Innernl.i n« nprejemajo iu velja trintupna vrtilii 8 kr., če ne tinka Hirat, 11 »2 t» ii « p - »i „ „ „ „ 3 , P i večkratnem tiskanji ne «ena primerno zmanjiSa. Rokopisi ne ne vračajo, nefrmikovana pinma no ue nprejoinajo. Naročnino prejemu opruvniHtvo {adminintiaeijii) iu eliNpedicijii nu Ummjnki eenti St. lf> v Medija-tovi li i h i, II. nnilntropji. Po oo&tl preiemin velja : /.a eeio ieto . 10 vi. — kr. ih poiieut & _ ta četrt letu . . S ,. 50 „ V administraciji velja: Političen list zaslorasii oorofl. /.a eeio ieto ca uoi ieta ta 1'or.rt ieta V Ljubljani veljA SO kr. vee Vredništvo ulice »t.. 44. izhai« po trihru na tniien in aieer v torek, četrtek in nonotu 40 kr * 20 „ : „ io „ na aom »nnil an na letu. je Florijanake Veselje v Izraelu! Liberalni judovski listi žei 6 vesel krik; lev čarjem ne je posrečilo v državnem zboru zadobiti dve zmagi, euo v zbornici poslancev, eno pa v gosposki zbornici. Iu ker so bili dozduj vajeni le vedno tepenim biti, so vsled teh /mag kar pijani. Ako si pa to zmagi ogledamo nekoliko natančneje, bodemo videli, da je vsaj ena izmed njih le praska brez posebnega pomena. Zbornica poslancev je namreč v sredo in tudi zdaj vurala, kakor že dostikrat poprej. Ni bilo s.cer prav, da je poljski poslanec Gr< -cholski to vprašanje smatral kot zaupnco za ministerstvo, ter tuko slovesno povdarjal, dn bi zbornica dala vladi nezaupuico, »ko bi sprejela Ilerbstov predlog, pa glasovanje n.u je vendar tudi v tem oziru prav dalo, ker je bil predlog zuvržen. Ali je zavržen z enakostjo uli pu z večino nekolikih glusov, to sumo nn na sebi uimu nobenega pomena, še manj pomenu pa je imelo to glasovanje , ako se po- četrtek obravuula predlog Ilerbstov, du bi se misli, kuko je bilo levičarjem mogoče toliko odgovor ministrov giedč deželanske bunko iz-!glasov skupej »praviti. Glasovali so namreč pri ročil posebnemu odseku. Govorilo se je od I tej priliki z levico vsi samci, dalje morav^i obeh strani mnogo, ko je pa prišlo do glaso j veliki posestniki razun treh in vsi Rusini razun vanja, ki se je vršilo po imenih, blo jo nujt,negu. Nu desu ci so se št rje ministri zdržali obeh straneh 151 glasov, in po opravilnem j giasovania , ravuo tako tudi trije poslanci, ki redu državnega zbora bil je predlog Herbatov j 80 z deželansko banko v zvezi 111 niso hoteli zavržen. Vendar so liberalci zagnali vesel! dišati očitanju, da so glasovali zu laraopridno brup, ko je podpredsednik knez Lobkovic nu-[reč, okoli 15 poslancev pa je manjkalo. Duluia- Med glasovanjem se jiri mislili, da ploskajo svojemu propadu, ter I raznesla novica, da je so se tega še le zavedli in domislili, ko jim je grof Stockau, ki je pu tudi z njimi glasovni, rekel: „ Toraj je res, kur mi je b I grtf Mnr-gberi že prej povedal, da boste nu i«jv,ci ve liku bolj veseli, uko bode Ilerbstov predlog zavržen, kakor na uesnic I1' Levičarji so mislil , du so s tem glasovanjem miuisterstvo podrli, in njihovi listi so zvečer že naznanjali, da mora ministerstvo odstopiti, dn je grof Taaffe že pripruvljen it.i itd. itd. Ali gospoda se je ki v dar dobi kako igračico. Gospodje niso znanil, da jo predlog Ilerbstov padel, ker jo j tinec grof Pozza je bil šel kosit in je prišel 151 poslancev glasovalo zanj in 151 zoper j v"zbornico, ko je bilo njegovo me že ki cano njega, in stari llerbst je skukal kukor otročč, {jU ni smel več glasovati. je bila v zbornici v gosposki zbornici padel Lienbacherjev predlog, in med levičarji je vstalo vsled tega tuko živahno šumenje, da je moral g. predsednik večkrat opominjat,ii, nuj bodo tihi in mirni ker se s cer glasovanje ne umeje. Mislili so, du bode to vplivalo na glasovanje in da bodo udje novega središtiega kluba dorferju ni bilo v zbornic pu Zallingerja, vsi drugi pašo glasovuli zoper predlog Ilerbstov. Načelnik kluba knez Lichtenstein je namreč že prej vedel, da bodo predlog padel zu ka-Irh K nli 10 glnsov, in zato jih tu novica ni prav n č iznenudila. Levičarji niso bili zadovoljni z demonstracijami v zbornici, oni so se ,zmage" rado-vnli Se v svojem klubu ter si dopovedovali, da so ta velikanski vspeh dosegli saino vsled svoje edinosti, in llerbst je že prerokoval, da bodo skoraj zdrobljen obroč, ki veže večino, in da bodo zopet levičarji v roke dobili državne vujete. Pu gospodje so jako kratkega spomina; levica jeJbilu lunsko leto, ko je šlo za dispozi-c jski zaklad, zadobila še večo zmago, ker je bila s 152 proti 150 glusovi zavrgla dotični oddelek drž. proračuna, in vendar se večina vsled tega ni skrčila in ministerstvo ne odstopilo. Levičarji bo bili tudi tedaj vse svoje moči napeli, pa so poznjeje vendar zopet same viiarce dobivali po plečih. Ali kukor je vlada takrat naznanila, da ji jo vse eno, ji zbornica dovoli dispozi-cjski zaklad ali ne , ravno tako tudi zadnje glasovanje za njo ni imelo prav nobenega nasledka , in govorice o vladinem odstopu bile si le zgolj domišljije liberalmh sanjačev. Nt koliko sitnejši pa je druga reč, nad ktero ho se liberalci tistega dne razveseljevali namreč propad Lienbacherjevega predloga, ki je bil v gosposki zbornici zavržen z večino 1) Flavija. Prizori krSČanske,ga Življenju iz četrte ga stoletja. A. llurel. Pred. Viliuski. (Dalje.) XXX. „Virgine8 onim annt," Z drugo strani jo tela pa Melanija toliko več gorečnosti in skrbi skazovati betlehemlju-nom, Hitela je k njim in ponujala jim sredstev, da pogoreli stan sezidajo, Eusebij pa, ki hb je kaj rad spominjal svoje klasično izobraženosti, bi ji bil lahko povedal v obraz Virgilijev vers: Timro dunaos or, douu feron-tes ; bojim bo danavcev š« duri noseč h. Vender se je premagal in z duhovito diko odgovoril: „More li tvoj denar vzdigniti duhovni tempelj božji? Hode li sezidalo skrivnostno mesto lin Dajblujih udov. razsrjeni glasovali zoper vlado, nli pa vtnj proč j glasov. Ta predlog je posebne važnosti za nem-šli. Pa to se m zgodilo; sumo Bllrnfeind selške dežele in je bil zlasti vzrok, da so se konje b I glasovanji umaknil, pa šo preden je bili servativni nemški poslanci ločili od Ilohen-zvedel o propadu šolske postave, in Obern-[vvartovega k>uba. Mislili ho, da jo IIohenwart ■ - im---III,; I ----------------,--------------------------... ■ • ■' 'I' ■ 'I'"—-' ...........-----"."M šanja deli, jo našla sredstev, kukor ne bi na misel prišli ue materi, ue sestri, ne Boprogi. Pri bolniku je ona najpreje zasledila znamenja povračojočega se zdravlja, Nikdo ne bi mogel i..brati lekov bolj previdno in bolj marljivo, mti ovezavati run bolj nežno, ko ravno ona. Melani ja iernzumeln, karno to meri, hudo jo je speklo. Odseduj so jo videli nuno razvaline obhajati, ki so bile zu-nio res to, kur pruvi eva gel|ii: iupides clamabant. K meni so jo tolaž li, da ona je kriva. Govorilo sije, da ho delavci, podrtiue odstranjevaje, o uje prisočuosti odkopali na pol stlelo truplo, čegar skremženi obraz je bil še poznati; kazal je glavnega kolovodjo pri hudobnem početju. Dejalo se je tudi, da je ohola gospa do okame milosti ostrmela, videvši ta strašni prizor. Nje telesne oči so ji obstalo kukor pribite, a nje dušui pogledi so šli višje iu dalje. Od tega trenotka je ni bilo videti nikjer in Betlchem pa Oljska gora sta mislila, du se je nemudoma povrnila nu zupnd. Med tem pa je pobožna uaselbu molila in solzila se kod postelje enegu svojih najboljih Kristusovih nevest, ki je podrto in ognjušeno? Ah, kameni svetišču ho raztreseni In sicer duševnega svetišču I Kuj uči prava nesreča v razdjnnji zidov? Al; so dosti solze, točijo nud živimi trdnjavami, katere si duh izbral zu stanovunje? Kuko britek vir j treba opomniti, du izmed vseh mu jo Flavija grozeče vesti se odpira v akemu, ki je k raz-[stregla in skrbela za nj najudaneje djanju pripomogli', ' Ni gu zapustila; da mu uteho iu polaj Pretekstat je bil iz dolge svoje nezavesti bo probudil, kakor dolgega smrtnega boja in tudi nekoliko moči dobil. Posebno se mu je at nobenega prepada. Potem bode tud večina s tolikanj večjo odloČuo8tjo zamogla vplivati na vlado in jo siliti , da se na mo in mene želje ozira. Ako pa kdo iz kteri ga kol vzrok-ne more zadostovati dolžnostim poslanca n se redno vdeleževati sej, naj se poslanstvu odpovč ter naj večine ne spravije v zadrege in manjšini ne napravlja prav nepotrebnega iu nedostojnega veselja 1 Politični pregled. V Ljubljan 19 decembrn AvHtrijaK« dežele. Držttviii pOMlaiiei so se podal VBak na svoj dom, da obhajajo v svojem kresu božične praznike. Poslanci večine pač ni m odšli pri dobri volji, ket ravno pred arat.kin dnevi poprej je vlada pustila pasti i gosposki zbornici Lienbacherjev predlog, lak.. o» včiua jasno vidi, da za se nema pr c»ko ai 'i te podpore, ki jo mora ona vladi neprenehoma dajati. O vladi pa, ki prijatelje zataui«* m st; sovražnikom klanja, je Bizma>k zieke nedavno jako nepovoljno sodbo Športa b b io, če Taffe tiste izjave ni bral. „Pre8se", ki dobiva od vlade 50 000 g d. na leto podpore, da zamore tolik" I ž' i Ce/. Sio ane zabavljati, vladi nagajst, in lev čnrjem služiti, piše v uvodnem čiaoku, da .> jmsi • c desnice premalo strokovnjaško izobraženi; samega Hausnerja izvzame, menda zato, ker je hebrejskega pokolenja. Na to pa je treba odgovorit', da naši poslanci zato o vsaki stvari toliko ne čenčaio, ker se jim časa škoda zdi. Saj tako državni zbor ne pride do važnih in koristnih sklepov, ker levičarji ves dragi čas potrat jo s škandal', prepiri in interpelacijami 0 malenkostnih rt Čeh. Kako korist ima ua nr. država od dolge debate o dežeianski banki ? Kaj bi še le bilo, ko bi tudi naši poslanci to- 1 ko govor il o praznih rečeh?! Državni zbor bi se lahko prepiral celo leto, ue da bi kaj korstnega skleni Tudi ,,Presse" pravi, da desmca ne more priti do skupnega, obče dr-Zavuiga programa. Kdo pa je kriv, če ne le-v čatj , ki desnici ne dajo miru, in mora ta neprenehoma njihove napade odbijati? Naj so Presse" s svojimi poduki rajši obrača do svojih prijateljev ua levici! Č«'lii so jako nevoljui, da vprašanje o č-šir univerzi ue moro naprej, ker se v go-sposk zborn ci nalašč zavlačuje. Potrpežljivost Slovanov bolj in bolj peša, in kadar je polnilnem zmanjka, potem bodo tudi dnevi Kon-radoviga ministrovanja šteti. Škc f M ojkovič, ki je bil za srbskega D»triarh« izvoljen, ni dobil cesarskega potr-i-tna. to ai bo treba nove volitve. Miletič je nrimoran, postaviti novega kandidata. Vnanje driave. V rujimimki zbornici je minister B''ntnmo hotel razsrjeno Avstrijo potolaž ti, d rekel, da kralj ni mislil v prestoluem govoru Avstrije razžalitl. Tudi je pohvalil zasluge Avstrije za rumunsko narodnost. so razkačeni, da sta v avstrijski /bor c Neuw rth iu Schonerer zabavljala čez , i ti - k e -rečue ter j h postavila v eno vrsto / ' uršu m srečkam', kakor jih je nekdaj Beust A str jo pr nesel Kapital za srečke srbske it- poje* tu rna zavarovan in garantiran od dr-ž • ■ e nasprotno pa je slaba sodba o srbskih i čk h le' obrekovanje, ki kredit Srbije po kr v c pndkopuje. šenja dvomnih besedi, ako tudi se jima je dozdevalo, kuj bi pomenile. — .,Da, pravi Eu-ebij, Bog se razodeva, volja njegova se odkriva. Ne spodobi se, da bi Be ji ustavljali." Mlada človeka se sklonita in poslušata z največjim pezorom, — „Umevata Ii, nadaljuje on, glas, ki se tako mnogovrstno izra>',uje, ki iz dogodkov govori, glas prirode in milosti, žitja in smrti, posebuo ker vama je tista , ki vaji je najbolj ljub la, o smrtni svoji uri roke sklenila ? ' Mili nasmeh jej razvedri obraz Petekstatu, med tem ko Fiavija solzne oči k nebu povzdigne tisto iskaje, ki je doli giedala na ta prizor. Zupet jame Eusebij: — „Pisauo je: Usmiljenja hočem, pa ne žrtve. Kaj je boliega src ma, ki se ljubita in iščeta, da se pred Bogom eno drugemu darujeta ? Lepo je sicer devstvo, a spoš'ljiv je tudi zakon; m nieg» skrivnost je velika ne samo v Kristu-u in cerkvi. am|iak tudi v možu in ženi. Ni li tudi zakonske č'Btosti? Ali je bila ktera zveza čisteja od Isakove in llebe-kme, Jakobove in Rahčlme, Johh ma in Ane?" Pretekstat je hvaležnega srca poslušal te besede. Flavija pa je strmela nad nj mi. Imela jih je sicer za odprtosrčue, toila uj«n m pr -čakovanjem so b le nasprotne. K'era nairi šlie nost bi je bila v Eusebuu zbud la. K. ko t- ? Sam je želel na vso moč, da bi se odrekla pozemeljski zaroki iu sedaj j io svetuje on sam? Pretekstat ne bi si nikakor od svojih ran opomogel in ona ravuo sedai , na me-tu osvoboditve, videla Be je, na mestu poprejšn h vezi, katerih spetje se je dosedaj odlagala Kako naj si to razlož ? Kaj je men i Eusebij, da ima Pretekstat toliko pravico brzo odločitev zahtevati? ali se mu je zlela smrtno-urna želja Emilina tako imenitna? Vse to je res nekaj uplivalo na Evsebijev sklep in Flavija bo je odločbi radovolino podvrgla. Skoro ustrašila se je bila muke, ki bi io bila Pretekstatu delala z mudenjem, kajti videla je, da je koj prosil za spolnitev Bvoje želje, poročitve, dasi je bil jako slaboten. Ali je čutil, da ga življenje zapušča? ali se je bal, da ne bi si Eusebij ;n Fiavija spremenila? Gotovo je, da je silil k hitri poroki in da je bil določen dan in ura. Bila je spodbudna, ginljiva slovesuost. Nesli bo boluika v rojstva cerkev in Bicer v votl no jasel. Tako je bil hotel. Med zibeljo1 >e- črna iu med grobom Emtliuim bode ve-i (Jnanie, kai;or je mislil, najizdatnije bla-go livljenu in potrjeno. V-a občina samostanska bila Be je ondu-kaj zbra a n ko se prikaže Flavija, mesto ma-t re »d Metele peljana, ktero sprejame EuBebij, ^ kor svo o ljubljeno hčer, v belo ogrnjeno, na pragu, z lučmi razsvetljenega in cvetlicami oiepšauega svetišča, slišati je bil šepet moliv-nih in hvaliva! besedi. Veselje ali toga, kaj je bilo, kar je tedaj občutila? Gotovo obodvoje Na obličju ujenem so bile solze in smehljaj, oblak in žarkost. Lahko je bilo opaziti, da je svojega srca želio spolmvši, uzor svoje duše žrtovala in da je želela nebeškemu ženinu nič tega m- odvzeti, kar bi pozeraskemu dala. Pretekstat je bil srečen nevedoč , koliko-vredni dur da mu Flavija daruje. Veselje se ie svetilo na njegovem pogledu, ki je vse njegovo obličje presvetljevalo. Bledota mu gine, vsaka sled trpljenja se gubi. Se le ni spominjal še nezaceljenih ran, svoje slabosti in onemoglosti? Teško je bi i o reči. Saj videti je bilo, da živnost vse njegovo bitje prešinja in daje novih moči. (Dalje pri h.) ■z TJubljane, 15. grudna. Zadnji teden se je v Ljubljani mnogo debatiralo o žadevah obrtništva, ali da bolje rečemo, bolj o posameznih osebah, nego o stvari in o načelih, po kterih naj bi se obrtniškemu stanu pomagalo. To je žalostno pri nas Slovencih, da vsaka stvar precej osebna postane, namesto da bi se stvarno pretresavala. Kakor pri literarnih delih ne prašajo „kako je pisano?", ampak „kdo je pisal?", tako Be godi tudi v drugih vprašanjih; naj pride kdo a kako novo idejo, prašali bodo: „kdo je to predlagal?" ne pa: „kaj je predlagal?' Tako se je mends godilo tudi pri ustanovitvi ,,obrtne zadruge"; prav malo ali nič se ni govorilo o zadevah obrtnije, o pomočkih, s kterimi bi se povzdignilo malo obrtnijštvo, toliko več pa o tistih OBebah, ki bi se naj v odbor volile. ,,Kaj ta bo odbornik? potem pa že ne pristopim", rekel je eden; drugi pa zopet: „tega moramo podreti I" itd. Prva reč je vendar, da se deležniki zedinijo o programu, po kterem hočejo delovati; pa uam se prav dozdeva, da ljublj. obrt niki večinoma še niso na čistem, kako in kaj gledč pripomočkov, za povzdigo obrtnije. Edini bo pač v tem, du Be mora delo po kaznilnicah odpraviti. To je pač prav. Naj bi vib. vlada rajše po njih javne dela izvrševala, bi imela več dobička; obrtniki več zaslužka in kaznilnice tudi dovelj dela. A vendar to še ne zadostuje za celi program. V vseh drugih rečeh različnih nazorov biti ali pa še celo tudi biti brez nazorov, obrtništvu ne bo na noge pomagalo. Kako bo mogoče socialdemokrate, liberalce in katoliško misleče združiti pod enim kiubukom? To obrtniško gibanje v Ljubljani je podobno moštu, ki se mora še le BČistiti, prej da se bo vedelo, kakšen okus in kak duh bo imelo. Bolj ko se malo obrtništvo v revščino pogreza, bolj je pristopno onim mednarodn m klicem po vzajemnosti vseh tlačen'h brez raz ločka narodnosti. To obžalovanja vredno g -banje zatira bolj in bolj vse domoljubje. Podpira se posredno še s tem, da se me rodajni krogi premalo brigajo za potrebe ljud Btva. Liberalci v državnem zboru provocirajo škandal ua škandal, dragi čas se potrati nepotrebuimi prepiri, in desnica ne pride do tega, da bi pretresavala za ljudski blagor važne in potrebne nasvete. Mnogo so tega pa krivi tudi obrtniki sami, posebno v nemšk h mestih, kjer so volili v državni zbor večinoma tiste brezverne liberalne kričače, ki se zdaj za ljudske zahteve ne zmenijo, ampak le na rode dražijo io po svojih domišljijah in paragrafih jahajo. To naj bo opomnjeno tudi ua-sproti tistim našim obrtnikom, ki so vsi nav dušeni za zvezo z nemškimi obrtniki. Na Dunaju je bilo zbranih kakih 4000, večinoma nemških obrtnikov in ti so pač dobro govorili za obrtniški stan; če jih pa prašate, koga so volili, morali bodo odgovoriti, da same libe ralce; od koga druzega so pa voljeni tisti le vičarji, če ne od obrtnikov uemških mest? Še tisti Loblich, ki se je ustil pri obrtniškem shodu na Dunaji, ali ni on ud združene levice, ■ ali ne glasuje vedno z liberalci? In koliko 80 ti liberalci za obrtnike storili, to je pač že znano, saj jim je več za svoje prijatelje bankirje, tovarnarje, sploh liberalne kapitaliste; kdo pa zamore biti ob enem zagovornik ovce iu volka?! Dokler bodo obrtniki po uemških mestih tako poslance v državni zbor pošiljali tako dolgo Blovenski obrtniki svojim nemškim kolegom ne smejo preveč zaupati, od njih po- moči ne preveč pričakovati. Nemara je celo obrtniško gibanje obrnjeno zoper našo slogo; naše obrtnike bi radi odcepili od narodne stranke, da jo razrušijo in pripravijo tla za novo liberalno vlado. Našim obrtnikom toraj svetujemo, naj pazijo, da ne bodo pre-Blepljeni po mednarodnih agentih. Pravičue zuhteve nemških obrtnikov naj le podpirajo, v pretesno zvezo pa naj se z njimi n kar ne spuščajo, dokler ne vedo, kaj nameravajo. Premisli naj Be, da smo pri koncu, ter je s človeško družbo jako Blabo, če bo vsak človek le tesuosrčno svojo in svojega stanu dobiček in korist iskal; kajti vsak poštenjak se mora zavedati, da ima tudi dolžnosti proti svoji domovini in vsem njeuim prebivaletm. Ravno to je najgrši madež na vseh mednarodnih zadrugah uli zvezah, ker domovinske ljubezni no pozuajo , ampuk Be pogunjujo le enostransko za stunovske koristi brez vsegu oziru na splošni blagor domovine. Kakor so parižki prekucuhi in komunardi streljali ua lastue rojake, morili nu tisoče nedolžnih bratov; tako tudi dandanašuji socijulisti imajo le nekoliko srca za svoj stan, vse drugo ie sebično za svoje blagostanje in vživanje, zato tudi sovražijo vso posest in tudi domovino. Kum mora pa dežela priti, kjer taki sebični nazori prevladajo? Ali ne bo postala sčasoma jama razbojnikov iu kmalo tudi plen tujih zmagovalcev ? ali bo li pri tem kteri koli stan kaj pridobil? Mar li ne bodo vsi enako tlačen j pod tujčevo peto ? To bodi povedano tistim našim obrtnikom, ki se nagibajo k socijaldemo-kratičnim načelom. Učijo naj se iz zgodovine Tisti obrtuiki pa , ki so pristaši liberalizma) kopljejo sami sebi svoj lastni grob; kajti liberalizem je zvezau z judovstvom, s kapitalom, m meri na to, da bi zadušil vse male še samostojne obrtnike ter vse človeško delo v suž njost kapitala potlačil, ter potem samovlastuo določeval ceno izdelkov in plačo delavcev. Mar liberalizem ue kaže tudi humanitete, ljubavi do človečanstvu ? Da; mar li obrtniku uli kme tovulcu ? O pač ne, am pak nasproti zločincem Ti morujo dandanašnji i meti zračuu stanovanja, dobro hrano in še stranski zaslužek, da za morejo z raznimi jedili bolj zbirljivo svoji po-željivoati striči. Prosimo, nas prav umeti I Ne prde nam na m sel priporočati po kaznilnicah ravnanje, kakoršnje je bilo v starodavnih vekih, Bog ue daj! krščanstvo surovosti iu mučenju tudi takrat ni iiriporoČevalo; ampak to pa mislimo in tudi naravnost izrečemo: Kazen bodi in ostani kazen, da se božji in človeški pravici z njo zadostuje, uikdar pa ne zložno preskrbljenje zločincev. Še manj pa dandanašnji, ko malega obrtnika iu kmeto-vulca vsakovrstne nadloge in težave stiskajo. Bodi zadosti 1 Toliko Bmemo zatrdovati, da od brezvernega liberalizma nimamo nikakoršnje sreče pričakovati. Svesti smo si, da z nami to čedalje bolj in bolj spoznavajo odkritosrčni možje vseh stanov ter so tudi začeli bolj in bolj liberalizmu hrbet obračati. Od tod mnogo ponavljana prislovicu: ,,T»ko ue grč' — ,,es geht nicht", če tudi zudnjega vzroku znabiti mar-ikdo še ne spregleda. Zdaj nam ostaja v razgovor le še krščan-sko-katoliški program, ki vreduje vse življenje po načelih sv. vere. Iz zgodovine naj se učč naši obrtniki, kuko dobrodejno je vplival ta program na blagostunje obrtnikov v onem od judov in brezvercev zusmehovunem in črtenem srednjem veku, ko so obrtniki po mestih še na srebru sedeli, ko so bila posamezne obrtniške mesta, kakor Nurnberg, Augsburg, Lil Ravnali so se tačas po pravilu „delaj, moli in štedil", delali so res pošteno in trdno, bili bo pa tudi vsak za Bvoj obrt dobro in natančno izučeui. Postava jih je zavarovala pred sleparsko konkurenco; trdna vez je vzdrževala VBaki stan ter ga kot moralično osebo Bvetu predstavljala. Določeno je bilo število mojstrov, kar je zabranovalo po potrebi kraju, da se lakomni bogatini, nevedneži, postopači, sploh ptuje snovi niso mogle vmes vriniti ter obrtnikom v škodo in sramoto biti. Kako zvesti kristjani bo zraven biii, kako pazili na kršan-sko izrejo svojih otrok, na čast in poštenje svoje hiše, ne bomo popisovali, vč VBak, kdor je kaj čital ter pogledal v pretekle veke. Prislovicu ,,Obrtnija ima zlato dno", se je bila tukrat res vresničila. Vsak, kdor je pridno delal iu varčen bil ter ne na svoje keršauske dolžnosti pozabil, je BČasoma ali obogatel, »li saj lepo in zložno izhajal ter svojo rodovino očetovsko preskrbel. Res se je dandanašnji marsikaj spremenilo, možje ne morejo več kit nositi, tudi obrmija ni več na tisti stopnji, kakor je bila, tedaj moglo bi se marsikaj presnovati in predruga-čiti. Obrtniki naj se pa le srčno poprime ^ katoliškega programu; ua podlagi tega skozi veke in tisoče potrjenega nauka bodo vse svoje razmere tako razvrstili, kakor bo vsem najbolje ugajalo. Ne potrebujemo mednarodnih družtev, ne liberalizma ne brezverstva; letna reč uaj bo mednarodna, to je od vseh narodov priznana katoliška vera, vse druge stvuri nuj se urede po raznih deželah in med raznimi narodi različno, kakor ravno dotični deželi nabolje ugaja. Obrtniki naj se postavijo na katoliško stališče, na kterem vsaka reč in od aekdaj cvetd in napreduje, pa bodo kmalo videli, da so pravo uganili 1 Reče naj, kar kdo rad; prepričani smo in se ne bojimo izreči, da obrtuija bo vedno bolj in bolj pojemala, dokler se po kršauskih načelih ue bode osnovala. „Če Gospod ne bo hiše zidal, delali so zastonj, kt.eri so zidali". V KasiTlm pri pogrebu Aii-ffiiMta Šciioc, 15. t. m. Naravna postava že veli, da pripoznajmo vrle sposobnosti in duševne moči, koje je previdnost božja posebno nekterim prav obilno podelila. Blagor narodu, ki ima mnogo duhovitih mož, ako le-ti v ie-smei svoje bogate talente obračajo njemu v prid. Nehotč ae moramo takim odličn akom ukloniti, ter jih spoštovati in častiti. Solncu so podobni. Ako ue daje zemlji solnce gor-kote svoje, zemlja otrpne in zamre; kako pa se oživi, kako se obrase in okinča, kadar jo dosežejo gorki žarki pomladanskega solncu I Kar je solnce zemlji, to so vrli možje narodu. Z gorkoto svojegu srca gu ogrevajo, du so oživi in živi iu napreduje v vsem, karkoli pripomore vseobčemu blagostanju njegovemu. Takim posebnim možem mora se prištevati tudi August Šenoa, izvrsten pisatelj hrvaški. Porodil se je v Zagrebu 1. 1839. Oče njegov je bil v službi pokojnega kardinala Ilavlika. Šenoa je dovršil 1. 1858 gimnazijo z izvrstnim vspehom. Skušal je po tem dve leti pravo v Zagrebu in je 4 leta nadaljeval študije v Pragi. Ondi je čutil zmir bolj nagnjenje in poklic posvetiti se beletristiki. Pre-lagoval je dobre spise, novele in pesmi iz jezika češkega in poljskega u hrvaščino za „Naše gore list". Tudi izvirne sostavke je Bpisuval. Tovarši njegovi so ga močno cenili, ter ga pri vsakej priliki odlikovali, Iz Prage je šel na Dunaj, kjer je vrejeval najprej ,,Slnv. Biii'ter", a pozneje „Glasonošo". Leta 18G5 se je vrnil beek itd. bolj bogate, kakor zdaj cele dežele, v svojo ljubljeno domovino, ter je koj sode- loval pri „Pozoru,<. Dve leti pozneje dobi alužbo perovodje pri mestnem glavarstvu. Pa pisateljevanja na opusti; prične sodelovati pri „Dragoljubu" in ko začne izhajati „Vienac", pošilja vanj svoje spise, dokler mu 1. 1874 ne postane vrednik. Najlepši roman njegov je „Zlataroso zlato", preložen že v več jezikov; spiBai je mnogo druzih zgodovinskih pripovest. Čitateljem hrvaške „Maticein ,,Vienca" je pač ime njegovo dovolj znano. Že na vseučilišču je bolehal. Vlani po potresu v Zagrebu je dob'1 nalog, hoditi s komisijo po hišah, pregledovati škode in sklepati o potrebuej pripomoči in popravi. Pri utrudilnem poslu se je prehladil, dobil jetiko in vodenico, kar ga je Bpravilo v prezgodnji grob. Umrl je 13. dec. o polu devete dopoldne. Mlad se je zgrudil v grob; škoda velika rodu hrvaškemu, pa tudi bratu Slovencu, ko-jega je ranjki tolikanj ljubi). Mnogo se je trudil, veliko je storil, najlepši nade je rojakom vzbujal, kakor Bolnce med zvezdami Be je blesketal med drugimi književniki hrvaškega naroda. Umrl je . . . britkost in žalost je prešinila srca slovanska. Tudi Slovenci so se vklanjali mogočnemu duhu, zato so se tudi oni čutili britkostno zadete. To tim bolj, ker je ravDO Avgust Šenoa pri svečanosti ranjcega Bleiweisa s svojimi navdušenimi govori Slovence vnemal in podžigal za domovinsko ljubezen. Sočutje svoje smo urno bratom svojim izrekli po brzojavu. A to nam ni zadostovalo, osebno smo hoteli iti v Zagreb in ondi skazati zadnjo čast velikanskemu duhu, pa tudi tolažiti užaljene brate dobro vedoči, da žalost se laglje prenaša, ako se užaljenemu pridruži sočutno srce. Zastopniki raznih društev slovenskih so se v sredo po noči odpeljali v Zagreb. Nepričakovano ljubeznjivo so nas ondi sprejeli, ter prav posebno odlikovali. Že na kolodvoru so nas pričakovali odi čni možje: dr. Vidr č, Kispat č i drugi. Ljubeznjivo so nam mesto razkazovali in postregli, kar so mogli. Zvečer so nas povabili v prav posebno odbrano družbo k vodju semenišča zedinjenih grkov. Ondi sem imel čast spoznati prve može izmed hrvaških narodnjakov; bili so nazoči gg: Kukuljevič, dr. Rački, dr. Markov č Kostrenč č, Lopašič Žmiciklas. Njihove vljudnosti in prijaznosti mi pač popisati ni mogoče. Bog daj, da bi minula med nami ona razprtija, ki tepe vte slovanske rodove iu je zakrivila njihovo poniževanje. V nesreči smo se spametovali in združili v nesreči prijateljstvo ponovili. Bog naj ga blagoslovi, da bo iz njega pritekalo pravo življenje za oba bratovska naroda. Prisrčne napitnice so se vrstiie. Izrekla se je želja, naj bi se kaj več storilo za Slovence na Koroškem, da Se ne izgube v navalu nemškem, naj bi se v literaturi Slovenci in Hrvatje zmir bolj približevali, — naj bi več Slovencev hodilo učit se na Zagrabsko vseučilišče, itd. V resnici meram dotičnim gospodom presrčno zahvalo i/reči za toliko ljubezen in prijaznost. Euako se moram tudi zahvaliti g. dr. Vidriču odvetniku, rojenemu v Postojni, ki je zastopuika slovenske Matice (A. Praprot-nika in dr. A. Jegliča) o poludoe pogostii. Hvaležno se je spominjal ranjcega Antona Potočnika bivšega kateheta svojega, ki mu ie pripomogel, da je mogel študirati iu sedanjo im-nituo službo doseči. Bog naj blagoslov njega in njegovo gostoljubno druž no. A zi-.motal sem se in skoro pozabil na pogreb. Bil je sijajen; premnogo društva je t-kf zova!o ranjkemu zadnjo čast. Prnv veselilo me je, ko sem opazil, da so bile pri pogrebu Batne po sebi tudi vse različne šole obojega spola, česar pri pogrebu ranjcega dr. Bleiweisa m bilo. Ob treh popoludne smo že začeli iti, a še le ob šestih smo se vrnili nazaj v mesto Na pokopališču je govoril g. pl. A. Zahar. Le škoda, da se govor m mogel slišati, ker so zastave in baklje zavoljo vetra preveč po zraku šumele in govor uduševale. Tak prizor je pač pripraven, da vzbudi silno resne misli in čute. Smrt ne zbira, vse pobira. Res, lepo je, deiati za narod, njemu posvetiti svoje moči — a ko pride smrt in po smrti večnost ... kaj bi ti vse to koristilo, ko bi ti, o umrljivi človek, za svojo dušo ničesar ne bil storil? Ko bi bil ti delal za narod, toda ne oziraje se na one postave, ktere je stvarnik zapisal v naša srca, oznanil med gromom in bliskom na Sinajski gori, potrdil po svojem Sinu in po kterih nas bo vse sodil? Kaj ti koristi tvoja čast in slava, kaj ti hasne naše zdihovanje, naša žalost, naše poslavlje-vanje, ako si deloval za se in morda za narod tako, da si zgrešil ono pot, ktera edino pelje v srečno večnosti O sam si nesrečen, nesrečen, nesrečen za vekomaj — pa tudi narod te bo preklinjal v večnost, ker si ga zaslepil in speljal na nesrečno pot pogube! Blagor pa tebi, če si skrbeč za časnost., delujoč za slavo narodovo tudi Bogu služil, ako si vse življenje privatno in javno vravnaval v luči nebeških resnic kot pravi in zvesti Služabnik Njega, ki ti je toliko talentov podelil! blagor ti, če ai jih rabil v pravi blagor naroda preljubljeuega! Iz semena zasejanega bo res prirastel dober sad, iz kterega bo narod zajemal zdravega življenja! Blagroval te bo on, blagrovali še pozni potomci! . . . Tiho smo se vračali v mesto nazaj. Pri „caru avsinj-kem" so se na večer zbrali zastopniki vseh hrvaških pokrajin od drugod; ondi so bili tudi Ljubljanski sokolci, tje je tudi od gosp. prof. Smičlklasa vsa k njemu povabljena družba se ve da že pozno došla. Slavil se je spomin ranjcega, spodbujevali so Be vsi k slogi iu bratovski ljubezni, pov-darjalo posebno prijateljska vez med Hrvati in Slovenci. Res, le združeni bomo zmagali zoper pluje nasilstvo, obranili svojo naro.iuost in dosegli slavno bodočnost. Vendar ie enega ne smemo pozabiti, namreč: Boga, ker: , Nisi Dominus aedificaverit domurn, in vauum labo-raverunt, qui aedificant eam; nisi Domious custod erit civitatem, frustra vigilot, qui custo-dit eam" (Ps. 126, 1.2.). Še eno misel nuj izrečem. Pogreb dr. Ble weisov in gosp. Šenoe spričuje, da vztrajno, požrtvovalno delovanje v prid občnega biagra ne ostane brez vspeha. Ljudstvo spozna oue, ki ga. ljubijo in se mu v nesebični ljubezni žrtvujejo in ljudstvo je hvaležno. Naj tudi zasejano seme ne prinaša stoterega sadu, nekoliko ga vendar le prinaša, popolnoma zamoiiti se ne more. Delajmo torej vztrajno, mirno, podpira naj nas pa milost Njega, komur bodi čast in slava vekomaj! — Domače novice. V Ljubljani, 20. decembra (O g. kanoniku pl. Premersteinu) prinesel je nedavno „Slov. Narod" notico, v kterej prav', da se ima P. za kanonikat največ dr. Blei-weisu zahvaliti. Dotični kanonikat, podaja deželni zbor in pieno, jn zarnore ga le pleme-nitaš dob':t». L. 1869 bil je kanonikat, izpraznjen, iu oglasi bi sta se zanj gospoda Pauker Premerstein. Za g. Pavkerja sla b !a dr Costa ia dr. Bleiweis, toraj je dobil v narodnem klubu večino. Grof Barbo pa je bil za g. Premersteina, ker ga je poznal iz Trebnjega kot izvrstnega narodujaka; v istini je tudi g. Premerstein delal v Trebnjem za izvolitev dr. Zamika proti dr. Suppanu 24. maja tistega leta. Pred odločilno sejo deželnega zbora, ko se je imel korar imenovati, dobi dr. Zarnik od g, pl. Premersteina slovensko, lastnoročno pisaoo pismo, v kterem se sklicuje na svoje dosedanje zasluge kot narodnjak iu obete, da bo tudi kot kanonik še veliko bol zo narod delal v L;ubijani. To pismo pokaže dr. Z. grofu B., in oba sta potem delala za izvolitev g. Premersteina in sta zanj zares tudi dobila večino. Tako je bil g. Premerstein izvoljen; dr. Bleivveis; dr. CoBta in še nekaj ožjih nju prijatlov so bili za g. Paukerja. Toraj se g. pl. Premerstein nima dr. Bleiweisu zahvaliti za kanonikat. Toliko v popravek „Sl. Narodu," (Zaupnica Taufferer ju ?) Nekaj se čuje, de nemškutarji po Kranjskem nekaj na skrivnem podpisujejo, eni pravijo, da zaupnico Tauffererju, ker mu je neki doktor sostavil interpelacijo zoper slovensko uradovanje, pa gotovega se nič ne zve, ker jako tajno delajo. Tedaj bodo pač malo podpisov nabrali I (Požar) V Novi vasi na Notranjskem je 17. t. m. pogorelo 24 poslopij. Škode je 5900 gld. Pogorelci so bili pri „Slav»jr' m drugih bankah zavarovani. (Za veČo varnost proti ognju) se bo ua ukaz deželnega odbora v našem gledišči sledeče zgodilo: Poleg pli na bodo gorole oljnate svetilnice; rešilne vrata bodo med predstavo odprte ostale; k odru bo napeljana posebna pliuova cev; vrata pri parterji se bodo lahko na stežaj odprle; na odru bo pripravljeno vedno gasilno orodje ; iz okna od sobe igralcem bo napeljana rešilna vrv; deiset lož tik odra mora biti vedno odprtih. (Razposajenost naše šolske mladine.) Kadar se ob štirih šolske vrata odpro, tačas ni varno hoditi po št. jakobskem trgu ali po Coj-zovem grabnu, kajti druhal pobalinov, ki iz šol pridrvi, jame se lasati in lučati debele kamne po cesti, da je res že od sile. Kogar tak kamen zadene, ga bo en čas čutil. Tudi mi smo bili razposajeni v teh letih , pa taki vendar nismo bili, ker smo se učiteljeve palce bali. Odkar je pa učiteljem vea pravica kaznovanja vzeta , ne poznajo ti paglavci nobenega strahu več. Nedavno sta dva šolska paglavca eno deklico prijela in jo pritisnila k zidu, ter jo začela tepsti in bi jo bila ua tla vrgla, da ni prišel odraščen človek blizo, ki ju je odpodil. To se ponavlja dan na dan. če že učitelji nimajo nobene oblasti več, naj bi vsaj mestna Btraža nekoliko pazila na te po-baline in jih tudi brez usmiljenja kaznovala z zaporom na rotovžu. Žalibog je mestnih stražnikov premalo, in ne morejo povsodi biti; njih število se mora na vsak način pomnožiti. (Vseposestva delniškega društva Leykam~ Josefsthal), je kupila deželanska banka (Liin-derbank) Liberalci zlasti Štajarski iii Kranjski bodo to banko vsled tega še bolj črtili, kakor doslej, ker zgubd prav zdatno podporo in zavetje, ki so ga pri tem društvu imeli. Radovedni smo, kam se zdaj preseli „Laibacher Wochenblatt", ako ga Leykamova tiskarna ne bo hotla več tiskati. TcileirrRfirne <)rnnrne cene 19. decembra. Papirna rents 77.40 — ftreberns r<>nt» 78 25 — Zlata rnata 94 - — ISSOletuo fl«e»r«o tu »oiilo 136.75 Bankin« nfcoijo 382 — Kreditne aken« 364 00 — Lonoor, 118.90-- — Cm Kr cr,kini 6.60. V.n-iran^ov 9.43.