List ' i Tečaj L. I X naro fie I 4 Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača aa leto 40 kr. Naročnino prejema npravniStyo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 29. januvar^a 1892 Za Slovence torej na nikako stran ni mogoče govoriti o Češko in hrvatsko državno pravo Ister§ki poslanec dr. La gin ja dal nam je s svojo iz javo, katero je storil v svojem govor dne 16. tv ustava s kakem državnem pravu in je naše pravo ■ A dragocenim nam članom XIX. Mi stojimo torej na sta-lišču ustave in vidimo v njenem uresničenji zagotovljeno svojo politično bodočnost. v Drugače Cehi in Hrvatje. Oni faktično z nami vred v državnem zboru' sodelujejo na podlagi ustave in so zastopani v državnem m., povod, pečati se v prav kratkih potezah s predmeti, katere smo postavili na čelo tem vrsticam zboru, a Čehi SO od nekdaj pri svojem vstopu v državni zbor označevali in naglaševali svoje posebno državno Imenovani poslanec postavil se je na stališče hrvatskega pravno stališče in sedaj je to storil tudi isterski poslanec državnega prava in je reklamiral Istro za « če Nismo namenjeni pretresati češkega ali hrvatskega držav jemljemo v poštev ? da rodni n^ bratje Hrvatje in Čehi nega prava, a to lahko izrečemo, da eno kakor drugo čedalj bolj naglašajo svoja državna prava in se oziramo dobi pri svojem izvršenji lahko različno obliko. Da češko na to 1 da jega pi ičin, kako si, mislijo oživenje in izvršenje svo-ima odločilen upliv na politično bodočnost in državno pravo ne bi dobilo iste oblike, kakoršno je imelo do 1. 1526., ko so dežele spadajoče pod češko krono prišle obstanek slovenskega r položaj pride slovenski oda, moramo razmotravati, v kak pod Avstrijo, to je samo ob sebi umevno. Državne uredbe, arod, če se našim bratom izpol- kakoršne so bile do tedaj in še dolgo pozneje, ne spa- nijo želje v tej obliki, kakoršno dobivajo poslednje čase. dajo v moderne čase. Stanovska ustava danes ne bo več mo- odovine, vsaj ne kakor goča in kjer se je odpravila, se nikdar ni več povrnila. t modernem zmislu pa je mogoče različno državne od- Slovenci nimamo svoje država, vode. Imeli smo v megleni preteklosti koroške voj kateri pa niso zapovedovali vsemu slovenskemu nošaje urediti in za nas je pomenljivo to, kako bi moralo ljudstvu. Slovenci smo smatrali in smatramo še danes za biti kraljestvo češko navezano na skupno državo, da bi rešilen cm to, da so nam temljni zakoni pripoznali ne trpeli skupni interesi in posebno narodnost slovenska. našo narodno individualiteto. Iz tega pripoznanja kon- Ogri so si izvojevali svojo na vse strani samostojno ure struirali smo si zjedinjeno Slovenijo in jo zahtevali po jeno državo, vender jih poleg dinastije še „skupne zadeve" ■ Čeravno je to zahtevanje po- vežejo na našo državno polovico. Pa skrajni elementi tudi taborih in javnih glasilih slednje čase potihnilo, vender je ta politična oblika idejal, s to uredbo niso zadovoljni, oni zahtevajo najstrožje iz kateri tli v vsakem rodoljubnem slovenskem srci. dobi vedenje personalne unije, to je, da bi bili edino po kmalu po prog temeljnih zakonih zahteval je narod dinastiji zvezani z drugo državno polovico. Take državne s svojimi voditelj na čelu z navdušenjem zjedinjeno oblike dosedaj tudi najskrajnejši elementi zase niso Slovenijo ne da bi vprašal, kakšne in kolike so zapreke zahtevali, pač pa smo posebno v poslednjih časih slišali. uresničenju te zahteve Sedanji rod pa je začel hladno da Čeh i zahtevajo ravno tako urejenje svojih državnih motriti to vprašanje in prišel v • nasi predniki hoteli • v ' i • pričeti do odni spoznanja, da so razmer, kakoršno je na Ogerskem. zidati. Sedanjemu rodu je vodilo to dom da pr si strehi najprej za Take razmere pa bi ne bile brez pomena in koristne Slovence. Pomislimo, da bi pri takih razmerah, ce osvojimo SVOJO zemljo, da pridobimo nasprotujoče ele mente, da postanemo neomejeni gospodarj na svojih ravno ne izrečeno, veljalo za češko kraljestvo to, kar velja za ogersko. Kakor se to ne peča in ne sme pečati z na- tleh politična oblika, kakor jo gojimo, je še le potem šimi razmerami, tako bi se češko ne smelo pečati z raz mogoča Te in take so sedaj politične težnje Slovencev, merami izven Češke ga. Dejanska in moralna podpora, .'S •-rSf is^-j-Lw r f nih bratov, bi izginila pi enaki t katero vživarao od svojih prepuščeni bi bili osodi na Ogerskem, katerina najbližnj nikako podporo. Kakor radi združujemo svoje želje Ijami naroda češkega, tacega zatajenja Cehi sami od nas ne morejo zahtevati. kakoršno imajo Slovaki bratje Čehi niso v Jim pogodbah, govoril popolooina po jedooglasaem sklppu slov. po slaucev. Temu so sra vsi drusi slov. poslanci pooblastili v to, ga on, posl d r ^ida P» da četudi že O • V'' v OpiDCiC so tudi in posl. bre o niso, injenovana poslanca pa in oa poslancu St enski zastopniki. Posl. JSfabergoj ugovarja tržaškemu Ta se je v svojem gov pogodbah mej drugim izrazil, da ima Trst o trgovinskih tri državne In v kak položaj pridemo še le po hrvatskem di slance. Posl. Naber po mu po zborničnem imeniku dokazuj nem pra to samo Ce se priklopi Dalmacija Hrvatski, oteži že politični položaj. Dalmatinski poslanci hodili ednost in se mu čudno zdi kot kako je mogrel vender na njega V-I w bi v hrvatski deželni zbor mi bi bili v državnem zbor še več trtega zastopnika tržaškega pozabiti. Ko je na to sledilo popravkov in ta poroč Klaič in Hallwich v se znatno slabej priklopljenjem Istre zgubili bi veliko tisočev svojega naroda 50 J k pa se 60.000 Slovencev je na Ogerskem, toliko na Beneškem, sedaj naj jih pride še nad 40.000 na Hrvatsko. Delamo pač razliko med tem Slovenec pomadjari ali poitaljani in enkrat zagovarjala svoje predloge in pobijala različne ugovore P se 1 XT v•• J JNemciio. i glasovanje o trgovinskih pogodbah. Pogodbe z som vico vsprejela se je z 254 proti 42 gla-pogodba z Itahjo pa z 211 proti 82 glasom. Klaicev se predlog 'gle^e , trgovinske pogodbe z Italij z i insko carino bil je torej odklonj hrvati med tem, ali se po- so za Klaicev ender moramo tudi v poslednj slučaj predlo g Izm Fer spozna- Alfred Coronini, Nabergoj, Gr vati, da isterski Slovenci pripadajoči Hrvatski bili bi za klanca Laginj Sp slovenskih poslancev glasoval, ;ič, Pfeifer, Povše, Gregorčiči Vošnjak in po- Eobič Na to se seja zaklj slovensko življenje zgubljeni Ce še torej oživotvorilo češko in hrvatsko državno pravo v tej obliki, kakor se to poslednji dobi zahteva, postal bi položaj slovenskega V sejah dne 20 ta resolucij, katere 22 v zbor oda kritičen. Brez polit sodelovanja s Čeh ali c kot dostavke k trgovinskim godbam, ali kater da imezni govorniki nasvetovali in Hrvati in bi golo platoni vsprejela se je t. m. obravnavala se je cela inski odsek sam priporočal i so po- naj se sprejmo. Mej drugim ija, da naj se vlada posebno ozira na njih dejanske podpore naj bi se z njihovo domačo industrijo z lanom in platnom. Resolucijo podpirali so ljubavijo uspešno borili bi nemštva i italijanstva! Ta značaj dobil položaj. Mi smo vselej gojili želje, da se našim slovan proti navalom naš politični khart. Peška iu Menger. Sprejela se je dalie resolucij vladi n; « pogodbi d skim bratom oživotvorijo njih težnje, vender smo selej 1, ki glede konečnega zapisnika pri carinski da naj vinorejcem, odvrne še enkrat stopi z Italijo v dogovor smatrali za potrebno, da se one uravnajo tako, da niso na kvar drugim slovanskim narodnostim. ^^^^ . skrbi za to, da se nevarnost, ki preti našim s tem, da vlada povsod in pri vsaki priliki gre našim vino- em na oke in jih zlatno podpira pri uničevanji trtne v • usi. Zadnjo resolucijo Je posebno krepko podpiral posl. Pfeifer Pri vsaki priliki naglašamo slovansko vzajemnost, On pravi, da je znani konečiTi zapisnik glede vinske carine take državne uredbe pa, kakoršnih se žele v poslednjem b Italijo huji udarec za naše vinorejce nego trtna " z us sama času zastopniki češkega in hrvatskega naroda, zadosti pravi dalje d A^vstrlja preživi na stotisočine laskih vzajemnost, ampak njeno kontradiktorično nasprotje. niso vec zidarjev in tesarjev in da laški ribarji kvarijo zaslužek našim primorskim ribičem zdaj v • 1 • Clll pa še našo vinorejo zato uni- da bi laška vspevala in v zahvalo dobivamo naj ireden Politični pregled. Omenjeni konečni zapisnik je Državni zbor. ijprej predsednik, da se je T sej dno 18 t m. naznanja poslanec Nemec od povedal poslanstvu, na kar se oglasi k besedi posl. Tauscl On je zii odbe. Protisemitski po dr. Pattai govori sicer bilo ideti da je vnet proti pogodbam, a iz vsega govora je za nje in da mora glasovati. Poljski poslanec Jedrzejowicz govori za pogodbe tovstvo. velike koristi za naše pa prevelike škode dobro podpira to resolucijo in se poganja rejo, kateri preti pogin. v Češko državno pravo načine, kako bi si pomagali iz laške Tudi vinorejce pre posl. dalmatinsko Borčič vino- Mladočehi skušajo na vse agate, v katero so nepremišlj politiko. Dr azili s pravo, s katerim so pod kot protisemitski poslanec proti njim kopali tla Staročehom, že jim preseda. Čutijo, da jim bas to Posl Zalling pa le proti po2:odbi z Italijo glede pravo prej slej omaje tla. Volilci bodo zahtevali, da vres- inske ca- rine in oporeka izjavam trgovinskega ministra v tej zadev • V ^ * nicijo Posl dano. besedo. Sedaj mislijo, kako bi na koga druzega nevspehe Nedavno so njih glasila ednogla izvrnili krivdo poslanec llofmann je za pogodbe in pobija Vašatvja. Mladočeški trdila, da so največ krivi Moravci in Šležani je odločno proti pogodbi z ker ne podpi posl Meznik pa se v imenu svojih somišljenike ki mladočeške politike. Ko bi češki poslanci iz Moravske z a rod no • t gospodarskega stali posl. reka za poškodbe z 1J e Mladočehi Bärnreitherja, da se naj debata konča to S' olita predlog pa menda volilci te o nika in sicer z a posl di posl dr Kaizl. V seji dne 1 IvUSS t. m. lavna dr prav pravo kmalu obnovilo meio, „Narodni list\ O pišejo, da Sle- Ker sedaj z proti pa mladočeški priti do obnovij edenjem občne volilne pravice morejo Čehi d n a j p dr. Kaizl prava. To pač malo čudno kot glavni govornik proti pogodbam. Posebno protiv godbi z m pi zato vzeli tudi Avstrijo v trodi dalje, da sta Italija in Nemčij če pomislimo, da so Mladočehi pri volitvah zatrjevali, da se se po- ne bodo pogajali s parlamentom, temveč naravnost z vladarjem. bedaj menda zvezo, da moret to edo, da jim povsod neso vrata odprta sedaj prisiliti, da sklene ž njima tudi trgovinske pogodbe. Posl dr. Russ kot glavni govornik za pogodbe se odločno poteguji sati se pa moramo, bi li bil državni zbor, voljen Vpra- podlagi pogodb N posebno dr. Kramafa in povdarja splošno važnost to sledila je cela vrsta popravkov Posl povdarja nasproti posl. dr. La, Suklj ekel da Šuklj e ni dr. Laginj a je namreč občne Verojetno demokratje imajo navadno kaj malo zmisla na zgodovinske pravice. Pa tudi ne verojetno, da bi Mladočehi mogli doseči volilne pravice, kaj bolj naklonjen državnemu pravu ni. Imel bi pač malo bolj demokratsko lice, ali bas občno volilno da to, kar je s politi v smislu vseh slov. poslancev govoril pr Zdi se stali bas zaradi tega hoče, da se nam, da Grregro glasilo pred . obnovij enjem z godov govoril o trgovinskih skega prava v vede občna volilna pravica, ker da to ne r t gre in bode potem krivdo, da se ne obnovi češko zgodovinsko kot vladni kandidatje. Zares razmere na Ogerskem so eudne jprotnike občne volilne pravice, veleposestniki. Sicer pa še tudi in žalostne za Slovane. Vatikan. g Nekateri časniki so hoteli zadnji čas vedeti, pravo, moglo izvračati na mej katerimi bodo tudi ta zvijj sami in neki lista „Agence slave" izjavil, da bodo Mladočelii morali poiskati se je sv oče pač malo prehladil, pa da je zopet pri p'^polnem ča Mladočehom ne bode dolgo pomagala. To vedo tudi da je sv. oče papež Lev XIIL obolel na intluenci. Ta vest se radikale« se je že proti dopisniku pariškega pa iz verodostojnih krogov odločno demenluje in se poroča, da si drug program, kajti z državnim prav • v m ni c. Čehi so Ker je vsled smrti, ki je zadnji čas pograbila več danes dalje od vresničenja državnega prava, kakor so bili kadar kardinalov, sedaj praznih 15 kardinalskih mest, sešel se bode koli. Gregr je imel prav, ko je rekel, da državno pravo ni baje spomladi konzistorij in bo sv. oče imenoval 12 novih kar- vredno pipe tobaka. Mladočehi morajo pospeševati narodne in dinalov. gospodarske koristi češkega naroda, organizovati narod v de- želah češke krone in iskati tesnejših z drugimi Slovani Poslanska zbornica vsprejela je trgovinske Iz vsega povedanega je jasno, da Mladočehom že preseda češko državno pravo in da jim nikdar dosti za to pravo ni bilo, temveč so igrali samo komedijo. Čuditi se pa moramo, da se je isterski poslanec Laginja baš sedaj postavil na stališče iče dr ga prava, ko bi Mladočehi že radi popustili to stališče Italija. — pogodbe z Avstrijo in Nemčijo s 177 proti 66 glasom. Srbija in Bolgarija. izdali so te dni oklic, v katerem izjavljajo, da je edini pomoček za zboljšanje sedanjih razmer v Bolgariji odstranjenje Kobur- * Bolgarski emigrantie v Srbiji namestnik Žavne^ ko bi to bilo mogoče na kak lep način. Rusini. — Ko je bil poslednji pot na Dunaju, se je z vlado dogovoril, da se bode oziralo na rusinske želje. Osnovala se bode v vzhodni Grahciji popolna rusinska gimnazija in pa rusinsko učiteljišče. Na drugih učiteljiščih v vzhodnem delu dežele se bode tudi bolj oziralo na žana in Stambulova. Srbska vlada, ki je velevlastim, dala zagotovilo, da bo na vstajne emigrante strogo pazila in, če treba jih tudi iztirala, pa vse to mirno gleda in pusti celo omei^jeno izjavo tiskati. Videti je pač, da Srbijo le na to gleda, da bi se pričele v Bolgariji kake homatije in bi se ona pri teh oko- ristila. Bolgarija. Alinisterski predsednik Stambulov peljal rusinščino. Na vseučilišča v Levovu se bode začela predavati rusinska zgodovina. V vseh dižavoih uradih se bode strogo oziralo na narodno ednakopravnost Eusinski uradniki, ki so se iz političnih ozirov bili prestavili v čisto poljske kraje, prestavijo se nazaj mej Rusine. Potem takem bodo Rusini kmalu deležni vseh ustavnih pravic. Vlada se na Rusine bolj se je pretečene dni s svojimi prijatelji na saneh na deželo. Mej potjo sproži se mu pa v žepu nabasan revolver in krogla prodere mu v stegno. Nevarnosti ni nobene. Diplomatični krogi so osebno povprašali za njegove zdravje in tudi narod bolgarski izraža mu tem povodom svoje simpatije. Rusija Beda ki je nastala po nekaterih ruskih po ozira, odkar se je osnovala mladorusinska stranka, katera ni krajinah vsled pomanjkanj edno večja. Razsajati na sumu zaradi tega, da gleda čez mejo v Rusijo. Kdaj jele so različne bolezni in zahtevajo veliko žrtev. Odbo v bode pač prišel čas, da se vlada spomni na koroške Slovence podporo stradajočim jako vrlo deluj in tudi zanje veljavi v narodno j ednakopravnost. Poljedelski minister v Hohenwartovem klubu. str a ni j znatne podpoi Na predlog grofa dotekajo mu od vseh Voroncov-Daškova sklenil je odbor 10.000 konj kupiti in jih na pomlad, ko se Zadnjič smo omenili, da bodeta ministra grofa Falkenhayn in prične na polji delo, mej kmetovabe razdeliti. Tudi vlad Schönborfl stopila v tesnejo zvezo s konservativnim klubom, skrbi za stradajoče in je zelo v t namen odložila vse liga sicer Prvi je že dne 21. t. m. bil prišel y klub. Pozdravil ga je grof Hohenwart. Minister se je da bode njegova naloga posredovati mej klubom in vlado. Minister je v tej seji natančno razložil vladne nazore zastran podpore dunavski parniški jako čati poslal žita n važna posvetov sklenila vso svojo pozornost obi na stradajoče in jim pomagati, kolikor je moč Ca ]e v zhodne pokr k) baj spekulantje veliko kop mestnega glav Moskovske m mu dal družbi. Klub se je izrekel za vladno predlogo. tem je za- naročilo, da kupi 15 ubij žita za -stradaioce gotovljeno, da bode ta predloga vsprejeta, ker skoro ni misliti, V slučaji pa, če bi ga ue hoteli za primerno ceno ati da da bi levica glasovala proti tej predlogi samo iz nagajivosti. ga ima pravico sekvestrirati. Tudi namerava vlada v okrajih Sama in Saratov zopet več zemljišča razdeliti mej občine, da ga skup obdelujejo in se tako opomorejo. Gurko premeščen in da mu bo naslednik veliki knez Vladimii Borzni davek pride baje v državnem zboru že v tem zasedanju na vrsto. Boizijancem to ni prav po volji. Poslali so bili deputacijo k finančnemu ministru, da je poizvedela, kako da on misli o borznem davku. Minister ji je odgovoril, da se o tej stvari pogaja z ogersko vlado ; ko bi se sporazumeti ne mogel, bode se pa samo za našo državno polovico vpeljal borzni davek. Tak odgovor spveda borzijancem ni prav vgajal. Vest. da bo varšavski gubernatoi se ne potrjuje, hudega ni bati tudi ž( je obolela na intluenci, vender se Ruska peča se z vprašanjem da bi Ogersko \ se začele volitve Offerskem nskam naložila vojaško dolžnost s tem, da bi za časa V ta namen vpeljali naj bi se po se naj poučevalo vojne stregle ranjencem eh ženskiii učiliščih kurzi, na katerih pa ol'lo se je 345 poslancev, Danes volijo 30, julri lanca. V ponedeljek se bodo pa volili še 13, v torek po o postrežbi ranjencev. Dne t. m. umrl P eter bur v eliki knez Konstantin Nikolajevi v letu svoje starosti etrtek pa 4 poslanci. Končale se bodo volitv pa dne 6. fe bruvarija, ko se bode volil eden poslanec. Opazuje se letos Pokojnik bil je imejitelj c. in kr. pešpolka št armadi. 18 strijski da kandiduje posebno veliko duhovnikov in plemenitašev. Du hovniki pa ne kandiduj kot opozici temve ecjem e bod kakor vladni pristaši, torej kakor liberalci sikomu čudno d se v . To libe- bolj lado toda Ooferskem škof kofij oe\o pastirski list, v katei Slovaki, jt naglaša. da duhovščina podpira marsikaj čudnega. Neki volitvali izdal znanje madjar- ob V \ seme Ogersk vsacega posvetnjaka ravno tako potrebno Poljakom, bivajočim na Nemškem, obetajo se zmirom ^i časi. Kakor znano, imenovan je bil Poznajskim nadškotom Poljak pl. Stablevski in je pretočeni teden storil slovesno obljubo v roko nemškega cesarja. Zdaj se pa govori, da bo še druga pridobitev zadela Poljake in da bo Poznajskim predsednikom imenovan tudi Poljak in šolski zakon, o katerem se ravno te dni posvetuje pruski de želni zbor, bode baje bolj pravičen narodnim težnjam poljskim sicer Koscielski. Tudi najnovejši kakor latinščina za duho\ščino. Posvetna duhovska oblast Francija V francoski zbor bila je pretečeni teden podpirata druga drugo pri madjarizaciji Slovanov. Zaradi tega skoro pritoževati ne moremo, ko nekattri Slovani sami jako burna debata. Posl. Laur je v neki intei-pelaciji strastno se še napal ministra Constanca in ga je imenoval moralno oži podpirajo vladno protislovansko politiko. Več Srbov kandiduje nega človeka. Minister Constans skočil je po teh besedah svo- ega sedeža proti posl. Laiiru, ia mu dal dve krepki zaušaici, da si so ga drugi zadržavali. Boulaugisti prihiteli so Lauru na pomoč iü postal tepe ž Posl. Delpec.h priložil je ušnico Castelinu. Casteliu vrgel je pa proti njemu debel slovar in zadel posl. Mir-a ravno na nos. Po celi nastal je velik krik in videti je bilo vihteti pesti Predsednik Floquet pretrga sejo. Sluge prihite in pomečejo vstajne drug proti druzemu poslance iz dvorane. Toda posl so kot besni nadaljevali boj na liodnikili Poslanec Eoudeau vpije id Yampsam, ta ga pa klofuta ■ bilo po vseh hodniških kotih poročevalcem in jednake prizore videti je t » f • - ' Da pridemo takim nedostatkom v okom, ne zidamo dimnika do zadnjega konca, temveč dvignemo zid le kake —1 metra nad streho, vanj pa stavimo železne ali pa lončene cevi, ki izpuščajo dim na straneh. Ako postavimo 2 taki cevi, naj ima jedna svojo luknjo višje nego druga; pri treh ceveh naredimo srednji najvišjo odprtino, pri štirih menjavamo luknje na kak drug primeren način. Dimniki, pri katerih se jeden ali drugi del suče, niso bilo je vredni, kajti saje, ruja in moča kmalu pokvarijo take # # jmiec. Floquet otvori zopet sejo, minister Constans pa naprave. mej glasjiini odobravanjem zopet zasede svoj ministerski stol in se opravičuje zaradi zakonov dostojnosti \ ta afera ostala bo brez posebnih pov'iledic, Delpechom vršil se je dvoboj, pri katerem mej Castelinom in so v kvai Dimnik naj gre naravnost kvišku; vsi peševni deli , ki gredo iz peči v dimnik, naj ne bodo Cevi auer, ie^zaan forta v Eondonu 1 storiti je bil pa je Constansom r an1en predolge in ne preveč vodoravne, tem več naj padajo ne-Eoche- koliko proti peči. Pri takih ceveh se saje ložje odstranijo, Cev nego pri horizontalnih ki se kmalo s sajami zamaše Portugalsko. Portugalska je v jako hudih denarnih naj se vtakne in vzida kakih 14 15 centimetrov v zadrega! I. nastal bo bankerot. Vlada na vse strani zid, ne pa tako, da moli celo v zidan dimnik ter mu preudarja, kako bi se rešila iz te zadrege. Govori se celo, da se bodo uradnikom plače znižale in da bodo «ačela z upniki pogajanja zaradi znižanja obrestij. Tudi potrebščine za vojsko omenijo prikrajšati. Novi ministerski„predsednik Jose Dias Fer- zožuje premer; potem se dim razbija na podaljšku in sili nazaj v sobo. Ako speljemo cevi iz dveh pečij istega nadstropja v isti dimnik, mora biti jedna višje vzidana nego reira je baje jako • v energičen moz m ]e bil že pred 20 leti v druga, da ne bije ob dim. Tudi tukaj bi bila gotova po ministerstvu. Tudi novi finančni minister je jako sposoben. Tz- sledica, da se peči gotovo kadita. javil se je pa v svojem glasilu, da potrebuje več milijonov le, _______ da najpotrebueje izdatke pokrije. Drugi ministri so bili pa že f" ; prej V ministerstvu. Upati je, da novo ministerstvo Portugalsko reši iz preteče nevarnosti in državo reši bankerota. Obrtnijske raznoterosti. T * •» Maroko V Tan C. je vstaja do Sultan ustregel je zalitevi vstašev in je odstavil sedanjega Umetne bruse naredi lahko vsak sam z naslednjimi končana. tvarinami. Dobro gelatino treba v temnem prostoru raztopiti v gu- V jednaki množini vode, zraven P/g odstotka dvojno-ogljikovo vernerja ter imenoval novega. Prejšnji guverner je krivično postopal z prebivalstvom, zato pa so si ga hoteli iz poti « praviti menda jako kislega kalija, pridjati, katerega smo poprej tudi v vodi raztopili. Tej zmesi se konečno pridene finega sniireka (Smirgel), približno Okrat toliko, kakor je bilo gelatine. Spraviti se mora v poljubno obliko, konečno pa se na solncu posuši. * Konjska sila. Znano je, da merimo^moč parnih in drugih mašin s „konjskimi silami" ; konjska sila je tehnikom ona moc ki dvigne 75 kilogramov v edni. sekundi eden meter moči je vpeljal uže Kadenje pečij. Ko pri nas postavljajo peč, postopajo navadno brez vsacega premisleka. Gospodar v Ljubljano pa na bližnji semenj, zbere poljubno peč, potem nau jo, pa zgradi domači zidar. Njemu in zidarju še na misel ne pride, da nemu naporu w se poprej poučila o razmerah, v katerih se nahaja in _ « visoko. Konjsko silo za merjenje strojeve izumitelj parne mašine, Anglež James Watt. Njegov stroj je bil postavljen v londonski pivarni Witbread, kjer je vodo zajemal. Pivarnar je slavnemu izumitelju' predlagal, naj moč stroja primerja z močjo konj, katere so rabili v pivarni. Dal mu je na razpolaganje najboljšega konja: žival so imeli osem vprežeuo in ves čas so jo priganjali z bičem k nepresta- je v -tem času dvignil 2,120.000 kilogra- Konj deluje nova nec Se tedaj ko začne nagajati, ko se mov vode 1 meter visoko, ali v James Watt je vzel okroglo število kadi in slabo greje, jamejo z glavami majati in u^ da nekaj ni prav. Posebno neprijetno je k a d e n i ibajo ki telmiška ednota jedni sekundi 73'6 kilogramo kilogramov in to je Ti I komaj polovico one, Poznejši, jako ski'bni poskusi so pa da je prava konjska sila dokaj manjša in da znaša je ibijo pri mašinah za merilo Amerikanske obrtniške razmere prežene človeka iz tople sobe in mu onemogoči vsako delo v njej. Vzrok kadenju pa je skoraj brez izjeme napačno zidan dimnik in napačno razmerje med velikostjo dimnika dujejo naši konkurenti onostran velike vode in velikostjo peči. so toliko razvite da se nam v starem svetu skoraj neverjetno zdi kako napre sebno številke Dimnik mora imeti povsodi jednako velik premer mora biti v popolnem soglasji nega ognja. z velikostjo razne obrtniške iznajdbe , 1854. pa 1000. peci m nje- zneje pa uže 12.301 leto od 15 Razvoj obrti poki povedo število patentov, danih na 1837. je bilo vzetih 436 patentov^ 1874. jih je bilo 8874, šest let po- najnovejšem času je podelila vlada 24 tisoč, leta 1891. celo 40.575 patentov! 15 Za navadne sobne peči naj 20, bode premer dimniku Nov lak za železo, les in mokre zidove priporo za večje do 30 centimetrov. Veter žene dim ^ naslednji sestavi: 15 delov vapna se stopi v 20 delih nazaj v dimnik; tudi solnce, ki obseva dimnikovo odprtino zjutraj, dopoludne in pred zahodom, tlači s svojimi gorkimi žarki dira navzdol. se pridene 50 delov vročega, stopljenega kavčuka Nekaj časa se vednim zmes pridno meša, potem pa prilije med mešanjem 50 delom relega lan enega firneža Pozneje se precedi in ohladi. Ge je lak preaost, razredči še z i ij A r navadnim liraežem. Najboljše je, v ce ga rabimo toplega. V 2 dneh je suh. Ta lak se ne Jomi in zato rabiti pri tvarinah, ki se pregibljejb. Za glajenje parketnih tal rabi n ga z vspehom topno zmes 200 delov rumenega voska razgrejemo z 400 deli' vode ; ko zmes začne reti se ji počasi in med mešanjem pridene 2 delov cvetlic, ampak ga delajo iz povžitega medu. Najslavnejši čebelarji sedanji pa sploh trdijo„da morajo čebele 10—15 feg medu použiti, predno 1 kg voščine ali satine narede. v Ce je pa tako, vsak lahko spozna, kolikšno škodo sami sebi delajo tisti čebelarji, kateri še mlado in dobro potošlja, še nekaj ^sa pokuha, potem odstavi in 20 delov ter- ohranjeno satje prodado ali v vosek pokuhajo! Le zopet pentina primeša. Ko se shladi, se pridene še toliko gorke vode, računajmo: Če \ kg voščine ali satine prodaš,, dobiš da dobimo skupaj 1000 delov. Pri novih ali pa dobro ohra- jenih tleh smemo celo do 1500 delov vode priliti. za Rokovice snažimo t dol adno z bencinom. A duh njegov njo 80—90 soldov, če pa 10—15% medu za pitanje kupiš, in ga po 60 soldov plačaš (kar pa ni posebno drago). ostane v rokovicah in se kmalu priporočajo naslednj edstv ^oko izia vice Namesto bencnia raztegniti po dal boš zanj do gld. Ali nisi toraj popolnoma sam t svoj tat, če mlado in še dobro ohranjeno satje prodaš ali večkrat skup sLidko ml^-ko. zloženi brisalki, potem pomočimo kos Manele v pa v vosek pokuhaš V Umen čebelar bo prodal ali v vosek potegnemo ž njim .parkrat čez rujavo milo po tem pa zdrgnemo rokov Bele rokov so tedaj očiščene, ko tisto satovje, ki je uže prestaro ali črvivo ali* so v mokrem stanji lepo rumene, rujave pa tedaj, ko posta nejo črne. Ko se posuše, se pr barve zopet pol pokuhal sicer knj omadeževano, mlado in lepo satje pa, bodisi čebelno ali trotno, prihranil si bo za svoje panje in škatlje in ga v svojem času porabil. To bo pa veliko laže storil, Stari okenski klej (Fensterkitt) omečimo, ako ga na-mažemo z nastopno zmesjo : Jednake dele surovega potošlja in če ima nove, ne pa če ima le stare panje. svežega ugašenga vapna treba skrbno zmešati in malo vode priliti, da nastane gosta kaša, konečno pa še četrti del zelenega mila pridjati. Ta kaša omeči okenski klej popolnoma v par urah. Marsikako šipo si prihranimo, ako rabimo to sredstvo. Poučni in zabavni del. Kmetijstvo. Dominikanec o. I Galilej. (Konec.) Caccini je celo na propovednici Poraba praznega satja. A Velika prednost panjev s premičnimi satniki je napal vse matematike in njihovo znanost imenoval hudi čevo. Drugi dominikanec pa privržence Galilejevega da nauka pri inkvizicijskem sodišču v Eimu ovadil, da uče je veliko laže Gabiti prazno satje, kar je zelo važno v veri nevaren nauk. V Rimu pa sedaj, še niso dosti storili, umnem čebelarstvu. samo izrekli so se, da se Kopernikov nauk ne sme, učiti i Vse prazno satje se lahko za prihodnje potrebe kot dognano resnico, temveč le kot hipotezo. Galileja prihrani, ker je na satnike ali pa v okvirčke prilepljeno, ravnost se nasprotniki tudi sedaj niso upali napasti. To pa zopet čebelarju mnogokrat koristi, če ima kaj pa videč, kako sapa vleče, ni sedem let ničesa pisal. On prida lepega, seveda neprestarega ali črvivega satja pi » Leta 1618. pridejo tri zvezde repatice. ü hranjenega. Kaj hitro ti če jih namesto v prazne priliko, prvi roji napredujej zujit Gl kateri ima tudi mnogo zaslug za (ieni je prirodo panje v satje vsadiš ali vgrebeš; slovje, se je izrekel, da so zvezde repatice prava nebeška in če že imaš panje s premičnimi satniki in sam delaš telesa. Imel je torej popolnoma prav. Galilej je pa sodil, izpuhtenja zemlje. Eden učen- roje, čudil se boš, kako hitro se bodo plemenjaki, katerim da so zvezde repatice si bodisi prve ali druge roje vzel, opomogli, ako jim cev njegovih je to njegovo mnenje objavil in hkratu mesto tistih satov, katere si jim za narejene roje s če- malo preostro prijel omenjenega jezujita. Napadenec je sodil, da je dotično delo pisal sam Galilej, in je najbrž svojem odgovoru obračal se je narav- belami in zalego vred odvzel, praznih pa že dodelanih satov nazaj daš, naj bodo že na satnike ali v okvirčke tudi imel prav. delani. Kolikokrat čebelarji, posebno če je ob ajdovem nost do Galileja in mu mej drugim očital, da uči Koper- cvetji dobra paša, praznega satja iščejo in ga dobro pla- nikov nauk, ki je po njegovem mnenju nasproten sveti cujejo, devljejo da ga potem ali v panje nastavljajo ali pa v škatlje cerkvi. Galilej je seveda zopet odgovoril. Ta polemika z Res je sicer, da si tudi čebelar, kateri ima na- Grassijem je bila za Galileja osodepolna. Ko je Galilej izdal neke pogovore o svetnih siste vadne panje, več ali manj praznega satja lahko prihrani mih, iz katerega delo se je videlo, da daje Kopernikovem in tudi lahko porabi; ali še veliko laže stori to tisti če- sistemu prednost. so belar, kateri ima nove panje ker mu ni drugega treba, Preobširno bi bilo, ko ga ovadili inkvizijskemu sodišču. hoteli na drobno opisavati to _ • kakor samo to, da takrat, kadar čebele trga iz panjev, pravdo. Povemo le, da so se zaman potegovale zanj razne pobere satnike ali okvirčke s praznim, ali pa le malo z visoke osebe. Sedemdesetletni starček je 1633. leta po medom nasmetenim satovjem, čebele proč omete in satove zimi moral v Rim in prišel je pred inkvizicijsko so-V prazne panje obesi, potem pa, kadar čas za to pride, dišče, katero ga je prisililo, da je dne 22. junija t. 1. poklada jih ali v škatlje ali pa čebelam v panje preklical v cerkvi Sta Maria sopra Minerva svoj nauk Tako čebelam veliko truda in dela, sebi pa veliko Pripoveduje se, da je preklicavši nauk o vrtenju zemlje pa vender le" ! To pa ni verojetno in medli prihrani, zakaj čebele ne nosijo voska naravnost iz pristavil: „Vrti se bi tudi ne bilo varno v tedanjem času Bil tudi v ječo katero mu je pa papež odpustil obsojen samo odločil je mu, da ima stanovati nitä u del velikega vojvode „Ti Monte. Čez malo časa se mu je dovolilo svojemu prijatelju nadškofu Piccolominij da kjer sme v Sieno Pozneje se mu je dovolilo preseliti se v Florencijo se mu je odkazalo bivališče v vili Arcetri. Tukaj se je učenjak še nekaj časa bavil z znanstvenimi preiskavami, dokler ni oslepil na obeh očesih. Dne 8. januvarija 1642 je pa prejemši svete zakramente Daljava zemlje od solnca. Dosedaj se je mislilo, da je solneo 153,000.000 kilometrov oddaljeno od zemlje. Po novejših preiskavah berolinskega profesorja Auversa, je pa solnce samo 148,138.000 kilometrov oddaljeno od zemlje. Lermantov v latinščini. Nekdo je prevel Lermantovo pesem „Tri palme" na latinski jezik. Izvirnik je jako lep ali o latinskem prevodu se pa to trditi ne more. je za umirajoče izdihnil svojo dušo. Znanost, za katero on toliko storil, se je pa mogočno dalje razvijala. Njegova dela so se marljivo prebirala, če tudi so bila prepovedana. Okrog 1820. leta se je tudi duhovsko oblastvo Novice. : I f Nadvojvodinja Ludovika Bavarska. Presvitlo via- vsaki priliki socuteče in ž njo gotovo vse pri izrebno eklo > da se nauk o gibanju zemlje sme zma trati za resnico in 1835. leta so Galilejeve knj izgi darsko rodovi no avstrijske narode zadela je zopet bridka izguba. Umrla je dne 26. t. m. v jutro vojvodinja Ludovika Bavarska mati naše presvitle cesarice Elizabete v visoki starosti 84 let. Pokoj niča porodila se je dne 30. avgusta 1808 v Monakovem in se je nile iz zapisnika prepovedanih knjig. Sicer se pa že dolgo zaročila dne.9. septembra 1828 z Mak:^imilijanom, vojvodom poprej naukom niso delale nobene ovire novim zvezdoznanskim Bavarskim, kateri je 1. 1888 umrl. Zadnje leta živela je o katerih so se bogoslovci preverili, da niso v nasprotju s svetim pismom Postopanje Galilejevih nasprotnikov se pa da neko pokojna vojvodinja bolj za se in sicer naj-raje na svojem gradu v Tegernsee, kjer jo je njena hčer, naša presvitla cesarica, večkrat obiskala. tudi liko opravičevati. Vsaj je občno znano, da tedaj niso protestantski duhovniki, če tudi so hoteli veljati za ne Vesel dogodek v presvitli cesarski rodovini Nad v oj vodi n j Marij kake svobodnjake, nič posebno čislali znanosti. Kako o znanstvu sodil Luter sam! Če so tudi dominikanci in jezujitje nasprotovali Galileju, vender se mora priznati i Valerija, -najmlajša hči našega presvitlega nadvojvode Franca Salvatorja povila je srečno dne 27. t. m. v jutro hčerko. Ona in dete počutita se cesarja in sopi p I povolj Osobne vesti. Nj. Veličanstvo presvitli cesar ime da so baš udje teh dveh redov mnogo storili za znanost župnika pri sv. Jakobu v Ljubljani g. Iv. Eozmana Alberta Ma nekako pripravili tla za Galilejevo delovanje. Omenimo gnusa. Skoro dva tisoč let je veljal Aristo-totelov nauk skoro za neopovrgljivo resnico in je torej jako naravno, da ga je bilo težko izkoreniniti. Posebno. za častnega kanonika Gg. okra-jna g li e r i komisarjev grof Mar in baron Schönberger imenovana sta vladnim taj- nikom na Kranjskem. ker tedaj tudi ni bila matematika m ni bilo še potrebnih instrumentov še tako J. \ I v vrsto v Ivan Zeleznikar. Neizprosna smrt posegla je zopet v • nas azvita tudi rodoljubov in položila v prerani grob da zagovornika narodnih svetinj. Umrl je dne 26. t. m. dopohidne tako dokazati ? kakor imel malo preosti sedaj. Poleg tega je pa Galilej sam se vse moglo po dolgi in zelo mučni bolezni, previden se sv. zakramenti za Ivan Zeleznikar, 52 let star, zapustivši vdovo in umirajoče, g per in je s tem večkrat tudi po ne o potrebnem razdražil nasprotnike. Vsaj še dandanes večkrat nedoraslih otrok. Pokojnik rodil se je dne 28. decembra . 1. v Stiski vasi pri Cerkljah na Gorenjskem. Gimnazij vidimo, kake strasti se vzbujajo pr tacih polemikah dovršil je v Ljubljani 1858. na juridični fakulteti na Dunaj i, od 1: 1863. do I. L88L bil potem nekoliko let slušatelj pa Zaslug tega velicega moža za znanost, pa tudi ni je skoraj ves. čas služil v pisarni g. notarja Eateja v Slovenski lahko dovolj oceniti On v mnogem ledino oral. Treba mu je bilo sproti popolnjevati matematične nauke, da mogel nadaljevati mehanične mljevati je moral Bisirici. Po smrti nepozabnega pisatelja Jurčiča pa je prevzel ^ uredništvo Slovenskega Naroda. Svoje dni pisal je tudi v druge časnike in tudi „Novice'' priobčile so v prejšnjih letih- razne'instrumente in priprave. Tedaj še ni bilo tacih za za znanstvene preiskave, kakor so dandanes. Zatoi , njegovim vspehom ne moremo i se egovi odločnosti načuditi in biti mu dovolj hvaležni razne njegove spise. Naj v miru počiva! — Naša društva. Slovensko učiteljsko društva je zborovalo dne 28. decembra dopoludne v mestni dvorani. Na-vzočnih je bilo 44 učiteljev in 9 učiteljic, katere je pozdravil pred- Poučni in zabavni drobiž. sednik, nadučitclj Zum er, ki je povdarjal v svojem ogovoru na- klonjenost visoke C. kr. dežt^lne vlade in zasluge visokorodnega g dež. predsednika za društvo, ter priporočal učiteljstvu slogo. — Kitajski papirni denar XIIL stolei poročilih znanega potovalca stoletj vali s papirni denar. Ponarejalci den m r tj o. Potem je poročal tajnik F url an o društvenem delovanji, o •i so po odborovili sejah, društvenih zvezali in končal z vspodbudo uči-Marko Pola imeli že v trinajstem t-ljstvu, da bi v prospeh društva delovalo s tem. da duševno Kitaj so se tedaj kazno- in gmotno podpira „Učit. Tovariša', bo od društvo I a Svetoči hrošči last. Blagajnik K o kal j poroči o društvenem denarnem svetijo, kakor luč Pi V zapadni Indiji, žive hrošči, ki zvečer stanji; porcčih» povzamemo, da ima drušlvo. 82 gM. 31 kr. njih s^ ^re zvečer iskat hrano in ta luč, zdaj sveti bolj zd t * * citati. Ta hrošč premoženja. Za pregledovalce računov se izvolijo učitelji: L. prav svojevoljno nadomestuje Armič, J. Dimnik in M. Jo s in. Knjižničar F r. Koka I j leti nekateri boaati Ameri manj. Ra tega traj dve poroča, da šteje knj žnica 378 knjig in 28 zvezkov. hrošči se lahko hranijo s sladorjem. Sedaj jih imajo mu izreče za tiud zahvalo. Pri razgovoru o ____i#vi i. prodaj po hišah. Zatoraj edaj dr « W« f silu je bilo izraženih več našel list zadosti podpore. v Z" - Zbor društvenem g a-ki se bodo uresničile, ako bo V odbor so bili izvoljeni gg^ r Dimnik J., Fiirlan J., Kokali Fr.. Kf Fr., Razinger A., Tom I, Trost Volitev delegatom Ker posameznih občni zbor „Zaveze !C L, Eaktel I in Zum er A » prepusti odboru lasvetov in predlogov ni bilo, zaklj s trikratnim „Slava Ni. Veličanstvu". predsednik zborovanje Po zborovanji je predaval odbornik, učitelj Eazinger o stoječi pisavi. Predavanje je bilo temeljito in dovršeno; na ogled so bili tudi izdelki učencev, ki so pričevali o izvrstnih vspehih Predavatelj je končal s predlogi glede vpeljave te pisav^ ki so bili vsi sogl prejeti vatel j med občaim in Predsednik se zahvali preda dušenim pritrj zbornikov v — Šolstvo. Začetkom leta se je vpisalo v realke: na Češkem 6494, v Nižji Avstriji 4840, na Moravskem 3640, na Primorskem 1233, v Galiciji 1178, v Šleziji Štajerskem 749, na Tirolskem 593, 111^ o, na v Bukovini 450, v Zgornji Avstriji 363, na Kranjskem 361, na Solnograškem 253, v Dalmaciji 226 in na Koroškem 225 ~ vsega skupaj torej v Avstriji 21.718 dijakov. Soro^tvp kranjskih plemenitnikov s svetim AlqjziieinG<)nzago. Ceščenje,/angel jskega^mladeni zadnj sem svetu. dstvu Rudolfinumu v imel d Ljublj Rudolf sina: Ludovika in Iv Gonzaga (1451 Frančiška Prv sina Ferdinanda Gonza^o (1519 1586) ki ie bil muzej u 1495) je je dobil e svetemu Alojzij Ivan-Frančiško veje v ravni črti je bila pa rojena Eleonora Gonzaga, ki je vzela v zakon Iv grofa čigar hči Silvija se je omož z Ivanom Antonom grofoin^ a^ t h vzel v aakon Marijo ^rančiško groficoST ur j a š k Njegov sin Friderik je je bila Marija Jožefa s^rofica Lanth L^i urj nteri\ ki hči se je omožila z grofom Žigo gl. Ui e m s o m. Iz tega zakona grof pl. Žefa Athem s B ki je s soprogo Katarino imel hčer Jožefo poznejšo soprogo berga iz Dola pod Ljubljano. niška blagajna mojstrov v Ljubljani imela je magistratni dvorani svoj občni zbor. Dohodkov v dne 24 t. m. imela je blagajna pretečeno leto 1611 gld 4 stroško\ pa 231 gld. 86 38 kr. društven bili v načelništv kr torej preostaje koncem 1 1891 1379 gld imovine Pl Bonač Kune dopolnilni volitv olj Slegl so Zi- gg. Span Hinterlechner, Cirk in Preskar renstein in Rogel; namestnikom V nadzorni odbor voljeni so bili za 1. 1892 gg. Vrtiiik, Luznar Mož D o stal in Kolesa in Vfčaj; namestnikom pa reservni zaklad določi se glavnica 1000 gld varija pa napravi blagajna obrtniški plesni venček. Za Dne febni- Prvo letošnje porotno zasedanje pri c. kr. de- žplaem sodišču v Ljubljani prične se z dnem 29. februva- ri] e t. duj Koslerj 1890 pivarna v Ljubljani jako vrlo napre- kuhala je pivarna 31.800 hektoliti je plačala 71.993 gld. davka m 1891 pa J kuhala 41.200 hektolitrov piva in je plačala 91.048 gld. davka. Pretečeno leto skuhala je torej skorej 10.000 hektolitrov piva več nego 1890. Gotovo lep napredek za eno leto. Dobava za c. kr. domobranstvo. G. kr. mini- a si več usnjenih oblačil sterstvo za deželno brambo namera v kakor črevlje, vsake te jer- nožnice za bajonete in lopate za leto in opravnih predmetov, ■mena, teletnaste tornistre, 1892. priskrbeti potom malega obrta. Dotične ponudbe v je najkasneje do 24. februvarija t. 1. do 12. ure o poli deželno brambo na Dunaj d pri c. kr. ministerstvu za po katerih je dobavljajoče predmete zgotoviti, pogledaj :se lahko pri glavnem domobransk-em opravnem skladišču na I • Dunaji, od koder se po prošnji na ministerstvo proti plačilu ponudbeni tudi Eazglas obsezajoč sploš pogoj e obrazec in seznam dobavnih predmetov na ogled je tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — Umrl je pretečeno soboto zjutraj vsle4 iuliujnce na plučiiici umirovljeni vladni svetnik g. Jožef Ekel v 68. letu svoje Pokojnik bil je več let okrajni glavar v Novem mestu ter je bil kot tak ondotnemu prebivalstvu zaradi svojega objektivnega in pravičnega postopanja jako priljubjen. Tudi narodnim težnjam ni bil ranjki nikoli nasproten. Blag mu spomin. v Sivi Caven'- zove se novo bralno društvo ki se je na Goriškem občine Kamnje, Dobravlje in Vrtov V Častni občan. Občina 1 ala je g- v Danijela Sutlaj pri Velikili La C. sodnika vsled njegoviii velikih zaslug za častnega občana kega Ošpice. V Cirknici razsajajo tako hudo med otroki ošpice, da so morali za 14 dnij zapreti šolo. Rudarski štrajki so končani. T Hrastniku, Trbovljah delavci že pretečeni teden delati, v Z in na Ostrem gor i i pa so graških agitatorjev ter so brezpogojno zopet pričeli delo slav zapeljivim obljubam kanj Za koroški „Mir'' nabral e g. Iv. Hribar, deželni poslanec itd. v Ljubljani, mej rodoljubi lepo svoto 207 Eodoljubje posnemajte ta vzgled in podpirajte tlačene Korotance v njihovi borbi , za narodni obstanek. — Pravicoljuben (?) celovški magistrat. Vkljub temu, da je visoka lad a v ze nkrat odredila, da moi elovški slovenske vloge magistrat tudi reševati, vender ta še ne stori t( darsko društvo za Slov sprejemati 2:a. Kat. in jih tudi slovenski politično in gospo- pretečeni mesec na Koroškem poslalo je nami nsko vlogo na z pazko nazaj dobilo d jej mora Dru štvo se magistrat, pa jo prevod. je seveda proti temu pritožilo in ni misliti, da bi ne doseglo postav pi Vatov Pošteno se je opekel pred dnevi iz Osti to vrlia v Postojiiiskem okraju. Priš Jože namreč k posestniku Janez Žele-tu na Strmco varjal, da naj mu da bank mu bo kovce )vec za 10, 5 in 1 lil veliko denarja. Žele mu da res a ko Vatov ter :ld., api ga nago- on p da ban delal ato p da mašiiio, s kojo bo nima pri sebi in da jo ima nekje spravlj po njo, Žele ptička spozna, mu vzame den zandai'ineriji. 110 in da mora njega pa izroči Obesil se je pretečeni teden v Judenburgu na Sta skem pri nekem klobučarju oSletni klobučarski pomočnik Miha Kerstein del odom iz Rateč na Kranjsl so ga v iseti na hlačnem jermenu. Uzrok samomoru ni znan. — Mrtvega našli so pretečeno soboto zjutraj posestnika Fr. Koširja iz Palovč v kamniškem okraju pred njegovo malo preveč pil, je v snegu obtičal večer hišo. Mož je prejšni in v hudem mrazu »mrznil, ^ 7 — Hotel Koscher v Celju, znano shajališče Slovencev, se vsled smrti dosedanjega hotelierja da v najem ali pa se proda. Natančneje izve se pri g. dr. Sajevitzu, advokatu v C el j u. Natančneje izve se pri razpisan je do 20. feVuvarija t. Šk Nove orgije. V Vremah na Notranjskem blagoslo- to pridobitev župniku vili so preteklo nedeljo nove orgije, v božjem hramu gre v prvi vrsti ondotnemu Zasluga za v c g- erjancu. Orgije, katere sta znana orgljarska mojstra g- brata Zupan v Kamnigorici, v resnici krasno zvršila, stanejo 1200 gld. Te orgije so že 38. delo imenovanih mojstrov. Pomiloščenje. Na smrt obsoj Marij ki je pri Lescah v Savo vrgla svoje dete je ) Blatnik Veličanstv( ft presvitli cesar pomilostil in najviše sodišče odmerilo ji je dva- zgodovinska posebnost, namreč soba slavnega grofa Egmonta, najst let težke ječe. Srečen padec. Dne 26. t. m. padel ki je bila vedno-še nedotakljiva in v onem stanu kakor __ ^ Oletni ko so njega vjeli, je tudi postala žrtev udokop Valentin Campi leprevidnosti v 12 prasnil. imičiijočega Kisovc P» Zagorju vsled lastne ognja. 4. Lč O metrov globoki predor a se malo » • • o — Zakonska dvojica pred porotnim sodiščem. Ta teden pridela se je iia Dnnaji porotna obravnava proti Franc iii Eozalija Schneider. Zatožena sta pretečeno poletje — Potres. V Citi Lavenii pri Eimu bil je pred par dnevi močan potres in je napravil veliko škode. Neki stolp še iz srednjega veka se je podrl in podsul dve osebi, kateri so pa še o pravem času rešili. tri služkinje iz namena, da jih oropata s seboj v neki gozd na piano, se je ondi všotorilo zvabila in ondi pomoi Obravnava trajala bo več in zaslišanih bo nad sto prič Veliko hiš se je podrlo ali drugače poškodovalo. Prebivalstvo vse zbegano hitelo je iz ozidja prenoče- in že nekaj nočij ondi valo. Škoda, jo je potres napravil, ceni se nad 300.000 frankov. Nesreča na železnici. Na progi Vilna-Eo\ Enskem je te dni en osobni vlak zadel ob tovorni lak troj in kakih 10 vagonov popolnoma zdrobljenih I na Oba več osob je ubitih okro dvajset pa težko ranjenih. Stara morilka. Lincu zaprli so te dni 741etno posestnico Jožefo Leitner, ker je svojega moža hotela ostrupiti.' Govori se, da je tudi njen sumljive pa hitre smrti umrl. prvi mož pred petimi leti jako Umor. V Klimeša na Geškem je pretečeno nek ffrozovitež na sti način umoril ondotnega župana noč Na sumu je nek gostilničar, kateremu je župan pretil, da mu bo zel kičmarsko prav V — Nesreča. V neki grapi pod Cakalnikom pri Vojskem pehali so pretočene dni drva in pri tej priliki je iilod Jerneja Poljanca tako nesrečno na tla pobil, da je bil pri — Nesrečna vožnja na saneh. V St. Louis v Ameriki vračala se je pretečene dni družba 22 oseb z neke za-bave na saneh domov. Pot peljala je čez železnično progo in ravno v trenotku, ko so bili s sanmi na železničnem tiru, pri-drdral je vlak in jih povozil. Osem oseb je bilo takoj mrtvih, V diugi so bili pa več ali manj težko poškodovani. Štirje bodo najbrže tudi še umrli. — Neusmiljeni častnik. V Vilni na Euskem ustrelU je nek artilerijski častnik vzroka, ker_gtK_aa^ulici = V se prici druge tri delavce je hlod podrl na tla, a jih mrtev. Tudi vender le malo poškodoval. Nesrečnež je terih še nedoraslih otrok. bil oženjeu in oče pe- Zoper kajenje tobaka. V Gradci nameravajo osno- vati posebno društvo proti kajenju tobaka, se v kratkem predavalo o škodljivosti kajenja tobaka. ^ r, Ustnica vredništva. s ''P Gosp. A. V. v L. Mastne lise v knjigah odpravite najhitreje, ako zmešate nekaj žgane magnezije z bencinom, da nastane gosta kaša. Ž njo drgnete mastno liso toliko časa, ta namen bode ^^gme. da lise se hitro odpravijo, pri starih pa je treba opisano proceduro dva- ali trikrat ponavljati. (22) linu ceni se, da ima Go^p, K. Z. v Sp. S, Ako hočete asfaltova tla barvati, jih morate takoj pri polaganji dobro zdrgniti s finim 2,940.000 do 3,000 000 mark letnih peskom in gladkim kamenjem. Ko so tla suha, jih treba s še- Najbogateji Berlinec. Naj bogate] i človek v Eer- dohodkov. Ako so ti dohodki 4 o o obresti njegovega premoženja, premore torej čez 70 milijonov. Od lanskega leta odmeril se ^u je za sedem stopinj veči davek. Na Pruskem sta le še dva bogateja, namreč nekdo, ki ima letnih dohodkov 4,140.000 lakom napojiti; potem se prime vsaka oljnata barva. (23) Gosp, V. T. v K. Posodo in druge stvari p oc i ni ti ni težko. Postopajte takole : Stopite toliko cinka v solni kisline, 4,200.000 mark in drugi, ki se ceni nad do mark letnesia dohodka. 6 milijonov kolikor le mogoče. Eazstopina naj se učisti in ustoji. V železnem lonci razstopite potem potrebno množino cina ter ga pokrite s 5 milimetrov debelo plastjo govejega ali koštrunovega Požar. V Briiselji uničil je pretekli teden velik požar loja. Paziti je treba, da ne jame goreti. Stvari, katere ho- paliičo nadvojvode Arenberga. Oo'en i Cv fj nastiil je v spalni sobi čete pociniti, dobro osnažite, pomočite v razredčeno žveplena prmcesinje Crov m se tako hitro razširil. d M so se princ, kislino, zdrgnite še s triplom, potem pa zmočite s cinkovo-princesiuja in otroci le komuj rešili. Gasilci priHi so od vseh raztopljino. Tako pripravljeno stvar pomočite previdno skozi lo-stranij na ])onioč, pa niso modi dosti rešiti. Veliko gasilcev se jevo skorjo v razstopljen ein. V jako kratkem času je poci-je tudi poškodovalo. Krasna palača, v kateri je bilo vfčdra- njenje dovršeno. Stvar se vzame iz lonca in kam nasloni, da gocenih slik in drugilj lunetnostnili predmetov, je uničena in se ein potrdi in kake nepotrebne kaplje odteko. (24) i 00 00 00 00 ♦ ♦ ♦ ♦ O) 0 a IM O ♦ ♦ k. ^ H M M > M > ^^^^ .^BWW ^^fm^^ ^^^^^^ ^^^^^^ ^^^^^ ^^^^^ m^^^m ^Bi^^ ^^B^^r ^B^^ Velika 1.69 lea Glavni dobitek Srečke goldinar v priporoča loterija. I MAYER. 2 3) Odgovorni urednik: (Justav Pire. Tisk in založba: . J. Blasnikovi iiaslidniki CD A M 00 ♦ ♦ r ^^ A CD CD 00 00 00 I I I