(Št. 43) Leto 8
Ljubljana, april 1982
GLASILO KARTONAŽNE TOVARNE LJUBLJANA, IZDAJA SDS V NAKLADI 2.800 IZVODOV. IZHAJA MESEČNO. UREJA UREDNIŠKI ODBOR: GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: TATJANA ČERIN , TEHNIČNI UREDNIK: TATJANA ČERIN TISK KTL - TOZD KARTO -NAZNA LJUBLJANA, ČUFARJEVA 16, UREDNIŠTVO: ODDELEK ZA SAMOUPRAVLJANJE IN INFORMIRANJE KTL, LJUBLJANA - ČUFARJEVA 16, TELEFON: 320-463. FOTOGRAFIJE: VULlC PESEK. HUTTER
***************************************************

*
***************************************************
Tako so se pred dobrimi 40. leti zbrali za 1. maj-praznik dela slovenski komunisti.
27. aprila 1941 je bila ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Ustanovni sestanek jOF je potekal v najmračnejših dneh slovenske zgodovine, njen množični razmah pa je ustvaril podlago za partizanstvo v Sloveniji. Spomin na ta dan bomo obeležili s številnimi prireditvami, še posebej v mestu heroju - LJUBLJANI.
9. KONGRES ZKS
Slovenski komunisti smo si v kongresni resoluciji zastavili naloge razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja in družbenoekonomskega razvoja, in sicer:
1,	Naloge pri nadaljnem razvoju političnega sistema socialističnega samoupravljanja:
-	utrjevali in razvijali bomo delegatski sistem, kot sredstvo, ki povezuje človeka pri delu z urejanjem družbenih zadev na vseh področjih dela in življenja ter s tem omogoča delavcu, da na podlagi dela s sredstvi v družbeni lastnini obvladuje celoto ekonomskih in političnih funkcij družbe.
-	samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovrajanje o skupnih interesih in potrebah mora postati prevladujoča praksa urejanja odnosov med samoupravnimi subjekti.
2.	Naloge pri nadaljnem družbenoekonomskem razvoju:
-	Združevanje dela in. sredstev na družbenoekonomski podlagi skupno ustvarjenega dohodka in svobodne menjave dela mora postati prevladujoči odnos v družbeni reprodukciji.
-	Hitrejša uveljavitev samoupravnega sistema na področju oblikovanja, delitve sredstev za osebne dohodke ter njihovega prilaščanja.
-	Korenita družbena preobrazba gospodarske politike pogojuje uresničevanje politike gospodarske stabilizacije in utrjevanja položaja delavcev v družbeni reprodukciji.
-	Učinkovitejše vključevanje v mednarodno delitev dela - izvoz na konvertibilno področje je temeljna strateška in razvojna naloga SR Slovenije in SER Jugoslavije.
Oddelek spiralno navite embalaže TOZD "Kartonažna”, Ljubljana, ki vam jo v tej številki glasila obširneje predstavljamo.
-	občino bomo razvijali kot resnično samoupravno skupnost, ki se uveljavlja kot odprta skupnost delovanja delovnih ljudi in občanov ter njihovih samoupravnih
in družbenopolitičnih organizacij in skupnosti.
-	v sistemu socialističnega samoupravnega združenega dela je tudi država del sistema oblasti delavskega razreda in del sistema socialističnega samoupravnega združenega dela, zato moramo uresničevati odgovornost republike za uresničitev ustavnega koncepta federacije.
-	uresničevanje človekovih svoboščin in pravic ter njihovo varstvo.
-	razvoj povezanega in usklajenega sistema informiranja, ki omogoča delavcem, delovnim ljudem in občanom sprejemanje odločitev, ki bodo odraz njihovih potreb in interesov.
-	Pospešitev nadaljne samoupravne integracije združenega dela.
-	Zagotoviti takšne razmere, da bodo delovni ljudje subjekti oblikovanja socialne politike.
3.	Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita morata postati množično obrambno in samozaščitno gibanje ljudi.
4.	Uresničevanje izvirnih načel neuvrščanja v mednarodni dejavnosti SFRJ ohranja kontinuitet politike ZKJ v mednarodnih odnosih in sodelovanju.
5.	Naloge za idejnopolitično usposobitev in delovan je Zveze komunistov:
-	Politiko Zveze komunistov bomo uresničevali med delavskimi in ljudskimi množicami in v institucijah političnega sistema na osnovi zaupanja v njihovo ustvarjalnost.,
(nadaljevanje na 2.str.)
9.K0NGRES ZVEZE
KOMUNISTOV
SLOVENIJE
(nadaljevanje s 1 .str.)
-	Zgotoviti moramo kadrovsko krepitev Zveze komunistov in večjo usposobljenost in odgovornost
za doseganje rezultatov družbenopolitične aktivnosti.
-	Akcijsko enotnost in povezovanje moramo oblikovati ob konkretnih vprašanjih skupnega razvoja ter omogočiti kritično ustvarjalno družbeno akcijo in agitacijo naprednih rešitev.
Uredništvo
IZ SKUPNE SEJE DOSEDANJEGA IN NOVOIZVOLJENEGA DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE KTL
Skupna seja obeh delavskih svetov in sicer zadnja dosedanjega in konstituivna novega, se je vr šila 8. aprila 1982.
Po poročilu predsednika delavske ga sveta o delu v dosedanjem man datnem obdobju se je novoizvolje ni delavski svet konstituiral in imenoval za predsednika tovariša MIRKA KAVČIČA, za njegovega namestnika pa tovariša MILANA BRICLJA. Delavski svet je imenoval člane in namestnike v izvršilne organe delavskega sveta.
Nadalje je delavski svet ugotovil, da je izdelano prečiščeno besedilo planov temeljnih organizacij, delovne skupnosti in delovne organizacije za leto 1982. Delavskim svetom TOZD priporoča, da sprejmejo svoje ugotovitvene sklepe o prečiščenem besedilu Plana svoje TOZD in sprejmejo čim celovitejše in učinkovitejše ukre pe za uresničevanje svojih planov v letu 1982.
Sprejeta je bila Analiza uresničitve planov DO KTL za leto 1981 in priporočilo temeljnim organizacijam in delovni skupnosti, da poglobljeno proučijo izdelano analizo o uresničevanju glavnih elementov plana svoje TOZD in DO ter ugotovijo specifične vzroke, ki so vplivali na to, da planirani cilji niso v celoti doseženi. TOZD in DS SS naj sprejmejo ukre pe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti za čim uspešnejše uresničevanje planiranih ciljev in nalog v letošnjem letu.
Delavski svet je sklenil, da se pripravijo in sprejmejo spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o temeljih plana in Plana DO ter Temeljev plana in Plana TOZD za obdobje 1981-1985 do ro-kov, ki jih je določil delavski svet.
Spremembe teh srednjeročnih planskih aktov so potrebne, ker ugotavljamo, da so se družbenoekonomski , tržni, finančni in drugi pogoji gospodarjenja spremenili, kar kaže Analiza o uresničevanju planov TOZD DO za'obdobje 81-85 v letu 1981in ocena o spremenjenih pogojih srednjeročnega razvoja.
Delavski sveti TOZD so te sklepe že sprejeli.
Delavski svet je na tej seji obravnaval in sklepal ša o drugih
DELAVSKI SVET DO
vprašanjih, kot so: o samoupravnih aktih Mehanografskega centra v ustanavljanju, o samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za izgradnjo in rekonstrukcijo v TOZD Proizvodnjo celuloze in papirja Belišče, o enotnih izplačilih, ki bremenijo sredstva skla da skupne porabe ter o ceniku sto ritev v počitniških objektih, o imenovanju delegata v projektni svet TOZD in uspešno gospodarjenje ter sprejel informacijo o najetju kreditov v tujini za TOZD Kartonažna in TOZD Lepenka.
Olga Žganec
NOVI DELEGATI V ORGANIH UPRAVLJANJA IN DRUGIH OR-GANIH DELOVNE ORGANIZACIJE
TOZD Kartonažna Ljubljana
1. MARINKO Lado
TOZD Valkar ton Logatec 1. ISTENIČ Franc
TOZD Kartonaža Rakek*
1. STERLE Milan
TOZD Lepenka Tržič 1. MEGLIČ Andrej
TOZD Jelplast Kamna gorica 1. TOMAŽEVIČ Filip
TOZD Kuverta Ljubljana
1. MORE Anton- predsednik (predi.)
Volilna komisija je na podlagi zbranih zapisnikov volilnih komisij temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb ugotovila, da so bile izvedene volitve na osnovi sklepa delavskega sveta delovne organizacije, z dne 22.01.1982 in sicer:
-	za delegate delavskega sveta DO KTL,
-	za člane odbora samoupravne delavske kontrole DO KTL,
-	za delegate finančnega odbora DO KTL.
Volitve so bile 11. marca in po podatkih, razvidnih iz zapisnikov volilnih komisij TOZD (vpisanih v volilni imenik, številu delavcev, ki so glasovali in številu glasov, ki so jih prejeli posamezni kandidati) volilna komisija ugotavlja, da so bili po posameznih TOZE/ in DSSS izvoljeni naslednji kandidati :
DELAVSKI SVET delovne organizacije
-	TOZD KARTONAŽNA Ljubljana
1.	Bricelj Milan - namestnik predsednika
Predsednik delavskega sveta delovne organizacije Mirko Kavčič, vodi seje DS že drugi mandat.
2.	Dimnik Marjan
3.	Lasič Slavko
4.	Turšič Borut
-	TOZD VALKARTON Logatec
1.	Gorjanc Ivan
2.	Peček Boris
3.	Skvarča Slavko
-	TOZD KARTONAŽA_Rakek_
1.	Kavčič Mirko - predsednik
2.	Žalec Jože
-	TOZD LEPENKA Tržič
1.	Tišler Andrej
2.	Lapanja Avgust
-	TOZD JELPLAST Kamna gorica
1.	Skumavec Lovro
2.	Šlibar Janez
-	TOZD KUVERTA Ljubljana -
1.	Menard Stane
2.	Žabkar Jožica
-	TOZD TIKA Trbovlje
1.	Dolanc Marjeta
2.	Špilar Edvard
-	TOŽI) EMB. SERVIS Koper
1.	Kariš Nada
2.	Prelec Anton
-	TOZD PAPIRNA KO_NFEKCIJA Lj.
1.	Novak Karel
2.	Tacar Igor
-	TOZ_D_KARTONAŽA SJGMA Gor-_ nji Milanovac
1.	Glišovič Nadežda
2.	Vujič Gordana
-	DELOVNA^ SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
1.	Bernard Jožica
2.	Wagger Janez
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE delovne organizacije
Delegati DS DO poslušajo poročilo predsednika o delu DS vpreteklem mandatnem obdobju.
TOZD Tika Trbovlje
1. AN ŽIČ Tomo - namestnik pred.
(predlog)
(nadaljevanje na 3.str)
DELAVSKI SVET DO
(nadaljevanje s 2.str.)
TOZD Embalažni servis Koper 1. ABRAM Fabio
TOZD Papirna kopfekcija Ljubljana 1. SELAN Milojka
TOZD Kartonaža Sigma -G.Milan. 1. JOVANOVIČ Ratomir
DELOVNA skupnost skupnih služb 1. TERAN Janez
FINANČNI ODBOR delovne organizacije
TOZD Kartonazna Ljubljana
1. FRIŠKOVEC Franc - predsed.
(predlog)
TOZD Valkarton Logatec 1. RUPNIK Mitja
TOZD Kartonaža Rakek 1. ŠTROZAK Peter
TOZD Lepenka Tržič 1. BENEDIK Danilo
TOZD Jelplast Kamna gorica 1. KAPUS Stana
TOZD Kuverta Ljubljana
1. MENARD Stane - namestnik predsednika - predlog
TOZD Tika Trbovlje 1. ROTA Viltruda
lO/J) Embalažni servis Koper 1. TRAMPUŽ Silva
TOZD Papirna konfekcija Ljubi j.
1. COTIČ Srečko
TOZD Kartonaža Sigma G.Milan. 1. OI1RADOVIČ Mileta
•ča predsednika samoupravne delavske kontrole delovne organizacije je konferenca osnovnih organizacij sindikata predlagala tovariša Antona Moreta in za njegovega namestnika tovariša Togota Anžiča.
I' inančni odbor delovne organizacije naj bi vodil tovariš Franc riškovec, njegov namestnik pa ie Po predlogu sindikata tovariš ■Stane Menard. Vsi predlogi bodo obravnavani na prvi seji obeh °rganov.
SODELUJTE V GLASILU DELOVNE ORGANIZACIJE !!!
DOSEŽENI IZVOZ DO KTL NA KONVERTIBILNO PODROČJE V I. TROMESEČJU 1982 BLIZU DINAMIČNEGA PLANA
Delovna organizacija KTL je usmerila svoja prizadevanja za vključitev v izvozne tokove v nekoliko večjem obsegu šele v letu 1981. Zastavljeni cilji za to leto so bili dokaj visoki, vendar jih nismo izpolnili, saj smo bili globoko pod pričakovanim izvozom. Za leto 1982 pa smo s planom sprejeli zadolžitev, da bomo izvozili 83,5 miljonov na konvertibilno področje in 32,8 miljonov na klirinško področje. (Opomba: Izvoz je preračunan na tečaj 1 g = 27,30 din).
V letu 1981 ao bile naše devizne potrebe za uvoz materiala, rezervnih delov in opreme bistveno večje kot je bil naš izvoz. V letošnjem letu je naš osnovni cilj da bistveno zmanjšamo deficit v zunanji trgovini, zato smo si zastavili tudi večji izvoz na konvertibilno področje. Izvozni plan pa smo si zastavili tudi tako, da ga z večjim prizadevanjem moramo uresničiti. Izvozni rezultati za prvo tromesečje so vzpodbudni, saj smo dosegli 95% izvoznega plana na konvertibilno področje, medtem ko je izvoz na klirinško področje v zaostanku, kljub temu so realne možnosti, da polletni plan izvoza dosežemo.
Iz grafikona 1 in grafikona 2 je razvidno, da smo plan izvoza realizirali uspešno v mesecu januarju, medtem ko v mesecu februarju in marcu zaostajamo, sam izvoz na konvertibilno področje pa je bil boljši, saj smo v mesecu januarju plan presegli, v mesecu februarju smo ga dosegli, medtem ko smo bili v marcu pod doseženim planom, v primerjavi z lanskim prvim tromesečjem, pa smo dosegli nekoliko večji izvoz. Torej stanje še ni povsem zadovoljivo. Navedene ugotovitve nazorno prikazujeta oba grafikona: GRAFIKON 1 GRAFIKON 2
8. SKUPAJ	DO KTL	24.802	20.887
od tega:	konvert.	16.342	15.472
k lir ing	8.460	5.415
(Karton. L j ubij.)
Izvozniiezultati pa niso po vseh TOZD enako uspešni, saj so realizirale izvoz le štiri temeljne organizacije od tega TOZD Kuverta in TOZD Tika bistveno več kot je predviden tromesečni plan medtem, ko je TOZD Kartonažna Ljubljana presegla izvoz na konvertibilno področje, zaostaja pa za planom skupnega izvoza,
TOZD Valkarton je realiziral manj kot četrtino predvidenega izvoza za to obdobje.
Izvozni rezultati po posameznih TOZD so namreč naslednji:
TABELA št. 1 /str. 33
100	, %	84
74	%	95
26	%	64
v 000 din (1 g = 27,30 din)
TOZD	PLAN I—III .82	DOSEŽENO I—III. 82	STRUKTURA	INDEKS
1. Kartonaža Rakek	794	-	-	_
2. Lepenka Tržič	246	-	-	-
3. Valkarton Logatec	2.691	596	2,9%	22
4. Kartonažna Ljubi j.	15.572	12.827	61,4%	82
5. Pako Ljubljana	742	-	-	-
6. Kuverta Ljubljana	4.501	6.756	32,3%	150
7. Tika Trbovlje	253	708	3,4%	27
IZVOZ DO KTL V LETU 1962
12000-
11000 -
10000-
9000 -
6000 -
7000 -
6000 -
5000-
LEGBNDA
--------dinam. plan 02
--------doseženo 81
--------doseženo 82
3000-
2000 -
obračunski tečaj 1$ -27 30 din
1000 -
V	obeh grafikonih so prikazane tudi osnoven zadolžitve za drugo tromesečje, ki je prav tako zahtevno kot prvo tromesečje, tako za izvozni oddelek kot za vse TOZD, ki imajo planiran izvoz.
V	drugem tromesečju moramo realizirati izvoz v vseh TOZD, ki še letos niso imele izvoza in v TOZD, ki so bile v prvem tromesečju pod planom, kajti le tako bomo beležili pri prizadevanjih za izvoz pozitivne premike in imeli vse pogoje, da letni plan realiziramo. Posebej pomembno bo, kako bo nam uspevalo zagotoviti izvozna naročila, kvalitetni material za proizvodnjo in kakovostno delo v proizvodnji. Vse to so pomembne naloge, ki jih moramo realizirati, tako
v temeljnih organizacijah kakor tudi v delovni skupnosti. Družba zahteva od vsakega kolektiva, kot osnovni cilj večji izvoz na konvertibilno področje zlasti pa, da ustvari tudi dovolj deviznih sredstev za lastni uvoz repromateri-ala, rezervnih delov in opreme. Le če bomo dosegli pozitivne premike na tem področju, si bomo zagotovili nemoteno poslovanje ter plasman naših izdelkov, zato se moramo izvoznih nalog lotiti z vso odgovornostjo na vseh nivojih.
GRAFIKON ŠT. 2 na 4.str.
DOSEŽENI IZVOZ DO KTL
(nadaljevanje s 3.str.)
grafikon 2
IZVOZ DO KTL NA KONVERTIBILNO PODROČJE
v OOO
dir)
mo -
/// \
6000 -
W00 -
LEG£NDA
-------dinam plan 82
------- doseženo 91
------- doseženo 82
3000 -
2000 -
obračunski tečaj 1$m2730din
1000 -
Podpisan je samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za proizvodnjo lepenke in papirja v Kartonažni tovarni - TOZD "Lepenka”, Tržič
Znano nam je, da v naši temeljni organizaciji v Tržiču izvajamo rekonstrukcijo proizvodnje papirja in lepenke, ki bo predvidoma stala 316 milj.n.din.
Razumljivo je, da ta 130 članski kolektiv nima trenutno sedaj tolikšna lastna sredstva, da bi finansiranje naložbe sam izvedel. Zato so se temeljne organizacije v DO KTL, ki koristijo njihove proizvode odločile, da bodo sodelovale pri tej naložbi. Sklenile so (15.3.82) samoupravni sporazum, ki ureja pravice in dolžnosti vseh podpisnic:
-	Kartonaža - Rakek
-	Lepenka - Tržič
-	Valkarton - Logatec
-	Papirna konfekcija - Ljubljana
-	Tika - Trbovlje
-	Emb. lažni servis - Koper.
Udeleženke sporazuma ugotavljajo v petih členih "Uvodnih določb" tega sporazuma, da združujejo delo in sredstva za nenehno večanje svojega dohodka, saj bodo s stalno, enakomerno in sigurnejšo oskrbo
Ljubljana, 6.4. 1982
špolad Avgust
z lepenko in papirjem iz Tržiča zmanjšale zastoje v svoji proizvodnji in tako dvignile svojo produktivnost - torej tudi svoj dohodek .
Osnova za združevanje v letu 1981 je novelirani investicijski program, ki predvideva nakup novega lepen-čnega avtomata in obnovo papirnega stroja kot tudi obnovo drugih potrebnih naprav in zgradb v Rezultat take obnove bo količinski povečana proizvodnja lepenke in papirja, katero bo temeljna organizacija v Tržiču podala podpisnicam v količinah, ki so v sporazumu po letih in količinah točno določene!
Sestavni del tega podpisanega sporazuma je tudi Samoupravni sporazum o temeljih plana 1981 - 1985, ki med stalnimi pomembnimi določili določa prodajo odpadkov prvenstveno "Lepenki" v Tržič. Prav zaredi tega določila je zagotovljena redna in stalna proizvodnja lepenke in papirja v Tržiču in s tem redna oskrba podpisnic.
Podpisan je sam. sporazum.................
Udeleženke - združevanja dela in sredstev združujejo 62 milj. din - ali 18,3% celotne naložbe, med tem ko ostalih 81,7% zagotovi sam investitor t.j. TOZD "Lepenka", Tržič iz svojih in drugih virov.
V naslednjih poglavjih je točno določeno ugotavljanje in razporejanje skupnega dohodka v razmerju združenih sredstev tako, da je sleherna temeljna organizacija kot vlagateljica v to investicijo informirana: da gre 20% od ugotovljenega dohodka v oblikovanje sredstev rezerv in za obnavljanje ter razširitev proizvodnih zmogljivosti "Lepenke", medtem ko se 80% razdeli v razmerju z višino združenih sredstev vsem udeleženkam in to kot: nadomestilo za gospodarjenje z združenimi sredstvi in za vračilo združenih sredstev.
Samoupravni sporazum pa je veljaven dokler ne bodo poravnane vse obveznosti do sovlagatelja in to največ do konca desetega leta po začetku sofinansiranja proizvodnje.
Ker so se podpisnice sporazumno dogovorile, da bodo kupovale različne količine papirja in lepenke, ter se tudi dogovorile za različno visoke deleže združenih sredstev, bo morala TOZD "Lepenka" organizirati ločeno ugotavljanje čistega dohodka v obratu proizvodnje lepenke in ločeno v obratu proizvodnje papirja. Le na ta način bo mogoče pravično uresničiti delitev dohodka kot tudi morebitni izpad dohodka po ključu vloženih sredstev.
Prav sigurno mora imeti tako dolgoletno skupno ustvarjanje kot tudi gospodarjenje s s tolikimi miljar-dami starih dinarjev skupno usklajevalno telo: to je poslovni odbor v katerega delegira vsaka podpisnica po enega člana.
Poslovni odbor ima ddkaj odgovorna pooblastila, saj v dobi izgradnje gospodari z vsemi investicijskimi sredstvi in skrbi da se bo naložba izvedla po investicijskem programu, tako po količini kot tudi v predvideni predračunski vrednosti.
Pozneje v dobi samega obratovanja pa skrbi ta poslovni odbor za izvajanje poslovne, finančne in kadrovske politike, da se zagotovi predvideno vračanje vloženih sredstev in pravično udeležbo pri dohodku.
Ko se tako spoznamo z določili tega sporazuma ugotovimo, da je ta sporazum nadaljevanje že 1965.1. začetega procesa, ko se je takratna enovita delovna organizacija "Lepenka" pripojila h Kartonažni tovarni. Vendar gre le za bistveno razliko, saj so vsi medsebojni odnosi vlagateljic jasno napisani in navedeni s pravno veljavnimi pravicami in obveznostmi in po tej strani gre prav sigurno za napredek, ki bi ga naj tudi druge temeljne organizacije pri naložbah v naslednjih letih koristno upoštevale in tudi uporabljale.
Branimir Teršar
SLUŽBA EKONOMSKEGA RAZVOJA
V drugi polovici 1981. leta smo v DSSS v sestavi sektorja za plan in analize, organizacijo in računalniško obdelavo podatkov ustanovili novo strokovno službo za ekonomski razvoj. Služba za ekonomski razvoj pripravlja strokovne podloge za oblikovanje razvojne tekoče poslovne politike in poslovne strategije delovne organizacije.
Program dela službe vključuje naslednje naloge:
-	ocenjevanje družbeno-ekonom -skih in drugih možnosti, pogo-_ jev in utemeljenosti povezovanja in razvoja DO KTL z drugimi OZD,
-	projektiranje, organiziranje in izvajanje marketing raziskav proizvodov DO KTL,
-	raziskovanje, analiziranje in projektiranje razvoja domačega in tujih tržišč izdelkov TOZD KTL,
-	raziskovanje proizvodnega in tržnega položaja TOZD in DO v jugoslovanskem gospodarskem prostoru,
-	marketing raziskave prodajnega trga TOZD in DO,
-	marketing raziskave nabavnega trga TOZD in DO,
-	analiziranje in projektiranje dolgoročnih razvojnih možnosti TOZD in DO,
-	oblikovanje razvoja proizvodnega programa,
-	oblikovanje idejnih zasnov investicijskih programov TOZD,
-	kontinuirano proučevanje družbenoekonomskih, tržnih, proizvodnih, finančnih in drugih pogojev gospodarjenja ter razvoja TOZD in DO KTL...
Strokovna služba za ekonomski razvoj opravlja navedena dela na osnovi proučevanja naslednjih področij:
-	splošnih pogojev poslovanja kot so naravni, družbenoekonomski, tržni in drugi pogoji gospodarjenja ter poslovanja, trendi razvoja embalaže doma in v svetu, lociranost, delovna sila, omejitveni ter prioritetni faktorji pomembni za razvoj (uvoza soglasja, bančni krediti, kooperacijski posli z inozemskimi partnerji), prestruktuiranje gospodarstva itd.,
-	analize konkurenčnih organizacij združenega dela. Za oblikovanje poslovne strategije OZD, ki dela v pogojih konkurence, je izredno pomembno ugotoviti,kaj načrtujejo konkurenčne OZD, kakšne so njihove realne možnosti, da svoje načrte uresničijo in kako se bo to odražalo na poslovanje naše delovne organizacije,
-	opredelitve tržnega položaja OZD KTL. Udeležba KTL proizvodov na področjih (republikah
SLUŽBA EKONOMSKEGA RAZVOJA
(nadaljevanje s 4.str.)
in pokrajinah) ter upoštevajoč stopnje razvitosti in rasti ter prodajno tržnih pogojev predvidevanja možnosti povečanja obsega prodaje.
Proučitev izvoznega programa dela glede na stopnjo kvalitete osnovnih surovin, zahtevnost tretjih tržišč, tehnološko-pro-i z vodnih možnosti itd.
-	povezovanje in integracijski procesi. Da bi delovna organizacija zagotovila trajnejšo dobavo osnovnih surovin, razširila proizvodni program in povečala obseg proizvodnje, znižala stroške poslovanja, sovlaga, se povezuje in združuje delo in sredstva s proizvajalci in dobavitelji osnovnih surovin ter proizvajalci embalaže.
-	razvoj proizvodnega programa Pri razvoju proizvodnega programa, ki je zasnovan na trinajstih tehnoloških skupinah, izhajamo iz zagotovitve enakomernega in skladnega razvoja vseh TOZD KTL na temelju tesne dohodkovne povezanosti, razširitve sedanjih in osvojitve novih proizvodnih programov, ki temeljijo na domačih surovinah specializaciji proizvodnje za večjo izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti in kadrov s tem, da v obdobju 1981 - 1985 postanemo nosilci razvoja v izdelavi valovite kartonske embalaže, potiskane zložljive kartonske embalaže, navite embalaže, biro opreme'in proizvodnje strojne opreme za predelavo ter embaliranje.
-	razvoj novih proizvodov Vodenje uspešne politike razvoja novih proizvodov je vse težje vsled vedno krajše živ-
1 jenske dobe proizvodov, visokih razvojni stroškov novih proizvodov razdrobljenega tržišča kot posledice močne konkurence, pomanjkanje kapitalnih sredstev, naraščajočih omejitev, ki jih postavlja širša družbena skupnost (varnost, ekologija) itd.
Nov proizvod je v okviru razvojne politike naše OZD relativen pojam. Gre lahko za izboljšave, razširitve linij, inovacije in imitacije. 'V kompleksnem procesu gospodarskih tokov je potrebno upoštevati tako politiko inovacij kot tudi politiko posnemanja pri snovanju razvojne strategije DG. Široka paleta in pomembnost področij, ki vplivajo na predloge, zaključke in kasnejše odločitve oziroma na poslovo politiko, kažejo nujnost načrtnega in sistematičnega dela ekonomskega razvoja.
Janez Sedej
Kako živijo in delajo delavci TOZD ”KARTONAŽNA”, LJUBLJANA
IZVLEČEK iz nagovora direktorja
TOZD novoizvoljenim delegatom
"Delavci TOZD Kartonažna Ljubljana se nahajamo v situaciji, ko se moramo odločiti ali bomo pasivno spremljali dogajanja okoli nas ali pa bomo aktivno posegali v dogajanja in prevzeli svoj delež obveznosti v vsesplošnih prizadevanjih za stabilizacijo gospodarstva.
Glede na dosedanji način gospodarjenja, smo tudi mi v TOZD "Kartonažna"Ljubljana dolžni prilagoditi svoje razmišljanje in ravnanje, saj so zlati časi akt^-mulativnosti in dobre založenosti z osnovnimi materiali očitno mimo
Zato bo nujno poiskati notranje rezerve na področju organiziranja proizvodnje ter s tem boljšega izkoriščanja delovnega časa, gospodarnega ravnanja s stroji, boljšega izkoriščanja osnovnih surovin, na področju politike zalog ter smoternejšega izkoriščanja energije.
V zadnjem času opažamo bistvene premike na bolje, čeprav lahko na drugi strani ugotovimo, da pozitivnih sklepov našega delavskega sveta in njegovih izvršilnih organov ne izvršujemo tako, kot to naši skupni cilji zahtevajo.
In katere probleme bomo morali v letu 1982 razrešiti oz. na katerih točkah našega poslovanja bomo morali delati drugače kot doslej?
1.	Zagotoviti ustrezne delovne pogoje
S planom investicij smo si zadali nalogo , da bomo z ureditvijo klima naprav bistveno izboljšali mikro klimo v DE-30. Razrešiti bo potrebno prostorske probleme DE-10, katere količinski plan praktično presega obstoječe prostorske možnosti. Ustvarjalnost in zagon te enote je potrebno podpreti z možnostjo razširitve.
Z ustreznimi prerazporeditvami in minimalnimi sredstvi je mogoče bistveno prispevati k racionalnemu pretoku materiala in počutju delavcev v posameznem delovnem okolju.
2.	Zagotoviti smoternejše izkoriščanje delovnega časa
Kljub temu, da je večina dobrih, nekaj je celo vzornih delavcev, še vedno obstaja precejšnje število takih, ki želijo uživati delovne rezultate drugih.
S pogostejšimi proizvodnimi sestanki po enotah ter z odkrito besedo, bo mogoče te posameznike obelodaniti, jih prerazporediti, če so na sedanjih nalogah premalo zaposleni, jih strokovno izpopolniti, če za svoje naloge niso povsem usposobljeni ali pa
jih izločiti iz delovne sredine, če se nikakor ne bi hoteli vključiti v skupna prizadevanja.
Zlasti zdaj, ko tudi v proizvodnji čutimo izredna nihanja na prodajnem trgu, se bomo morali sprijazniti z fleksibilnejšim delovnim razporejanjem na posamezna dela. Zavedati se moramo, da ne prihajamo v službo ampak, da prihajamo na delo, in da je delo tudi pravica in ne samo dolžnost. Če se bo z nihanji nadaljevalo, bomo morali tudi delati v enoti, ki bo imela naročil dovolj, oziroma delati bomo morali tudi ponoči v 3.izmeni, če ne bo mogoče delovnega časa v dnevnih izmenah bolje izkoristiti.
3.	Zagotoviti boljše organiziranje delovnega procesa
Tudi pri pretoku materiala iz ene v drugo fazo dela je še dovolj rezerv. Zlasti kadar so faze prostorsko ločene. Te slabosti zahtevajo podrobnejšo' analizo pretokov oz. človeka-organiza-torja, ki bo podrobno proučeval posamezne časovne in kapacita-tivne nevsklajenosti ter izdelal ustrezne predloge za njihovo odpravo. Hkrati ugotavljamo,, da imamo delavce, ki so za takšno delo usposobljeni in so voljni poseči tudi po takšnih problemih.
S podrobnim proučevanjem omenjenih problemova naj bi odpravili nepotrebno sprehajanje delavcev po tovarni, kopičenje materialov med stroji, prepozno ali predčasno pripravo materialov in strojev, določitev najustreznejšega začetka in konca delovnega časa za posamezne naloge, način transporta in skladiščenja, ter vsklajenost kadrovskih in strojnih potencialov.
Zastavljene naloge niso lahke. Vsekakor pa so rešljive, če se bomo vsi skupaj zavedali, da so usmerjene v skupno dobro.
Na področju organiziranja ne morem mimo povezav z DSSS. Bolj kot doslej bo potrebno podpreti prizadevanja posameznih služb za oblikovanje takšnega informacijskega sistema, ki bo omogočil hiter in učinkovit pretok informacij od trga do naše proizvodnje in nazaj ter hkrati odvrgel nepotrebni del dokumentacije. Zlasti na področju nabave, prodaje in razvoja pa bo nujno izdelati doslednejšo nivojsko opredelitev nalog. Na principu, da v delovno skupnost spadajo naloge, ki predstavljajo izhodišče za ope-rativo v TOZD, bomo morali prevzeti nekatere naloge iz nabavne funkcije in razvoja, medtem ko bomo za prodajno področje morali bolj natančno opredeliti pretok informacij in opredeliti pooblastila in odgovornosti.
4.	Zagotoviti pogoje za intenzivno delo
Inerno zakonodajo na področju inventivne dejavnosti bo nujno dopolniti in prilagoditi željeneim ciljem. Zavedati se moramo, da je mogoče inventivno delovati v vseh delovnih okoljih, in da to ni domena le tehničnih inženirjev. Tudi PK delavec lahko inventivno deluje ter s svojimi predlogi prispeva k gospodarnejši proizvodnji. Če bomo v naše akte vgradili dovolj močne motive, se nam po dosedanjih izkušnjah ni bati, da jih ne bi imeli dovolj med njimi pa tudi kvalitetne predloge.
Najpomembnejši faktor ostaja še naprej človek-delavec-samou-pravljalec. Naši samoupravni organi so s svojim delovanjem lahko ključ do našega uspeha.
Če bomo tako kot doslej omogočili vključevanje vseh zainteresiranih hkrati pa postali bolj strogi za izvajanje odločitev, bo kmalu zmanjkalo prostora za "zabušante" in neozdravljive al-kolholike.
Razen na nekaterih ključnih organizacijskih mestih tudi v letu 1982 ne bomo zaposlovali novih delavcev. Naravni odliv s faznih del bomo morali nadomestiti z boljšo organizacijo proizvodnje ali pa s selekcijo programov. Zlasti na področju navijalnih programov bo nujno izdelati kriterije za selekcijo v skladu z razvojnimi cilji, za katere smo se dogovorili s srednjeročnim planom. Selekcija programov pa naj bi pokazala naloge, ki jih bomo rezervirali za preštevilne invalide ali druge delavce z manjšo delovno sposobnostjo. Namenoma nisem uporabljal številk ali drugačnih kazalcev uspešnosti ali neuspešnosti, ker sem prepričan, da smo delavci v TOZD sposobni te naloge izvesti in doseči cilje, lp dogovoriti se moramo. Če bomo dogovore bolj strogo upoštevali, se bodo rezultati kaj hitro pokazali.
( estitam vam ob izvolitvi, z željo, da bi bili vsaj tako kreativni, hkrati pa še bolj prodorni, kot so bili vaši predhodniki."
V Ijubljani, 30.3.1982
Kilssel Avgust
KAJ BOMO PRIDOBILI V DE-30 Z NOVO INVESTI -CIJO - NAPRAVO ZA PREZRAČEVANJE OBRATA?
Pogoj za varno oziroma zdravo delo so zdrave ekološke razmere, katerih pa žal v TOZD "Kartonažna", DE-30 do sedaj še ne poznamo. Delovna enota se nahaja v drugem nadstropju in je od leta 1976 poleg starega strojnega parka, v obratne prostore postopno instalirala pet avtomatov za izdelavo tekstilnih konusov. Z
KAKO ŽIVIJO IN DELAJO DELAVCI TOZD
Kaj bomo pridobili z novo investicijo...
(nadaljevanje s S.str.)
vsakim os instaliranih strojev ni prihajal samo željen porast dohodka, temveč tudi vse slabši pogoji dela. Negativne ekološke razmere so se in se odražajo predvsem v treh faktorjih:
-	prevelika zaprašenost v delovni atmosferi,
-	preseganje nivoja ropota, ki prekoračuje 90 db,
-	previsoko toplotno okolje tako v zimskem kot v letnem času.
Zaradi sušilnih komor in drugih ogrevalnih teles je v obratu cela vrsta delovnih mest s temperaturami višjimi od normalnih.
Tako dosežemo na posameznih mestih v zimskem času 33°C, v poletnem času tudi 42°C. Ob dejstvu, da velja za normalno delovno okolje temperatura od 15 - 22° C je vsak komentar nepotreben.
V seštevku naštetih pomanjkljivosti pridemo tako do ekoloških izvidov, ki dajejo rezultat, da za večino delovnih mest, delovno okolje ni primerno.
Delavci DE-30 smo vzeli omenjene težave za svoje, v upanju,da bodo naše le toliko časa, kolikor naj bi potrebovali za novogradnjo. Glede na to, da se nam realizacija novogradnje časovno oddaljuje, vemo, da bomo morali še nekaj let reproducirati v prostorih kakršne imamo.
Odpraševanje v
Odločitev, da moramo v teh prostorih prilagoditi delovno mesto delavcu in ne delavca delovnemu mestu, je bila storjena ob podpisu pogodbe februarja 82 z OZD "Klima" Celje, kjer se projektant in izvajalec obvezujeta, da bodo v prostorih naše delovne enote v štirih mesecih po podpisu pogodbe vgrajene vse ustrezne naprave za izboljšanje mikroklime tako, da bo letna notranja temperatura	in 60%
relativna vlažnost, namesto sedanjih 42°C.
Pri mnogih delavcih, ki ne poznajo pogojev dela delavcev naše delovne enote, se bo porhjala misel, da je investicija 5,312.534.- din nepotrebna, ker v dohodku ne pomeni nove vrednosti. Delavci DE-30 pa smo prepričani, da s humanizacijo delovnih pogojev lahko dosežemo še večjo produktivnost in učinkovitost ter s tem tudi rast dohodka.
Lasič Slavko
KAKO DO BOLJŠE -GA VZDRŽEVANJA DELOVNIH SRED -ŠTEV
Delovna sredstva je potrebno gospodarno izkoriščati. To ni odvisno samo od neposrednih uprav-ljalcev strojev, temveč posredno zavisi od obeh pripravljalnih služb.
Od tehnološke priprave, ki pripravi potrebne tehnične podatke, ter planske službe, ki planira proizvodne kapacitete. Pri planiranju proizvodnje mora biti upoštevan tudi neobhodno potreben čas za izvršitev vzdrževalnih posegov, tako planiranih kot tudi neplaniranih.
V TOZD "Kartonažna" Ljubljana predstavljajo velik delež skupnih stroškov prav stroški vzdrževa-
delovni enoti 30
nja delovnih sredstev. S primerno organizacijo vzdrževanja in materialnega poslovanja lahko veliko prihranimo. Zato smo se odločili, da naredimo korak naprej in organiziramo preventivno vzdrževanje delovnih sredstev, ki zajema planirano vzdrževanje strojev in naprav, planiranje potreb materiala in rezervnih delov vzdrževanja, naročanja materialov in rezervnih delov, skladiščenjerezervnih delov,
prevzem rezervnih delov, vodenje zalog in izdajanje materiala in rezervnih delov. Da bi lahko uresničili izvedbo naštetih nalog, smo v okviru delovne enote vzdrževanja posebej opredelili
potrebna opravila za:
-	čiščenje in mazanje,
-	preventivne preglede,
-	planirana popravila,
-	tekoča popravila.
Osnova za uspešno izvrševanje naštetih opravil, je ustrezno izpolnjena tehnološka dokumentacija vzdrževanja, ki jo sestavljajo:
-	navodila za varno uporabo ter vzdrževanje,
-	kartica mazanja s shemo mazil-nih mest.
Navedena dokumentacija vsebuje podatke p tem, kaj je potrebno vzdrževati, kako naj bo vzdrževano, kdaj (na koliko časa) moramo vzdrževati, poleg tega pa tudi kje je potrebno opraviti vzdrževalni poseg, koliko časa je predvideno za to, kakšni materiali (rezervni deli) so potrebni ter kdo naj opravi nalogo.
Priprava dela na osnovi izdelane tehnologije vzdrževanja podrobno razdela plan vzdrževalnih posegov ter ga vskladi s proizvodnim planom.Operativni kadri vzdrževanja proizvodnih enot ali vzdrževalne službe morajo dosledno izvajati predpisane naloge, predvsem pa z vestno evicenco opravljanega dela in zamenjanih rezervnih delov zagotoviti povratne informacije pripravi dela vzdrževanja, da le-ta lahko ugotavlja ustreznost ali neustreznost planiranih posegov ter tako stalno dopolnjuje sistem vzdrževanja.
Za doslednejše izvajanje preventivnega vzdrževanja delovnih sredstev in priprav so že izdelani interni organizacijski predpisi, ki urejajo odnos posameznih faz poslovanja med enoto vzdrževanja in ostalimi proizvodnimi enotami.
Organizacijski predpisi pa sami še ne zagotavljajo uspeha na področju preventivnega vzdrževanja. Pozitivne rezultate lahko pričakujemo le z doslednim vključevanjem in prizadevanjem vseh tistih, ki kakorkoli sodelujejo v posameznih .fazah.
/Prispevek bom nadaljeval v naslednjih glasilih/.
Kondrič Jakob
KAKO BOMO UKREPALI, ČE BO ZAGORELO...
Živimo in delamo v tovarni, kjer verjetnost požara ni tako majhna, da se nam ne bi bilo treba pripravljati na trenutek, ko bi se pokazal
"rdeči petelin".
Vsak dan izdelamo in prepeljemo na tone in tone izdelkov, katerih glavna sestavina je papir. Razen tega uporabljamo v delovnih postopkih bolj ali manj požarno nevarne snovi, ki lahko zaradi neprimerne rabe povzročijo eksplozijo ali požar (lakiranje, pranje valjev, pleskanje, mizarska dela, impregniranje, skladiščenje vnetljivih snovi itd.).
Prizadevamo si, da do požara v temeljni organizaciji sploh ne bi prišlo. Zato smo sprejeli niz dolgoročnejših, pa tudi vsak da-njih ukrepov, ki so naš odgovor na vprašanje: kaj lahko zagori in kako bomo to preprečili? Tako na primer v določenih prostorih izvajamo plinotesnost električnih instalacij. Saj bi tu lahko že iskra povzročila eksplozijo in kasneje požar, če bi prišla v stik z zrakom v prostoru.
Vsak izmed nas se dnevno vede tako, včasih ne da bi se tega zavedal, da njegova dejanja ne povzročajo požarne nevarnosti. Tako na primer ne odvržemo cigaretnega ogorka kamorkoli, temveč v pepelnik. Tu govorimo o požarni preventivi ali o tem, kako preprečujemo požar.
In vendar lahko zagori...
Kako bomo ravnali, če se sami znajdemo v prostoru, kjer lahko vsak hip izbruhne požar, ali pa je požar že nastal?
Zavedati se moramo, da takrat lahko vsakdo dosti stori, včasih tudi vse. Seveda pa je dolžan storiti vse, kar zmore! Temeljno.pravilo je: ostanimo zbrani in prisebni! Tako lahko najhitreje ocenimo nastalo nevarnost in najlažje ukrepamo.
Začetni požar bomo skušali pogasiti sami. Pri tem uporabimo vsako sredstvo, ki zaduši plamen. Ponavadi je to priročni gasilski aparat, ki pa mora biti ustrezen se pravi za gašenje te vrste požara.
Na kratko je razvrstitev požarov na vrste gorljivih snovi sledeč:
požari trdnih snovi: lesa, lesonita, papirja, tekstila, bombaža, kože, gume, premoga, plastičnih snovi, itd.
Te snovi zgorevajo s plamenom in žarenjem. Da so gorenja pride, je v večini primerov nujno učinkovanje zunanjega toplotnega vira. Pri gorenju se trda snov spreminja v pline in le-ti gorijo. Klasično in najbolj učinkovito sredstvo za gašenje tega je voda, ki ob dotiku s trdo gorečo snovjo ohladi snov na temperaturo žarišča, nastala vodna para pa odrine zrak z območja gorenja in zaduši plamen. Pri tem vodni curek razbija žarišče požara, kjer je nakopičena največja toplotna energija.
požari tekočin in tekočih snovi: bencina, nafte, olja, nitrolakov, razredčil, etra, alkohola, špiri-
fi
”KARTONAŽNA”, LJUBLJANA KAKO
Kako bomo ukrepali, če bo zagorelo
(nadaljevanje s G.str.)
ta, acetona, mineralnih in katranskih olj, smole,masti, bitumna...
re snovi zgorevajo s plamenom, ib sicer njihovi hlapi, potem ko Pride do vžiga tekočine. Za gašenje teh snovi se uporablja prah, ogljikov dioksid in pena. Dostikrat smo uspešni tudi, če gorečo tekočino zadušimo z drugim primernim sredstvom, ki je negorljivo (pesek, azbestni prt, za silo zadostuje tudi mokro tekstilno Pregrinjalo, itd). Gašenje z vodo Se pri teh snoveh največkrat ne
obnese.
grašek in ogljikov dioksid povzročita pri gašenju tekočin zadušitev Plamena s tem, da preprečita dostop zraku na mesto gorenja in ohladitev gorečih snovi.
požari gorljivih plinov :acetilena, metana, butana, propana, mestnega plina, itd.
Plini zgorevajo z visoko intenzivnostjo. Če so v določenem razmerju pomešani z zrakom, lahko
tudi eksplodirajo, ko pridejo v stik z iskro ali dovolj visoko temperaturo. Za gašenje gorljivih plinov uporabljamo prašek in o-gljikov dioksid. Gorečih plinov ne smemo gasiti s peno in vodo.
požari električnih naprav in instalacij: elektromotorjev, transformatorjev, električnih kablov, elktričnih stikal itd.
Električnih naprav, ki so pod napetostjo, ne smemo gasiti z vodo ali peno,ker je to smrtno nevarno, saj voda prevaja električni tok. Zato uporabljamo za gašenje teh naprav sredstva, ki ne prevajajo elektrike. To sta gasilni prašek in
ogljikov dioksid.
V naši temeljni organizaciji uporabljamo predvsem aparate na prah (S) in aparate z ogljikovim dioksidom. Ob praktičnih vajah iz požarne varnosti se moramo dobro seznaniti z načinom uporabe gasilskih aparatov.
Če požar še ni nastal, vemo pa, da neposredno grozi, moramo čimpreje ugotoviti', kako lahko odstranimo vir požarne nevarnosti ter skladno s tem ukrepati (izklop električnega toka, izključitev plinskega dotoka, prezračevanje prostora in podobno).
Če naša prizadevanja pri odstranitvi požarne nevarnosti niso uspešna, takoj obvestimo o požaru gasilsko enoto temeljne organizacije ali najbližjo poklicno gasilsko enoto. Pri tem nam mora pomagati vsak, ki ima sredstva za vzpostavitev zveze ali prevozno sredstvo.
Ob sporočilu moramo na kratko povedati:
-	kdo kliče in od kod,
-	kaj gori in kje gori ter obseg gorenja,
-	ali so v neposredni nevarnosti ljudje.
Gašenje požara vodi poveljnik gasilske enote v temeljni organizaciji. Če sodeluje pri gašenju požara tudi poklicna gasilska enota, vodi gašenje poveljnik te enote, razen če se poveljnika gasilskih enot drugače sporazumeta.
Do prihoda vodje gašenja na kraj požara, vodi akcijo gašenja vodja organizacijske enote, v kateri je požar.
Pri vsakem požaru je potrebno najprej oceniti stanje, obseg nevarnosti in ogroženosti požara ter skladno s tem presoditi, kako bo časovno potekalo reševanje in gašenje. Pri tem moramo upoštevati zlasti naslednje:
-	v celoti izklopimo električni tok za bojekte, v katerih je nastal požar,
-	lotimo se reševanja ljudi, ki so v neposredni nevarnosti,
-	zapremo vse odprtine v zgradbi (okna in vrata), da preprečimo prepih in jih ponovno odpremo, ko začnemo z gašenjem,
-	odstranimo predmete iz gorljive snovi, ki jih še ni zajel plamen, predvsem pa lahko gorljive snovi, ki lahko povzročijo eksplozijo,
-	ne vstopajmo takoj v zaprt goreči prostor, ker nas plamen lahko poškoduje, ko odpremo vrata,
-	lotimo se gašenja z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago, vendar pa premislimo, katera so najbolj učinkovita,
-	vedno se lotimo gašenja snovi, ki je najbolj gorljiva.
ŽIVIJO IN
Želimo in upamo, da nam ne bo nikoli potrebno uporabljati znanje o gašenju požarov, zato si venomer prizadevajmo, da izkoreninimo vzroke požarne ogroženosti v našem delovnem okolju.
Srečko Praprotnik ODNOS DO ENERGIJE
Energija je temeljni pojam za o-pravljanje nekega dela, zato ni čudno da se s tem poj trio m srečavamo v življenju na vsakem koraku. Poraba in črpanje energije je danes v svetu odvisna predvsem od gospodarske moči države in s tem tudi osebnega standarda. Dejstvo pa je, da se v zadnjem času po celem svetu intenzivno ukvarjajo z vprašanjem čimbolj smotrne porabe energije, tako delajo stroje z čim manjšimi lastnimi izgubami, v gradbeništvu hiše vse bolj toplotno izolirajo, ogrevanje prostorov je vse bolj racionalno itd. Po svetu to urejajo z predpisi in standardi, banke pa dajejo ugodne kredite za izvajanje teh projektov.
In kje smo pri nas?
V	naši državi se je prav tako spremenila miselnost v odnosu do energije. Trudimo se, da bi šte-dili na vsakem koraku. Srečujemo se z problemom pomanjkanja energije. Posledice tega so redukcije električnega toka, nepravočasna dobava kurilnega olja itd.
V	ta namen je bila pri Gospodarski zbornici ustanovljena komisija za racionalno izrabo energije.
K štednji energije pa lahko prispeva vsak član naše skupnosti po svojih zmožnostih. Strojnik na močnejšem in večjem stroju bolj kot delavec, ki uporablja pri delu samo svetlobo.Stroj ima najboljši izkoristek takrat, ko je nominalno obremenjen.
V	našem TOZD že sodelujemo pri reševanju tega problema, namenjena sredstva za tehnične izboljšave, s pomočjo katerih bi prišli do manjše porabe energije.
Za centralno ogrevanje cele hiše imamo toplotno postajo, s predelavo katere bomo dosegli direktno odčitavanje toplotnih kilokalorij.
Do sedaj smo ga plačevali povšal-no. Investicija se nam bo povrnila v dveh do treh letih. Tako bomo imeli možnost na dela prost dan zmanjšati temperaturo vode v radiatorjih.
Pri porabljeni električni energiji bomo zmanjšali jalovi tok, ugra-dili bomo še dodatne kondenzatorje in s lem zmanjšali stroške električne energije. Tudi stroški slednje investicije se bodo povrnili v dveh letih.
Velike izgube imamo z kompro-miranim zrakom .Tudi tukaj bo potrebno poskrbeti za boljše tesnje-nje instalacije. Ko govorimo o
DELAJO DELAVCI TOZD "KARTONAŽNA”
Odnos do energije
(nadaljevanje s 7.str.)
električni energiji, bi rad opozoril strojnike, da ni dobro, če zjutraj ob 6.00 ali takoj po prekinitvi električnega toka (ko je ponovno vključena napetost), vsi istočasno vključijo stroje. S tem nam močno dvignejo trenutno porabo (špico), ki se registrira in s tem tudi stroške za porabljeno električno energijo.
Tovarne so začele spremljati tudi porabo električne energije na enoto proizvoda, tako lahko delajo sami primerjavo med porabljeno energijo med posameznih mesecih, letih ter v sorodnih delovnih organizacijah.
Čož Anton
Toplovodna postaja v TOZD "Kartonažna”
ljeno škodo.
Po uvedbi evidence prihoda in odhoda z dela z registrirano uro, je opaziti, da se je bistveno povečalo število kršitev delovne obveznosti zaradi prepoznega prihajanja na delo ali predčasnega odhajanja z dela.
V prvem tromesečju 1982 je bilo namreč zaradi teh kršitev dano 10 pobud za uvedbo disciplinskega postopka.
Iz vsega navedenega lahko sklepamo, da bo v prihodnje potrebno več časa posvetiti disciplini, dolžnostim izvrševanja delovnih nalog in problematiki uživanja alkoholnih pijač, če hočemo, da se bo število kršitev delovnih obveznosti zmanjševalo in ne povečevalo, na kar kažejo statistični pokazatelji v začetku leta 1982.
Ivan Brežič, dipl.iur.
DISCIPLINSKE ZADEVE V 1. 1981
Disciplinska komisija TOZD Kar-tonažna, sestavljena je iz senata
5.	članov (4.člani iz organizacijskih enot TOZD in 1 .član izven DO), je imela v letu 1981 in prvem tromesečju 1982 osem sej. Ker so disciplinske seje takega značaja, da jih je potrebno hitno reševati, smo to upoštevali pri sklicu sej, vendar so nastajale težave zaradi nesklepčnosti komisije. Predsednik disciplinske komisije je moral iz tega vzroka tudi trikrat preložiti sejo. Zato je bilo tudi predlagano, da se število članov disciplinske komisije poveča. Ta predlog je bil tudi potrjen na referendumu, ko so se sprejemale spremembe in dopolnitve statuta TOZD. Disciplinska
komisija se po sprejemu sprememb in dopolnitev sestoji iz 11. članov, od tega 9. iz TOZD in 2. iz liste Skupščine občine Ljubljana - Center. Disciplinske zadeve pa bo obravnavala na sejah v senatu 3.članov, od katerih sta 2 iz TOZD in eden izven temeljne organizacije. Glede na navedene spremembe v prihodnje ne bi smelo priti do preložitve obravnav zaradi nesklepčnosti.
V letu 1981 je bilo uvedenih 40 disciplinskih postopkov zoper delavce. Od tega je bilo 35 moških kršiteljev in 5 ženskih. V 38. primerih je bil disciplinski postopek končan, v dveh pa ne.
Disciplinska komisija je ugotovila, da je bilo storjeno 51 primerov kršitev delovnih obveznosti, od tega 19 zaradi upiranja izvršiti ali malomarno opravljene delovne naloge in opravila, 13 zaradi
neopravičenega izostajanja z dela ali predčasnega odhajanja z dela, 4 zaradi nedostojnega vedenja oz. žalitev sodelavcev,
4 zaradi uživanja alkoholnih' pijač pred ali med delovnim časom oz. prinašanje alkoholnih pijač v delovne prostore, 3 zaradi pretepanja ali povzročanja pretepa in 8 zaradi drugih kršitev delovnih obveznosti. Od vseh kršitev delovnih obveznosti je bilo 38 težjega in 13 lažjega značaja.
Od vseh ugotovljenih kršitev delovnih obveznosti najbolj izstopajo kršitve zaradi malomarnega dela ali neizvrševanje oz. upiranje izvršitvi delovnih nalog in samovoljnega izostajanja z dela, in sicer predstavljajo tovrstne kršitve 82% vseh registriranih kršitev.
Disciplinska komisija je 34 delavcev spoznala za odgovorne storjenih dejanj, v enem primeru je delavca oprostila, ker je ugotovila, da delavec, zoper katerega je bil uveden disciplinski postopek, ni kršil delovne obveznosti, zoper tri pa je ustavila postopek, ker so delavci v teku postopka prenehali z delom v TOZD.
Število delavcev in vrsta izrečenega ukrepa je razvidna iz spodaj navedene razpredilnice:
izrečeni ukrepi število del.
-	opomin	4
-	javni opomin	12
-	razporeditev na
druga dela	1
-	pogojno prenehanje
del. razmerja	10
-	nepogojno prenehanje
del. razmerja	7
V	primerih, kadar je bila s kršitvijo delovne obveznosti storjena škoda temeljni organizaciji, je komisija obravnavala tudi odškodninsko odgovornost delavca.
V	dveh primerih je ugotovila, da sta delavca odgovorna za naprav -
O DELU SINDIKALNE KONFERENCE IN OSNOVNIH ORGANI-ZACIJ SINDIKATA
Naročili so mi naj nekaj napišem za naše "GLASILO", in sicer o delu osnovnih organizacij ZS.
Po reorganizaciji osnovne organizacije naše TOZD v pet osnovnih organiazacij po DE je delo sindikata bolj zaživelo in prihajalo do veljave. Zaradi večjega števila sindikalnih skupin je informacija ali razprava raznih materialih bolj dosledno prispela do vsakega posameznika v neposredni proizvodnji.
Koordinacijo med OO pa vodimo preko sindikalne konference v naši TOZD, v kateri so zastopniki posameznih osnovnih organizacij. Že samo število sestankov dovolj jasno pove, da smo v preteklem mandatu imeli obiilico dela in to delo po moji presoji zadovoljivo opravili. Sodelovali smo pri vseh razpravah in problemih, ki so nastajali in jih složno, skupaj z samoupravnimi organi, člani ZK in mladino reševali.
Delo posameznih IO DOS po DE je potekalo dokaj tekoče, čeprav so nastajale praznine pri delu, včasih tudi zaradi neresnosti posameznih članov, ki niso jemali resno zadolžitev sindikalne konference, in niso opravljali dela ki so jim bila dana. Program dela, ki smo ga zastavili v začetku mandata, smo pripeljali do konca, tako da danes, ko pregledujemo svoje delo in ga ocenjujemo, ne moremo mimo dejstva, da je bilo opravljenega veliko dela, toda da bi lahko katerega se bolje opravili.
LJUBLJANA KAKO ŽIVIJO IN DELAJO
Tovariš Anton Oražem, tehnolog in slikar-samouk.
O delu sindikalne konference
(nadaljevanje z S.str.)
Sindikalna konferenca je imela 32 rednih in 18 izrednih sej. izreči moram vso pohvalo članom konference za redno prisotnost na sejah ter doslednost Pri izvrševanju zadanih nalog. Nismo zabeležili niti ene seje, ki ki jo morali prekiniti zaradi nezadostnega števila udeležencev.
Pomembno je tudi to, da so bile seje kratke, dobro pripravljene in v času, ki dovoljuje udeležbo članov konference obeh izmen.
Na sejah je bilo sprejeto preko 190 sklvvpov, kar tudi dokazuje aktivnost delovanja OOS.
Naša želja je, da bi se vodilni delavci večkrat udeležili naših sej in s tem pripomogli k uspeš-nejšemu delu sindikata.
Kljub tej kritiki dodajam, da smo kili deležni razumevanja in pomoril če smo jo sami iskali pri vodilnih delavcih temeljne organi- ■ zacije.
Prvo mandatno obdobje po reorganizaciji smo pripeljali do konca in ko prehajamo v drugo, ugotavljam da bomo morali napake, ki smo jih delali odpraviti in še bolj dosledno izvrševati zadane naloge s programom dela sindikalne konference,. Vse delo, ki ga bomo o-Pravili, mora biti v dobrobit članov kolektiva, zato moramo reševanju problemov gospodarjenja Posvetiti še več pozornosti.
K reševanju gospodarskih problemov moramo pristopiti dosledno m jih ažurno reševati, to pa bomo lahko storili le, če bomo složni in nastopali kot celota.
Odpravljati bomo morali pomanjkljivosti, ki nastajajo med delom in se zavedati, da je delo, ki ga opravimo dobro rezultat, ki omo-goča boljše jutri. Složno reševanje zadanih si nalog omogoča koljše rezultate gospodarjenja in reševanje stabilizacijskih ukrepov v dobrobit naši družbi in razvoju naše tovarne.
Najbolj pohvalno se moram izraziti o naših krvodajalcih, ki so vedno pripravljeni na poziv Zavoda za transfuzijo krvi priskočiti na pomoč in se udeležiti odvzemu krvi. V naši DO je preko 100 Prostovoljnih darovalcev krvi, ki ®e vsako leto organizirano udeležijo krvodajalske akcije.
V letošnjem letu bomo v mesecu aprilu izvedli srečanje prosto-v°ljnih krvodajalcev z podelitvijo Priznanj.
"SLIKANJE JE MOJ HOBI IN IZRAZ MOJIH NOTRANJIH DOŽIVETIJ" ...
Za 8.marec smo si imeli priložnost ogledati samostojno razstavo umetniških slik našega dolgoletnega sodelavca, tovariša Antona Oražma, tehnologa iz DE-30, TOZD "Kartonažna". Z svojimi deli se je v DO KTL pojavil že drugič. Razstava je bila v menzi, bila je zelo zanimiva in je popestrila našo kulturno aktivnost, saj ej Tone z svojo razstavo prekinil že skoraj pravo kulturno mrtvilo.
Da bi imeli boljšo predstavo o našem slitarju-samouku, sem ga prosil za kratek razgovor in mu zastavil nekaj vprašanj.
VPRAŠAN JE: "Kdaj si spoznal, da ti je slikarstvo zelo blizu? "
ORAŽEM:" Že v osnovni šoli sem sodeloval v likovnem krožku in na raznih pionirskih manifestacijah. Pedagoški delavci so opazili mojo nadarjenost, toda niso me usmerjali v nadaljna spoznavanja te zvrsti umetnosti."
V. : "Zakaj si se usmeril v drug poklic? "
O. : "Poklic za katerega sem se odločil, me je veselil in pa tudi veliko hitreje sem prišel do lastnega kruha. Pozneje sem se še izobraževal in končal srednjo šolo, sedaj pa študiram na VŠOD Kranj."
V. :"Kaj ti pomeni slikanje? "
O. : "Slikanje mi pomeni sprostitev po napornem vsakdanjem delu."
V. V katero likovno zvrst sam sebe uvrštaŠ? "
O. : "Ta se vidi na slikah."
V. :"Kateri motivi te najbolj privlačijo? "
O.: "Predvsem pokrajina, utrinki iz kmečkega življenja in običajev, kakor tudi portreti. Pri srcu so mi tudi tihožitja, za razvedrilo pa se ukvarjam tudi z karikaturo."
V. :"Kako nastaja tvoja slika? "
O. :"Treba je imeti smisel za o-pazovanje. Ko se odločim za nek motiv najprej na platno naredim (z ogljem), nato pa z oljnato barvo preizkušam najti najboljše barvne odtenke. Tudi dogajanje na sliki mora biti prostorsko u-rejeno (simetričnost slike)."
V. : "Kako kritično oceniš svojo sliko? "
O. : "Vsak človek, ki se z nečim ukvarja, naredi pri sebi oceno svojega dela, prav tako tudi jaz pri svojih slikah. Priznati moram, da velikokrat tudi nisem zadovo -ljen z izdelkom. Slika je rezultat trenutnega navdiha in razpoloženja. Ko mi slika uspe, sem presrečen in s tem mi je poplačan ves trud."
V. : "Ali ti je katera slika tako uspela, da se ji ne moreš odreči? "
O.: "Da, imam nekaj slik, ki so mi še posebno pri srcu in te hranim samo zase."
V. :"Kam pa z ostalimi slikami? "
O. : "Veliko jih podarim znancem in prijateljem, nekaj jih tudi prodam, saj so stroški za izdelavo slik zelo veliki."
V. :"Kje vidiš svoj nadaljnji razvoj kot slikar-samouk? "
O. : "Vsekakor potrebuje ta dejavnost zelo veliko prostega časa. Potrebno je veliko prebirati, si ogledati in prirediti čim več razstav, obiskovati umetniške muzeje in ne nazadnje čim več delati."
V.: "Ali misliš, da bi ti slikanje lahko zagotovilo življensko eksistenco? "
O. : "Ne, in sicer iz več razlogov:
-	delo ki ga z veseljem opravljam v TOZD že sedemnajsto leto, mi pomeni osnovni vir osebnega dohodka,
-	slikanje je samo hobi in je izraz mojih notranjih doživetij,
-	predor s slikarsko paleto na zelo zahtevno kulturno področje je
težak in se redko kateri slikar u-veljavi."
V . : "Imaš vzornika? "
O.:"Perko, Božidar Jakac."
(nadaljevanje na 10.str.)
Slike so bile razstavljene v obratu družbene vuhč - Dermota ivo prehrane, ki so ga prijetno popestrile.
DELAVCI TOZD "KARTONAŽNA”, LJUBLJANA
Slikanje je moj hobi...
(nadaljevanje z 9.str.)
V. : "Tvoje mišljenje o kulturni dejavnosti v DO KTL? "
O. : "Mnenja sem, da se delavci zaposleni v KTL, kljub napornemu delu in stiski s časom, le premalo ukvarjamo z kulturno dejavnostjo. Kolektiv z tolikšnimi zaposlenimi bi moral imeti več sekcij kot na primer:
- likovno sekcijo, pevski zbor, lasten glasbeni orkester, po možnosti dramsko sekcijo (recitatorji ob raznih praznikih in jubiljeih), organizirano knjižnico, itd.
Potrebno bi bilo povezati se s sorodnimi DO ter prirejati razne kulturne prireditve itd. Poznam DO, ki zelo podpirajo kulturno dejavnost - umetniki imajo lastne prostore, nastopajo v imenu DO in jo tako tudi reklamirajo."
V. : "Kako so tvojo razstavo sprejeli naši delavci? "
O. : "Da je do razstave sploh prišlo, se moram zahvaliti predvsem vodstvu TOZD. Izdelani so bili panoji, ki bodo tudi v bodoče namenjeni za takšne in podobne razstave. Delavci so v glavnem zahvalno ocenili ta dogodek, zato sem tudi obljubil, da bom v bodoče še pripravljal razstave - mogoče drugič s kakšno domačo (KTL) tematiko."
V . : "In želje? "
O.: "Naj se mi še kdo priključi. Prepričan sem, da je še veliko ustvarjalcev, ki bi popestirili preveč monotono življenje v naši DO. Dirka s časom, želja za čim višjim standardom, itd. nas preprosto rečeno siromaši. Nihče nima več časa za preprost pogovor, malo je takih, ki bi bili pripravljeni zapeti "eno domačo" itd. Vsi pa smo pripravljeni priznat, da človek potrebuje poleg ostalih dobrin tudi lepo knjigo, domačo pesem in marsikdo tudi lepo sliko."
S tem sva končala najin razgovor in upam, da sem bralcem predstavil našega do sedaj edinega animiranega kulturnika.
Tovarišu Oražmu se zahvaljujem za klepet in želim še veliko lepih trenutkov ob umetniškem ustvarjanju.
Čož Anton
KTL od januarja 1965 leta. Sedaj opravlja delovne naloge tehnologa DE-20. Funkcijo sekretarja opravlja prvo mandatno obdobje. V vrste ZK je bil sprejet leta 1972.
Vprašanje:"Kako deluje OOZK DE-20? "
Odgovor: "V minulem obodbju smo se sestajali po sklepu sekretariata na predlog občinskega komiteja ZK Ljubljana-Center. Imeli smo tudi komisijo za kadrovska vprašanja in idejnopolitično usposabljanje, vendar komisiji nista zaživeli.Tako jih v sedanjem mandatnem obdobju nismo konstituirali. Te naloge opravlja sedaj sekretariat. Prisotnost članstva na sestankih je zadovoljiva, vendar so pri razpravah nekateri člani pasivni."
V,: "Kako se vključujejo člani ZK v samoupravni proces in aktivnost DPO? "
O.:"Nekaj članov je že več let vključenih v samoupravne organe in aktivno sodelujejo, seveda po svojih sposobnostih in znanjih, med tem ko se jih nekaj vključuje sedaj prvič, imamo pa tudi člane ki ne sodelujejo v samoupravnih organih."
V.: "Tov, sekretar ali poznaš metodo s katero bi vzpodbudil člane k večji aktivnosti? "
O.:"Trenutno jo še iščem! Na sestankih sem že vzpodbujal k odkritim razpravam, vendar kakega posebnega napredka nisem opazil. Želim, da bi se na sestankih razvila razprava v kateri bi vsak odkrito povedal svoje mnenje, nato pa bi zavzeli sklep, katerega bi člani tudi izvajali in zagovarjali v delovnih sredinah."
V.: "Kakšna je tvoja ocena informiranja naših delavcev? "
O.: "Glede informiranosti smatram, da sama informacija ni dovolj, če informirani ne more vplivati na njeno odločitev. Najbolje me jezi, da dobim nepopolno informacijo, ker po tem ne morem zavzeti svojega stališča.
Na splošno smatram, da so informacije prepozne in pa v gotovih primerih pomanjkljive."
V. :	" DE-20 zaosta ja v produk-
tivnosti v primerjavi z ostalimi DE v TOZD, kje je po tvojem mnenju vzrok? "
POGOVOR Z ■..
Predstavljamo vam osnovno organizacijo Zveze komunistov DE-20 in njenega sekretarja tov. Mavser Janeza.
Pogovarjala sva se 20. februar ja v menzi KTL.
Ta osnovna organizacija šteje devetnajst članov, od tega je enajst žensk. Člani so predvsem mladi, polkvalificirani delavci. Tov. Mavser je zaposlen v DO
O. :"Ugotavljanje produktivnosti je zelo vprašljivo. Smo v I.nadstropju in transport osnovnih materialov in končnih izdelkov povzroča pri večji tonaži več problemov,, sam finančni rezultat pa ni najbolj ugoden. V modernizacijo proizvodnje pa več let nismo vložili dinarja, razen dveh rezalnih avtomatov. Tudi plan investicij za leto 1982 ne predvideva nobenih vlaganj.Da bi dosegli dvig produktivnosti, pa moramo boljše orga-
nizirati delo, nekaj te problematike smo že obravnavali na sestanku OOZK."
V, : "Kakšen razvoj vaše DE-20 predvidevaš? "
O.: "Sam razvoj je opredeljen v srednjeročnem planu 1981-1985, ki pa je pogojen z planom novih proizvodnih prostorov. Konkretno, na razvoju novih izdelkov p< delamo v sami DE in razvojna služba KTL. Sami rezultati teh prizadevanj so relativno zadovoljivi, z boljšim pristopom k razvijanju novih izdelkov pa bi lahko dosegli znatno boljše rezultate."
V. :"Kako se vključuje vaša DE v izvoz na konvertibilno področje? "
O. :"Do sedaj smo izdelali nekaj izdelkov, ki smo jih posredno izvozili, ne vem pa če smo bili z neposrednim izvoznikom dohodkovno povezani. V zadnjem času smo izdelali nekaj vzorčnih izdelkov, ki smo jih ponudili direktnemu inozemskemu kupcu. Če bo prišlo do naročila, bomo lahko z izvozom ob koncu leta 1982 zadovoljni. Problem je uvoz repromateriala, ki ga potrebujemo (bela pločevina, iscofol in reprodukcijski material za lepila). Zato iščemo nove rešitve v tehnologiji."
V. :"Kako je E nabavo surovin za vašo DE ? "
O. : "Nabava je v zadnjem času zadovoljiva, seveda pa je problematična kvaliteta s katero ne moremo biti zadovoljni, saj se odraža na naši kvaliteti končnih izdelkov. Trenutno primanjkuje' brezlesnega papirja kar povzroča precejšni problem v proizvodnji."
V. :"V letu 1981 je bilo večkrat slišati, da je prišlo do reklamacij kupcev vaših izdelkov? "
O.: "Res je bilo nekaj bolj kritičnih reklamacij, katere je povzročil slab karton (razslojevanje) in pa tiskanje etiket, katere je tiskal drug kooperant, zaradi pomanjkanja kvalitetnega brezlesnega papirja."
V.: "Kakšni se ti zdijo medsebojni odnosi do dela v vaši DE? "
O.: "Medsebojni odnosi so dobri, občasno pa prihaja tudi do problemov, katerim je vzrok nepravočasna dostava materiala, prostorska utesnjenost in pa organiziranost dela. Odnos do dela bi bil boljši, če bi imeli urejene akte za vrednotenje količine, kvalitete in gospodarnosti. Zavzemal se bom, da bomo ta akt dobili v letošnjem letu."
V. :"Na koncu najinega razgovora želiš kaj dodati? "
O. : "Da bi se DE kakor tudi TOZD še naprej ekonomsko krepila v skladu s stabilizacijskimi prizade-vanjimi pa, da bi vsi delavci razvijali dobre medsebojne odnose."
"Zahvaljujem se ti za razgovor in ti v imenu bralaev želim, pri tvojem osebnem delu, kakor tudi na dri^žbenopolitičnem področju, čim več uspehov."
Čož Anton
KONSTITUIRANA JE NOVA KONFERENCA OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA DELOVNE ORGANIZACIJE ZA MANDATNO OBDOBJE 1982-1984
Po opravljenih občnih zborih osnovnih organizacij sindikata v temeljnih organizacijah, so se dne 31.marca sestali člani, ki so bili izvoljeni v konferenco osnov nih organizacij na nivoju delovne organizacije za mandatno obdobje 1982-1984. Seja je bila skupno s člani dosedanje konference, o delu katere je podala poročilo predsednica tov.Ahčinova. Poudarila je povezovalno vlogo sindikata, organiziranega na nivoju delovne organizacije pri opredeljevanju bistvenih, globalnih usmeritev razvoja naše delovne organizacije. Podala je pregled opravljenega dela in kritično ocenila doseženo. Glede bodočega dela pa je poudarila, da živimo in delamo v zaostrenih pogojih gospodarjenja, kar še posebej narekuje, da se sindikat kot najširša delavska organizacija aktivno vključi v reševanje vseh problemov, ki so danes prisotni v delov ni organizaciji in v naši družbi kot celoti.
Navzočim je v nadaljevanju spregovoril generalni direktor tov.Florjančič, ki je ocenil, da je bilo delo konference v preteklem mandatnem obdobju uspešno, saj je odigrala pomembno povezovalno vlogo pri oblikovanju skupnih ciljev delovne organizacije z dajanjem vrste pobud in opredelitev. Poudaril je,da je enak pristop potreben tudi v bodoče, kot eno prvih pomembnih nalog, ki so pred nami pa izpostavil nujnost, da ocenimo spremenjene pogoje srednjeročnega razvoja in korigiramo v planskih aktih za srednjeročno obdobje 1981-1985 začrtano pot razvoja delovne organizacije.
Ko je govoril o vlogi sindikata, je nanizal nekatera področja, na katerih se mora delovanje sindikata še posebej odražati kot so družbeni standard, socialna varnost delavca, drugačno obravnavanje produktivnosti, vključevanje v mednarodno delitev dela, razpolaganje z dohodkom, predvsem pa ustvarjanje dohodka, poglabljanje delegatskega sistema in oblikovanje
(nadaljevanje na 11.str.)
VLOGA SINDIKATOV V OZD PRI VKLUČEVANJU ZDRUŽENEGA DELA V MEDNARODNO DELITEV DELA
KONSTITUIRANA JE NOVA KONFERENCA
(nadaljevanje z 10,str.)
takšnega informacijskega sistema , ki bo dejansko podlaga samoupravnemu odločanju. Podčrtal je, da je po svojem ustavnem položaju v TOZD še vedno težišče odločitev glede ustvarjanja in razporejanja dohodka, združevanja sredstev za skupen razvoj Pa tudi spopadanja s parcialnimi interesi, s tendencami podjetniškega obnašanja, ki so tudi pri nas občasno prisotne. Razpravo je zaključil z željami za čim-uspešnejše delo novoizvoljene konference.
Po razpravi je bila ugotovljena sestava konference za Prihodnje mandatno obdobje in za predsednika soglasno izvoljen Marjan SEREC iz lepenke Tržič, za namestnika Pa Slavko BRENČIČ iz Valkar-tona Logatec.
Po podani informaciji o izvedbi volitev delegatov v organe upravljanja in delegacije za skupščine SIS in DpS, je konferenca obravnavala predlog članov v izvršilnih organih delavskega sveta: poslovni odbor, odbor za spremljanje samoupravne organiziranosti in usklajevanje samoupravnih splošnih aktov, komisijo za organizacijo, sistem in delitev OD, komisijo za varstvo pred Požarom in v odbor za ljudsko obrambo in družbeno samo zaščito. Sklenila je predlagati delavskemu svetu delovne organizacije, da izvoli izvršilne organe v sestavi kot so jo predlagale osnovne organizacije sindikata TOZD in DSSS, kot nosilci njihovega kandidiranja. Nadalje je sklenila delavskemu svetu predlagati, da za svojega predsednika v tem Mandatnem obdobju ponovno izvoli Mirka KAVČIČA, za hamestnika pa Milana BRICLJA. za predsednika odbora samoupravne delavske kontrole delovne organizacije je Predlagala Antona MORETA, za namestnika pa Toma ANŽIČA, in za predsednika finančnega odbora delovne organizacije Franca FRIŠKOVCA,kot njegovega namestnika pa Staneta
Menarda.
Glede izvolitve odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, je bilo po krajši razpravi sklenjeno, da se kot predstavnik konferen-Ce predlaga v ta odbor Mirko Plaznik iz dsss. sprejet je Lil še ugotovitveni sklep, da je bila na občnih zborih za člana v koordinacijski °dbor sindikata SOZD izvoljena Anica VAHČIČ, za namestnika pa VULIČ-DERMOTA Ivo.
Pod zadnjo točko so navzoči razpravljali o letovanju v letošnji sezoni. Dogovorjeno le bilo, da temeljne organi-zacije sporočijo svoje želje glede postavitve prikolic in da se vsa navodila za letova-nle čimprej objavijo v poseb-ni številki Biltena.
m. š.
Mednarodni vidiki ekonomske krize v svetu
Cel svet je v že nekaj časa trajajoči ekonomski in družbeni krizi. Gre za krizo družbene reprodukcije v kapitalizmu, pa tudi za krizo etatističnih sistemov v vzhodnoevropskih in drugih socialističnih državah. Ni treba posebej poudarjati, da se obeležja krize tako zaradi notranjih kot zunanjih vzrokov kažejo tudi pri nas. Ekonomska kriza se v svetu kaže v upadanju stopnje gospodarske rasti, slabšanju pogojev za mednarodno menjavo, naraščanju protekcionizma razvitih držav, visoki stopnji nezaposlenosti in inflacije, zaostrenih pogojih na finančnem tržišču, povečevanju zadolženosti v tujini, in še bi lahko naštevali. Vzroki za takšno stanje so številni. V poročilu, ki je bilo podlaga za razpravo na seji republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, beremo naslednje: nesorazmerja v gospodarskem razvoju in notranje ekonomske težave razvitih držav, neenakopravni mednarodni eko -nomski odnosi, zapiranje vase, prizadevanja, da bi težave prenesli na druge, običajno manj razvite države in države v razvoju.
Posledice krize najbolj občutijo predvsem predvsem manj razvite države in tiste, ki uvažajo nafto. Neuvrščene države se že vrsto let zavzemajo za uvedbo nove mednarodne ekonomske ureditve, razvite države pa za začetek vsestranskih pogajanj ne kažejo prave volje.
Dosedanja dejavnost zveze sindikatov pri vključevanju v ekonomske odnose s tujino
Dosedanja aktivnost sindikatov je bila usmerjena v seznanitev članstva s problmatiko na tem področju in njihovo vključitev v njeno reševanje. Vsi zaposleni se še vedno ne zavedajo negativnih učinkov prevelikega uvoza, pretiranega zadolževanja v tujini in preširoke uporabe tujih licenc ter tehnologije, kar vse je zelo pomembno ne samo za naše gospodarstvo, pač pa tudi za naš samostojni mednarodni položaj.
V zadnjem času se je obveščenost o tej problematiki izboljšala, tako da selavci bolj aktivno podpirajo izvozna prizadevanja. Vpliv delavcev na sprejemam je odločitev, ki zadevajo ekonomske odnose s tujino, pa je še vedno premajhen. Največkrat so poslovodni in strokovni delavci tisti, ki odločajo o nakupu licenc, tehnologije, najemanju posojil v tujini in o izvozno usmerjenih investicijah.
Usklajevanje planov ekonomskih odnosov s tujino
Vsakoletno usklajevanje planov organizacij zsruženega dela s projekcijo plačilno-bilančnega
in devizno-bilančnega položaja Slovenije pomeni samoupravni dogovor o določanju okvirov gospodarjenja in prevzemanju obveznosti ter odgovornosti za gibanje izvoza in uvoza. Pri tem gre še posebej za uskladitev deviznih možnosti s potrebami dejavnosti splošnega družbenega pomena ter drugih skupnih potreb. Usklajevanje plana poteka v samoupravni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino (SISEOT) v več fazah.Lansko leto je bilo veliko OZD-ov, med njimi tudi veliki izvozniki, ki svojih planov niso poslale pravočasno ali pa šele po daljšem prepričevanju. Poročilo, iz katerega povzemamo, navaja kot enega od vzrokov za tako stanje tudi to, da je v pripravi plana sodelovalo le malo poslovodnih in strokovnih delavcev. Sindikalne organizacije v OZD-ih morajo letos vztrajati, da bodo plane obravnavali v predvidenih rokih in z zadostnimi informacijami. Pri tem bi kazalo delavce spodbuditi, da predlagajo dodatne rešitve in možnosti za povečanje izvoza in zmanjšanje uvoza. Nemoten proces proizvodnje in ustrezna stopnja zaposlenosti sta v veliki meri odvisna od uresničevanja izvoznih nalog. Zato je nujno, da letos začete pozitivne usmeritve v povečevanju izvoza še okrepimo, posebej z izvozom na konvertibilno področje in s povečanjem deviznega priliva. Zaradi potreb po uvozu surovin in reprodukcijskih materialov pa bo v okviru cele Jugoslavije treba pospešiti povezovanje OZD-ov znotraj reprodukcijskih verig, tako da bodo s samoupravnimi sporazumi skupaj zagotovile pogoje za nemoteno proizvodnjo. Prav tako je treba preprečiti, da bi OZD-i, ki so dobavitelji surovin in reprodukcijskih materialov, zanje zahtevali plačilo v devizah.
Možna aktivnost zveze sindikatov
Predvidene izvozne usmeritve pa bo mogoče doseči le s stabilnimi domačimi pogoji gospodarjenja in z izboljšanjem strukture domače proizvodnje. Uveljavitev tržnih zakonitosti, zmanjšanje stopnje inflacije in uresničevanje dogovorjene politike cen ter realen tečaj dinarja pa usklajevanje vseh oblik porabe z dohodkovnimi možnostmi so temeljni družbenoekonomski mehanizmi in ukrepi, ki naj omogočijo boljše vključevanje v mednarodno delitev dela. Seveda pa ne bo šlo brez povečanega obsega proizvodnje, ki bo slonel na kakovostnih dejavnikih razvoja, predvsem na večji produktivnosti dela in ekonomičnem in smotrnem poslovanju v vsakem TOZD-u.
Sindikat mora biti pobudnik samoupravnega sporazumevanja in dohodkovnega povezovanja na temelju skupnega deviznega prihodka
in dohodka. Organizacije zveze sindikatov morajo v svojih programih dela in pri obveščanju zajeti tudi vlogo svoje organizacije združenega dela v okviru SISEOT. To pa terja tudi ustrezno poenostavitev in usmerjenost informacijskega sistema na tem področju. Zveza sindikatov se bo zavzela za uveljavitev dinarja kot edinega plačilnega sredstva v Jugoslaviji. Devize so lahko le podlage za medsebojno dogovarjanje o združevanju sredstev oziroma za dohodkovno povezovanje v družbeni reprodukciji.
Sindikalne organizacije naj v vsakem TOZD-u zahtevajo, da bodo poslovodni in samoupravni organi opredelili dolgoročen odnos do ekonomskih odnosov s tujino. Strokovne službe in poslovodni organi pa morajo delavce sproti in razumljivo obveščati o pripravah na sprejem planov, o njihovem usklajevanju in uresničevanju. Zveza sindikatov si bo prizadevala, da bi jasno in dolgoročno sistemsko opredelili stimulacije za izvoz, tako da bi OZD-i lažje stabilno in dolgoročno poslovali.
Povzeto po Informacijah ZS
Nadaljni razvoj samoupravnega obveščanja v delovni organizaciji
Izgraditi moramo sistem obveščanja, ki idejno temelji na Ustavi in ZZD in drugih zakonih, ker je kot tak nujen, saj je z njim pogojen uspešnejši razvoj in sploh funkcioniranje socialističnega samoupravljanja. Vendar mora biti v praksi sitem obveščanja tudi tak, da se bo v OZD in v širši družbi razvijal hkrati z družbenopolitičnim sistemom.
V	preteklosti se ni vedno tako razvijal, zlasti zaradi pomanjkanja teoretičnih izhodišč in izkušenj, zato je bil kot tak necelovit in nerazvit in je nove družbene odnose kdaj. celo zaviral, vsekakor pa jim ni celovito in sistemsko sledil.
V	razvoju samoupravnega sistema obveščanja je že leta 1974 (X.kongres ZKJ) Tito dejal: "Obveščanje delovnih ljudi je bistven pogoj za njihovo angažiranje in kvalificirano Sodelovanje pri odločanju o bistvenih vprašanjih iz življenja
in dela v TOZD in vseh oblikah OZD."
Zakon o združenem delu (1978) je postavil trdnejša izhodišča za razvoj samoupravnega obvešča-
(nadaljevanje na 12. strani)
NADALJNI RAZVOJ SAMOUPRAVNEGA OBVEŠČANJA V DELOVNI ORGANI
(nadaljevanje z 11 .str.)
vIa vi* vi* vi* vi* vi* vi* vf* vi* vi* vi* vi* vi* vi* vi* vi* vi* vi* vi* vi* vi* vi* vf* ^	^	^	^	^ #Y%	^ ^ ^
KJE BOMO LETOVALI ?
nja v združenem delu.
Zdaj, skoraj 6 let za tem, ko se vseskozi bije bitka za kvalitetnejši razvoj samoupravnega obveščanja - temelja samoupravljanja - bi morali že oblikovati in vzpostaviti tak sistem samoupravnega obveščanja, ki bi temeljil na resničnih samoupravnih in delegatskih osnovah ter bi vsakemu delavcu omogočal enakovredno vključevanje in uveljavljanje ustavnega načela o pravici" in dolžnosti biti obveščen in obveščati.
Samoupravno obveščanje, ki naj bo funkcionalno v mobilizaciji vseh delavcev, zlasti pri samoupravnem odločanju, sevda ni o-troška igra. Zlasti, tako kot nobena stvar, ne deluje samo po sebi Sistem samoupravljanja, brez ustreznega vključevanja delavcev -samoupravljalcev, in njihovih delegatov - informatorjev, je sistem, ki ne živi.
Prav zato, da bi se delavci v DO (v TOZD in DSSS) usposobili za delovanje v sistemu samoupravnega obveščanja, bi predlagali, da naj se v prihodnih glasilih DO začne objavljati zapise o bistvih, smotrih, oblikah, ugodnih rezultatih v DO in drugi vsebini samoupravnega obveščanja.
Oblikovati moramo tudi minimalne hitre informacije o poglavitnih kazalcih gospodarjenja, o izpolnjevanju plana, uspešnosti poslovanja posameznih TOZD in DO, o rezultatih vlaganj v razširjeno reprodukcijo, analizi rasti in upadanja dohodka, o možnostih in stanju za dohodkovno povezanost, o prizadevanjih za integracijske procese z drugim OZD idr.
(N.primer:-Produktivnost v TOZD Kuverta v mesecu marcu nadpopreč no nar as ta, kako so to dosegli, kateri so najzaslužnejši delavci...
-	Investicija v TOZD Kartonažna, realizirana v letu 1980 je v preteklem letu omogočila kvalitetne rezultate, višji celotni prihodek, čisti dohodek, višjo produktivnost..., struktura investicij, dinamika vključevanja investicije...
-	Dohodkovna povezanost znotraj DO se je uveljavila med TOZD... stopnja, samoupravni sporazumi o dohodkovni povezanosti...
-	Dohodkovni odnosi med DO in drugimi OZD..., kako se ti odnosi uveljavljajo..., nadaljevanje prizadevanj za dohodkovno povezanost in s tem zmanjšanje kupoprodajnih odnosov in pogodbenih sovlaganj...,
-	Integracijski procesi med DO in drugimi OZD potekajo..., se dogovarjajo..., so še posebej ekonomsko upravičeni zaradi optimalizacije poslovanja OZD..., s katerimi OZD nadaljujemo, s katerimi smo prekinili integracijska prizadevanja, zakaj...).
Zapise in vprašanja o navedenih ter drugih aktualnih zanimivih problematikah, naj bi prispevali delavci, odgovorni strokovni delavci, strokovne službe, poslovodni delavci idr.
Delavčev interes ni izčrpan zgolj z delovanjem in poslovno uspešnostjo OZD, kjer dela. Da bi razumel in bi bil informiran širše bi ga morali informirati - obveščati tudi z družbenopolitičnimi izhodišči, pogoji delovanja, medsebojni povezanosti družbenega sistema in OZD, zlasti svoje DO (in TOZD) idr.
Ustrezne informacije znotraj svoje OZD in okolja so pogoj za smotrno odločanje in soodločanje delavcev. Torej jih moramo preskrbeti, pripraviti in oblikovati .
Na ta način bomo dosegli višjo stopnjo informiranosti in tako ob angažiranih naporih objektivne možnosti za nadaljnji razvoj samoupravnega obveščanja znotraj OZD in v širši družbi kot celoti.
Ljubljana, 9.4.82.
Drago KCstner
V	zadnjem Biltenu smo objavili kako bo organizirano letošnje letovanje v počitniških objektih s katerimi razpolagamo.
S kratkimi opisi posameznega kraja in izbiro poti, vam skušamo pomagati pri izbiri kraja kjer boste preživeli del svojega oddiha.
Počitniški dom TOZD Kuverta v Piranu
V	samem centru tega starega obmorskega mesta ima TOZD Kuverta svoj počitniški dom v katerem si letovalci sami pripravljajo hrano, v biližini pa je tudi restavracija v kateri se še lahko obeduje po zmernih cenah.
Piran je od Ljubljane oddaljen 125 km.
Počitniški dom KTL v Fiesi
Dom v Fiesi nam je poznan. Za razliko od prejšnjih let, letos v domu ne bo prehrane, le-ta bo organizirana v počitniškem domu velenjskih rudarjev.
Cena prehrane ni pretirana, celodnevni obroki so 270.- din, za posamezne obroke pa so cene naslednje: zajtrk 50.-, kosilo 120.-, večerja 100.-, za otroke pa so cene polovične (tudi obroki).
V	domu si boste lahko pripravljali le obroke za male otroke in zajtrk, več pa že ne bo mogoče.
Tako kot Piran je tudi Fiesa oddaljena 125 km od Ljubljane.
Avtokamp STELLA MARIS - Umag
V	bližini Umaga se razprostira z borovci poraščena obala s plažami, ki so primerne tudi za otroke. Umag je od Ljubljane oddaljen
155 km.
Avtokamp LANTERNA
Avtokamp Lanterna leži med Novigradom in Porečem, od Ljubljane je oddaljen 167 km.
Avtokamp je našim delavcem poznan, saj imamo tu prikolice postavljene že vrsto let.
Avtokamp PUNTICA - Funtana
Tudi ta kamp, ki leži ob starem ribiškem naselju Funtana nam je že poznan.
Oddaljenost od Ljubljane je 183 km.
V	bližini sta mesti Poreč in Vrsar, tako da je za zabavo in večerne sprehode po mestnih ulicah preskrbljeno.
Pri izbiri poti vam svetujemo, da ob prometnih konicah, pred Koprom zavijete po cesti, ki vodi preko Šmarij na Umag, pot je krajša, cesta pa je modernejša kot tista ki vodi ob obali. Ta obvoz priporočamo tudi tistim ki bodo letovali v Umagu, vendar n&j 2 km iz nšselja Kaštel zavijejo desno proti Umagu.
Pri povratku vam priporočamo vožnjo skozi celinski del Istre z ogledom gradu na Motovunu.
Avtokamp MEDULIN
Avtokamp leži na jugu Istre, 10 km oddaljen od Pule. S svojo lego zagotavlja ugodne vremenske razmere.
Za zanimivost vam svetujemo vožnjo pod goro Učko, skozi novood-prti tunel. Pot vas bo vodila po celinskem delu Istre (Pazin, Zrni nj).
Če boste izbrali to pot zavijete pred Reko v naselju Matuli desno - pot je od Ljubljane dolga 210 km, če pa se namenite po zahodnem delu Istre boste prevozili 233 km.
Avtokamp v Baški
Baška leži na jugu našega največjega otoka Krka. Naselje ima okoli 1.200 prebivalcev.
V	cerkvici Sv. Lucije hranijo baš-čansko ploščo, enega najstarejših spomenikov hrvaškega jezika. Dostop do Baške je možen iz dveh strani. Obe sta zanimivi. Če boste preko Reke zavili v Črišnje-vi preko Titovega mostu in prevozili cel otok (43 km) boste od Ljubljane prevozili malomanj kot 200 km. 'Kot zanimivost se lahko na otok podate s trajektom iz Senja, ki vas pripelje v samo naselje Baška.
Velika.
• planina
Lanterna
Poreč
Funtana
Vrsar
Pula Medulin
Na teh poteh in v teh krajih se bomo srečevali v poletnih mesecih.
Kje bomo letovali?
(nadaljevanje z 12.str.)
Pri povratku vam svetujemo, da se vračate po cesti, ki pred Reko zavije na Delnice in Kočevje.
Koča na Veliki planini
V lanskem letu smo kočo SKLACA na Veliki planini obnovili, koča je opremljena in nudi prijetno bivanje veččlanski družini (7 ležišč v treh sobah).
Planota Velika planina, ki leži na južnem obrobju Kamniških alp je Primerna tudi za letovanje v polletni vročini.
Spodnja postaja gondolske žičnice je od Ljubljane oddaljena 30 km. Od zgornje postaje žičnice se peljemo s sedežnico in izstopimo na vmesni postaji Zeleni rob. Od istoimenskega gostišča zavijemo proti severu in po slabih 10 minutah hoje smo pri koči.
Avtokamp v zdravilišču Čateške topliče
Čateške toplice ležijo v bližini slovensko-hrvaške meje in so znane po svojih radioaktivnih vrelcih. Okolica nudi dovolj možnosti za' miren in istočasno rekreativen oddih. Čateške toplice so od Ljubljane oddaljene HO km.
Drago Videmšek
Avtocamp Puntica-Funtana
>\<	>\< >]< >\<	>\< >\< >;< >;< >;< >\< >;< >\< >;< >\< >;< >;< >\<
KAKO VODIMO SESTANEK?
Nekaj koristnih napotkov za pravilno usmerjanje sestankov, da bo čim več delegatov z zadovoljstvom zapuščalo sestanek.
Vsak vodja sestanka se mora v vsakem trenutku zavedati, da je na sestanku zaradi skupine, da mora skupina reševati probleme, saj smo se prav zato tudi odločili, da skličemo sestanek. Pred vsakim sestankom čakajo vodjo pripravljalne naloge (izbor problemov, priprava in posredovanje gradiva, analiza udeležencev in lastnih pomanjkljivosti), šele nato lahko pričakuje uspešno vodenje sestanka.
Vodja mora spodbujati udeležence sestanka, da iščejo nove ideje, nove definicije in nov način razreševanja problemov. Povezuje sorodne ideje in predloge ter na podlagi tega oblikuje in pojasnjuje končni predlog. S priznavanjem in sprejemanjem mnenj in predlogov opoguml ja in spodbuja posameznike. Če je potrebno, vodja omejuje posameznike in tako drugim omogoča enakovredno sodelovanje. S tem vodi skupino v smeri, zaradi katere je bila sklicana. Na osnovi posredovanih idej, mnenj in predlogov oblikuje sklepe in jih posreduje skupini v končno potrditev.
Vseskozi pa mora biti vodji sestanka jasno, da je on samo eden izmed članov skupine. Odločanje je kolektivno, vloga vodje pa je podrejena.
Zdaj pa še poglejmo, na kaj mora vodja sestanka posebej paziti. Nikakor ne sme biti pristranski, ker bi s tem vzbujal odpor in nezainteresiranost za sodelovanje. Zato mora biti pozoren do vseh, ne samo do nadrejenih v delovni organizaciji. Včasih razprava morda ne steče, ker udeleženci čakajo, da bo kdo prebil led in pričel razpravljati. V takem primeru mora vodja pokazati veliko požrtvovalnosti , da mu uspe organizirati razpravo. Če posamezni udeleženec namenoma daje neustrezne pripombe, ker mu ni do skupnega dela, mora vodja sestanka znati analizirati take pripombe in jih ločiti od dobrih predlogov. Se tako neustrezen predlog ne sme vplivati na vodjo, da bi postal nestrpen. Taktnost je ena izmed glavnih odlik vodje.
V začetku moramo udeležencem razložiti namen sestanka. Potem sledi uvodno pojasnilo, ki ga poda vodja, če pa sam ni dovolj podrobno seznanjen s problemi, določi strokovnjaka, ki poda uvodno razlago. Uvodno pojasnilo mora zajemati bistvo informacije, lahko pa podamo tudi vse znane rešitve (nikakor pa ne vseh možnih rešitev) problema. Cilj uvodnega pojasnila je tudi večja zainteresiranost udeležencev za kasnejšo razpravo, ki jo
vodja sestanka otvori z izhodiščnim vprašanjem. Razprava pa je brez dvoma bistvo sestanka. Vodja mora znati ob pravem času postavljati vprašanja in usmerjati potek razprave. S temi vprašanji vodja začenja, razširja, krči, spodbuja in usmerja razpravo. Po odzivu na izhodiščno vprašanje vodja ugotovi, kdo bi želel sodelovati v razpravi. Če se še ni nihče prijavil k razpravi, so potrebna neposredna vprašanja, s katerimi ne spodbuja skupine ampak posameznika. Običajno podamo prvo vprašanje tistemu, ki je sicer pripravljen sodelovati, le da ni hotel prvi prekiniti molka. Ko pa enkrat razprava steče, se vodja posluži posrednih vprašanj. Isto vprašanje postavljamo posamezno vsem in tako aktiviramo skupino. 1 Za uspešen potek razprave so te tri vrste vprašanj nujne, razdelili pa bi jih lahko še na sugestivna, nevtralna, povratna in izzivalna vprašanja. Zanimiva so n.pr. povratna vprašanja. Na vsakem sestanku so tudi taki, ki bi se radi norčevali iz vodje in ga podcenjevali. To želijo doseči s postavljanjem vprašanj vodji. Vodja naj na taka vprašanja odgovarja s povratnimi vprašanji in s tem prisili nesolidnega udeleženca, da sam odgovori na lastno vprašanje.
Ljudje ne bi bili zanimivi, če ne bi bili tako zelo različni. Prav isto velja tudi za vodje sestankov, zato bo zanimivo različne načine vodenja sestankov vsaj približno uvrstiti v posamezne skupine.
Avtokratska tehnika vodenja sestankov
O njej govorimo, kadar vodja ali ožja skupina o vsem odloča in vsiljuje udeležencem sklepe.
Vodja je celo prepričan, da so prišli udeleženci na sestanek zaradi njega, da jim pove lastna stališča. Sestanek s takim vodenjem je bolj podoben predavanju kot razpravi. Čeprav udeleženci prejmejo zaključke in jih tudi izvajajo, so prizadeti, ker vodja ne upošteva njihovih sposobnosti.
Demokratična tehnika vodenja sestankov
Vodja je le eden izmed udeležencev z enakimi pravicami kot vsi drugi. On le usmerja potek razprave, zavrača neustrezne predloge in pomaga pri oblikovanju predlogov ter stališč, ki jih na koncu povzame v imenu skupine.
Neurejena tehnika vodenja sestankov
Vodja je v razpravi izredno nesistematičen, zato udeleženci prevzemajo pobudo v svoje roke. Zaradi anarhije so taki sestanki dolgi, sprejete zaključke pa vsilijo najbolj agresivni udeleženci.
V pretekli številki našega glasila smo spoznali dobre in slabe navade udeležencev sestanka, iz tega članka pa lahko vidimo, kakšni smo in kakšni moramo biti, kadar vodimo sestanek. Predvsem pa se moramo vedno zavedati, da je vodja sestanka samo eden izmed udeležencev, ki ima le večjo odgovornost za pravilen potek sestanka, nikakor pa ne sme imeti večjega vpliva na končne sklepe sestanka.
Pogačar Anton
Neurejena tehnika vodenja sestanka
NA XI. ŠPORTNIH IGRAH PAPIRNIČARJEV
V	SMUČANJU SMO ZASEDLI
2. MESTO V SKUPNI UVRSTITVI
Na Soriški planini so se odvijale 11. športne igre papirničarjev v smučanju. Organizator letošnjega tekmovanja je bila DO Količevo. Prelepo sončno vreme je na to tekmovanje privabilo okrog 250 tekmovalcev, ki so tekmovali v sedmih starostnih skupinah, od tega v štirih m očkih in treh ženskih kategorijah.
Proga je bila dokaj dobro pripravljena, speljana je bila tekoče, toda vseeno je marsikateremu delala težave. Najprej so šle na start tekmovalke. Pri vseh je bila pred startom prisotna tre-tna, toda odločno so se pognale med vratci k cilju. No, tudi padcev ni manjkalo, ki pa so se srečno končali, brez posledic.
Nato so star tali moški v D kategoriji, to so bili tekmovalci stari nad 45 let, takoj za njimi pa so šli na progo še tekmovalci v C,B in A kategoriji. Slednji so imeli že precej slabo progo, tako da so morali tekmovalci pokazati precej tehničnega znanja, da so uspešno pripeljali do cilja.
In športni uspeh tekmovalcev iz DO Kartonažna tovarna?
V	ženski in moški konkurenci smo zasedli 2.mesto. Ravno tako smo zasedli 2.mesto v skupni uvrstitvi. Žal je prišlo pri naših tekmovalcih do nekaterih dvomljivih diskvalifikacij, ki so nam vzele
ŠPORT... ŠPORT... ŠPORT
XI. ŠPORTNE IGRE PAPIRNIČARJEV
nekaj dragocenih točk. Trije tekmovalci so žal padli, obenem pa smo izgubili točke v ženski konkurenci, predvsem v kategoriji C, kjer nismo imeli predstavnic .
Navsezadnje pa niso najbolj pomembni rezultati, pomembnejše je bilo samo srečanje papirničar-jev, ki so se tako spoznali in o marsičem tudi pogovorili.
Rezultati naših tekmovalcev:
Moški A	19 uvrš.
3. mesto 6.	mesto 7.	mesto 8.	mesto	Kodeh Štefan Avsenek Drago Rupnik Marko Šemrov Andrej
Moški B	25 uvrš.
1. mesto 15.	mesto 16.	mesto	Lapanja Miro Rupnik Mitja Bajc Florjan
Moški C	27 uvrš.
1. mesto 3. mesto 18. mesto 25. mesto	Kogoj Jože Vogelnik Janez Bricelj Milan Tomaževič Filip
Moški D	18 uvrš.
10. mesto 13. mesto 15. mesto 18. mesto	Radon Florjan Habič Janez Meglič Andrej Seme Milan
Ženske A	12 uvrš.
1. mesto 3. mesto 5. mesto	Hrovat Stanka Tišler Jelka Furlan Maja
Ženske B -	15 uvrš.
5.	mesto 6.	mesto 9. mesto 13. mesto	Teran Tatjana Zapušek Marinka Šebenik Majda Matičič Helena
Skupno ŽENSKE:
1.	SLADKOGORSKA	74	točk
2.	KARTONAŽNA	68	točk
3.	D JU RO SALAJ	55	točk
Skupno MOŠKI:
1.	SLADKOGORSKA	210	točk
2.	KARTONAŽNA	198	točk
3.	DJURO SALAJ	195	točk
SKUPNO:
1.	SLADKOGORSKA	284	točk
2.	KARTONAŽNA	266	točk
3.	DJURO SALAJ	250	točk
LEP USPEH ŠAHISTOV
Šahisti so tekmovali na 35. delavskem moštvenem prvenstvu Ljubljane v šahu.
(nadaljevanje s 13.str.)
Ženska ekipa DO KTL je zasedla drugo mesto
Kogoj Jože (desno) je osvojil prvo mesto med moškimi v B skupini
Ekipa Kartonažne tovarne je sodelovala v III. ligi 13 ter dosegla zelo lep uspeh v tej ligi, saj je na koncu delila II. mesto z ekipo Tiskarne Toneta Tomšiča. Prvo mesto pa je zasedla ekipa GIP Obnova.
Naši šahisti so štiri dvoboje dobili, enega igrali neodločeno, en dvoboj pa izgubili. S to
uvrstitvijo so se verjetno uvrstili v enotno tretjo ligo za leto 1983.
Rezultati:
1.	GIP OBNOVA	20 točk
2.	KARTONAŽNA	18,5 "
3.	Tiskarna T.Tomšič 18,5 "
Plaznik Mirko
REŠITVE.
Pravilna rešitev nagradne križanke s prejšnje številke glasila:
Vodoravno: PREPREČEVANJE, SPOR, RADIOTELEGRAF, NOGA, EZOP, EPIGRAM, METLA, DP, EON,-KRAVA, IGRA, R0CC0, PSI, OJE,ERAZEM,
AR, OTO, ALI, SKIF, SS, EVROPA, MENA, NART, LAST, TELOVNIK,
AGAR, DT, APO, VDELAVA, NN,
NIRO, R0VARSTV0, NU, TIROLE, ANTENA, RA, PICASSO, ITALIJAN; OCET, IGNANCIJ, TP, KENDO,VKOP, KK, KAS, AJA, RO, AVA, NOSAČ, SOHO, ANTON, STRINA, ST0RN0, TIKA, TRAMINEC, NB, ABD, KOŠ,
RA, TELAVIV, KRIK, VA, OLUP, VJEKOSLAVA, NL, GIZDALIN, ZLOBA, OJE, TIVAT, JD, LIRA, ANI,AN,
MAC, ESENI, AA, TVAR, LIKA, LEK, KTL, HA, RA, RACAK, MOL,MREŽICA, KURA, OBARA, GO, OAS, 0, N, RING, BA, DAKI, V, LICEJ, OZARA, SP, ENAKOST, AMARELA, TE, ERATO, MEDALJE, NIL, A, SAMOSTREL, J, OSNOVA, DIHURJI, ESMA, BALON,
JUR, AL, VNUK, ENOTA, ARUAKI
Od vseh poslanih rešitev je bilo izžrebanih pet pravilnih rešitev:
1.	nagrada	500,-	din
SIGULIN MARIJA - DS SS
2.	nagrada	400,-	din
GRUIČIČ JOVANKA - DS SS
3.	nagrada	300,-	din
HUTTER TOMO - DE-50
4.	nagrada	200,-	din
MRZLIKAR ANDREJA - DS SS
5. nagrada	100,- din
JELEČEVIČ JOŽICA - DS SS
Nagradna križanka in rebusi
Med pravilnimi reševalci križanke bo izžrebanih 5 nagrajencev:
1.	nagrada
2.	nagrada
3.	nagrada
4.	nagrada
5.	nagrada
-	500 din 400 din 300 din 200 din
-	100 din
Med pravilnimi reševalci rebusov pa bodo izžrebani 3. nagrajenci:
1.	nagrada-300 din
2.	nagrada-200 din
3.	nagrada-100 din
Rešitev oddajte osebno ali pa pošljite v zaprti kuverti z oznako "nagradna križanka" oziroma nagradni
rebus na naslov:
KARTONAŽNA TOVARNA Oddelek za samoupravljanje in informiranje, Ljubljana, Čufarjeva 16, najkasneje do 10. maja 1982._____________________________
Po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne
6.	6. 1979, je Glasilo Kartonažne tovarne Ljubljana, na podlagi
7.	točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov.
NAGRADNI REBUSI
3 PAUNbfcoMNl EEtbUS
5 PAUNhfcONtil BEfSUS
6	£EfcUR
f K lOOm2
7 PALINbROMNI EEKU«,
8	Eems
KAKO RESU1EH0 KERUSE
Vejica ali več vejic pred narisanim pojmom ali za njim pomeni, da je treba toliko črk, kot je vejic, na začetku ali koncu besede izpustiti.
Navadni REBUS rešujemo od leve proti desni tako, da uganjujemo, kaj pred-stavijajo posamezni elementi rebusa. Odvzetih črk ne uporabimo več.
PALIDROMNI REBUS rešujemo tako kot navadni rebus, le rešitev preberemo nazaj, se pravi od desne proti levi.
Rešitve današnjih rebusov predstavljajo deset različnih poklicev. Začetne črke rešitev, brane po vrsti, dajo še en poklic, ki je zastopan v naši delovni organizaciji.
NAGRADNA KRIŽANKA
ŽIVALI,
ObSTREL
FOHOtL. oFoKlC y lot. SUM121
MOV A VI TRANC.
K2AJFRJ
buehu
1. IME
toubl-
CICKE
RESEN
szbir
vojaški
ŠLEMl
VULKAN
MAFlUPlN
hK2b.V
mosj
TURŠKI
PObfcRAU
STO LET-
-ie
žiuneN-
sv a FOT
ZNAME-
NJE
IME K^feAL SoTLEPA
KAMNO-
TISK
bRAG-o
CANKAR.
ZAMENJAVA.
fS&K
PLATJO
KU
V
SZ
FRDSTbt V ŠOU
MESTt) V TVANr.ni
V) Roš OCVIRK
ZAbNJA
ČRKA
AtecEhe
Sfium*
OSE RA 1L bR. ŽIVAMA
MAME -TA MIE
Tonovski MAc |M
hAMJItO
KAb-
£ak
THOMAS
MAMK)
SLOVE M. 2£dbO-AK.
ZbtŽ.A -
yv-
sce
GLAS
TtObEM
TE
luže,
MLAKO ZE
OKRAS.
RAST-
UMA
?ETEB-
AVSCC
FoRKAJ.
2AA
FtAWC.ni
K- IME
JOb
MAŠA
REKA
ILOVE M. MOV) IM At /FRANCIy
OSV0-
Kobt-
TEV
MAC RT
• IMS
EeTlsr
bfcNICB
VZfrob
ljubka
REEURL,
t LOVE M. SLIKAR. /MEŠVJJD/
GLAV.
MESTO
GAME
MATE G-
REOC-R.
GLASILO
KEKIČ.
EUEK>
R6DKA
KjOVINA
RUSKA
TELE9-R.
ACEN-
CQA
SLOVEM • KORE O-OHArA
»m
*TL
KONEC
FOLor.
tOGEJ
K.IMC-
COLE
LEKA V SZ.
TOK--
VEKA
STEVMLOl ut» pob VLOM——— KOV o 162-IK. &LTO KITAJCEV
ZbRAVlL.
TRAVM.
RASTL!
ze
bOMG-
k-LAT >W
or atiji
FRlFRA-VA ZA rove^E VANJE
letni
GoZbNI
>oSEVL
tke
angl.
boLx|N. M»= RA
MSTo
SAVIN
TOL T A
SOCIAL.
FEbEtL.
feeroEL

MAJIVCM
R-T
MORSKA
ŽIVAL
Z- IME
»roo
OKjOL—
MOST
SFoLNO o6.ee-u VAKHE
SRLSKl
Misr
*°&v/
TATVIMA
NEŽNA-M Ec.
OČESNI
VARO-
VALNI
OR-GAM
ANGL \) RBbO
zbRAv ILC malariji
FovrTT
mera
KtAFlNA
RoKo-
MAVH-
tkana
MžgfROSA
poJAV NA NObl
&LŠU oTOK.1 V EGE!
MO VLIV
C-K.ČRRA
MAFKAVA 2-A OJAČE NJE
OKON-
ČINA
KARbEU
Rane
JAJ-
ČECE
KEKA
bUZU
LEN1M-
G-RAbA
VISOKA
ŠOLA
KTL
INbtJ
boG-IMJA
AMICA
ČERNE
MAŠeUE VAS
LETOVIL. oftčR-NEM MOUO
L
MESTO V FRANCIJI
VESNA
OKftjANC
bušne.
LETOVti
MU
kemetkah
FRJE b-GOVoK,
R.bEČE KAKVILO IL KATKAMA
OGLJIK.
BG-IFČ-SVETI MK
SLOV
TESNIK
/CIZIL/
ALFREb
morel
ClUbUCA
mutk-
blLMtCA
ČETRTA
blMEM-
EIJA
SoSRob
vestnik
MESTO
Ot.VOLC-1
MAR.TIU
L-OTHEK
ang. FlL RetTiseK
TOVARNA FOH\lT. i NOVI ‘Kil
GORlC.1
KTL
IVAN TR-lJA -TELI
reka
ZRN
UORSKI
SESACEC
F KV A ctKA AR.tCE-
bE
K- me
NEMŠKI
INbHANCl
UTE TL
ULJATEV
MA
MEH
FRNI-
KOLA
IKRAi
FU
LAKTA »V
HAvvaar-
SOoLb
ENAKI
ČR.K.I
IRSKI FAR. LAME MT
y* *
15 #
,3 fc : ^
B T^J?
tokrat.
KbEcBM
FKlFOMOč] ZA ftCHo LBtXJ
REKA V AVSTRIJI
OZIMA
bEUTSCHl
MAKVC
1EM.
IkE
KRAbUV
vec
kRATv
IKski
RAKMNO-
■levamtc
RJfo
VFI^I : KTE
KR0U’A
AffcjtkA
JlAS
SESTAVIL IM KISAL ZUPANČIČ M AT ?A 7
ivje
bOlAACA
Ž.IVAL
t
RIM ČT.
OtUKA
NASE-
LJA
JUNAKI-
NJA
SLOVEM.
TILKA
SLOV.
FE V|ZA /onmna/
m
IRSKA
MOZOLJA
vost
SBfcSKO
k. me
EMAKA
SAMOGL
k)At’.EY zuTflke
ALUMINIJ
Fone — VEKKA,
<K)LjO-
TIJA
VRAUN-
SFOR.T-
miki
KRAJ Ot> ČAbSKEh 1E2EKU
t€L
TEM1ŠKE
I&K.F
KKAT1CA ZA
elememt
FIS ATE-
LJICA
FEKOC.I