PLAY OFF - moški: Vigros Pomurje : Pionir 3:1, TAD «v*°Pe Kamnik : Olimpija 2:3; ženske: Cimos : Gornji Grad mol-\3:0> Avt<>hit Bled : LIK Tilia 3:0 (8, 7, 6); PLAV-OUT Pr?cuVMinolta Bled : Topolšica 3:0 (5, 6, 9), Žirovnica : Granit fed^T 3:2 ("14. L 10> -13. n)< Ljutomer : Fužinar 3:1. Vrstni 10 t jUtomer 2°. Minolta Bled i 1 Topolšica 8, Fužinar 2 točki ,Hay in Žirovnica 18, Granit Preskrba NAJBOUŠI^IATLONCI TEKMUJEJO V KANADI MATJAŽ POKLJUKAR IZVRSTEN Najboljši biatlon« sveta so se konec prejšnjega tedna preselili v Hinton v Kanado, kjer tekmujejo za točke svetovnega pokala. Pravi podvig je uspe) do leto« še malancu Matjažu Poldjukarju ix Gorij, ki je na 2u-kilometrski progi osvojil odlično 10. mesto. Kljub temu da našim biatloncem na začetku letošnje sezone ni šlo po načrtih, pa zadnji rezultati kažejo, da imamo perspektivno reprezentanco, ki se je sposobna meriti za sam vrh svetovnega biatlona. To je konec tedna najprej dokazal 21- etni Gorjan Matjaž Pokljukar, ki je bil na 20-kiiometrski tekmi odličen deseti, v sprintu na dest kilometrov pa prav tako zelo dober triindvajseti. Trener za biatlon Brane Gomilar je bil uspeha svojega varovanca še kako vesel, ob tem pa je poudaril, da ti rezultati tako trenerjem kot tekmovalcem že dajejo nove moči za priprave na naslednjo sezono. Od Gorenjcev, ki nastopajo na tekmah SP je treba omeniti še nov lep rezultat Andreje GraŠiČ, ki je na 73-kilometrski progi osvojila nove točke svetovnega pokal z 12. mestom. Dobro pa se je na tekmi evropskega pokala odrezala tudi mladinka Lucija Larisi, ki je v Hochfielznu v Avstriji na 10-kilometrski progi osvojila osmo mesto. • VStanovnik RUDI HITI, TRENER ČLANSKE HOKEJSKE REPREZENTANCE SLOVENIJE STARTALI SMO NA ZDRAVIH TEMELJIH Pred odhodom na svetovno prvenstvo naši hokejski reprezentanje vadijo na Bledu - Nesporazumi v reprezentanci so urejeni. Bled, 11. marca - Včetrtek slovenska hokejska članska reprezentanca odhaja na svetovno prvenstvo skupine C na Slovaško. Na ledenih ploskvah v mestih Popradu in Spiski novi vesi se bodo naši hokejisti merili z ekipami Madžarske, Severne Koreje, Bolgarije, Ukrajine, Belorusije, Kazahstana in Slovaške. Kljub štirim realno boljšim ekipam, pa naši na Slovaško ne odhajajo z belo zastavo. Zato te dni marljivo vadijo na Bledu. Pred odhodom pa smo se o načrtih in možnostih naše ekipe na SP pogovarjali s trenerjem Rudijem I litijem. Hokejisti so prišli na priprave na Bled iz različnih ekip. Kako so se te dni ujeli v skupnem reprezentančnem moštvu? "Ne glede na to, da so prišli iz različnih taborov in ne glede na to, da je v finalu državnega prvenstva eno moštvo izgubilo in so žalostni, drugo pa zmagalo in so pač veseli, ker biti državni prvaki pn nas največ pomeni, so vsi reprezentantje tukaj na Bledu resno zastavili z delom in so tudi zadovoljni s pogoji treningov. Tudi sam mislim, da so pogoji tukaj na Bledu idealni, da takšnih do sedaj še niso imeli - pa naj si bodo treningi, Inastanitev ali hrana." Na Slovaškem boste imeli nasprotnike, ki so realno slabši, pa tudi takšne, ki so realno boljši. "Seveda vemo, kam se podajamo. Na svetovnem prvenstvu bomo imeli tri naspotnike, ki so realno slabši (Madžari, S.Korejci, Bolgari), ampak tudi tekme z njimi bo treba vzeti nadvse resno. Na ostalih štirih tekmah, ko so naši nasprotniki Slovaki in tri bivše Ruske ekipe, pa tudi ne startamo z belo zastavo. Vsak, ki bo hotel dobiti tekmo z nami, se bo moral za to dobro potruditi. Naša želja pa je, da bi izkoristili možnost proti Ukrajini in Belorusiji, ki jih lahko presenetimo, čeprav se zavedam, da bodo te ekipe prišle na Slovaško v najmočnejših postavh." V zadnjem letu ste imeli zelo malo meddržavnih tekem, na vseh ni nastopala naša najboljša reprezentanca. Kako se to pozna v moštvu pred pomembnimi nastopi? "Te meddržavne tekme, ki so si sledile zelo poredko, so predvsem zato, da držiš stik z mednarodnim hokejem. Interesa za igranje na njih niso imeli vsi igralci, saj so vedno znova spominjali še na stare dolgove iz minulih let. Sedaj smo vse obveznosti do reprezentantov poravnah in startamo čisto na novih, bolj zdavih temeljih. Glede uigranosti ekipe pa ni velikih težav, saj imajo vsi igralci približno isto šolo hokeja. Ni bistvenih razlik če nekoga daš iz enega napada v drugega, vsi so navajeni na iste sisteme, tako da večjih problemov glede tega ni." So petorke že sestavljene? "Več ali manj so sestavljene, vendar hokej je pač tak šport, da je na vsaki tekmi stvar trenerja, kako hitro "odreagira", če tekma ne poteka tako, kot si je zamislil. Seveda pa se ve, kdo so nosilci naše igre. To so že preizkušeni igralci, kot so Beribak, Zupančič, Gorenc, Marko Smolej, Andrej Razinger, Vnuk, Rojšek.... zelo pomembna pa bo tudi forma Simšiča, ki pa je trenutno dobra. V hokeju je pač vratar najpomembnejši človek." • VStanovnik, slika: J.Pelko REPREZENTANCA JE IZBRANA Bled, 13. marca - Selektor in trener članske hokejske reprezentance Slovenije Rudi Hiti je izbral reprezentane, ki bodo v četrtek zjutraj odpotovali na svetovno prvenstvo skupine C na Slovaško. Za slovenske barve bodo nastopili: vratarja Simšič in Bolta, branilci Jug, S. Kumar, B.Pajič, Zaje, M. Pajič, Kunčič, Mlinarec in Potočnik ter napadalci Benbak, N. Zupančič, Gorenc, T. Vnuk, Rojšek, Tišler, Crnovič, M. Smolej, A. Razinger, Kopitar, Jan in A. Lešnjak. • VS. PLAY - OUT - ženske: Novo mesto : Mislinja STELL 3:0, HTT N«ino ; §D Tabor 3:1 Krim . jjp Hobby Branik 3;0. Vrstni red: ŠOT rr°r in Mislinja STELL 4 točke. VII. DOL ženske so igralke IK^J W)f1 »W ■ W V >fi;C^3»aS<^'SS URNIK GIRA JE DOLOČEN v-'^uu sodnike o prestavitvi tekme. Rezultati: Mehanizmi Kant £omurJe 0:3 (-11, -10, -10), ŠD Tabor II : Cimos II 0:3, Branfk R"murJe 0:3 ( 2°,b? dva n,.e8e/a Pred MČetkom letošnje 77. kolesarske dirke Giro ŠOic?™? IV Mežicxa 0:3. Pt"J ! SOK ŠOU Vital 0:3. Vrstni d SR ? PT? ™*ni™ urnik za vse etape. iSuriJ9U Vltal 30, ŠOU TriRlav 24 Cimos II in PrevalieZ> TP° Je ,tudl_kranjski Etapni odbor iz Milana pred dnevi že dobil TaCr? in Mehanizmi KRopa ll Mežica Kaiuh Šoštan?in Id ^ poteka 12' in 13' etaPe s Podrobnimi časi prihodov karavane °°r « 8, Branik Rogozf iffn Ptuj 6 točk Gira v posamezne kraje. 12. etapa se bo 2. junija^začela v Bibioneju ob 11.15 un, slovensko - italijansko mejo pa naj bi prešla v Solkanu med 13.40 in 13.53 uro (odvisno od povprečne hitrosti, ki naj bi bila 14 Kolesarji bodo nekaj minut a, v Ajdovščini pa naj bi bih Velika nagrada, naj bi bili ob 15.23, v Ljubljani, Ka»^okrono& TAD EWrupe U m Olimpija HI 18, Bled II in 14, CIB Bovec 6, Bohinj 4 in Branik Sadex 2 SenH^11111 3- DOL ženske - zahod: Šančur : Bled II 3:1, Bohinj: 5'2SS%.,Wtoe : Solkan 3:2'*LIK TlUa 11 : ^ P*T bi ob iT.5rPripeljaii'"v k7anjsko i 24 Vff1 Vltal 11 3-0- Vrstni red: Šentvid 32, Jesenice 26, Šenčur pugnl Slovenijo. Cilj 13.stape Hiia n oail22' Piran 18» Bled 11 16' Cimos 111 10' Bomnl pred peto uro popoldne. • VS. ua u 8, Novo mesto II 6 in Julči Vital II 0 točk. Branko Maček r jvranju je predviden ob 16. 58. Po načrtih organizatorjev se bo 13. etapa naslednji dan nadaljevala s startom ob 10.13 v Kranju na Koroški cesti, v Lescah bodo kolesarji ob 10.50, na Jesnicah, kjer bo VN loterija, pa ob 11.09. Kolesarji naj Goro, ob 11.59 pa bo Giro v Ratečah bo v Linzu, previdoma dve minuti SUŠNIK PRVAK ŽE KOLO PRED KONCEM Lesce, 9. marca - Matej Sušnik si je z zmago nad Jožefom Prestrlom v 8. kolu članskega šahovskega prvenstva Gorenjske že zagotovil zmago na turnirju. Rudi Osterman ni izkoristil boljšega položaja proti Alešu Drinovcu in le remiziral. Na delitev drugega mesta sta se Ž zmagama prebila Slavko Mali in Drago Buha. Vrstni red po 8. kolu: 1. Matej Sušnk (7, Tomo Zupan Kranj), 2.-4. po 5.5 točk Rudi Osterman (Tomo Zupan Kranj), Slavko Mah in Drago Buha (Murka Lesce), 5. Aleš Drinovec (5, Tomo Zupan Kranj), itd. Aleš Drinovec EKIPNO PRVENSTVO ZA OSNOVNOŠOLCE Kranj, 12. marca - Na osnovni šoli Matije Čopa v Kranju je bilo odigrano ekipno prvenstvo Gorenjske za fante m dekleta do 12 in do 15 let. Nastopdo je 16 ekip s štiričlanskimi postavami. Pri fantih do 15 let so z vsemi dobljenimi dvoboji zmagah učenci OS Lucijan Seljak iz Kranja v sestavi Uroš Kavčič, Branko Panič, Vesna Panič, Aleš Zaletclj in Mario Majstorovič pod vodstvom Bojana Planinska. Med fanti do 12 let je bila najboljša ekipa OS Prežihov Voranc z Jesenic pod vodstvom mentorja Karla Šifrerju v postavi: Vladimir Radič, Dalibor luč, Dejan Krstič in Zoran Matarugič. Med mlajšimi deklicami pa so zmagale varovanke Borisa Cigliča: Sabina J unč, Katja Fic, Jasmina Ali mi, Anja Nanut in Sladjana Djukanovič, učenke OS Matija Čop iz Kranja. Prvouvrščene ekipe bodo zastopale Gorenjsko na državnem prvenstvu. Aleš Drinovec GORENJSKI GLAS • 28. STRAN Torek, 15. marca UREJA; Vilma Stanovnik iONET Prva državna nogometna liga POLOMIJA NA KRANJSKEM STADIONU ' POLN GOL TRIGLAVA CREINE Šmartno ob Paki - V drugi nogometni ligi je moštvo Triglava Creine gostovalo pri Eri iz Šmartnega ob Paki in izgubilo z rezultatom 1:3. Trener Kranjčanov Kodele se je pred srečanjem odločil za isto postavo, ki jo v prvem spomladanskem kolu v Kranju in z obrambno taktiko poskušal iztržiti točko. Vendar načrti so se podrli že v osmi minuti, ko je obramba Triglava Creine prejela prvi zadetek in sicer je po slabem posredovanju obrambnih igralcev ob prekinitvi domačin Delameha z glavo premagal kranjskega vatarja Tiliča. Že nekaj minut pozneje bi Kranjčani iz podobne akcije lahko izenačili. Po predložku se je v kazenskem prostoru domačinov najbolje znašel mladi Golob, streljal z glavo, vendar pa zadel vratnico. V nadaljevanju so imeli nekaj več od igre domačini, moštvo Triglava Creine pa je prevzelo pobudo v uvodnih minutah drugega dela. V obdobju pritiska so si ustvarili nekaj polpriložnosti, zaradi netočnih podaj pa niso prišli v položaj, kjer bi lahko matirali domačega vratarja. Kranjčanom se je tudi tokrat poznalo, da nimajo pravega strelca, pa tudi igralci v zvezni formaciji niso zagotavljali trdnosti v fazi obrambe in ostrine v fazi napada, tako da je moštvo na trenutke igralo brezglavo. Taka igra je bila le voda na mlin mirnim domačim igralcem, ki so v svojih vrstah imeli tudi mojstre, kakršen je bil strelec drugega zadetka Mašič, ki v 73 minuti preigral kar nekaj igralcev, zadel in zapečatil usodo Kranjčanov. Do konca sta padla še dva zadetka. Najprej so domačini v osemdeseti minuti povišali na 3:0, tolažilni zadetek za Triglavane pa je v 83. minuti dosegel Trogrlič. Po lepi akciji Korenjaka in Eržena in silovitem strelu slednjeg.a je prvi pritekel do odbite žoge in jo usmeril v mrežo. Za točko je bil en zadetek seveda premalo. Igrali so: Pilič, Atlija, Verbič, Kondič, Trogrlič, Čeferin, Golob, Bajrovič, Boldin, Korenjak, Sofrič, Tušar, Eržen. Iztok Golob ŽIVILA NAKLO : RUDAR VELENJE 0 : 2 (0 : 2), strelca za Rudarja Živanovic v 21 i* Spasojevič v 27. minuti, rumeni kartoni Doler in Blagič pri Rudarju ter Oblak, Pavlin, Vodan. Sirk in Vidmar pri Živilih, rdeča kartona pa sta prejela Muslimovič pri Velenjčanih in \od0 pri Živilih. Tekmo je dobro sodil Žerak iz Branika. OLIMPIJAVPUŠTALU Kranj, 13. marca - Pričakovane prve zmage Živil v spomladanskem delu državnega nogometnega prvenstva in prve po štirih sušnih kolih v nedeljo pred okoli 1000 gledalci ni bilo. Moštvo Živil je v prvem polčasu prejelo dva naivna zadetka m tako so običajen aplavz Oblakovemu moštvu nadomestili žvižgi, del gledalcev pa je še pred koncem tekme zapustil tribuno. Trditve, da so v slabi formi in neuigranosti naklanske ekipe, so se pokazale kot resnične, čeprav v moštvu manjka zaradi poškodb nekaj ključnih igralcev, predvsem Marušič. Kaj pomaga, če je moštvo, v tem primeru Živila na nedeljski tekmi, skoraj vso tekmo v premoči, če strelja nad deset kotov in če gostje streljajo prvi kot šele v drugem W(3TERP0L0 9M Brane Pavlin, posebej v prvem polčasu najboljši v naklanskcm moštvu, je moral v drugem polčasu zamenjati izključenega naklanskega vratarja Mira Vodana. polčasu, ko na vsej tekmi pre- morejo igralci le nekaj nevarnih akcij in strelov, preveč časa se pa zapravi za samostojne akcije m preigravanja brez učinka. V takih primerih prejme moštvo poceni gole. Naklanci so v nedeljo bili prepričani, da bodo gostujoči napadalci vedno v nedovoljenem položaju (to so velikokrat res bili) in da zaradi tega ni treba resne in organizirane obrambe. Tako so prejeli dva zadetka v šestih minutah. Pri prvem je ušel Spasojevič in podal prostemu Živanoviču, ki mu ni bilo težko premagati Vodana, pri drugem golu pa je ušel Živanovic in podal Komarju, vendar je Vodan žogo odbil, Spasojevič pa jo je poslal v pol. Tekma je bila tako ob neučinkoviti igri živil rešena. Sploh je igral Rudar enostavno in hitro in naklanski vratar Vodan, eden najboljših v slabem moštvu, T nekajkrat rešil najhujše, enW» z roko zunaj svojega prostor. za kar je dobil rdeči kartor..» golje šel Brane Pavlin, tako W jeseni v Velenju, ki tudi zasl8* pozitivno oceno. Naklanci so štirikrat resneje ogrozih g gostov: v prvem polčasu f& drej Jošt in Franci Ahčin, ki» z glavo streljala mimo g01*' proti koncu tekme pa je MU> nik najprej zadel prečko, &\ pa z močnim strelom vrata", Za Živila so začeli tekjj Vodan, Vidmar, Sirk, KrBJ Ahčin, Pavlin, Jerina, Gt» kovnjak, Vorobjov, Oblak Andrej Jošt. Križaja je zamenjal Kočevar, Gruškovnjaka R Murnik. • J.Košnjek, foto >> Pelko EHn ROKOMET Skofja Loka, 15. marca - V "ogrevanju" na start tretje državne a n twt*\ rwnm i n a w nogometne lige bodo jutri, v sredo, 16. marca, škofjeloški TRIGLAV ZANESLJIVO ZMAGAL SSiT« ^<^*^^ri%&*1,^!iJSS TRIGLAV: MICOM KOPER 11:7 (3:1, 5:0, L3, 2:3) vodilno ekipo ISNL SCT Ohmpijo. Tradiaonalno pnjateltsko Ljub,jaiia lh marca . zimski baZen'jivoB, gledalcev 100, f^^^ sodiikaJKlarič in Brkljačič (Hrvaška). * upajo na obstanek v ligi, bodo skušali pokazati, da so se na Th , Hom JHajdinjak, Margeta, Balderman, Čimžar, ni pomladanski del sezone dobro pripravili • VS. ZAČETEK ALPSKE LIGE Alpska liga, ki so jo na pobudo trenerja moške ekipe Triglava A. Česna in po razgovorih z g. Vončino in predsednikom kegljaške zveze Koroške g. Richardom Lamprehtom ustanovili to sezono, po kriterijih in pravilih FIQ (mednarodna kegljaška zveza), bo potekalo na štirih kegljiščih. V tej ligi bodo sodelovali moštvi iz Gorenjske TRIGLAV iz Kranja in LOG STEINEL iz Stražišča, medtem ko so Avstrijci prijavili ekipo iz Celovca POSTA SV KARNTEN in ekipo iz Beljaka SC OSSIACHERSEE. Kot prvi prireditelji bodo kegljači Triglava. Tekma bo v soboto, 19. marca 1994, na kegljišču v Kranju. 9. aprila 1994 so prireditelji kegljači iz Beljaka, LOG Steinel iz Stražišča gostijo na kranjskem kegljišču 23. aprila 1994 in kot zadnji so prireditelji 14. maja 1994 kegljači iz Celovca. Podporo in sponzorstvo na prvi tekmi 19. marca 94 z začetkom ob 10. uri so zagotovili ISKRA ŠTEVCI iz Kranja, ČADEŽ mesarstvo in predelava s Primskovega ter Kmetijstvo perutni-narstvo ŠTEFAN KRČ - Huje. Tone Česen JESENIČANI PRVI Z zadnjim kolom se je končalo kegljaško prvenstvo v Gorenjski ligi. Prvo mesto so zasluženo osvojili igralci Jesenic, Id so bih nepremagljivi doma in solidni v posten, čaka jih še nastop v kvalifikacijah za vstop v 3. državno bgo. Rezultati 14. kola: LUBNIK : S. JENKO 8:0 (4936:4620), LJUBELJ : JESENICE 5:3 (4825:4790), ADERGAS: TRIGLAV 2:6 (4763:4948) in KR. GORA : ELAN 7:1 (4928:4785). Lestvica: 1. Jesenice 24 (+58), 2. Lubnik 24 (+48), 3. Ljubelj 21, 4. Kr. Gora 13; 5. Adergas 13,6. S. Jenko 10,7. Triglav 4 m 8. Elan 3 točke. S tem pa tekmovanj še ni konec, saj bo že v soboto in nedeljo predtekmovanje dvojic za Gorenjsko prvenstvo na Jesenicah. TRIGLAVU POKAL GORENJSKE V Škofji Loki je bil med tednom finale Pokala Gorenjske med LUBNIKOM in TRIGLAVOM. Kranjski kegljači so z bolj izenačeno ekipo v zanimivi tekmi po pričakovanju premagali domačine s 6:2 (4911:4837). Triglav je tako zasluženo dobil pokal v trajno last, saj je v boju za 1. mesto premagal vse najboljše ekipe Gorenjske - Ljubelj, Jesenice in Lubnik, ki pa je v polnnalu premagal Log Steinel. Jože Pogačnik Antonijevič, Gantar, Grabeč, Bukovac, Štirn, Peranovič, Štroma-jer Klemen, Troppan . Micom Koper: Belofastov, Štrkalj, Primožič, Pečar, Rukavina, Stopar, B. Cetin, Vejnovič, VidakoviČ, Bolčič, Iričanin, Štromajer Krištof, M. Cetin. V prvem derbiju prvenstva Slovenije so Kranjčani brez težav premagali konkurenta iz Kopra. V prvem delu prve četrtine sta se obe moštvi bolj "tipali" in iskali slabosti v obrambi. Prvi so gol dosegli z igralcem več Kranjčani, vendar so Koprčani hitro izenačili. Do prvega odmora so igralci Triglava dosegli še dva zadetka in povedli s 3:1. Druga četrtina je popolnoma pripadla Triglavu, v kateri so igralci "domačinov" dejansko naredili pravo "kanonado" na Ukrajinca v vrstah Kopra. Z visokim vodstvom, bilo je že 9:1 za Triglav je dal trener Triglava Rado Čermeij priložnost mlajšim, kar so izkoristili gostje in visok poraz ublažili. Ostala rezultata 1. kola: Maribor : Neptun 5:10 (2:2,1:4, 0-3, 2:1) Ljubljana : Kranj 90 20:9 (5:1, 5:1, 7:3, 3:4). Jože Marinček ZAČETEK PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL Kranj, 13. marca - V zimskem bazenu Kranja se je začelo tekmovanje osnovnih šol v vaterpolu. Na prvenstvu sodeluje šest šol Kranja (Jakob Aljaž, Stane Žagar, Lucijan Seljak, Simon Jenko, France Prešeren in Matija Čop) ter osnovna šola Kamnik. Tekmovanje poteka v dveh skupinah, kjer bodo igrali vsak z vsakim in nato še v tekmah za uvrstitev. Tekmovanje bo tako trajalo štiri nedelje, kar je izredno dobro, kajti prav ti mladi in perspektivni igralci nimajo še pravih tekem. To nedeljo je bilo odigrano prvo kolo, v katerem ni bilo presenečenj in so bili rezultati pričakovani. J. Marinček KRANJČANKE PRESENETILE 5 V modri skupini prve ženske rokometne lige so v sobotnem j"* b^ll''^la, ^ marca - Kar 175 dUMilnUj kartic je bilo tokrat v težkih padcih pa priljubljeni Toda zakaj bi? Pomagali so "Wres je bilo potrebne kar nekaj sreče za tiste, ki so dobUi Frenk ne obupuje, ampak se našim športnikom in tudi to tovnik ,epih naPr*d- v četrtem vmesnem žrebanju je bilo bo dela za novo sezono lotil še dejstvo pušča prijeten obču- ij main nnnAnui na sn imele več boli zaenano. tek TILEN ZUGWTTZ, MLADINSKI HOKEJSKI RE-PREZENTANT Z JESENIC NA BLED PRIHAJAJO DOBRE EKIPE Bled, 13. marca • Med reprezentanti, ki bodo nastopih na evropskem mladinskem hokejskem prvenstvu, ki se ta petek ***** začenja pri nas na Bledu, je eden najizkušenejših Tilen Zugvritz, sicer igralec Acroni Jesenic in dijak 3. letnika jeseniške gimnazije. Skupaj z ostalimi našimi reprezentanti se te dni pripravlja na prizorišču tekmovanja, prav v času prvenstva pa bo upihnil osemnajsto svečko. Pri osemnajstih imaš že kar nekaj izkušenj. Kako pa se je začelo? "Hokej sem začel igrati pred desetimi - leti na Jesenicah. Kot mlaa fant sem pač moral nekaj početi in ker je na Jesenicah hokej šport številka ena, šport, ki največ pomeni, sem začel s hokejem. Kot ostali moji vrstniki sem znanje nadgrajeval najprej v pionirski vrsti, nato v mladinski, letos pa sem prišel tudi v našo prvo ekipo." Kljub temu da si še mladinec, si letos zasluženo dobil medaljo za osvojen naslov državnih prvakov. "Lahko rečem, da sem s prvo sezono v članski vrsti kar zadovoljen, veliko mi pomeni tudi nova zvezdica. Upam, da bo naša ekipa še naprej tako uspešna kot do sedaj." Komaj se je končalo državno prvenstvo te čaka nastop v naši izbrani mladinski vrsti. Kaj pričakuješ od evropskega prvenstva tu na Bledu? "Nastopil sem že na lanskem mladinskem prvenstvu in nekaj nasprotnikov že poznam od lani. Mislim, da so zelo dobre ekipe bivše Sovjetske zveze. Tako imamo v najboljšem primeru možnosti za tretje, četrto mesto, več bi bilo težko načrtovati, saj na Bled prihajajo res kvalitetne ekipe." Na Bledu ste fantje iz različnih klubov. Kako ste uigrani? "Nekaj težav je bilo na začetku, vendar mislim, da bomo do Ervenstva dobro uigrani. Sicer pa smo, ne glede na to, iz katerega luba prihajamo, prava "klapa", prijatelji, in to se mi zdi tudi pomembno." • VStanovnik, slika: J.Pelko GORENJSKA HOKEJSKA TRIMSKA LIGA Kranj, 14. marca - V zadnjem kolu končnice tekmovanja je prišlo do ponovitve lanskoletnega obračuna med HK Jezersko m HK Pizzerija Oliva iz Sv. Duha. Pred več kot 200 gledalci, ki so ustvarili imenitno hokejsko vzdušje, sta se ekipi sicer razšli z neodločenim izidom 1 : 1. Ta rezultat pa je HK Pizzerija Oliva prinesel drugi zaporedni naslov prvakov v gorenjski hokejski t rimski ligi, Lestvica: 1. HK Pizzerija Oliva, 2. HK Jezersko, 3. HK ASA Naklo, HK Jelen - Klub Sova, 5. HK BVD Skofja Loka, 6. HK ALF Kokrica, 7. HK Pleska - Medvode, 8. HK Stari dvor. • Potočnik bolj zagnano Ne obupujejo pa tudi številni Slovenci in naši zdomci v tokrat je bilo v žrebal- kov dokazoval tudi Leščan tujini, ld.kljubmnogim posla-u"*' siudiju živahno, ob Rifle- Franci Petek, ki pa mu letošnjo nim danlnim karticam in ae- vum „ —»- -J?h Barbarinih šalah pa je zimo ne gre tako, kot si žeU sam setim letom akcije Podanm - nekaj sreče. • VStanovnik °bro voljo slovenskih športni- in njegovi navijači. Po dveh Dobim še niso imeli sreče. 5j ~*u nagrad za Gorenjce bolj malo, ponovno pa so imele več e Pri žrebanju ženske. >di tek. Mi pa tokrat objavljamo nagrajence na širšem gorenjskem območju, ki so vendarle tudi v četrtem žrebanju imel 7. ŠOTOR OLIB 4 (4 OSEBE) - INDUPLATI JARŠE 8. ŠTIRJE ZLATI LEŠNIKI IN ČOKOLADA GORENJKA V TEŽI NAGRAJENCA - ŽITO GORENJKA d.o.o. 9. JADRALNO PADALO VENTI • PODRAVKA - TRGOVSKO PODJETJE PODRAVKA d.o.o. 10. MOTORNO KOLO VAMAHA SR 125 IN DAINESE JAKNA MICH • DELTA TEAM KRŠKO «Lo.o. 1L NAGRADNI BON ZA E LANOVE IZDELKE V VREDNOSTI 10.000 DEM - ELAN d.d. CuK*0* 12- ZLATO NALIVNO PERO CROSS (18KT) Z VGRAVIRANIM *oSOTORNO KOLO VAMAHA XJ 600 S IN DAINESE TEAM IMENOM NAGRAJENCA - REI d.0.0 ^ V k*.^.Ti t£Tlx„ vn&vck a M«{» 13. NAGRADNI BON ZA E LANOVE IZDELKE V VREDNOSTI 5.000 DEM - ELAN d.d. 14. BON ZA NAKUP SMUČARSKE IN PLANINSKE OBUTVE S PLAČANIMI ENOTEDENSKIMI POČITNICAMI ZA DRUŽINO (2+2) -ALPINA TOVARNA OBUTVE p.o. ŽIRI 15. GLOBINSKI SESALNIK VALZER D. - BENT EXCELLENT d.0.0. 16 .NAGRADNI BON ZA ELANOVE IZDELKE V VREDNOSTI 1.000 DEM -ELAN d.d. 17. DIRKALNO KOLO BIANCHI VENETA 602 300 EX - DELTA TEAM KRŠKO d.0.0. 18. KOMPLET PNEVMATIKE SAVA EXACT M+S • SAVA KRANJ NAGRAJENCEV 4. ŽREBANJA NATV KeL^OMOBIL XANTIA COMOS KOPER - Milka Kozlevčar, i Tt"JGozd 3, 61275 Šmatno pri Litiji SthiJ^MOBIL CAMPUS SAVA KRANJ - Mirko Strižišar, \ 12, 61330 Kočevje AWr?OMOBIL SAMARA 1500 L Z VSEMI OPCIJAMI LADA IjuKi- d'°o- * Zdenka Remškar, Kamnogoriška 68 a, 61000 IC KOMBINEZON DELTA TEAM KRŠKO d.o.< S^j, GomUsko 24, 63303 Gomilsko fcAjfGOVlNA ADRIA 440 ADRIA CARAVAN d.d. - S * ?k« o. - Maja VDSA ADRIA 440 ADRIA CARAVAN d.d. - Sonja Zaje, «. l^J75'662^ Postojna ___. MA fr&S00 DEM IN STAVA ZA NAGRADO 50.000 DEM NA Vh\TKEM TURNIRJU KIM - PODARIM DOBIM KIM - Franci 2** Jerčin 6, 63253 Pristava S?ZOR! 64260 Bled - 29; Borovnica (J ™ Britof 297, 64000 Kranj - 28; ^CJ'^ntin, Biitriika 5, 61240 Kamnik -S Či£r7*.8»- Rodine 9, 64274 Žirovnica -U cr 'vica, Sebenje 54, 64260 Bled - 29; 2,% >?»riir. Br- Praprotnik 14, 64202 ^R«; Dvorlak Jože. Gradnikova 71. t ^Movljic, - h. ^! V»l<«, Steletova 17, 61240 Kamnik -Sire r, SSiik.?>■ V*«* 18. 64207 Cerklje na (p •u*7' GokolJ Jože- Steletova 19. 26; *n>i,ik - 29- &S Vi • . ^Marjet, Gregorčičeva 30, 64260 '^•H.1^*«0. Bokalova 16, 64270 Jete- Janfič Renata, Janeza šmida 12, 64270 Jeienice - 2S, Jenko Nit ali, Zg Senica 23, 61215 Medvode - 14; Jeruc Anic«, Groaova 13, 64000 Kranj - 2S; K Kepic Alenka, Pipanov« 62, 64208 Šenčur -29; Koci Mihaela, TomaZičeva 6 c, 64000 Kranj - M) Kogoviek Rok, Sveteljeva ulica 19, 64208 Šenčur - 28; Kogoviek Sabina. Begunje na Gor. 32 c, 64275 Begunje na Gorenjskem - 21; Kotirnik Marija, Strelilka 17, 61240 Kamnik - 28; Kranjc Frenk, Jelovika 10, 64264 Bohinjska Bistrica - 27; Kregar Angelca, Stahovica 27, 61242 Stahovica - 29; L Lukner Ana, Na Jasi 7, 61234 Mengel - 27; LuitrekMarko, Ladja 28, 61215 Medvode -3tj M Markei Klemen, M uro vi 13, 64270 Jesenice - 27; Mulej Tine, Zjola 63 a, 64275 Begunje na Gorenjskem - 29; N Novak Marija, Simona Jenka 9, 61230 Domžale - 29; O Oblak Milan, Novi svet 15, 64220 skofja Loka - 26; Oralen Peregrin, Velika Laina 5, 61240 Kamnik - 27; Ozebek Milena, Mošnje 18 a, 64240 Radovljica - 21; U. KOmŠT OBLAČILIKm TOVT^E V VREDNOSTI 5W DEM-KIM 22.0TROŠKO KOLO BIANCHI NOVOLETA 20" - DELTA TEAM ICR^KO do o 23. MESTNO KOLO BIANCHI DAMA 26" - DELTA TEAM KRŠKO cLo.o. 24. ŠOTOR KANIN 4 (4 OSEBE) - INDUPLATI JARŠE 25. OTROŠKO KOLO BIANCHI NOVOLETA 16" - DELTA TEAM KRŠKO d.0.0. __ 26. ŠOTOR KRIM 3 (3 OSEBE) - INDUPLATI JARŠE 27! CURVER KOŠ IN 3 CURVER POSODE ZA SHRANJEVANJE HRANE - SI I.K d.0.0. _ 2*. NAGRADA CURVER V VREDNOSTI 5270 SIT - SILK d.0.0. 29. CURVER KOVČEK ZA ORODJE - SILK cLo.o. Štibelj Karel, Rodine 6 b, 64274 Žirovnica Pogačnik Janez, Kamna Gorica 94, 64246 Kamna Gorica - 28; Potočnik Anica, Zg. Pirniče 91 h, 61215 Medvode • 29-, Potočnik Maki, Groharjevo naselje 62, 64220 škofji Loka - 28; Potočnik Vinko, Golniiki 52, 64000 Kranj - 28; Prasni kar Jože, Miklošičeva 4 c, 61230 Domžale - 27; Pungartnik Julijana, Adergas 36, 64207 Cerklje na Gorenjskem - 27; Pustiiek Irena, Virmaie 49, 64220 Skofja Loka - 27; R Razinger Tanja, C. revolucije 8, 64270 Jesenice - 27; Rozman Marko, Hlebce 12 a. 64248 Lesce - 27; S Smolej Milan, Velesovska c. 63, 64208 Šenčur - 15; Strgar Štefka, Gora 24 a, 61218 Komenda - 27; S Šenk Mirjana in Nula, Jezerska 24, 64000 Krani - 27; Šmidovnik Rezka, Toma Brejca 13, 61240 Kamnik - 29; šolar Sala, Na Kresu 20, 64228 Železniki - 28; štebal Karol Jbvamilka 32, 61235 Radomlje - 27; Štefe tefka, Sr. Bela 58, 64205 Preddvor - 29; 27; šubic Mojca, Bezje 4, 64280 Kranjska fora - 29; šumi Mira, Rateče 13, 64283 Lateče Planica - 28; U Uranku Ivanka, Roliceva 11,61240 Kamnik - 29; Urbanec Janez, Zalole 4,64244 Podnart - 27; V Vortič Milan, Rudija Papeža 32,64000 Krani - 27; Vučko Marija, Mandeljčeva 11, 64000 Kranj - 29; Z Zen Jože. Sp. Besnica 19, 64201 Zgornja Besnica - 28; Zima Miro, Vrbnje 57, 64240 Radovljica - 27; Zoran Simona, Loka 93, 64290 Tržič - 28; Zupan Manca, Ovsilc 13, 64244 Podnart - 29; Zupan Peter, Sebenje 5, 64260 Bled - 28; Zupane Urlka in Manja, Stara Fužina 43, 64265 Bohinjsko Jezero - ? Žumer Pavla, Sp. Gorje 7. 64247 Zgornje Gorje - 23; Podjetje Residence, d.o.o., Koroška 11, 64260 Bled, vabi k sodelovanju komunikativne, dinamične, prijazne in motivirane sodelavce za opravljanje naslednjih del in nalog na Blejskem gradu: 1. ŠEF KUHINJE (1) 2. KUHAR (1) 3. KUHARSKI POMOČNIK (1) 4. POMOŽNA DELAVKA V KUHINJI (1) 5. ŠEF STREŽBE (1) 6. NATAKAR (2) 7. BLAGAJ NIC ARKA (1) Pogoji: - zahtevana V. stopnja izobrazbe ustrezne smeri - delovne izkušnje najmanj 2 leti - aktivno znanje 2 tujih jezikov - izpit iz higienskega minimuma Delovno razmerje se sklepa za določen čas 6 mesecev z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev s priloženo fotografijo pošljite do 18. marca 1994 na naslov: Residence, d.o.o., Koroška 11, Bled. Vse dodatne informacije dobite po telefonu 064/76-265, ga. Maselj. DELOVNI CAS ocl 9 do 12 ure cxl 1 5 do 19 uic sobota ocl 9 do 12 ure TV 37 cm od 40.349 SIT TV 51 cm, TTX od 53.302 SIT TV 55 cm, TTX od 59.660 SIT TV72cm, TTX od 110.293 SIT Videorekorder od 44.745 SIT HI-FI stolp od 41.370 SIT Trgovina In storitve do.o., Kidričeva 2, Kranj, teb 064 - 2123 67,211142 CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMOvSE PRESELILI NA NOVO LOKACIJO, KIDRIČEVA 2, KRANJ (bivši dijaški dom) MALI OGLASI VILIČARJE različnih nosilnosti, grodamo.TEHNOSERVIS d.o.o., Sk.Loka.Tel:631-518_ 223-111 223-444 APARATI STROJI PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, telefaxi in telefonske centrale, zelo ugodno. »632-595 3291 Poceni starejši TV GRUNDING in dvojni kasetofon Fisher 100 VV. S 718-226 5726 Prodam NAKLADAČ za gnoj in kopanje zemlje. Kos, 065-166 5732 Prodam PRIKOLICO za hlode s hiapom ali brez. 064-248 5733 Prodam komplet osovino za traktorsko prikolico z gumami. 0681- 086 5738 ŠTEDILNIK 2 plin - 2 elek. In HLADILNIK, ugodno prodam. 0 50-301 5755 Kupim VERIŠKARICO. 0403-318 5777 TV VIDEO, avdio, HI-FI, telefone, vse ugodno, prodam. 0222-055 57*5 AVTO RADIE različnih kvalitet zelo ugodno prodam. 0801-554 57M Trajno žarečo PEČ poceni prodam. 0311-484 5802 Oddam KIPERSBUSCH ŠTEDILNIK. 0325-478_sap« SATELITSKO ANTENO, cena po dogovoru, prodam. 0 723-022 5521 Nov TRIFAZNI - dvotarifni števec, ugodno prodam. 0 323-347 sms TV - video, avdio, HI-FI, telefone, vse ugodno prodam. 0 222-055 ssso TRAKTORSKO bočno KOSILNICO T.M.V., dobro ohranjeno, prodam. Sp. Brnik 37. 5887 GLASBILA SINTHESIZERJI: CASIO, ROLAND, VAMAHA, KAVVAI po na ugodnejših cenah, zahtevajte prospekte. 0802-274 In 802-216_saos GR. MATERIAL Prodam nova notranja vrata s podboji, lužen hrast. 0401-194 5727 Prodam GRUŠT In rezan les ter bukove HLODE. 066-939 575« Prodam nove dvojne desne sobne vrata, belo pleskane s podbojem in lltoželezno kopalno kad. 043-043 SMREKOVE PLOHE (5 cm) prodam večjo količino po 250 DEM. 0801-554 5797 KONZOLNO DVIGALO s stikalom in vsemi priključki, prodam. 0874-032 SIPOREKS 5 cm in 10 cm, ter STIROPOR 5 cm, prodam. 0 312- 322 5848 IZOBRAŽEVANJE Vpisujemo v začetne in nadaljevalne tečaje šivanja in pletenja. 0622-256 Inštaliram nemščino. 0218-762 KUPIM ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO starinsko pohištvo, umetnine, nakit, porcelan, kovance, razglednice ... ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 ali 48-545 3288 NOVO - NOVO - v Bohinjski Bistrici Gostilna Črna Prst "*7%^v tel.: 721 621 **^JJHP Preizkusite svojo srečo na JOŽEFOV SEJ'M '94 V teh dneh bo na Jesenicah spet veselo. Jutri, 16. marca, se začne tradicionalni JOŽEFOV SEJEM '94, ki bo trajal do vključno nedelje, 20. marca 1994. Organizator TURISTIČNO DRUŠTVO JESENICE je tokrat storil vse, da se bo ponudba izboljšala. Razstavni prostor bo na Trgu Toneta Čufarja ter ob magistralni cesti vse do mini golfa. Tako bo ponudba razdeljena in blago porazdeljeno. Pri mini golfu in deloma na tržnici bodo prodajali: suho robo, razna semena, sadike, skratka blago, ki ga na stojnicah ni mogoče prodajati. Posebnost letošnjega sejma bo razen prodaje na stojnicah tudi program. Prvi dan sejma bo otvoritev, ki bo popestrena s sprevodom pihalnega orkestra jeseniških železarjev, mladih majoretk, folklorne skupine Triglav z Jesenic, mladih folkloristov s HruŠice in folklorne skupine Primskovo iz Kranja, ki bodo na Trgu Tone Čufar pripravili pester program. Predstavila se bodo tudi razna podjetja, kot so PIVOVARNA UNION, MEDIJSKE TOPLICE in še drugi. V soboto od 15. ure dalje bo za zabavo skrbela glasbeno-humoristična skupina MODRA KRONIKA iz Novega mesta, v nedeljo, t.j. zadnji dan pa bo nastopil znani narodnozabavni ansambel TONUA VERDERBERJA iz Bele krajine, ki bo 8 svojim belokranjskim melosom pričaral posebno vzdušje. Razen tega bo ta dan tudi žrebanje kuponov nagradne igre TD Jesenice in Gorenjskega glasa. Nagrajence čaka več lepih in zanimivih nagrad. Pričakujemo številne goste iz sosednje Koroške, ki tej prireditvi vsako leto dajo še poseben pečat, zato želimo vsi skupaj, da bo prireditev čimboljša, kar bo najboljša reklama za celo mesto Jesenice, sejem pa bo s tem zares TURISTIČNA PRIREDITEV. V ČASU PRIREDITVE BO POTEKAL TUDI POSEBEN PROMETNI REŽIM, zato prosimo vse obiskovalce sejma, da se ravnajo po navodilih varnostnikov. Prodajali bomo SUHE MESNATE IZDELKE. Predelava mesa Efl NAKLO, tel: 48-693_ Nudimo vam širok asortiman proizvodov za gospodinjstvo iz plastike In lesni program za vrt _in hobbv_ Kupim JUGO 45, letnik 1985, 1986, ohranjen. 043-115 5720 Odkupujemo hlodovino BUKVE, ESENA, JAVORA, OREHA, ESNJE IN HRUŠKE. ŠVELC, D.O.O., 058-094 5812 Kupim LATE za kozolec. 5815 t41-853 "Ni parkirplaca, kje pa, na GLOBUSU je vedno prosto!" VABI HRIBAR - BLESK Kupim mešalec za beton. 0061/ 841-318 5828 Prodam moško kolo. 0216-685 In žensko staro 5748 LOKALI Vzamem v najem neživilsko trgovino ali prostor za trgovino v centru Kranja. 0324-181_5222 V Kranju najamemo prostor za TRGOVINO cca 100 m2. 0328-050 GORSKO KOLO Aurora, na 18 prestav, prodam. 0 53-245 5856 MOTOR JAWA 350 TS, ohranjen, cena po dogovoru, prodam. 0 83- 040 5883 DEKLIŠKO KOLO za 3 prestave, poceni prodam 0 801-308 5889 (D MAGismvr V BISTRICI PRI TRŽIČU - DETEUICA-ODDAMO V NAJEM TRGOVSKO POSLOVNI PROSTOR VELIKOSTI 223 M2. VSA POJASNILA DOBITE PO TELEFONU 061/212-868-ING. BRUS, VSAK DAN MED 7. IN 9. URO OBVESTILA Iščem prostor - delavnico, cca 50m2 v Kranju, Šk. loki ali Medvodah. S 633-852_ Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko dne 19.3.94. 049-442 SICILIJA od 19.3. do 26.3., cena 630 DEM, prijave. LENA Žiri. 0691-624 ITALIJA velikonočni nakupi - Palma-nova - Portogruaro - Gorica 17.3.94. 0 691-624 LENA ŽIRI 5523 SEJEM, nakupovalni izlet - Munch-en. Vozimo vsak teden z Jesenic ali Kranja. Prijave na 082-104 5743 MODNI BUTIO VIKTORIJA STYLE na Laborahl Šivanje po naročilu -ugodno! 5751 Iščemo prostore za SERVISNO IN PRODAJNO dejavnost (AVTO SALON), v Kranju. Pokrite površine 800 do 1200 m2 in celotne površine cca 2000 m2. Tel: 063/846-129 ali 0049/89-83-62-35 Fax: 0049/89-88-68-05 4M OBLAČILA Prodam dekliško belo obhajilno obleko z dodatki ali brez. 0692-825 5783 Poročno roza OBLEKO št. 40, krajšo, prodam. 0 682-720, popoldan 5884 V Podnartu dajem v najem poslovni prostor. 070-293 5738 Na Jesenicah - Plavžu vzamem pritlični prostor v najem oz. odkup 30-60 m2 za obrt. Pogoj: minimalna višina 2.80 m, dostop z avtomobilom. 084-582, Ervin Pongrašič, Kidričeva 6 b, Jesenice 5786 Gostinjskl lokal večji, za daljšo dobo, oddam. Kapitalni vložek obvezenl. 0 061/1591-027 5840 HRANILNICA *6* LON d. d. Kranj Koroška 27 tel.: 064/223-777 Vsak Gorenje ta prav bo v LON tolarje daj v. Najamemo ali odkupimo PROSTORE za lahko * KOVINSKO PROIZVODNJO v velikosti od 100 do 200 m2 v Kranju ali okolici.Kranj, Tel:218-650 KOLESA PONY KOLO, za starost od 12. let dalje, ugodno prodam. 0 623-175 Prodam TOMOS COLIBRI in vetro-bran. 0733-494, zvečer 571B OTR. OPREMA POGRAD nov, lesen deljiv, poceni prodam. 0332-601 5225 Prodam otroški VOZIČEK kombiniran, lepo ohranjen. 077-538 5775 Kombiniran otroški VOZIČEK, ugodno prodam. 057-313 5801 Dve otroški KOLESI in PONY kolo, prodam. 0 622-340 5843 OSTALO me. ZDRUŽILO NAS JE SREČNO NAKLUCJ VEZEJO NAS VARČNOST, VARNOST IN ZANESLJIVOST... ®m&#€fafifas IN avMv&trt" STA DOSLEJ SAMO PRI NAS PRODALA 2.000.000 ( da, prov ste prebrali, dva milijonal ) METROV DIMNIKOV. ZAKAJ? JASNO, ZA MODERNA KURIŠČA MODEREN DIMNIK! SAMO rl KROMPIR za nadaljno saljjf Dezire, prodam. Podreča 18, "V čiče._ STAN. OPREMA^ Oddam manjšo kotno •e*j53! garnituro, cena po dog°v ^ 0310-045_ _,> Poceni prodam opremo za NICO komplet aH po delih. Novo še zapakirano STENSKO ^ KABINO, prodam. 078-659__> Novo SEDEŽNO GARNI^ trosed + dva fotelja, 20 % prodam lahko na obroke. 9^^» Poceni prodam, JOGI. 0 45-2C9 Panasonic Atestirane centrale, telefonij telefeldzapaiftpoek^ SErTVlS Z ORIGINALNIMI POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SlOVENUO TELEFON TRCJOV1NA - SEP^ , Uprava tel: 064 222 868 ta.; 064 222 v> LJUBLJANA, tel/ta*.: 061 'S?0,^ KRANJ. tel/faK 054 772 Prodam HLEVSKI GNOJ. 055-130 RAZNO PRODAM STORITVE KAKO PRITI NAJCENEJE DO POHIŠTVA? OBIŠČITE SALON POHIŠTVA MAŽA Titov trg 7, Skofja Loka, pri avtobusni postaji Tel.: 064-623-276 in se prepričajte o enkratnih akcijskih cenah pohištva. NAKUP VMAŽI - PRIHRANEK DENARJA Rabljeni deli za R 4 TL, pisalno mizo, prodam. 057-460 5721 Trofazni enotarifni ŠTEVEC, tepihe, prevleke, dobro ohranjene, ugodno prodam. 0 725-034 5874 PRIDELKI PRODAM in POSADIM VRTNICE -širok izbor. 0325-900 5247 JARI JEČMEN za seme, prodam. Pipanova 40, Šenčur 5745 Prodam DROBNI KROMPIR. Luže 11, ViSOkO 5789 Prodam KROMPIR za seme, smo na višini 700 m. 0621-394 ssio LEDO SERVIS - servisiramo ' hladilnike, pralne stroje, *te»lf-li Hitro in pocenil 0214-78Q_ ROLETARSTVO BERČAN ' "fal. rolete, žaluzije, lamelne zav®>5.703 In fax: 061/342-464, ali 061 /3** (stanovanje) -—1—Zm POPRAVILA - MONTAŽA stroji, štedilniki, bojlerji, vooe*^, in elektroinstalacije. 0325-8i^X ROLETARSTVO NOGRAŠEK B 13, obvešča cen POSLUJEMO VU. Preselili smo se v Gorice. Za obisk in »njene stranke v%p VEČNA TEM S* ,, naročnici-priporočamo na naslov RCJliii/je* GRAŠEK, NOTRANJE OOC^jP MAUSERJEVA C. 46. 0061/6° •ZA ODRASLE IN OTROKE •ZAČETNIKE IN BOLJŠE SMUČARJE INDIVIDUALNE URE ZA VSE, KI ŽELITE VE C I SNOVVBOARDAU SMUČARSKA ŠOLA ALPSKO SMUČANJE BOHINJ INF.: 064 - 721 007, (9 -16 h) KUPON GORENJSKEGA GLASA VAM V u MSSECU MARCU mPUMUf TEČAJEV P* B PRINAŠA 10% POPUSTA I S ROLETARSTVO BERČAN - nudi žaluzije, lamelne zavesel Tel. Max:061 /342-464 ali 061/342-703 Rovanje) 3033 Vaša kozmetična nega za obraz in 1^0214-341 _3945 SATELITSKE ANTENE 439 DEM, T^aža klasičnih anten, dograditev ^MMTV KANALA. 0310-223 4soe ŽGANJE DRV na območju občine 'TO. HITRO IN POCENI! 057-214, __46M i7ri°iLETE| *aluziie. lamelne zavese, Rujemo, montiramo in popravlja-Hl^jdi na obroke. 0213-218 4886 C|STlMO stanovanjske in poslovne P^tore. HRIBAR - BLESK firma z !g9ato^paieto referenc. Naročila " V Kranju na Planini prodamo 2-sobno STANOVANJE 68 m2. Cena m2 = 1200 DEM. 0328-601 5782 Najamem stanovanje ali starejšo hišo. V zameno nudim pomoč na kmetiji. 0328-385 5826 Najamem dvosobno stanovanje v Radovljici ali Lescah. 0 718-485, po 19. Uri._5838 V šk. Loki dvosobno stanovanje s centralno kurjavo, SATV, telefon, 62 m2, sončno, v bloku, prodam. 0 622-661 ali 061/274-477 5871 VARSTVO 4013 MONTAŽA TV ANTEN, dograditev A U^A M MTV, EURO 3. 0215-^•57-420 Iščem upokojenko, ki je pripravljena nuditi pomoč starejši ženski v okolici Nakla. Hrana in stanovanje zagotovljena. 0213-423, od 19.30 do 20.30 524« 5378 ^gib-71 He90'Pedikuro' mas.až.0' 1 :inskl tehnik ^»'uavanjermerjenje krvnega tlaka a vašem domu. Šifra: Upokojeni ?!*^skl tehnik_5578 J^Mmo ograje, vrata, stopnice in S?« ključavničarska dela. 0327-^Saje^_ 5740 fl^Mmo vse vrste kovinskih zaš-25 mrež za kletna okna, vrata. ^104_srn cfeltetno izdelujem CINKANE dni* NJAKE 'n ŽEBLJE različnih ™f n. Prebačevo 32 a, 0326-426, ^Poldan 5757 Jtrokovno obrezovanje sadnega in jasnega drevja In sajenje. 0310- TRGOVINA S PREMOGOM ZAPOGE 40 VODICE, VAM PO NIZKIH CENAH DOSTAVI NA DOM VSEH VRST PREMOGA, ZAGORJE, TRBOVLJE, VELENJE, ČEŠKI, MADŽARSKI BRIKETI, ZAGORJE PAKIRANO V VREČE, BUKOVA DRVA PLAČILO PO DOGOVORU. TEL.: 061-823-585. 824-096 Prodaja novih vozil: DAIVVU in MITCHIBUSHI. Vse informacije 0242-300, 242-600 ali 325-981 4733 PRODAJA, ODKUP, rabljenih vozil in prenos lastništva! 0325-981 4734 Enodnevni nakupovalni IZLET na Madžarsko, dne 19.3.94. Prijave na 049-442 4781 Prodam Z 750, letnik 1983, neg. do 10. meseca in starter za tovorni avto Z 645 in dve rabljeni gumi dim. 750- 16. 070-145_5284 Prodam 126 P, letnik 1989, 43000 km, nove gume, cena 170.000 SIT. 0733-000 5298 Ugodno prodam SIMCO HORIZONT. 0241-127_5418 JUGO 45, letnik 1988, karamboiiran, ugodno prodam. 0312-300 5428 Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1990. Žeje 5, Duplje, 070-315 5573 Prodam OPEL KADETT SOLZA 1.6 D, temno rdeče barve, letnik 1985, cena po dogovoru. 051-236 5828 Prodam JUGO 45 KORAL, letnik 1989, cena 2800 DEM. 0736-306 5714_ Prodam R 4, letnik 4/88, rdeč. 049- 356 5715 Prodam GOLF diesel S paket, letnik 1984. Cena 5000 DEM. Voklo 295722 Prodam JUGO 55 KORAL, letnik 1989. 066-492_sna VW 1300 3 J, zelo ugodno prodam. 0712-256 5725 GOLF D, letnik 1979, prodam za 3000 DEM. 0871-344_5728 Prodam JETTO, letnik 1981, registracija do 5/94, rumene barve. 0061/823-079 5730 Prodam LADO 1600, dobro ohranjena, reg. do 9.7.94, letnik 1980. 0719-054_5731 Ugodno prodam R 4 GTL, letnik 1989, pravkar registriran. 045-848 GOLF JXB 10/87, bel, prodam. 0733-664, po 16. uri 5748 PEUGEOT 205 GL, letnik 1/84, reg. do 1/95, prodam. 0891-324 5753 Dobro ohranjen PEUGEOT 305 SR, letnik 1979, prodam In kupim 14 col PLATIŠČA za Golfa. 0 65-439 5754 Prodam JUGO 45, letnik 1986, reg. do 18.3.94. 084-147_5765 Prodam PEUGEOT 405, letnik 91/92 in kupim prednje steklo za Porshe 924. 041-062 5772 Prodam Z 750 celo ali po delih. 0061/841-318_ «2» MITSUBISHI COLT, prodam. Vse informacije na 0 621 -425 5832 ZASTAVA 101, letnik 72, v voznem stanju, cena 550 DEM. 0 66-601 329- 5851 R 4, letnik 1986, prodam. 170 FIAT 850, letnik 1981, vozen, cena 300 DEM, prodam. Dorfarje 28, ogled popoldan. sbs2 Z 750, letnik 1984, reg. do 2/95, zelo lepo ohranjen, prodam. 0 45-170 GOLF, letnik 1982, bencin, temno rdeče barve, prva barva, prodam. 0 872-074_5865 OPEL KADETT 1.4, letnik 1991, prodam. 0 312-255 5857 YUGO 55 KORAL, letnik 1989, cena 4200 DEM, prodam. 0 312-255 S858 R 5 Campus, letnik 1988, prodam. 0 312-255_5959 312- 5860 Z 128, letnik 1987, prodam. 255 YUGO 65, letnik 1989, v odličnem stanju, prodam. 0 801-087Š ssei R 4 GTL, letnik 1989, prevoženo 33.000 km, prodam. 0 712-027 sbss YUGO 45, letnik 1981, po delih ali celega prodam. 0 632-267 saei ŠKODO 120 L, letnik 1983, cena 1200 DEM, prodam. 0 65-392 5898 ZAPOSLITVE RESTAVRACIJA VILA BELLA nudi redno ali honorarno zaposlitev gospodinjski pomočnici iz okolice Kranja. 0 45-398 5275 Sprejmemo prijetno dekle za strežbo v lokalu, redno ali honorarno. 0212- 767 _5348 PIZZERIJA OLIVA išče KV KUHAR-JA ali PRIPRAVNIKA ter DEKLE za pomoč v strežbi. Informacije Pizzerija OUVA, Sv. Duh 93/a. šk. Loka. 5787 Zaposlimo PRODAJALCA, lahko pripravnik, šifra: KRANJ 5789 Zaposlim samostojnega KUHARJA-Ico In NATAKARJA-lco. 0621-436 Iščem delo, akvlziterstvo odpade. 076-759, Nada saoo Delo dobi KV NATAKARICA, zaželje-na praksa, delo je v izmenah, nedelje proste. 0 622-481 od 8. do 15. ure. Za delo v prijetnem gostinskem lokalu zaposlimo dekle z Izkušnjami. • 214-369 Zaposlim pripravnika KOVINSKE STROKE. 0241-089_5825 K sodelovanju vabimo KOZMETIČARKE z večletno prakso. 0 326- 683 5837 Na Bledu zaposlimo PRODAJALKO, obvezna trgovska šola. 0 76-115, DO 19. Uri. 5878 Restavracija REGATNI CENTER zaposli za določen čas KUHARJA-ICO, NATAKARJA-ICO, pomožno delo v kuhijl. 0 77-277, vsak dan od 9. do 11. ure. ssse MARAHTZ S0NY TECHNICS PANASONIC PHIUPS JBL JAMO AKCIJA: GORENJE SI TTX 42 090 S ON V 55 TTX SS.S0O SONY E-180 530 SONY UX-60 235 V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cen kar j »ve S. KRANJ tel.: 222-055 ŽIVALI SPORTINA BLED, d.o.o. zaposlimo več kvalificiranih šivilj. INFORMACIJE: vsak delavnik od 8. do 16. ure po telefonu 064/78-778 rnipoM ODOJKE za zakol in PRAŠIČE za nadaljno rejo, prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, 0733-232 3298 PURANE za nadaljno rejo, prodam. 0241-189_5229 Dobrim ljudem oddam zelo lepe MORSKE PRAŠIČKE. 0216-517 RJAVE JARKICE, stare 9 In 12 tednov, prodam. Oman, Zminec, Sk.Loka, 0621-475_5430 TELICO s teletom ali brez, prodam. 0721-226_5718 KRAVO v A kontroli 10 dni po telltvi, prodam. Peračica 6, Brezje 5737 Prodam NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, stare 6 tednov. Prvo cepljenje In tetoviranje opravljeno. 064-030 5747 PURANE za nadaljno rejo, stare 5 tednov, prodam. 0217-128 5758 Prodam KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev. 050-611 od 17. do 20. ure 5760 Prodam KOZO z mladičema. 051- 751 5807 BIKCA črno belega, star en teden, prodam.Žabnica 53, 0310-768 5824 JAGENJČKE, prodam. 0 735-154 5862_ TELIČKO SIMENTALKO 9 tednov staro, prodam. 0 736-448 5863 OVCE Jezeske pasme, za pleme ali zakol, prodam. 0 332-467 saes črno belo TELIČKO, staro 2 meseca, prodam. 0 733-316 5869 Strokovno POREZOVANJE PARKLJEV, opravljam. 0 733-316 5870 KAMNOSEŠTVO KaSper. Na Kalu 16, NAKLO, tel. 47-875,47-286 IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV IN NAPISOV J^OMBI PREVOZI tovora In manjše V TV IN RADIJSKI PROGRAMI NASTAVLJENI KANALI ZA ASTRO ID GARANCIJA. OBROKI jp q fWu 1 MONTAŽO SAMO OOz * SISTEMI ZA VEČ STRANK* ♦VRTUIVI SISTEMI* SAT-VRHOVNIK NK.IOKA, OODKŠIČ 125 TEL: 064 633-425 Z 750, letnik 1983, reg. do 10/94, cena 850 DEM, prodam. 0 061/611- 132 5834 Z 101, letnik 1986, reg. do 15.10.94, cena po dogovoru, prodam. 0 715- 625 5636 YUGO KORAL 55, letnik 1988, odlično ohranjen, cena po dogovoru. 0 326-930 5844 YUGO 45 AX, letnik 12/87, prodam. Ogled popoldan, Stupar Stevo, Valja včeva 10. 5846 GOLF diesel, letnik 1984, prevoženo 95.000 km, zelo ohranjen, prodam. 0 48-140 5847 891- 5849 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata, strica in tasta FRANCA SVETINA p.d. Kapovčevega ata iz Luž se zahvaljujemo sorodnikom, botrom, sosedom, Franckinim sosedom, prijateljem in znancem, ter vsem, ki ste sočustvovali z nami, mu poklonili cvetje, sveče, maše in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, GD Luže, zvonarjem, pevcem iz Predoselj in podjetju Navček. Vsem Še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Luže, Šenčur, Jesenice Z 101, letnik 1987, prodam. 217 R 21, električna stekla, klima, servo volan, I. 89, prodam za 14.500 DEM. « 633-852 OSMRTNICA Vsem, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali sporočamo, da je umrl naš dragi mož, atek, pradedek, dedek, brat in stric JOŽE KIRBIŠ Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 16. marca 1994, ob 16. uri iz mrliške vežice na kranjskem pokopališču. Žalujoči: žena Milica, otroci Jože, Nuška in Dušan z družinami, bratje in sestre IVAJAVMAMO V akciji z gorenjskimi prometnimi policisti Na lovu za alkoholnimi hlapi voznika, zato pa sta več voznikov opozorila ali kaznovala za druge kršitve. Mnogo boli pestro je bilo drugod na Gorenjskem. Patrulje so ustavile 47 vinjenih voznikov, 30 jih ni bilo pri- Kranj, 12. marca - Gorenjski policisti so minulo soboto spet posvetili zatiranju alkoholizma med vozniki motornih vozil. Prometna varnost je zaradi tega zla tudi na gorenjskih cestah vse manjša, poleg tega pa se ob mlaju število kršitev cestno prometnih predpisov ie poveča. Akcijo gorenjskih policistov smo spremljali skupaj z eno od Erometnih patrulj kranjske FNZ. Noč se je začela na Petrolovi bencinski črpalki na Zlatem polju, ki je odprta neprekinjeno podnevi in pono- či, ob večerih ob koncu tedna pa je tam prava veselica, saj poleg goriva prodajo tudi velike količine piva v pločevinkah in osvežilne pijače red buli, ki skupaj s pivom povzroča kar solidno omamljenost. Že v pol ure patruljiranja sta policsta ustavila kar nekaj vozil in več voznikov opozorila zaradi hitre vožnje in pomanjkljive razsvetljave na avtomobilih. Na Laborah sta ustavila voznika, ki je bil pod vplivom alkohola in je odklonil preizkus, skoraj B)l ure pa oteževal postopek, o nekaj minut po 22. uri je bilo ozračje sorazmerno mirno, Eotem pa sta policista na aborah zagledala vijugajoči se R4 in ga pri vasi meja ustavila. Voznik je bil kar krepko nadelan, brez pihanja je priznal, da je popil preveč, se {mtoževal nad gorenjskimi po-icisti, možema v modrem pa je dejal, da je brezdomec, da je po poklicu medved in da je Šte-panjsko naselje v občini Vič. Poleg tega se je izgovarjal na poznanstvo z enim od državnih sekretarjev, vendar sta bila policista neizprosna. Do druge ure zjutraj policista nista našla nobenega alkoholiziranega pravljenih opraviti preizkusa alkoholiziranosti, sedem pa jih je vozilo v času varstvenega ukrepa. Policisti so napisali tudi 105 predlogov sodniku za prekrške, izrekli so 43 denarnih kazni in izdali 42 plačilnih nalogov. Z viožnio je moralo prekiniti 89 voznikov, odvzetih je bilo 68 vozniških dovoljenji m 4 prometna. Akcija, ki jo je osebno nadziral tudi prometni inšpektor kranjske UNZ Ivan Demšar je bila tudi tokrat kar r:stra in za policiste naporna, sreči pa brez nezgod. • M.G. KRIMINAL Prepiri v družini Kranj, 14 marca - Nerazumevanje med možem in ženo v škofjeloški občini se te zaostrilo tako daleč, da je mož napodil ženo od doma, zadržal pa je 3-letnega otroka. Ko je žena prišla po otroka v spremstvu delavcev centra za socialno delo, jo je mož fizično napadel, ji vzel otroka in se zaklenil z njim v stanovanje. Zato so 10. marca morah na pomoč policisti, ki so otroka izročili materi. Proti nasilnežu, ki je bil že kaznovan s pogojno kaznijo, bodo podah kazensko ova dbo. • S.S. Spet oskrunjeni grobovi Kranj, 14. marca - V noči med S. in 6. marcem so neznani storilci razbili 7 električnih lučk na nagrobnih spomenikih na pokoplališču v Železnikih. Preiskovalci so ugotovili, da je ob tem nastalo za približno 35 tisoč SIT škode. Našli so tudi storilce, med katerimi so tri mladoletne osebe in ena polnoletna oseba. Ker gre za dejanje iz objestnosti, se bodo morali storilci zanj zagovarjati pred sodnikom. • S. S. Nasilnistvo narašča Kranj, 14 marca - Gorenjski kriminalisti so med 11. in 13. marcem 1994 obravnavah kar 6 primerov nasilnega obnašanja Gorenjcev. Na splošno izstopajo pojavi v jeseniški občini, sicer pa tudi v Kranju niso preveč nežni; kar v dveh primerih so morah posredovati zaradi uporabe noža. Med posamezniki najbolj izstopa mladoletnik, ki se je že petkrat srečal s sodnikom za prekrške zaradi nasilništva in trikrat zaradi nedostojnega vedenja na javnem kraju. Nasilnež je 24. februarja ob 19. un vstopil v gostinski lokal Zlatorog na Jesenicah, kjer je brez pojasnila napadel polnoletnega fanta. S pestjo ga je udrajal v obraz in mu s prsti skušal iztakniti oko. Zaradi kaznivega dejanja so storilca že prijavili. Jeseniški policisti so odkrili tudi storilca, ki je 18. februarja vlomil v bife Rožca na Javorniku. Gre za prebivalca B. C. z Bleda, rojenega leta 1968, ki je osumljen tudi velike tatvine rezervnih delov. Kaznivo dejanje je zagrešil 24. februarja 1994, približno 85 tisoč SIT vredne predmete pa so našli med preiskavo na osumljenčevem domu. Da bi skrajšali čas ukrepanja ob kaznivih dejanjih, kriminalisti načrtujejo več dela na terenu. Obenem napovedujejo tudi preventivne preglede po gostinskih lokalih, kjer jih bo zanimalo točenje alkohola že vinjenim osebam in mladoletnikom. • S. Saje Iz neznanega vzroka v levo Kranj, 14 marca • Voznica osebnega avta R-5, Silvana Martinčevič iz Zbilj je vozila v petek, 11. marca 1994, ob 5. uri m 40 minut od naselja Jeprca proti Kranju. Izven naselja Meja je na ravnem delu ceste iz neznanega vzroka zavila levo na nasprotni vozni pas. Tedaj je iz smeri Kranja pripeljal voznik osebnega avta tord escort An- ton Lavtar iz Sebenj pri Tržiču. Čeprav je zaviral in se umikal na rob cestišča, sta vozih trčili. Voznico Martinčevičevo, ki ni bila pripeta z varnostnim pasom, je ob trčenju vrglo iz vozila. Zaradi hudih poškodb so jo odpeljali v ljubljansko bolnišnico. • S. S. Usoden padec s traktorja Kranj, 14 marca - V petek, 11. marca 1994, ob 18.45 so obvestili UNZ Kranj, da se je pri delu s traktorjem smrtno ponesrečil 70-letni J. O. iz Gorenje vasi. Komisija je na kraju nezgode ugotovila, da je voznik traktorja po spravilu stelje pustil vozilo na gozdni poti nad travnikom. Ker ni mogel ponovno zagnati motor- ja, je traktor spustil navzdol po poti. Zaradi blokiranih koles in nenadnega sunka ob tem je voznik izgubil ravnotežje ter padel s traktorja. Ob padcu se je tako hudo poškodoval, da je umrl že med prevozom v škofjeloški zdravstveni dom. • S. S. radio triglav 64270 Jesenice, Čufarjev trg 4 STEREO 96 MHz RDS Občni zbor tržiških gasilcev Tržič, 15. marca - V soboto, 19. marca 1994, se bodo sestali člani Občinske gasilske zveze Tržič na 39. občnem zboru, ki se bo začel ob 18. uri v tovarni Peko. Udeleženci bodo razpravljali o poročilih predsedstva in njegovih organov, v katerih bodo opisali delo v preteklosti. Sprejeli bodo tudi delovni in finančni program za leto 1994 ter opravili nadomestne volitve. • S. S. Pohod na Porezen Domicilni odbor gorenjskega vojnega območja v sodelovanju s Planinskim društvom Cerkno, brigado Srečka Kosovela in Ing. bataljona XXXI divizije organizira v nedeljo, 27. marca 1994, devetnajsti zimski pohod na Porezen. Pohod bo organiziran iz smeri Cerkno, Železniki, Podbrdo, Petrovo brdo in Jesenice. • L.C. V Šenčurju spet Vrtiljak Društvo prijateljev mladine Šenčur bo v nedeljo, 20. marca, ob 16. uri v Domu krajanov v Šenčurju organiziralo prireditev, namenjeno otrokom, mladini in mladim po srcu, imenovano Vrtiljak. Sodelovali bodo: Roberto Magnifico, skupini Monroe in Gamsi, za najmlajše pa bosta nastopila Taček in Marko. Vstopnice bodo v predprodaji v soboto od 10. do 12. ure in 2 uri pred prireditvijo v Domu krajanov. Zdravljenje v Moravskih Toplicah Društvo invalidov Kranj obvešča, da bo organiziralo dodat-no izmeno 8-dnevnega zdravljenja v Moravskih Toplicah, in sicer od 29. aprila do 6. maja 1994. Vplačila sprejemajo v pisarni društva v Kranju, Begunska 10, vsak torek in četrtek, od 15. do 17. ure, tel.: 212-712. • L.C. Bobekov maraton Bobek in sol., d.o.o. Maribor, Frankopanova 17, že zbira pi-jave za 2. 5M tek (Mariborski, Mali, Mednarodni, Majski Maraton), ki bo 14. maja v Brester-nici - Maribor. Progi bosta dolgi 10 in 21 km, za dodatne informacije pa lahko pokličete po tel.: 062/35-717 v Mariboru, v Kranju pa ob petkih na Glavnem trgu 16. • L.C Občni zbor DU Naklo Društvo upokojencev Naklo vabi svoje člane na občni zbor društva, ki bo v petek, 18. marca 1994, ob 17. uri v Domu kulture v Naklem. • L.C. Pohod na Čepulje Sekcija za pohode pri Društvu upokojencev Žabnica vabi na tretji pohod na Čepulje, ki bo jutri, v sredo, 16. marca. Zbor pohodmkov je ob 9. uri gri Rdečem mlinu v Spodnjih itnjah. • L.C. Izlet v Palmanovo Društvo upokojencev Šenčur organizira jutri, v sredo, 16. marca 1994, ob 12. uri nakupovalni izlet v Palmanovo- v Italiji. Cena izleta je 800 SIT. Prijave z akontacijo sprejema ga. Cilka Ravnik, Pipanova 80, Šenčur, tel.: 41-510. OBveščajo tudi, da že vpisujejo izletnike za Rabac. Odhod bo maja, cena pa lanskoletna. • L.C. Izlet v Pliberk Društvo upokojencev Cerklje vabi na izlet v Pliberk, ki bo 9. aprila z odhodom ob 6. uri. Prijave sprejemajo po tel.: 422- Zbor občanov Žabnice 241, kjer lahko dobite tud* dodatne informacije. • LX* Letna konferenca DU Žabnica Društvo upokojencev Žabni-ca vabi člane iz Žabnice, Sut«e> Spodnjega, Srednjega in ZgonV jega Bitnja, Dorfarjev, Fona, Sv. Duha in Crngroba na letn° konferenco, ki bo v soboto, l": marca, ob 16. uri v dvorani Zadružnega doma Žabnica. Posvetovanje borcev o spomenici Krajevni odbor ZB Npv Žabnica vabi člane organiza-cije na posvetovanje, ki namenjeno razpravi o spomen/' ci ZZB NOV Slovenije, kt J* bila posredovana najvišjim pfC' dstavnikom državnega zbora-vlade in strank. Posvetovanje bo jutri, v sredo, 16. marca, 00 18. uri v prostoru Sveta Kr* jevne skupnosti Žabnica. Pohod kranjskih upokojencev . Odsek za pohodništvft DU Kranj vabi na pohod f Trate pri Škofji Loki prer Godešiča, Reteč, Jeprškega jezera do Lovske koče na Mej_ Od Meje boste do Kranja laWJ odšli peš ah pa se peljah avtobusom. Zbor pohodni*0: bo v četrtek, 17. marca, ob »• uri na Železniški postaji Kranj- Izlet v Atomske Toplice Društvo upokojencev žabfl'J ca vabi na kopalni izjet,o Podčetrtek, ki bo v četrtek, ?* marca, z odhodom ob 7. uri vseh avtobusnih postaj od Str8 žišča do Sv. Duha. PriijJ sprejemajo poverjeniki društv MBS - Mali borzni seminar ., MBS se prvi vsesloven«*' študentski seminar, ki ga jjSi dentska organizacija AJESt in Ljubljanska borza organi^ ata tudi v Kranju, in sicef. dneh od 15. do 17. marca UgJ Predavali bodo mag. Dra»* Veselinovič - generalni dtfe tor Ljubljanske borze, oec.Tomaž Rotar, dipl- °\ Branka Jerše, dipl. iur. MJJJ Čas in drugi. Namen serninfij. je poglabljanje stikov med s denti in poslovnim svetom ^ izobraževanje študentov na . nančno borznem področju. v koncu predavanj bodo utr ženci opravili preizkus znaoj^jj najboljši se bodo lahko udelez. tradicionalnega borznega narja v Portorožu in opravlj ( izpit borznega posrednika-L.C. Spominska slovesnost na Javornici Združeni ob Lipi sprave ^ bodo jutri, v sredo, 16. mar** ob 16. uri udeležili komefl^ arije in svete maše v spon« borcev 4. bataljona Cankarje brigade, ki so pred 50 leti p»H „ ali bili pobiti na Javorm^: b Slovesnost prirejajo ŽupmJ* urad Šentjernej, krajevna skup nost in borci NOV. • LX* V petek, 4. marca 1994, je bil ob 20, uri v Zadružnem domu Žabnica zbor občanom, ki je bil namenjen pogovoru ? krajevni samoupravi in novih občinah, število udeležencev J« bilo presenetljivo veliko, temu primerno živahna pa Je bu* tudi razprava o dosedanjem poteku priprav za uvajanje nove obUke lokalne samouprave/ Krajani so soglasno sprejeu sklep, da žabniška krajevna skupnost Še naprej ostane Okviru kranjske občine, da pa mora imeti svoja financ0* sredstva, s katerimi lahko odgovorno gospodari. Sprejeli & nekaj, za delo krajevne skupnosti Žabnica v prihodnji* oomembnih sklepov, ki naj zagotavljajo, da »e krajanom K? Žabnica ne boda zmanjševale dosedanje pravice in ugodnost tudi v smislu Žabnice kot manjšega podeželskega centr* RADIO KRANJ Slovenski trg 1 Tel.: 064 - 222222 program, 222825 uredništvo, 221186 komerciala, Fax.: 221865 =tADiQ