Izdanj« m soboto 14. nomnlm 18M. 137. številka. (T tf-Bi T Mb«t, u. ut»w< mm.) TWaj XXI isst ____'ns^ Knssssas TinTUTAPBVI HSs^i:&TTII8 I- III lil 11\ |- v«;;:^ amlm , ■ ^H kiti frmkiTU«, kir Iihuktriu i« •UrttelM I« ^laiivatt mpr«J m urtibi ■■ ^B ■ ■■ ^M «p»»j«m»jo. RokopUi •• u fcrtz prilsttM iini.li. m ipn» m ^^M^^m | H SB ■■ M M.., r,ki.«cije t„ .,i„. r «vj« pr*it« paifcttn«. SI..II. ».liti«..«, dr.il.. «. Primorsko. ————......_•mrntrnm fr in«. BILO na Javna narodna shoda, ki ju sklicuje poL društvo Edinost44 v v. okraju trž. okolice v nedeljo dne 15. novembra 1896. Ppfl shod se bede Trti ▼ Baiovici ob U. uri predp. Drugi p« na Općinak ob 4. uri pop. Dnevni red obema shodoma: 1. Nagovor predseduika. 2. Porodilo poslane« Ivana viteza Nabergoja o delovanju mestnega zbora. 8. Utemeljevanje resolucije radi osnutja okrajnega glavarstva za tržaško okolico. 4. Eventuvslni predlogi. Triaiki in ekelicaaski SleveneU Sed*j Vam je prilika, da pokažete svoje zanimanje za javne stvari Vaše občine, in po tem tskem Ss Jt1 bl*gor' Vi\ken,» b<>de prilika, da pove, kar mn je na srcu. Politično društvo .Edinost bode sklicevalo zaporedoma shode po okoliei, a okoličanom je dolžnost, da se v velikem ttevilu udeleže teh shodov in da posežejo tudi v razpravo, kajti le tako izvedo bodoči poslanci, česa in zahteva ljudstvo. Qdbor poUtidnego druitVa „JMAM-. Za jezikovno ravnopravnost. Govor poslanca dra. Ferjančiča v razpravi o Paeak ovem jezikovnem predlogu v poslanski zbornici dne 0. t m. (Z vrše tek.) To, gospoda moja, bi mi bilo uimtvno, d« biva v Avstriji le jeden narod, govoreči le jeden Jezik, toda tn prebiva več jako različnih narodov in v takih razmerah ne gre, da bi ignorirali je-likovna vprašanja pri kompleksu tako važnih zakonov, kakor so civilnopravdni zakoni. S tem se ne spravi iz sveta vprašanje o uredbi rabe jezikov. Z ignoriranjem se je poskusilo zadnje sredstvo, da se prepreči rešitev tega vprašanja. Nove se težko da dobiti in treba se bo torej resno lotiti rešitve tega vprašanja. Jugoslovani spadamo gotovo mej tiste avstrijske narode, kateri imajo mnogo, če ne največ uzrokov pritoževati se, da smo prikrajšani glede porabe našega jezika pri državni upravi. Gospod pravosodni aiinister misli, da se •makne temu vprašanja na ta način, da pravi, kakor zadnjič v proračunskem odseku, da se drži ričela, naj sme vsak v svoji deželi — morda je PODLISTEK. T Prijatelj Lovro. ČHfca p* tesniti — Upi«*l Aagstt i« no a. Frartl C—i Jaz sem branil menenje Newtonovo, da svetloba nastaja po gibanju etera, a Lovro je dokazoval srdito in z vso mogočo sofistiko, da svetloba je tvarina. Tri polne ure sva se prepirala o svetlobi, kričć in lež6 v temoti. Drugegfe dtte me je vprašala služnica plaho, da-li sem se že pomiril z Lovretom. .Zakaj* ? sem vprašal ji*. „Ali ljubi Bog, ali se nists kregala sinoči* ? — „A da, draga moja, to je bil le prijateljski razgovor*. — V politiki je miilil Lovro vsikdar na široko. Bil j* *iv, iskren rodoljub, ali često se je srdil in smijal domačim dogodkom. .Neumnost* I vskliknil je često v kavarni, bacivši od Bebe domače novine. „To naj čita Človek! Uvoden č)an6k o novi čitalnici v siromašni vasici. Ali ti ljudje uimajo boljega posla, nego da skačejo in pijejo v slavo domovine ? Sit sem že teh malenkostij" ; poklical je postrežnika: „dqte mi „Indipendance belge* ! Nekdaj sem Čital doma „Le contrat social* od Rousseau-a*. Lovro me je pozval, naj mu na kratko rekel v svojem jezikovne« okrožju ali v svoji domovini — zahtevati pravico v svojem jeziku in nsj jo tudi dobi. Prigovarja ae mn, da temu ni tako, on pa ai rekel, da je tako, toda, ako ni tako, da poskrbi, da bo m«v » nvnii deftftli mogel zahtevati nravi*« v svojem jeziku in da jo tudi dobi. Gospod minister ve prav dobro, da te naredbe, tudi najdbe segajoče, govore samo o tem, kar je mogoče in kar kaže, cela vrsta naredeb pa da še aa tem zaostsja. S temi naredbami nam ni pomagano, toliko manj, ker zaostajajo daleč za državnimi osnovnimi zakoni. Vladi očitamo, da ne nastavlja uradnikov, popolnoma zmožnih jezika v govora iu v pisavi; očitamo jej tudi, da ns zahteva od popolnoma sposobnih uradnikov, naj se strogo drže naredeb. Vprašam Njega ekscelenco, gospoda sedanjega pravosodnega ministra — se-li ta naredba izpolnjuje spscjjelno na Štarjerskem in na Koroškem ? Nikakor nel (Pritrjevanje.) Te naredbe imqo to lastnost, da se morejo uradiiki, kateri jih nečejo izvrševati, opravičiti prav s sklicevanjem nanje, da je pa dobra ten-■"■"■■SS^SS^sshshb MaasBMi povem zmisel razprave, v kateri hoče dokazati glasoviti Francoz, da država nastaja po medsebojnem dogovoru državljanov. „Ni res" 1 je zakričal Lovro. „Bousseau sodi krivo. Velike države nastajsjo se sile. Samo sila ustvarja velika dels, sila v rokah veleumnih pojedinčev. Ljudje so nori. Prepirajoii se med seboj o drŽavi, poklali bi se. Nas ugonoblja taka teorija, mi smo večni pravdarji*. Najbolj sva se zabavala bb večerih čitanjem pesniških plodov. Prečitala sva ukupno „božanstveno komedijo1* Dantejevo, „Besnega Orlanda" Ariostovega, „Walenroda* Miekievičevega, Byrona, Heineja, Nekraaeva, Beringera, Čelakovskega in mnogo drugih pesnikov. Ob takih trenotkih je bil Lovro iz sebe; oko mu je blestelo, na lica mu je skočila kri. Ko sem mu prečital Mickieviča „Al-puharou, malo da ni zblaznel od navdušenja. Meni so bile posebno mile te razprave. Kadar ss tako čita v dveh, kadar dvojiaa navdušenih prijateljev umejeta misli pesnikove, kaže se ti krasota pesmo-tvora jasneje pred eemi. Lovro sam nikakor ni bil pesnik, v svojem življenju ni napisal nijeduega stiha, ali je globoko čutil občutke in je bistro sledil mislim pesnikovim. Veselil sem rs na to- I denca mnogih naredeb brez učinka, tega je delema kriva neprijaznost uradnikov, deloma njih nezadostno jezikovno znanje. Z naredbami bi nam ne bilo pomagano, tudi če bi se izvrševale s tisto intencijo, s katero so bile izdane, in sieer zategadelj ne, ker nikakor ne dajo tega, kar dajo državni osnovni zakoni. Zahtevati moram torej izvršitev ie storjene uredbe po členu XIX. drž. e je v prvi številki tega novega oficijoznega lista presenetil prvi članek, kateri pravi, da so ti večni, nikogar več zauimajoči jezikovni boji že zastareli, da se prihodnje stoletje m že prihodnja zbornica ne bo več bavila žnjimi. Gospoda moja! Tako se jezikovno vprašanje ▼ Avstriji ne sme podcenjevati. Ni misliti, da bi avstrijski narodi, zlasti prikrajšani narodi, pustili to vprašanje nerešeno in se oprijeli kakega drugega vprašanja. Pravi s«, da se bo prihodnje stoletje in tudi ie prihodnja zbornica bavila s socijalnim vprašanjem in ne več s današnjim. Priznavam, da se bo že prihodnja zbornica bavila s tem, a tudi z današnjim vprašanjem se bode še bavila. Izključno, poglavitna ali zlasti s socijalnim vprašanjem se boda mogla baviti šel« poten, ko j« jezikovno vprašanje zadobilo tole-rantnejše lice. Kako naj se to zgodi, to kaže vltdi ostava, to kažejo ustavne dolsibe. Vlada vsak tre-aotek obljublja, da jih izvrši — dozdaj je ostala le pri obljnbah — in to nam je obljubila tudi danes. Ker sem prepričan, da je rešiti najprej to vprašanje, pred u u bo moč razpravljati o drugih, važnih vprašanjih, in ker ae mi zdi, da so se raz-mere v posamičnih kronovinah in pri posamičnih zarodih te tako poostrile, da silijo na rešitev tega vprašanja, pritrjam nujnosti stavljenega predloga in bomo jaz in moji somišljeniki glasovali zanjo. (Odobravanje.) _______ Sijajno gmotno stanje slovenskega ljudskošolskega učitelja m koncu razsvetljenega devetnajstega stoletja. Sovoril na glavni skupščini ,Zavezeu v Opatiji e 20. avgusta 1896. 1. Jernej Ravnikar, nadučitelj v Mokronogu.) Slavna skupščina! Ljubeznjive tovarišice, predragi tovariši; mili, dragi gostil Minulo je pet let, odkar sem govoril na tretjem glavnem zboru ,Zaveze" v Trstu o .socijalnih razmerah slovenskega uiiteljstva* splošno in v obče. Takrat sem Vam, dragi sotrndniki in sotrudnice, drastično slikal naš položaj v javnem življenju — posebno pa sem odkrival krivice, ki se god6 slov. učiteljstvu gledć letnih plači V resnici, naše izborne plače napotile so me zopet govoriti javno na tem mestu v piisotnosti zbranega slovenskega učiteljstva iz vseh slovenskih pokrajin, ki je prihitelo semksj v tolikem številu; od jui* nega podnebja iz tužne Istre, od aioje Adrije, od prijaznih štajerskih goric in iz čudotvorne Kranjske. Tudi mnogo ljubih tovarišev-gostov is sosednega hrvatskega Pri moija incel6 odposlanec .Zaveze čeških učiteljskih društev' prišel je k nam drage volje, da nas počasti s svojo prisotnostjo ter da se divijo z nami vred „o našem sijajnem gmotnem statgu na koncn razsvetljenega devetnajstega stoletja". Naravnost rečem, da je sramota za vse uči-teljstvo, da se mora Ae nad 25 let boriti za zboljšanje svojega gmotnega staiga. Vzlic temu, da nam zakon odločuo jamči toliko letnih dohodkov, da bi zamogli stanu dostojno živeti in preskrbovati svojo rodbino tako, kakor bi bilo častno za ljudskega učitelja ter vkljub vsem svojim prošnjam, ki jih pošiljamo že leta iu leta deželnim zborom, ostalo je do danes pri starem — in po nekaterih deželah je cel6 še slabše, kakor je bilo poprej. Vsi naobraženi stanovi prosijo pomoči, kajti ne morejo izhajati, ker draginja je od leta do leta večja. Država tudi namerava svojim uradnikom zboljšati plače, dasi se naše nikakor ne morejo primerjati s temi že po stari uravnavi, kajti vsak najuižji državni uradnik ima več dohodkov na leto, kakor najboljše plačani ljudski učitelj. Še eeltf državni služabniki, kakor: finančni stražniki, orožniki ali žandarji, sodnijski sluge itd., so plačani boljše, kakor učitelji nekaterih dežel. Zasebnih uradnikov, dacarjev itd. niti ne omenjam, ki pa so vendar na bojjšem, kakor mi ljudski učitelji. — Sicer p* učitelji nikakor n Imeli še boljše. Saj vendar zua ves svet, da učitelj-vz^oji-' tel j, največji trpin za priprostim delavcem, nima v svojem srcu zavisti, nasprotno, on le želi, da bi bil ves človeški rod srečen in zadovoljen. — Da, trpini smo v pravem pomenu besede, ki se trudimo od zore do mraka s poukom in vzgojo nam izročene mladine. Toda ne samo to, narod terja od nas še mnogo več: učitelj mora biti kmetovalec, orgljavec, pevovodja, duša raznih društev itd. itd., za kar ga pa narod prav po hlapčevski plačuje z borimi 360 g(d. — oziroma s 400, 500, a redko 600 gld. letne plače! Ni čuda torej, ako ljudskega učitelja navdajata obup in žalost, ko vidi, koliko se mu je truditi za pičlo plačo navadnega težaka! Pomislite, gospoda, kam pridemo, ako se v našem stanu nemudoma ne obrne na boljše! Če se v kratkem kaj ne premeni in ne zboljša, pozdravljali bodemo tudi mi ljudske zastopnike z znanimi besedami: .Usmilite se nas", kajti .morituri vos aalutantl« Resnica je, da uči-teljstvo hira in umira tako rapidno vsled slabih materijalnih razmer: pomanjkanje pri učiteljstvu se Že itak kaže — in bati se je, da bode leto za letom to še slabše. Gospods, ki ima našo usodo v rokah, naj bi mislila na to, kajti prepričana bi morala vendar biti, da to ne bode v korist narodom, ako bodo učilnice zaprte. Sicer je resnica, da so pevska in telovadna društva mnogo storila za probujo narodov, ali še važnejšo nalogo imata šola in Časopisje. Zatorej tovariši, zavedajmo se svojih dol* inostij in pravic. O naši bedi, gospoda, ne mislim veliko govoriti, saj se je o tem že toliko govorilo in pisalo, da se poštenemu človeka, ki ima še količkaj srca za iolo in učiteljstvo, kar gabi. Ne morem pa vsega zamolčati, osobito že zato ne, da svet zve, kako so ljudski učitelji, ti prvi pijonirji ljudske naobražbe, preskrbljeni v gmotnem oziru. — Prava ironija je pač, kedar se misli in celd na merodaj-nih mestih govori javno, da zamore olikan človek iiviti sebe in družino a 400 ali 600 gld. letne plače 1 Kam sploh naj dene to velikaasko vsoto In kako naj si razdeli 83 ali 41 rld. ro«W.nine, d« preživi sebe iu rodbino stanu primerno? To mu zadostuje komaj za živila — in Iger je draginja, je se premalo. Kje nq vzame za obleke, drva, časopise, knjige, zdravila v boleznih? Kako maje s takimi briljantnimi dohodki mogoče pošiljati z dežele otroke v mestne šole? (Pride še.) Politiik« vesti. V TRSTU, dna 18. novembra 189*. Državni zbor. Proračunski odsek poslanske zbornice je včeraj vsprejel proračun dohodarine na carini. V razpravi je finančni minister obnovil zatrditev, da se ne sme zgubiti pravica te državne polovice, da eventuvalno sme odpovedati trgovinsko in carinarsko zvezo z Ogersko. Kako miBli vlada postopati pri tem, o tem se ni mogel izjaviti govornik. Minister je naznanil potem, da se vlada bavi z vprašanjem, kako povišati dohodke finančnih stražnikov. Proračunski odsek je rešil na to ažit-nino na vino, mošt, meso, klavno živino, pivo in davek na sladkor. Užitnina se je povilala za 300.000 gld., davek na pivo za 130.000 gld. Finančni minister je izjavil, da davek na pivo se mora povišati, ker je že tako določeno z ogersko vlado in ker tako zahtevajo državne zveze. Brez povišanja davka na pivo iu žganje ne bi bilo mogoče obnoviti pogodbe z Ogersko ter ustrezati potrebam drž. zaklada in rastočim potrebam dežel. Dr. Rieger o položaja. V pogevora z dunajskim dopisnikom „Politike" je ta spoštovani politik češki izjavil svoje menenje o sedanjem položaju. Ker sodba tega odličnega moža mora zanimati vsakega Slovana, hočemo se v večernem izdanja nekoliko pobaviti z njegovimi izvajanji. O bodočnosti plemstva, oziroma o raz-I merju med veleposestvom in narodom, pišs tudi praška „Politika44 na uvodnem mestu. Drago nam je, da moremo konstatovati, da tudi ta list zagovarja iste nazore, katere smo o tem predmetu razvijali mi v zjutranjsm izdanju od min. Četrtka, govsreči o načrtu grofa Badenija za združenje vseh veleposestnikov. Povod izvajanjem v „Politiki44 je dala govorica, da se vlada trudi v ta namen, da bi se sklenil kompromis tudi aa Češkem med kon- servativnim in liberalnim plemstvom. Ker pa ti dve skupini nUti ločeni samo po liberalnem in konservativnem naziranju, ampak tudi z osirom ua državna-pravna in narodna vprašanja, značilo bi — ako bi prišlo do takega kompromisa —, da se je konservativno plemstvo povsem ločilo od naroda češkega, da je ostavilo svoj historiški program, s katerim so spojene najsijajneje tradicije češkega plemstva in iz katerega je plemstvo crpilo svojo moč in veljavo. Praški list opozarja torej plemstvo, kakove posledice bi morale nastati, ako bi plemstvo storilo ta zgrešeni korak. Na teh posledicah bi trpelo v prvi vrsti le češko plemstvo samo. Po kompromisu z liberalci bi čeiko plemstvo žrtvovalo samo sebe. Po kompromisu z liberalci bi plemstvo prstrgalo vse vezi med seboj in naredom; zgubilo bi, po lastni krivdi, vso oporo v naroda in zašlo bi v sila neprijetno sitnvacijo, katero bi bilo možno označiti le z besedami pokojnega grofa Andrassyja: „Kdo stoji za plemstvom, ki se je ločilo od naroda? Nikdo, rasnn njega nositsljev pušk'1 ▲ kako odškodnino bi dobilo češko plemstvo za tako žrtev, za ločenje od naroda? Sedaj je isto nositelj velike državnopravne naloge, katera je povzdiga iz šablone strankarskega raz-vrščenja njega stanovskih tovarišev v nečeških deželah, potem bi bilo le navaden Člen v veliki skupini veleposestnikov, nič bolji, nego brezpomembno plemstvo v Bukovini. Konservativno veleposestve češko — tako zaključuje praški list — je vzraslo iz pretrde politiške šole, da ne bi bilo zavarovano proti takim uplivom. Vlade prihsjajo in odhajajo. Kar pa ostaja, to je ljudstvo, to je narod. Tu ni težko izbirati. Zopet se je esveftilo prijateljske razmerje med narodom češkim in plemstvom. Po kompromisa bi bila posledica ta, da bi se popolnoma porniilo to razmerje. „Politik" ne veruje, da bi se hotelo češko plemstvo spaščati v take posle. Praški list je torej potrdil naše menenje, da češkega plemstva ne bode možno pridobiti za idejo jedne same ukupne stranke veleposestnikov brez razlike na narodna in državnopravna vprašanja. Brez češkega plemstva so pa vsi tozadevni načrti — mrtvorojeno dete. Dopolnilne volitve v jnžnem Tiroln. Kakor v-nano, tirajo zastopniki južnega Tirola v deželnem zboru abstinenčno politiko, to je: ne ndelnžajejo se razprav. S to taktiko hočejo prisiliti vlado, da bi privolila v odcepljenje južnega Tirola od severnega. O tem seveda vlada noče čuti iz viših državnih ozirov, sicer pa si prizadeva, da bi italijanske poslance zopet zvabila v deželni zbor. Dosedaj so nje prizadevanja ostala brezvspešna in tudi ostanejo najbrže. Tako moramo soditi po izida volitev, ki so se vršile te dni v južnem Tirolu za deželni zbor. Izvoljeni so zopet — toliko v kmečkih oblinah, kolikor v mestih — sami taki poslanci, ki so za politiko abstinence. Odkritosrčno moramo povedati, da nam laško ljudstvo impontga se svojo vztrajnostjo: ne malo je ne utrujajo ali ozlovoljajo te večne volitve. Izvoljeni poslanci zgabe namreč mandat, ako se v določeni dobi ne udeleže razprav. Velepomembna volitev na Hrvatskem. Včeraj se je vršila dopolnilna volitev v volilnem okraja Delnice za sabor hrvatski. Stranka prava je dosegla velik, v sedanjih odnošajih Hrvatske skoro neverjeten vspeh: nje kandidat David S t a r č e v i d je bil izvoljen enoglasno, kandidat vladne stranke pa se je umaknil še pred volitvijo. Mi čestitamo stranki prava iz vsega sroa s poznanega našega stališča, ki nam veleva, da se mtramo veseliti sploh vsacega vspeha opozicijskih strank proti sedanjemu zistemu na Hrvatskem. Položaj na Kreti. Iz Aten javljajo dne 19. t. m.: Vrenje na Kreti se je razširilo tako, da mora vzbuditi splošno pozornost. Z ozirom na sedanji položaj turške države, bila bi pretirana zahteva, da se nova konstitucija uvede takoj, a treba je vpoštevati, da mnogoštevilni neznatni dogodki razburjajo Krečane, posebno dejstvo, da kljubu določbi nove konstitucija vedno Še poslujejo stari tribunali. Vzrok na teh nezakonitostih se pripišite jedino le valiju Berovie-paši. — Splošni položaj je res malo varen. Sovraštvo med Turki in kristijani, ki je doseglo svoj vrhunec vsled •obojestranskih krntoatij*, preti hudimi izgredi. In razburjenih duhov ne more pomiriti dejstvo, da so Krečaai nedavna nakupili mnogo orožja. Pri-hednje spomladi je pričakovati velikih iznenađen j t Fazličua vesti. Jutršnji shodi! Rojake v mestu, po okolici in na Pomjanščini opozarjamo še enkrat na jutršnje shode v Bazovici, na Opčinah, Oziroma v Marezi-gah. Pokažite z obilno udeležbo, da se zanimate za javne stvari in za svojo — korist'! Zlasti do prebivalcev V. okraja se obračamo še enkrat s pozivom: pridite, slušajte nas in potem sodite, ali imamo mi prav, ali oni, ki nas obreknjejo pri Vas. Še enkrat vam ponavljamo, da vaša lastna korist zahteva, da pridete in se infoimujete o stvari, ki je vsakako veliko važnosti: o vprašanju osnutja okrajnega glavarstva. Pridite in zahtevajte pojasnil. Saj se s tem, ako se mirno in trezno, kaker se spodobi resnim možem, udeležite razgovora, še niste zavezali na nobeno stran. In prosimo vas, da si zapomnite le to: ako vas bodo agitatorji hoteli siliti, da nikar se ne udeležiti shoda, potem morate sklepati iz tega, da se oni boje, da bi vi čuli resnico. Pošten človek pa se ne boji resnice. Pa se drug razlog je za volilce V. okraja, da se udeleže jutranjih shodov. Poročal bode tudi posla-nsc in zastopnik tega okraja, gosp. Ivan vitez N a b e r g o j. Vsakogar mora zanimati, kako sedi njega poslanec o položaju. Vse to smo napisali v poseben pomislek volilcsm V. okraja. Shodi se bodo vršili: v Marezigah v gostilni gosp. I. Babiča, v Bazovici v prostorih g. Josipa Urbančiča, na Opčiuah v hiši g. Ivana Qoriupa. Odlikovanje. Preč. g. D rago ti n Huth, vojaški župnik in častni kanonik, stopil je nedavno v pokoj in je bil tem povodom odlikovan vitežkim redom Frana Josipa I. Prečastni gospod Huth se preseli iz Zagreba v Ljubljano. Ob tej priliki čestitamo preč. gosp. Hnthu najsrčneje na zasluženem odlikovanju in naši čestitki pridruže se brez dvombe tudi mnogobrojni prijatelji in spoštovatelji njegovi v Trstu in po naši Istri, kjer je nekoliko let blagotvorno deloval kakar dušni pastir. Imenovanje In upokojenje. Dvorni svetovalec dr. Eger je imenovan glavnim ravnateljem južne železnice. — Upravni svčt južne železnice je vsprejel prošnjo generalnega podravnatelja, dvornega svetovalca Pfeifferja, za upokojenje, izrazivši avoje sožalje na odhodu odličnega uradnika. Imenovanje. Koncepiet O. Podbernig je imenovan voditeljem okriynega komisarjata v Miljah pri Trstu. Nov zdravnik. Zdravnik dr. Jnrij Hosso je dobil dovoljenje, da sme vršiti zdravniško prakso ▼ tržaški mestni občini. Mestni svit trlaiki. Kakor javljeno, bila je predsinočnem XXVIII. letošnja javna seja naiega mestnega zastopa. Predsedoval je župan dr. Pitterl, prisotnih je bilo 28 svetovalcev. — Po odobrenja sapisnika 27. seje in po preči tanju zahvalnih pissm nekaterih promaknenih uradnikov, priobčil je Župan brzojavko državnega poslanca tržaškega, Burg-atallerja, s katero javlja, da je proračunski edsek poslanske zbornice vzel v poštev tudi vprašanje o osnovi italijanskega vseučilišča. — Tajnik je potem prečital izjavo razsodišča gledč II. natečaja za zgradzjo monumentalnoga vodnjaka na trgu pred pošto! Niti ta natečaj ni prinesel zaželenega vspeha, kajti izmed predloženih modelov ni za rabo niti oui jedini, ki bi se ga moglo vpoštevati, ker bi stal mnogo več, nego je določeno za ta vodnjak, namreč borih 9000 gld. Predmet se je slednjič izročil zopet delegaciji, da stavi morebitne predloge. --Zatem je svetovalec Dol-lenc spomnil na svojo zahtevo za razširjenje razsvetljave na stari Koutoveljski cesti, katero zahtevo je predložil v sejah dnš 20. in 27. decembra 1894, a brez zaželjenega vspeha. Isto zahtevo je obnovil v seji dnš 7. decembra 1895, A kljubu temu, da je tedaj mestni sv6t vsprejel ta predlog izročivši ga mestni delegaciji na izvršitev, ni se doslej še storilo ničeBar v tej stvari. Govornik prosi torej župana pojasnila, zakaj se je odložila te stvar in zakaj se ne izpolni želja prebivalstva omenjenega okraja. Župan je odgovoril, da pride izvršitev omenjenega sklepa kmalu na vrsto, kajti isti se je bil za sedaj odložil le z ozirom na finance. Svetovalec Dollenz se je zahvalil na pojasnilu, priporofiivši vnovič rečeno razsvetljavo v brzo izvršitev. — Zatem je župan priobčil, da je c. kr. nauiestniatvo odobrilo občinske doklade, ki jih je bil sklenil mestni svčt. Na to je vprašal svetovalec dr. Venezian, na kateri podlagi razsoja c. kr. namestništvo e operatih občine, kakor da bi bila' le-ta zavisns, k ris samostalna. Predložil Je, da nhj se ta namestniki spis iztoči ' finančnemu odseku na poručilo. Zbor je odobril ti, predlog. — Zboif je zatem, odobril brez razprave predlog fnančnega odseka, glasom katerega odstopi mestna občina tržaška justičnemu erarji, za procjeno ceno 324.919 gld., pogrebna zemljišča za zgradbo jnatične palače v Trstu. Nadalje je zbor razpravljal o lokalnih železnicah med mestom in gornjo okolico. Odobril je predlog delegacije, glasom katerega je smatrati med načrti za lokalne železnice iz meita na gornjo okolico kakor najpri-pravniši načrt podvzetnika Moderna, a drugič: da se občina za sedaj ne bavi za zgradbo teh železnic. O poročilu naučnega odseka gledć ukazanega uvedenja pouka v veronauku v V. razredu občinske realke, ostavili so nekateri svetovalsi dvorano in zaostali so sklenili brez prigovora, da je uvesti v omenjenem razredu veronaik po 1 iro na teden. Slednjič je »bor rešil še psr gospodarskih stvarij in zatem nadaljeval nejavno sejo. V isti je dovolil par mirovin ter imenoval par magistratnih slnž-nikov. Italijanska aodbn • novem poslancu Marsnlju. Menda ne treba praviti, da najodločneje odklanjamo vsakeršno somišljeništvo s skrajno-radikalnim laškim glasilom, ki čaje na ime .L' Indipendente'. Veseli nas pa vendar, da tudi to glasilo —- če tudi se svojega, nam nasprotnega, laškega stališča — skoraj jednako sodi o nravi Maranijeve zmage — ko pravi, da se je z zadnjo volitvijo razbilo soglasje med Furlanijo iu Gorico. To isto smo trdili tudi mi še dan pred volitvijo, rekši, da se je tok interesov Furlanije popolnoma obrnil od mesta goriškega in da že zaradi tega goriški odvetnik Marani ne more biti dober zastopnik intereaov Furlanije. V istem zmisla pile tudi .Indipendente*. No, radi tega se ml nočeao beliti glave na dalje. Furlani naj le zahvalijo goriške srditeže na tem, kar je priilo. Tembolj nas pa zanima sodba ki jo je na vsa nsta ia brez vsakega ezira izreklo imenovano italijansko glasilo o osebni kakovosti poslanca Mar an i j a. •L1 Indipendente" je pripovedoval namreč, kako je Marani prosjačil barona Tioeatallija xa podporo in da je v odškodnino obljubil 27 glasov v prilog grofu Attemsn, katerega je na kratko odklonila liberalna (!) stranka v Gorici. Marani je torej za hrbtom mešetaril prav s tistimi, katere je odklonila njegova stranka. Na to je Marani izjavil slovesno, da vse to ni nič res, kar je govoril .Indipendente" o njem. Včerajšnji „Indipendente" se zopet povraća k stvari. Objavlja namreč prepis pisma, ki ga je pisal Marani nekemu prijatelju svojemu in iz katerega je razvidno, da je popolnoma res, kar je trdil .Indipendente" in kar je pozneje toli slovesno tqil dr. Marani. In da ne kode nobene dvombe o pristnosti tega prepisa, dali so posled-njega potrditi po c. k. notarji Zicco v Korminu. Kdo je lagal ? t .Indipendente* pripominja temo, da se je potezal za kandidaturo Bujattijevo v ta namen, da bi se odpravilo nesoglasje med Farla-n i j o in Gorico, katero nesoglasje se liri vedno b o 1 j 1 Nasprotoval da je osebi Marani-jevi, ker jej ne z a u p s. A dokumenti da kažejo sed^j, kako opravičeno je bilo to nezaupanje. Polteni naj sodijo! vsklika .Indipendente*. .Mož — tako nadaljaje .Indipendente* —, ki slovesno, izrecno in resnici na ljubo izjavlja, da ni res, kar js rss, tik mož ni vreden, di bi zi-Stopil jsdno pokrajino. On je zagrešil nemoralnost, katere mu ni možno odpustiti kakor politiku. T a-kemu človeku ni mogoče zaapati. Grožnja, obsežena v zaključku onega pisma (Marani je namreč obetal onih 37 glasov za Attemsa; ako pa ne dobi zahtevane podpore od barona Locatellija, izjavlja, da Že v 6, kaj maje stori t i 11! Op. ured.) smrdi peklensko po volilnem nasipu in označuje ta iudividuvij 1 Ako torej goriške gospode veseli njih triumf, bodi jim I Nam zadošča, da smo pojasnili svoje stališče, obžalujemo pa, da smo morali to storiti na tak način. Toda med dostojnostjo odvetnika Maranija in dostojnostjo tega lista, smo morali najprej braniti to poslednjo. In tako smo zadovoljni, da smo vzdržavall kandidaturo Bujattijevo proti možu tako kratkega spomina, k! nA *p »mlnja obljube, kaleivT^'sto-ril* pred ... .'.'10 dn^vi. Ob takih okofnostih niti ne poštevamo' i m-p'^ r t i n e rt e Tiekatetih Ghričanov proti* naše:nu listu." ' ' Tako sodi italijanski list o kakovosti osebe posl. Maranija in o „irapertinenei" nekaterih Go-ričanov. Mi Slovenci bi sicer tudi mogli zapeti pesmico o „impertinenci" tistih Goričanov, toda za danes nočemo pridodati ni besedice, da ne oslabimo utiša italijanske sodbe o goriških Italijanih in o njih poslancu Maraniju še posebe. Nam se je le omejiti na čestitanje in obžalovanje: čestitamo slovenskim volilcem, da niso volili Maranija in obžalujemo one, ki so ga volili I Mi .divjaki* smo vendar bolji ljudje 1 Zopet so .pozabili" na Hrvale in Slovence v Istri. Javili smo že, da je bil na mesto pok. kanonika Križmana imenovan kanonik Nikola Dru-scovich členom deželnega šolskega sveta za Istro. Pokojni Križman je bil jedini Slovan v rečenem šolskem svetu, dočim so bili Italijani vsi drugi členi te korporacije, kolikor jih imenujeta vlsda ia dež. odbor. A sedaj je še na Križmanovo mesto stopil Italijan. Sedaj sestoji torej dež. eolski svet za Istro iz samih Italijanov, ako ne upoštevamt dež. sol. nadzornika Klodiča, kateremu so itak vezane roke kakor službeni osebi. In tako nima 185.000 Hrvato-Slovencev (toliko jih je po zadnji statistiki, koliko jih je pa v resnici, tega ne moremo vedeti natanjčno) ni jedne osebe v deželnem šolskem svetu, ki bi mogla ali hotela odločno zagovarjati in braniti šolske interese ogromne večine prebivalstva v pokrajini. Stvari stoje torej tako: 118 Italijanov Istre imajo — vae, 185.000 Slovanov pa — nič! Žalostno, sil resnično. Ravnateljstvo poljedelskega zavoda v Poreču razpisne 15 štipendijev po 30 gld. za take gospodarje-poljedelce, ki bi hoteli poslušati predavanja v raznih strokah gospodarstva, ki se bodo vriila od 9. do 83. decembra 1896. Predavanja pa se bodo vriila v — italijanskem jezikn, ker ravnatelj ne nmč niti besedice ni hrvatski li slovenski. Prositelj mora torej znati italijanski t Take stvari ne dogajajo v delali, ki je ne le slovanska po dve tretjini, ampak katere poljedelski stan je malone izključno hrvatski in slovenski! To je pač žalostio, da mera večina prispevati za zavode, kateri so le manjšini na korist. Razmere v Istri ao res unicnm. Grški kraljica Olgi, nje hči Marija in za-ročnik iste, veliki knez Juraj Mihajlovič, so se odpeljali na Dnnaj predvčerajšnjem zjutraj z brze* vlakom. Poveljnik ruske nklopnleo .Aleksander II.", K. Nikonov, v spremstva generalnega konznla Busije A. pl. Vivodževa, poklonil se je predvčerajšnjem namestniku Rinaldiniju in kmalu zatem je namestnik vrnil obisk na ladiji. Včeraj je obiskal župan dr. Pitteri rusko oklopnico. V Biderni otvori se v ponedeljek šola drnžbe sv. Cirila in Metoda. Badema leži v okraju po-reškem in je jedna najvažnejih pozicij v naši Istri. Jasno mora biti torej vsakomur, kolike važnosti bode nova šola za našo stvar. Istarskim Sokolovom: Spinčiću-Mandiču-La-ginji. Koračnica za možki zbor. Zložil V. C. Emil, u glasbil Matko Brajša-Rašan. Cena 40 nvč. Čisti prihodek je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda za Istro. Zagreb 1896. — To naj no veje delo nadarjenega skladatelja se dobiva tudi pri njem v Podgradu (Istra). Sodbo o umotvora prepuščamo strokovnjakom. Druitvo pnitarjev in pofttnlh upraviteljev na Kranjskem, Primorskem in v Dalmaciji ie imelo 9. t. m. svoj shod v LJubljani. Shod je bil dobro o-biskan vzlic slabemu vremenu. Predsednik Schrej je poročal o korakih, ki jih je storilo predsedni-štvo, da se potrde nova društvena pravila in da se dovoli ustanovitev posebne bolniške blagajne, in je razpravljal potem važneje točke „organizacijskega statuta", izdanega od vis c k. ministerstva za trgovino. Povedal js, da bodo poltni uradi razdeljeni odslej v XII plačilnih razredov. Od VI de I razreda bodo lastniki istih imeli naslov s. kr. poštarjev ter bodo dobivali plačo od 660—1600 gld.; od XII do VII pa se bodo ivali poštni od-pravitelji in bodo dobivali plačo od 240—640 gld. Mimo tega bodo poštni uradi dobivali pavšale za •ral in siofe. Note« ilnlki m boda plačevala ^ aefcee. Poltaiji ia edpravito^i bod« iM«Uui dekretom in poslednji s« avrste v poseben statvo, ler pa bi trebalo ukreniti ie marsikaj a eairoa ■a seoijalao ia materijalno peloftenje, sestali so se predeedaiki aa Dnnajn dne 6. m. m. Njih škropi ae tveljavijo po peeebaih delegatih na kosferen- cah, ki se bodo vršile Čim prej pri poitaih direkcijah. Perovodio je bil izbran poštar Vodopivec, 196 §§. obsezajoči operat je prečital poštar Ifodic. Resolucije, vsprejete na omenjeni konferenci, so se ▼sprejele soglasno. Ob zaključka je zahvalil poštar 8chrey svoje stanovske tovariše na obilni udeležbi in na zanimanji za razpravo. Še posebej je zahvalil navzočega zastopnika poštne direkcije, g. dra. Pospišila, •a dobrohotno danih pojasnilih. Omenil je, da društvo šteje sedaj 404 Člene, in da se bode prihodnji shod vriil dne 17. t. m. v Trstu, v hfltelu .Evropa", in pozneje tndi v Zadri; da ee dne 19. t m. na poitni direkciji v Trstu prične enketa, določena na več dni, o poitarstvn na deželi. Interese poštarjev bosta na enketi zastopala govornik in poštar Grego iz Pirana. Zakljičivši je predsednik Sehrejr vskliknil trikratni „iivio' presvetlemu OMatji, kateremu vskliki so se navdiieno odzvali tborovalei. Spominjat se je ie poštnega referenta v ■inisterstvn trgovine, dvornega tajnika dr. I. Wagnerja, in viiega poitnega ravnatelja Karla Pokornega, katera gospođa sta se vsikdar kazala naklonjena poštarjem na deželi. Umor v Pitjn. Predsinočnem po polanočl se je spri moraarniiki stražar Štefan Fejnk sč svojo ljubico, utakarico Marijo Gaiser iz Celovca, ko jo je spremljal po noči iz gostilne domov. Zabodel ji je bajonet v vrat in ji prizadel smrtno rano, za katero je umrla kmalu zatem. Morilca so zaprli. Koledar. Daves (14.): Serapijon, muč.; Klementin, muč. — Jitri (16.): XXV. pobinkoštna nedelja. Leopold, vojvoda. — V ponedeljek (16.): fidmand, škof; Otmar, opat — Prvi krajec. — Selnce izide ob 7. uri 9 min., zatoni ob 4. nri 96 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 9*6 zt., Ob 9 pop. 14 stop. C. Naš literarni bo]. Pred seboj na mizi imamo več razprav o tem predmeta. Oglašajo se tolike zagovorniki nove realistiške smiri, kolikor tadi zagovorniki stara smćri idejalistiške. Jedni in drogi zahtevijo od nas, da priobčimo njih razprave, sklicuje se na našo „lojalnost11 in Jednakopravnoet*. kakor pa od srca radi odpiramo svoje predale stvarnim razpravam, vendar amo to pot v zadregi in skoro ne vemo, da-li bi se odzvali apeli na našo .lojalnost", ker se je polemika zasukala vse preveč na osebno-polemično stran. No, da vsej do neke mere ugodimo obema smčrima, odločili smo, da priobčimo po jeden spis od te in one strani, in sicer po redu, kakor sta nam došla. Izrekamo pa zajedno iskreno željo, da bi odslej izostale iz takih razprav pn-šice, naperjene proti osebam tega aH ouega pisatelja ali pisateljice, in ponavljamo še enkrat, da so nasi predali vsikdar odprti stvarnim razpravam o slovenskem leposlovju. Prvi spis se glasi: Nekaj reminineene iz leti 1878. Abschreckend usd positiv gegea den StAmper, hčhnisch gegen den Prahler, und so bitter als ■Oglih gegen den Cabalenmacher. E. Leasing. S tem geslom sem se bil namenil napisati dvoje troje besedjj v odgovor na — preznačilni, nečuveno brutalni napad dra. Pajka na novo leposlovno šslo. S samimi psovkami zaletel se je dr. Psjk — (po literarnem bahaštvu, < šušmarstvn slovstvenem in intrigantstvu pravcati brat politika .dra. P^jka' v romana „V krvi!* —) v satirično „diletantko", ki je dvignila s svojimi originalnimi .karikaturami* toliko filisterskega prshu, ter se s samimi inzulti lotil kritiko vati našo — .moderno", lazivaje jo brevi manu — .škandal", .mese-nost" itd. Dr. J. Pajk je dunajski profesor, modroslovec, estetik, kritik, pesnik in — „mariborski šesto-mdrnik". Torej mož, katerega menenja ni oslov glas, ki baje ne sega do neba. Ker je pa dr. P. tolika avtoriteta — (prof. Leveč ga naziva nekje „Pajk V41iki* l) — nameraval sem zbrati vse svoje dnine moči, da vsaj nekoliko ublažim grozni udarec, ki je priletel na našo glavo, na nas — .mladiče14... Že sem podjetno grizljal svoj svinčnik, tedaj mi je položil ha mizo pismonoša debelo pismo, ptslano mi od prijatelja iz prijazne Dolenjske, pa zeleno brošurico „Pravda o slovenskem šesto-miru*. ▲ve, brodarica t A ve, amiee, in datfae, vino-redne Rake I Dobrodošla! Osvobodila sta me vet likih skrbij, .dniiih borb«, kiko bi impeiiral .dahovitemi sovražnika aove iole*. Ravnati se mi je sedij le kikor sv. Avgnitim: odpreti in čitati. pa lapiaati raminiaoeaes izsa diij, ki so bili____ Evo torej meeto mojih „dubovitostij", katere bi itak modroolovea Pqka — že radi moje mladosti! — ne bile nič drneega, kakor „drzovitost", „slaba odgoja" in--.samopainost", evo le nek^j opazk iz omenjene brošurie« o .krasolovcu", estetiku in kritika dru. Pajku 1 G. prof. Fr. Leveč piše: .Pajek veli, da mu je t poetičnih stvareh prirojena „precejšnja dosis skepticizma". Res ? Kdo bi mu verjel I Kdo bi mislil, da Psjek, .Zorin" urednik, kateri ima toliko .krasnoslovnih* grehov na svoji duši, sme kaj takega pisati! Pajek in poezija! Pajek in skepticizem t Pajek in kraso-slovje! Bodočemu pisatelju slovenske stilistike priporočam to trojieo prekoslOvij, da jo porabi v pripraven vzgled, kadar bode govoril e — kontrastih ali o ironiji 1 , Kakšen je kraaoslovca Pajka skeptieizem v poetičnih stvareh, evo samo treh vzgledov. .Dragi čitateU! odpri „Zoro", 1. 1876., št. 3, stran 93.1 In nahajaš Pajkov spis .Narodno pe-senstvo". Ne čndi se, Če Pajek pod tem naslovom začenja pisati o francoskem prevratni — To je haiti navada ia svojatve tega velicoga stilista slovenskega. Kadar nam hoče n. pr. pisati o .irskem vprašanju" (Izbr. sp. 3.), začenja — solnčnimi madeži in morigami; sč solnca pade na Kitajsko, preplava Rumono moije, zleze na Japonskem spet na suho, potem preleti Valiki Ocean, severno Ameriko in Atlansko Morje, dol do Kapa v južni Afriki, od tod na Grenlandsko in stoprav po volićem ovinku črez Turško, Nemško, Francosko, naposled srečno dospejo na Angleško in do irskega vprašanja. „A kadar hoče Pejek n. pr. govoriti o našem alovničaijn Janežiča, začenja z Ahilejem, Aleksandrom, Scipijonom, Cesarjem, Homerom, Demosta-nom, Tukididsm, Aristotelom, potem — srečno pre-kobili vea stari vek ter se oglasi pri Šekspiru, pri Napoleona, in - sapa ti že peša, ali ne? — naposled vendar srečno pride do Janežiča, ako tudi po tem dolzem popotovanju od Troje. Aten in Rima do Pariza, Londona in Celovca... .Ne čudi se torej, če Pajek govori o francoskem prevrstu, kadar hoče piaati o narodnem pesništvu! Kaj i narodno pesništvo in francoski prevrat sta vendar nekoliko bližje skupaj, nego-li solnčne morćge in irsko vpraianje, nego-li Homer in Janežič, Napoleon in Janežič. Od francoskega prevrata preskoči Pajek na Koro&ca Andrejala. Res je, ako hočeš Pljka čitati, treba se je privaditi tacih kozjih skokov, logičnih in stilističnih, če ne, slabo ti se bode godilo".... (Piide še.) N^Jnov^Jie vesti. Dunaj 13. (Poelmska zbornica.) Došlo je poročilo proračunskega odseka o uravnavi plač profesorjem na vieokih iolah in učiteljem na sredinih šolah, na državnih učiteljiščih in obrtnih šolah; slednjič porodilo imunitetnega n oh^T«*«*« poslancev glede pričanja na sodiščih. Potem se je nadaljevala razprava o obrtni noveli. Bsligrad 19. Vsled velikanske povodnji v dolini ob Mora vi je popolnoma ustavljen promet na železnici. Porušeni so železniški nasipi in več mostov. Vasi so pod vodo. V Užici se je podrlo več hiš. Pošta na Vztok iz Pariza preko Dunaja se ni megla poslati naprej. Podpisali asujam si nasaaaiti tom potom sL občinstvu, da odprem v aodeljo,(dae 16. t. m. lastao m m m n i o o t ml$ei Croeiera U. 2. Cm* m aloda&o : meso voloveko po 59, M, 64, 72 nvč. kilogr. teletina .... 66. 68, 80 kafttrun .... 44, 48, 59 , Priporočnjoč ae posebao ulovanskemn občinstvu za mnogobrojen obisk, beležim odličnim opoitovanjein Torniž Z a d si i k. Trgovinske bnoJovko In voall. *.uaimp»»ta. Pftenioo jhkm —'— —•—rtenioa so ■pomlad 1888 S.tS do S 88 Ovot m ■pomlad 0*06—6-OS. Ri m apoalad 7.01—7.08. Koruut u maj-juni 1897. 4.M 4.28 PfteaiOk. nova od 7H kil. f. 8 01-810 od 79 kil«. 8.18—880., od 80 kil. I. 8 30—815 od 81. kil. (. 6*80 S8S , od MS kil. fo». S JO 8.88. Jatnan S'10-8 — proaa 8*18*- 8'SO- Pionioa: Brodnj« posadko, iivakao povpraioraaja. Prodajo 50.000 mol. itot. 10 n«. drtije. Ri 8 novi. vlije. Vroao : Upe. Traga. Nerafinirani tladkor for. 1280, noTember-doooHbor 19-60 »ori M 1807. 18.— Pruga. Ceatriftrgal uovi, peatarljao » Trd i •triao »red odpoiiljator p»a*j f, 88 Tb 84*— Coneasae 8818—•—CetTOfni 9S-—V fl»T»h sodih 87*50-'— Kart t. Kan* 8nntoi »oo'i u aovombor 11*75 >• aiaro 83.80. mlačno. Hamburg. Danioa go»an«j(W& bona IS novombra -i'JO vioru daaea Drlavni dolg t papirji . . . 101.85 101.85 . . t srebro .... 101*80 101.SO Avstrijska renta v alatu . . . 198.40 199.45 „ v kronali . . . 101.10 101.10 KrOdUao akcije....... 868 78 864.90 London 10 Lat.......110.95 119 90 Napolooni.........9.68'/. 9.5SV. 90 mark .......11.76 11.76 100 italj. lir . . 44.58 44.80 Koncipijenta vsprejme takoj dr. Gustav Gregor in via MoHn piccolo štev. 3. Plača po dogovoru. je razpisana v „Tržaškem Sokolu". Natančneje je poizvedeti od staroste društva. Naznanilo. Ker je bila dosedaj zaprta meja prodajanju prašičev in se živali niso smele prodajati v teh krajih, naznanjam slav. občinstvu, da bode v nedeljo, dne 15. t. m. 200 prašičev na prodaj pri hiši gospe Elize Tence na Prošeku, Devin- maa- Jure RnjakoM, trgovao ■ prailčl. Borzni trg fit. 14 Sedanja razstava: Berolin Ir njegova čudoka Jako zanimivo Ustopniua 20 novč. otroci 10 nov. >ooooooooo< Prva tržaška tvornica dvokoles spojena i mehanično delavnico A. B. FANO TRST - Yla Nuova O • TRST« TVORNICA DVOKOLES tr po pravem angleikem tvoru in snovi "»b Ta tvornica popravlja in izdeluje povsem nova kolesa, n i k i I i r a in ferniži jih na ogenj. Sprejema se nikiliranje koles vsake snovi na električno oksidicijo zlatenje, srebrenje, ko-tlovinanje in galvaniziranje. V zalogi so vedno kolesa lastnega izdelka po najnižjih cenah. Vse druge potrebščine » kolesa po tvornej ceni gg. „ akladnikom in prekapievaleem prodaja ae po odbitka I |__na coni._ ____O i ioBnpooooooooooooooooooooooo ANTON Z/GOJ brivec v Trstn, ulica Stađioi St 1 (v hiši g. F. Žita) se priporoča najlepše slavnemu občinstvu za mnogobrojni obisk. Ima na razpolago vsakovrstne vonjave. praško domače mazilo iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi je etaro najprej t Pragi rabljeno domače rdrarilo, katero ohrani rane čiste in vanye vnetja in bolečine ninnjsa ter hladi. — "V pttŠlo^h po 3S in SSO nć. Po polti O nć već BazpoillJ« a« W»«h daM- Vsi deli embalaže imajo zraven ntoječo sakonito deponovano var-atveno znamko. B. Fragner, lekarna „pri črnem orlu", v Pragi Mala ntran, vogel Sporner-jeve nlice 203. M Lastnik kenssreij linta .Edinost*. Isdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstn.