■ ■ » ■ • s« a 9 ■■ ■ * * na mm * m sta m *• • * : ' • Posnuezc« Štet« 8 1*60 I Ob ae<2clji" “Pran .TABOEA*. • a Juivicera ulica «teT. • OOP Jt'( ^TT^ItsTA PAV bATJEANA o a TF rMnuw Mer. K Mt Oh nedeljah K *~ UBKDH1&TV0 m uh^t T K.H-tiara, J«*či4» al. M. 4, 1. ud> •sropj«. Xdt lottnrk. it, HM. UPHAVA M ▼ Jurčiieri ■IM ib 4. mul««. 4mbo. Tito. r<* it, 84. SHS (aftnotoknal m-to iU»« U.78J. *• mmUU bm daufe m m #*!». — S*)wpia «• M Leto: III. ^^Stt^S?i^AWgittpr r~' Maribor, sobota 11, februarja 1922. Številka: 34. Kriza in ideje. Mnogo so govori in' pi.šo o takozva-fiem hrvatskem problemu, o sporu Ked grbi in Hrvati, eo reviziji ustav 1W. Mi vemo, da gre v bistvu samo eno vprašanje: ali bočemo posta-i Jugosloveni, t. j. nov političen na-r°rocosom, ki delu-®3o v tem organizmu. p .Mi sledimo nadaljno procese Kolio-jj°> njeno težko lx>rbo z realnostjo. — ^es, ko izgleda, da jo ta borba dos-£ v precej kritično stanje, vemo: h 0 je ideja zdrava in silna, mora ^ ema^i matertfelno življenje. Če Jugoslovenstvo postulat doseda-historičnega razvoja na slovan-3ugu, tedaj bo kohezija razbli- Mnislrativna razdelitev države Mariborska oblast zasigurana. — Prve posledice štedenja. Priprave za kraljevo poroko. TIP Beograd, 10. febr. Pododbor vrsti je razprava o erezki in oblastnij- 7.a administrativno razdelitev države ski samoupravi. ima sedaj vsak dan rodno sejo, ker je TIP Beograd, 10. febr. Finančni vprašanje razdelitve države na oblasti, odbor je imel včeraj plenarno sejo, ka kakor jih predvideva vidovdanska u- tero nadaljuje danes. Na včerajšnji seji stava, eno najvažnejših ter mora biti v se je razpravljalo o zahtevah in poro-najkrajšem roku rešeno. Večina v od- čilih ministrstva za narodne zdravje, ki boru se drži točno postavk ustave, ki zahteva povišanje nekaterih proračun-bo kakor je sedaj že gotovo, v bistvu o- skih postavk, ministrstva saobračaja, stala; spremenilo se bodo le nekatere ki zahteva da so uredi vprašanje kre-nebistvene strani. V ostri opoziciji pro- dita za zgradbo prog Niš—Knjaže/ac ti ustavni razdelitvi države na oblasti in Užice—Varadište. Nato se je razje le klerikalec Hohnjec, ki pa je osam- pravljalo o izrednem kreditu 100 miljen. Na včerajšnji seji je pri glasova- lijonov K in o porabljenih dvanajseci-nju v vprašanju razdelitve zmagala nah za januar in februar, kjer se je ustavna struja z ogromno večino; proti ugotovilo, da so je z novim š teden jem sta bila. oddana lo dva glasova in sicer prihranilo finančni upravi 19 milijo se in narode teče linija navzgor, naprej — k idealom, ki so zarisani taka v sleherni vrsti in v semenu, kakor v slehernem narodu in posamezniku. Kriza je tu in kriza mora biti. Nujno je, da se v jugoslovenski državi bo-rita dve sili: kohezija in adhezija Bratje Mrnjavčidi so zidali Skad&a grad, a hudobne vile so ga razdirale. Šele, ko so položili najdražjo žrtev, so prenehale negativne sile in se jo uve-ljavilo njihovo pozitivno delo. Vprašanje je: ali bomo mi — Srbi. Hrvati in Slovenci — z žrtvami gradili domovino, ali pa se bomo odpovedali blagoslovu medsebojnih žrtev In do« pustili, da nam hudobne Erinije 5e en« krat razderejo zidove svobodne, uje-din jene, narodne države?! . I-nj v Štedljivost Dviganje češkoslovaške krone Ilohnjecev in Moskovljevičev. Država ^ se bo, ker m dvoma, da bo predlog politiko samo ie nrišterlilo 10 miliin 1 TJT -• , ■rovp31\a aemoralizacija odobrile tudi v plenumu vse ono stran- novdinarjev. Danes se seja nadaljuje.!!« ni ^ ko, ki so ga sprejele v pododboru, r?«- nev^narjev. Danes so f ja nadaljuje. £ ^^1^ ^ vedno bolj dolila na'26 samoupravnih oblasti. S za kraljevo i^roko’so V ^Inem teku! ^f10’ ,da.se mor.a ▼ tem postane tndi Maribor sedež oblast- Tu se jo ustanovil in tudi že koiRMtui' Lir.^n Fc6!> iLrs yo m Ja™o življenje uijsto vlade in oblastaijsl» skupšSiue. ral P^oben odbor/ ki to voSl pri ■sl“pn:lems 6t»ra Danos se seja pododbora nadaljuje. Na prave. . ^ i "4 i»e> . » Ali smejo državni uradniki stavkati? . stopnjema vračarti stara solidnost. Družabni razvoj mora biti postavljen na novo in zdravo demokratično pod* lago. Koliko dobrih teženj, ki jih jfl nekoč ves narod umeval idejno in u-dejstvoval praktično, je bilo v zadnjili lelih bodisi pozabljenih, bodisi diskreditiranih v očeh Široko javnosti! A [ nobena narodna čodnost ni med vojno1 DKU Berlin, 9. febr. Državni zavarovane napram vsakemu napadu, kanoelar dr. Wirth je podal danos v Te pravice so pridobljene v smislu u- državnem zboru v iinron-vlt*d«-izjavo stave, in so kot take Zavarovane -ka- gledo železniške stavke. Označil jo od- kor ustava sama- Te pravice pa se s'. -____________ rekanjo dela s st,rani želeaničjMijjev kot pravico stavke nikdar ne morejo zdru-1 1)0 vo,jni trpela toliko, kakor šted- stavko, dočim bi bilo za uradništvo žiti. Če jim hočemo priznati pravico, ‘^vos't> Treba je pa priznati, da med primernejši izraz — revolta, ki je silno da laliko zapuste delo po svoji volji] syet°vno vojno ni bil nihče tako ras- žalosten dogodek s sedaj še nedogled- moiramo imeti tudi pravico, da jim ^iarai11 7 svodih načelih in idealih, ka- oni, ki so mnogo varčevali. .. . ,, , 1 Uti JJllll , y , . , mmi posledicami. Javnopravno na- lahko službo po svoji volji odpovemo . . kl stavljeni uradniki nimajo pravice do in jih cdnnstimo. V tom ^ ci Milijonom ljudi *e«dar prejnlislej “®.dan - . _ . . . * ; —~ ;---- dvvji vm ji uujajvt5HlU stavljeni uradniki oimaao pravice do m jih odpustimo. V tom so si bile vse stavke. To pa 110 radi tega, ker naj bi državne vlade vseh dTŽav in vseh ča-bili pokorni temveč bolj radi tega, sov edine in celo sovjetska Rusija po-v or tvonoo^ de-l vlado. ŽoleTžniški urad- stopa tako. On nikakor ne bo mogel še . 1,TF?uVC0m0ma. dosmrtno nastavlje- nadalje voditi vlade, če se prizna u-Mihov o pravice in pravico njiho- radnikom pravica stavlcanja. vih družin so zakonito zajamčene in Težave pri sestavi nove italijanske vlade. DKU Rim, 9. febr. Tudi Orlando nega kabineta- Dnevni red partito po-jjo vrnil danes zjutraj kralju mandat polare naglasa potrebo koalicije z le-j za sestavo vlado, ker se s popolari in vičarji ter ponuja liberalnim leviHar-.... :socialisti ni mogel sporazumeti. Listi jem pogajanja, ki so se danes zvečer Italiji,; naglasa jo, da se jo položaj opasuo po- v resnici pričela. Fašisti so izjavili v co ,......... ... . v j ostril ter zahtevajo, da so kriza nomu- svojom sklopu, da so pripravljeni nod- razbila ta država doma resi. Kot bodoči vladni šefi se pirati naoijonaL koncentracijo, vendar - . ,. • . v ,--- -Jiolitti, Meda in Bonomi. pa ne bodo vstopili v vlado. jarke med plemeni, bi \eo listov piše tudi o možnosti poslov- dj, ” zapreke in ustvarila iz raz-di„. narodnih delov eno telo, e- Jjo v sintezi človeštva, lego • 8Tno PT’^Pričanj o tem, da jo vte-Rk;11,16 +-ako nujen zgodovin- L 'P7]00«?, kakor jo bilo v Nemčiji. h bi razbila .fr. ;««*.•» iwi. uwi«u viaani sen se pirata naoijonal. k ritki- utonili' "T?16 a(Wirai’^ ali pa bi 1 v tujem morju? T^RG 0 Jiigoslovenstva, Ne ^ai-avn -a ln’tea obstoja. In čisto tinvaJ; (la obstoja. Nikdar v zgo-Vt0,^ "-'to Prodrlo idejo kar čez noč. ’< -10 velike, temeljno ideje je uraim promet v za- vekn ni° boloetnejše* kot porod člo- pa.^nean Berlina zopet; vzposta- p'v . jvljen. Upa se, da bo do sobote ves Buwn'*w angiesico-irsko mper Deao v Kopidenju visokiV Ikji ^Pnjoraa in s težkim! {res- prctbo’ naikfUr b© jo vršila ix>svetova- j ffospodarakih številk. Sele danes se zat ja n,, nvoljavljn.jo ideie. Kio io olektr- toika in vodovoda j“ *» cenia «rviiifmK -m ■*« —■>—— ^ vv n iv , ^ « ' ** UV.J1CV1 j c« Jil VI IX V O !(*• deco nrezžiono vest iz Londona: Lloyd i ^ po vojni To se ni zgodilo vsled de-George je sporočil danes name v.__.j George je sporočil danes spodnji zbornici, da se vrši konferenca v Genovi, dne 8. marca, Chamberlain je predložil v spodnji zbornici anglešlco-irsko narne inflacije, marveč zato, ker jd’ večina producentov, trgovcev in na* meščencev videla edino obrambo inl ipamoč zoper bedo v kopičenju visokitf ;lu pravwV, _!• J ivjo jo Kle- Stetvai Sf?' s™**** demokracije, Vi! rSvnfS°, °?ka RO pata> ki 3ih im «-u. Koliko borbe, kr- 1 /oda zmagati 1 življenja je pot lem m<«tu zopet v redu. Dobava plina pa je že vsekakor zolo omejena, Peklenski stroj v dtmaJnEi pisarni. DKU Dunaj, 9. februarja. Včeraj •vv, K-,?C?r ^Ptodiral v uradnih’ proeto-Ker rih tvrtlke Avgust Lederer v Barten- oenja svitati, da je za producenta, tn govca in konzumen ta odločujoča n< množina, marveč skupna moč denarjai O štedljiivosti in nje pomenu za na* rodno življenje je izšla že dolga vrst* . -lUtfVAi 4- 1 • 1 . 1 Jv/Ul, IV. L J Jll . in j Koliko borbe, kr-! DKU Berlin 9 februar in žftkai v, zmagati mora ideal, 4n cfavk^ '1 xjbuoiw v nar ten- »»vijenje je izsia že dolsrn. ■- 1 .................... evotell«: ”T iSŠSr t,«?«? .-rt««- i *«#.. i. »5*£. mUTm^a! .,[L<, 0|vt„ h. pado pod Wirth z dom*Snjim dnom n ' t«wkl stroi*. Vsled t^raTija v ^lUnkah ter vzgledov iz ii- . • ^aravosloviV VnW i-,- ^ ^ j - . mi1 ?a p . ''I0 80 ne raerušila stena in s* tvv. Ijenja slavnih mož in žend. Vsi knltnrni narodi sma£rajo šte& nisanni — .iJivost za prvo čednost in jo oene W ^ smamenje narodne nravnosti. Naro kulturni stopnji- ne 1 mislijo &et to, kaj bo jutri. Ko bi ne bilo-v preteklosti narodov in posameznikov, ki ko znali slediti, bi bilo današnje ljudstvo revnejše za marsikatero kulturno in drugo dobrino. V Rttsiji so bojjše^ viki podkopali temelje varčnosti in s 'tem Uničili tudi državo. V dragih državah, kjer se v finanonem gospodar-' šivu nadaljuje po ruskem vzorcu, rno-lajo nujno nastopiti enake posledice* Ali je v današnjih razmerah spjofi mogoče štediti'? r Na: to 'vprašanje moramo odgovoriti odločno z. »da«. Obstoja še tisoče .obitelj i, ki trpe na gospodarski^ posle- , dioeh vojne, ljudi, kateri si po letih,popolnega izčrpanja starih zalog ne morejo nabaviti niti najnujnejših ;ž,iv-Ijenskih potrebščin. To je resničnost-fitedljivost ne pomeni l?,' da kopičimo gotovino, marveč pomeni tudi'to,, da gospodarimo redno s svojimi, dohodki in jih vprabljamo v .namene, ki so, rčš_ iispesni in gospodarsko zdravi...Denar lahko vporabimo za vstvarjanje in u-tniče vanje raznih vrednot, kako pac postopamo ž njim. 'Znani so nam tipični primeri zapravljivosti in razkošnosti •vojnih'dobičkarjev, ce bi pa"'preislca-' li natančno, kam gre dahes delavni' izaslužek' najširših vrst,- bi dobili. več-, flcrat -'zelo žalostne številke in se pre-^ g>riča}i,: da imajo tudi • tam ,6i$*o,.„na-'pajčn'e‘pojme, kako naj se denar .vi^-f !rablja.' Nikdar pred vojno se mi toliko •mislilo 'na telesne užitke' kakor danes, 'mikldair se niso vinarjt' in krajcarji-ta-, -ko"lahkomiselno dali' it' žepa,.' kf(kor se danes dajejo krone. To 30- druga resničnost. n, ;■**.*><•■tt • Štedljivoftt dobi -šele-takrat .-luifelni tfK>J&fn za vpsuiartpd, fiLje zasjdrana v najširših' pkisteh občinstva. r,hl^rv,, nravnem 'ozirii,,tje ’ Ve„lika rafti,Uta mcfd jtem, če bogataš prištedi stotisoce; '?rea par' kron. Prištedeno prenioŽje^er IdiJMjonov' drobnih posameznikov je Rkraltu tild i premožen je Vsa kega naroda, Sledljivost pelje k intenzivhejSptnfci' iri zelo uspešno podpira splošno, (blagostanje. Pred vojno so ‘tudi pr);nas‘ propagirali varčnost.1 zlasti naše braV ‘ftiihice. in naši učitelji so bili na "delit-'Med'vojno in po vojni je vsled n6prq-. Itftane zmanjšave denarja izgirijaTr£mi-’ >«el 'ža' štedljivost. Šele v poslednjem' 'ičasu so je -začelo obračati na boljše ni male vloge, pri' katerih ni toliko 'tiŽitka,-raste vedno bo!j zlasti- na kmetih. j Občinske hranilnice, ki so za drobne Sted4jivce najidealnejše .denarne naprave, se znova oprijemajo svojo, na-.loge--in'delajo v najširših slojih propagando za štedenje. Pričakovati je, da se bodo obnavljale, oziroma stojv njema uvajale skrinjice za. otroke — ko bo pač prišel v promet naš kovani noVec. Tudi naša poštna hranilnica bi lahko, ne oziraje se na visoko režijo, zopet mislila na uvajanje poštnohra-nilriiondb knjižic, tako, da bi se lahko vlagali v hranilnico tudi mali zneski v znamkah, kakor je to delala dunajska poštna hranilnica. Danes so vrednosti papirji — državni, komunalni ali .hipotečni — pri-stoipnejšim širjim slojem kot so bili poprej, . ker se sedaj plačujejo z zmanjšano denarno vrednostjo. Tudi delnice industrijskih podjetij bi ne smele biti zgolj v posesti podjetnikov in. kapitalistov, marveč tudi v rokah’ delavcev. Delnice cele vrste' naših tovarn stanejo par sto kron. Ta denar so večkrat tudi pri-revnejših slojih vrže v nemar ali potrati za razne nepotrebnosti. - Naše države ne bomo mogli konsolidirati, če se ne vrnemo k predvojnemu načinu gospodarstva in če ne podpiramo štedljivosti. A- Pimper, »Narodni LLsiy*. Zanimivosti, Čarobna moč dragega kamenja. — • • »Španska« v osemnajstem stoletju. 1 ' Dragocenemu kamenju se je -že v prastari dobi pripisovalo nadnaravno 'čarobno moč. Stare knjige pišejo, da 'vstvarja briljant harmonijo'.in trajno ljubezen. Granat vzbuja v sroili zaljubljenih dvome, .jasniš napravi zakon srečen, docinv daje smaragd dalekovid--post. Ahat jamči za dolgo življenje, rubin ščiti lepoto ter'brani pred rieod-kritosrčnimi prijatelji. Opal poveča zvestobo, topa ^preprečuje iluzije, a tirkisi jamči za uspehe v ljubezni. V starih časih so porabljali dragulje Jvr.vavoiirleče barve razne čarovnije iii, vsakdo je verjel, da so to močni a-ninleti zoper vsako nesrečo. Ti; dragulji sotudi yzd¥žftyali prijateljstvo, Posebno ‘pa so .taki dragulji pospeševali Ijpiiezont moil Tnozem/in ženo; žepa pa, ki si' je želela 'odkrite ih' zveste prija-'tftljtee, je morala stalno fiositi pri se-4)i:-tipki*. Smaragd ima vaz. ploščo« iz Rima. Po. arabski legendi je ta »miza« služila kot ogledalo, . v katerem so se gledali ysi dogodki, ki so se potem zabeležili .v zgodovinsko kroniko. Topaz se .smatra lcot •garancija blagostanja človeka, ki zavzema visoko mesto in ga. želi obdržati. ■.Nek zapisnik iz šestnajstega stoletja trdi povsem resno, da se vrela voda, če vržeš v njo topaz, takoj shladi tako, da lahko brez skrbi vtakneš v„ njo svojo roko. Kdor tega ne varuje,; naj poskusi. Dozdevno pa. je boljše verovati .brez poskusa, ker bi l.e. bjlo-mogoče, da bi si opekel roko.' Nekdo drugi zopet trdi, da prinašajo biseri ženskam nesrečo ter svetuje, naj se ženske vsaj Misterij aurore borealšs, (Konoe.t -Sj.- : ^ je še več drugih’ teorij tičoeilt so foišterija aurore borealis, ali vsaka jfceli se lahko na mah podere s kakim novim znanstvenim odkritjem' in!prej omenjena ekspedicija je odpotovala’da’-'lečv večno zmrzle kraje severa"' da ^wi,; če bo mogoče' tako odkritje^. ^ t«avo ^kspedierja bo ostala na. sovoru dve ujeli, sliko. Potom primerjanja obeh deti. v £ične nevihte -malenkostna stvar.'Nji — —— -------------.i-L 2^5 M.j . • hovo vmešavanji v telefonsko ;in br- ' Fotografiranje severaoga sija je zojavno službo napravi ogromne Strd- ko težavna'stvar, ker treba je fotografke m poleg tega za/inore postati kdaj fMil z veliko hitrostjo, kajti mrenje ,kaj usodepolno. \,časih so tisočera;' žiy- tfp miruje povsem, nego se gibiie ne-lieoua odvasna od redne telegrafsko in prestano- LSŽtfi slnižlif* ITI, ah ‘1 . TL- L _ telefansJce službe iiv vmešavanje ian rore borealis v takem, času bi bilo ftih lco katastrofalno. . . ■ /:■ Ce se profesorju Mac-Millanu- in o iflniilTl TTlian v« '*■ Ena prvili stvari, katero namerava profesor izvršiti, če se bo dalo, je natančno izmerjenje aurore borealis, da se dožene, če ni samo optična prevara ^ili.,pridejo njeni žarki res skoro do zemeljske površine. To bo poskušal doseči ž dvema fotograf i enim a aparatoma, .Ivi sta narejen a, na. poseben zp.to primeren način. Aparata ali kameri bosta stala deset milj narazen. Obe bosta od-i proti i^ti točki neba in .obe so bo-■ sla istočasno odprli, in zaprli ter tako ,, . , . dobljenih f-lik bodo posikušali znanstve- Ne sme se misliti da so te maghe- niki proiiajti, kako visoko nad zemljo n vi t 1 u fn r, 1 /\ lv ’ t • Se sij nahaja. .^niteresanfoo jo, tja loaik nami se jo ■ 'Oldlktillo teorijo, da je. aurora borealis : ■ j«6kdica elelrlTionUi soInčni£ Helčea”. - Ko jo pa-ofesar’ Kjr^tijan,' Birkelanij Uh kaq vazmli odlcri*^ glede je naboje velifd *^nden^>‘o- ,iteg;a rftMMO patom olaktrieni inže- pasiitl, da magnotioni pol navadnega SIS- ^ 1 P ^ ^ih' v 6Jwwn tria^nefei' ima-čuden vpliv ria svetlobni (y*esavanjTi anrOTe.v,brsp3^o,&t«žbo, ž®rek'. Magnetični pol je namreč ža- na dan poroke ne okinčajo z biseri. Ce kdo sanja o biserih ,je to zelo slabo znamenje. To celo potrjujejo historične sanje. Starodavna kronika omenja, da je v noči pred umorom Henrika IV. sanjala kraljica, da so se di-jamanti v njeni kroni spremenili v bisere, simbol bolesti. Skoraj vsi, ki se bavijo z opisovanjem dragega kamenja, trde, da donaša dijamant srečo, seveda ne vedno. Spomniti se je treba samo nesrečne škotske kraljice Marije Stuart, ki je kljub temu, da- je imela dijaanantni prstan, dar Rutoena, ki bi naj ji prinašal srečo, končala svoje življenje na znani tragični način. 0-pal je znan oznanjevalec nesreče. Neka bajka treti, da je opal ni prstan, ki ga je Alfonzu XII. darovala contosa di Castiglione, povzročil smrt šestih oseb, ki so ga zaporedoma nosile. Po Alfonzovi smrti je poklonila kraljica Kristina ta prstan kot zaobljubljeno darilo devici Almiri eniški, zaščitene! mesta, Madrida. * * »Špansko« bolezen, ki se je pojavila v zadnjih letih kot »nova« bolezen, so poznali tudi že v osemnajstem stoletju. V knjigi S. Merciera »Pariško sličice« so nahaja opis »gripe« leta 1871-, ko se.je pojavila v obliki grobne epidemije. O tepi piše Mercier: »Skoraj vsako loto meseca novembra se pojavi vsled važnega vremena in megle vročinska bolezen. Mnogo ljudi vsled prehlajen ja umre. Toda Parižani se toki se temu smejejo, navadno obole in »la grippe, la coquette«. In ravno oni, ki se temu smejejo navadno obole in čez tri dni umrejo. Zato je nova moda z dolgimi plašči zelo priporočljiva, ker varuje pred mrazom. A gospoda čaka po gledališču v tanki obleki na svoje vozove in drhti od mraza. Naj si zapomnijo, da jih taka obleka ne ščiti pred »gripo«. Enak nasvet bi lahko dali našemu ženskemu svetu tudi da-'nOs, ko se v najhujši zimi vidi gola prša in kolena. Dnevna kronika. — Čuden-sporazum. Nekateri listi poročajo, da so zemljOraduiki sklenili z Ratiipevjeiispatrazum za prihodnje volitve. B&je ;bodo postavili- skupno kandidatno listo, tako; da bi Radičevoi kandidirali celo v Južni Srbiji, a zemljo-mdniki jmecl -pravoslavnim probival-Ktvoni na Hrvatskeni- Vest še ni potrjena, pa dvomimo,.da bi bila resnična. Med zemljoradniki in Radičovci vladajo ponašem mnenju skorajda nepremostljiva nasprotja. Zemljoradniki so načelni pristaši jugoslovenske državne ideologije, dočim so Radičevci ostri nasprotniki vsake zveze s Srbi. Ce bi pa Radičevci res kandidirali v Južni Srbijid), tedaj bi to pomenilo velikanski plus-za. idejo državnega jedinstva, ker bi-Radiuevci priznali skupno državo via faet-i. , —- »Batinnši», Kdor čita Radičev »Slobodni Dom«, »Hrvata« in drugo blokaške liste, bo često naletel na Ra- tak način kot ec to stori s stekleno izboklo lečo. To mu je. sugestiralo možnost, oa tudi zemlja, ki ni nič drugega kot velikanski magnet, ,na isti način koncentrira električne solnčne žarke v arkatičnih ,iu aharkatičnih conah, radi česar se pojavi svetlobni fenom e«, znan pod imenom aurora borealis ali severni sij. Z nadaljnimi eksperimenti je poskušal dognati, če je'to res ali ne. V večjo, zraka piraasno posodo je o-besil malo masnetično kroglico in spustil nanjo droben pramen . katodnih žarkov. Ako je to storil, na krogljici, ki še ni bila magnet-iana, se je svetloba rarzlila enakomerno po njeni proti žar-k& obrnjeni polovici prav tako kot-vi-diimo pa-i vsakem telesu in vsaki svetlo-bi. Toda, kadan- je Mia krogljica mag-nstiairana, se jo zgodila druga stvar. Na obeh točajUi krogijice eo se »brali katodni žarki. kakor dva stožca, knte-^ 80 hi le obrnjeno proti Kroglji- CV ^ iaučBtiU, kjer so se osti svotlolmUi stožcev dotikale fcrogljice, ae nahajala biiljantno svetla pikica-Profe^ar- jo . biti radosfen, v labora-iiosrečiio^icKLBCflKliti dičevo krilatico »batinaška vlada* »batinaška gospoda« itd. Zgodilo se namreč, da so nekateri državni organi zagrešili zlasti v prvih letih po PJe' vratu več težkih napak. Tako so bičali, pretepali in na drug način zlostav* ljali ne samo kmete, ampak v nekate rili slučajih celo inteligentne državljane, ki so prišli ž njimi navskriž. To .s® težka dejanja in vlada je res zagresj* la, da ni vsakega posameznega »bati-' naša« strogo kaznovala. Toda to pretepanje nikakor ni pojav sistema, marveč izrastek razmer, miljeja, ki pa tam doli ni ravno srednjeevropski. Voji-j1 demoralizacija. jc tudi pripomogla > tem ekscesom. Toda. bistroumni Radie piše tako, kakor da bi bili vsi Srp*! oziroma pristaši jedinstva »baiiuašij' Hrvati pa samo krotke’ovčice, katero1 se surovost in podivjanost sploh ne primeta. Cesto se pa zgodi, da priaf ša.jo ravno tisti listi, ki najbolj kri*16 o »batinaštvu vladiuovcev«, vesti surovem postopanju zagrebških polic®' jev, ki so vsi Hrvati itd. Tako po1? čajo te dni o nekem zagrebškem P0!1' čaju, ki je ljudem preklinjal boga & hotel pretepsti nekega žurnalista. surovina je lurvatsko gore lLst, kakor jih je mnogo med »batinaši«. Siirovos je surovost in jo je treba pobijati kot surovost, ne pa lcot političen pojav. S*1' rovin je poivsod dovolj, »batinaštvo'( P8 so ne izvršuje samo z gorjačami, teni* več tudi z besedami, in v tem jo Radie prvovrsten mojster, kadar gro Protl njegovim političnim nasprotnika^' Manj sui-ovosti in pretiravanja, veC ljubezni in sporazuma, pa bo maBJ »batinašev« vseh sort in imen. — Podaljšanje roka za vložitev povedi o dohodnini in rentnim za 1®*'° 1922. Finančna delegacija objavlja radno, da je gospod finančni ministe* rok za vložitev navedenih napovedi daljšal do konca febr. t. 1. Na ro se o-pozai-jajo vsi davčni zavezanci, ki &0'. sedanj še riiso vložili napovedi, naj vsaj v podaljšanem roku zadoste svoji dolz' posti, ker se jim bo sicer dolKidnina i® rentnlna odmerila brez' nadaljnega Pf živa na podstavi uradnih' priponi’0®' kov. Vugleden župnik. Na dpi^is, P& občen pod tem naslovom smo ’spreje;J pojasnilo, da dotični »gospod« ni i*1! župnik, pač pa nek kaplan, ki pa ll) imel nobenega znaka svojega stanu* T' Izgledal je kakor kak agent. Bil je-*? precej v rožcali ter začel razgraj^' Šele, ko ga je gostilničar postavil cesto, je potegnil iz žepa ovratnik & se »legitimiral« za kaplana- — Celibat in nase ženstvo. V dranki«, glasilu našega ženstva, objflV' Ija duhovnik I. M, svoja razmotri^f' nja o celibatu, ki so pisana s stalil po*itivnega katoliškega vernika in so v nobeni zvezi z raznim i refortnist^' nuni pokreti. Članek še ni končaA> * že dobiva ti redni ca proteste s strani111; katerih’ nestrpnih duhovnikov, ki jo v svoji ultramontanski omejen05..1' da sc ne sme razpravljati o vprašaj ki niti niso dogmatična. Urednica °(l' ■nijat uro aurore borealis ali severite^^ sija, Pozneje je bas ta profesor napf‘'1,vJ' .še nekaj odkritij in znamenitih n10 .. lov, da pojaspi na kak način pridjil solnčni žarki od solnca in kako _al niagnetiona sila zemlje vrže proti .i11* nemu i« severnemu magneti«11®111 tečaju. Toda kljub vsemu napredku in ^ jasrijenju na, tom polju, je šet stvari, katere je treba odkriti. So ,v dno se nahaja aurora borealis v gu misterij. Tako n. pr. ne vc še danes, na kakšen način se aui’1^ vmeša v telefonsko in lelegraTsko sl11 ho. Kako more vplivati celo na br2 javne kablje, ki ležijo na dnu ocea® Pojasniti je treba še. zakaj so ma£n , tično nevihto čuti pio vsem svetu, ^ čim se aurora, borealis pojavl.ia na severnem in južnem polu in s® redkama pokaže v krajih, ki so od^ Ijeni od tečajev. « . Znanstveni, svet ča.ka sedai rewd“' tov prej omeinoono ekspedicijo, ^ L odpotovala na daljni wK-or, kjer * risikirala življenje poskušajoč prit? * mm priročnemu čudežu do dna'. ‘ « Maribor, u. lenroarja *.s2i to, dne 11. £-pe, predavanje o denar-stvn. Obenem opozarjamo svoje članstvo, da se ustanovi v Mariboru- k^r? francoskega" jezika,^h kateremu se. je mogoče prijaviti ob sobotnih sejah. — Vsako prvo soboto' v mesecu se vrSi ce. lokupna članska seja, kjer se bo poročalo o sklepih odbora. V zunanji odbp* rovi. seji 6e je sklenilo, objaviti v ^eš* kih listih' prošnjo na češko javnost,'pov sebno pa na prebivalce glavnega mesta Prage, da' postopa napram ju geslo* venskim visokošolcem z bratsko obzirnostjo, da jim ne bo potreba odhajait? i® Prage, ker Si' želimo doseči kar najtesnejše zbližanje ter izpolnitev vedno naglašanega . gesla slovanske vzajemnosti. ' ‘ .,:'v . m Kostumu! pl6s športnega kinba »Rapid«, ki ee 'vrši v soboto, obet«-hiti eden najleipšili piespv: letošnjega pred-pusta. V dvorani. bodo posebni šotor j za vino, delikatese, slaščice, kavo,: I* grala bo tukajšnja ga-nizijsk'a godba. ^ m Trgovski vajenci pozor! Zavetišče vajencev (odsek izobraževalnega društva privatnih nastavljancev) za čne s 15. februarjem spet redno delovati. V nedeljo dce 12. t. m ob 14. uri popoldan se vrši v" Državni dečji Staniči, Stro^majerjeva ul. 26. prvo zbo-ro\ranje vajencev* s sledečim dnevnim redom: 1- Namen zavetišča. 2. Volitev pododbora. 3, Ustanovitev pododseltov, 4. Slučajnosti. Vsak vajenec, ki hoče porabiti s vej: prosti-cas v lastno korist' naj pride!. • ' , m Pasji zapor popolnoma ukinjen Z d»«m 4. 10* 10^1. st.-14-024 razglašeni pAsji zaipor Jef .* odlokom pokrajinik« uprave odd. za kmetijstvo z dne 31. jan, WŽ8. št. 364-vet> ukinjen. Določila, devne okrafniee. in siesn popis ppa<