NASA KOMUNA
GLASILO OBČINSKEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA VIČ-RUDNIK
■-1"1 ■ 1   —— —— ■ ■ ■ ■ ■ ■■        . .         .     .
Letol.	Ljubljana, 7. marca 1961	Številka'1
06 prazniku žena iskreno čestitamo
Aktivnost in požrtvovalnost naših žena v NOB ne bosta nikdar pozabljeni. Njihova napredna ustvarjalna prizadevanja se zdaj manifestirajo v organili delavskega in pa družbenega upravljanja, v poglabljanju socialističnih družbenih odnosov in v podpori prizadevanja vseh naprednih sil v svetu za enakopravnost med narodi, proti izkoriščanju in kolonializmu, za mir in srečno življenje vseh delovnih ljudi.
Pozdrav V. kongresu SZDL Slovenije
Sudi našo združeno fiomuno, M šteje nad 25.CCO članov 6ZDL zastopa na V. Kongresu SZDL Slovenije 20 delegatov.
Naloge. Ki jiK je postavil pred nas IV. Kongres SZDL so Me Kaj uspešno uresničene. Organizacija Komune. stanovanjsKiK sKupnosti, decentralizacija in približanje oblasti ljudstvu, izpopolnitev delavsKega in dntžbenega upravljanja, prizadevanje za enaKovreden razvoj našega gospodarstva in Kiter porast življenjsKe ravni delovnega človeKa, vse to je bilo v programu dela občinsKe organizacije SZDL Rezultati doKazujejo, da organizacije ZSDL tudi v naši Komuni postajajo ose bolj ..tribuna najiiršiK plasti delovnib ljudi". Ki so ideje socializma vzeli za svoje in vidijo v njihovem uresničenju
tudi svojo lepšo prihodnost.
I____
Nove oblike dela v SZDL se že uveljavljajo
15.	člen statuta SZDL govori naj bi krajevne «rganizacije za uspešnejše izpolnjevanje nalog ustanavljale sekcije za raznovrstne dejavnosti. Te sekcije naj združujejo državljane v skladu z njihovim^ zanitnan jem za določene probleme družl>e-■tega življenja. Pri nekaterih krajevnih odborih SZDL v naši oličini sekcije že dokaj aktivno delajo.
Na fgu so v zadnjih štirinajstih dneh zasedale kar stiri sekcije in si sestavile svoj program dela. Posebno živaluio dela sekcija za komunalne zadeve in gospodarska vprašanja, ki 1h> skupaj s krajevnim odborom resila več važnih vprašanj tega kraja. Osrednji problem, ki ga bodo reševali v okviru sekcije je gradnja vodovoda. Sekcija bo tudi razpravljala o ureditvi središča Iga. Pomagala bo reševati vprašanje prostora za šolo in sodelovala pri gradnji nove šole. Sekcija za šolstvo itn prosveto bo pomagala krajevnemu odlniru pri perečem vprašanju šolstva; kmalu IkkIo namreč primorani uvesti četrto izmeno. Posebei bo obravnavala tudi način predšolske in pošolske izobrazbe mladine v okviru kulturnih in drugih organizacij.
Sekcija za delo z ženami že razmišlja o možno-■ti za formiranje gos [»»dii i jakega servisa, šivalnice
in pralnice. Razpravljali so tudi o tečaju za kuhanje in uporabo sadja. Posebno aktivnost je | m kazala tudi sekcija za kmetijstvo in gozdarstvo. V njej so začeli že široko razpravo o bolje organiziranem škropljenju sadja in o zasaditvi plantaž sadja na jiodročju Sarsko, Klada, Dobravca, Skril ja in Golo. Tudi vprašanjem kooperacije, ki naj 1)0 čimbolj dinamična — bo sekcija posvetila vso pozornost. V načrtu pa imajo tudi živinorejsko razstavo.
Tudi pri krajevni organizaciji SZDL Golo-Skrilje, se je sestala sekcija za komunalna vprašanja in je razpravljala o graditvi skladišč in kulturnih prostorov. Ugotovili so, ila so državljani pripravIjeJii sodelovati pri gradnji kulturnega do-doma. Pri tem bo osnovno delo sekcije — mobilizacija delovne sile, zbiranje materiala, lesa, organiziranje prevozov itd. Državljani so se obvezali, da bo vsak opravil po 250 udarniških ur, zbrali pa so že tudi 46 m3 lesa. Sekretariat sek-cije je sklenil, da 1k> storil vse potrebno, tla bosta vasi Golo in Skrilje, čimpreje dobili cestno razsvetljavo. S tem v zvezi so ObLO žc zaprosili za skromno pomoč, čeprav bodo dela opravili pretežno sami in se že zdaj ponašajo z nad 300 urami prostovoljnega dela.
Zakaj izdajamo list „Naša komuna"
Za nadaljnji razvoj našega družbenega samoupravljanja je potrebna takšna informiranost državljanov o vseh pomembnih problemih, da vsak posameznik lahko soodloča po svojih močeh pri njihovem reševanju. Brez obveščanja si sploh ni mogoče zamisliti soodločanja. Reševanje problemov7 v zaprtem krogu namreč nujno privede do pasi viza cije širšega kroga ljudi, hkrati pa povzroča kopico nepotrebnih kritik in ugibanj, ki kalijo dobre odnose v ožji in širši interesni skupnosti.
V	uvodu k statutu SZDL, ki ga je sprejel V. kongres SZDL, je napisano, da si mora Socialistična zveza prizadevati, tla Ik> čedalje več delov nih ljudi aktivno in neposredno sodelovalo pri obravnavanju in pri praktičnem reševanju vseh družbenih vprašanj.
V	Socialistični zvezi naj se naši državljani seznanjajo z vsemi problemi družbenega razvoja, sodelujejo naj pri določanju in pri uresničevanju politike organov oblasti in organov družbenega samoupravljanja in s tem zagotavljajo tudi nadzor pad delom teh organov7.
Naj omenimo le nekatere izmed pomembnih' nalog, ki čakajo Socialistično zvezo naše združene občine: izpopolnjevanje in nadaljnje razvijanje delavskega samoupravljanja, komunalnega sistema in ostalih oblik družbenega upravljanja, razvijanje čedalje širše pobude in neposrednega sodelovanja delovnih ljudi pri upravljanju vseh zadev, nenehno in vsestransko izboljševanje pogojev življenja in dela ter ustvarjanje čim ugodnejših gmotnih in družbenih pogojev za razvoj prosvete, kulture in telesnovzgojne dejavnosti.
Vse te naloge po bo mogoče uspešno uresničevati le, če bodo državljani zmeraj na tekočem z vsemi vprašanji, o katerih bo razpravljal in sklepal Občinski ljudski odbor in pa njegovi sveti ter komisije. Predvsem morajo biti s problematiko sproti seznanjeni vsi odborniki ObLO, člani krajevnih odborov ter člani občinskega odbora SZDL. Se posebno seznanjeni z vsemi dogajanji morajo biti torej tisti, ki so prvenstveno dolžni obveščati državljane o vseh vprašanjih našega družbenega življenja in organizirati med njimi široke javne razprave.
„NA5A KOMUNA” bo zato prinašala krajša obvestila o delu n«šega občinskega ljudskega odbora, njegovih svetov in komisij, pa tudi obvestila občinskega odbora SZDL o konkretnih nalogah Socialistične zveze na območju naše občine. Prav zadovoljni pa bomo, če bomo lahko že kmalu začeli v našem listu objavljati tudi poročila o tielu krajevnih organizacij SZDL; predvsem njihove redloge za reševanje določenih vprašanj ožjega rajevnega ali pa širšega občinskega območja.
„NASA KOMUNA” naj torej^postane zanesljiv pomočnik pri vsakdanjem političnem delu — posredovalec in glasnik naših misli, prizadevanj in stremljenj.
Tudi sekcije v Rožni dolini, na Vrhovcih, na Turjaku in na Robu so že sestavile svoje delovne programe.
Programi krajevnih organizacij SZDL naj v prihodnji sezoni sploh postanejo odraz interesov članstva SZDL, Id jih moramo stalno vsklajati z našim družbeno-ekonomskim razvojem. Ge bomo ubrali to pot nam bodo tudi pri ostalih krajevnih odborih SZDL sekcije hitro in prav dobro zaživele.
Kakšna je združena
Velika Icrilorialna
Repnljliska ljudska skupščina je na predlog zborov volilcev območja občim Ljul)]j,ana-\ ič. Ljub* Ijama-Rudmik in Dobrova pri Ljubljani ter maj podlagi sklepa sej vseli treh občinskih ljudskih odborov omenjenih občin, ma zadnjem zasedanju; v mesecu januarju I%I sprejela Zakon o združitvi občin Ljubljana-Rudnik, Ljubljana-Vič in Dobrova. Z združitvijo imenovanih občin se je znatno spremenila struktura vseh prejšnjih občni.
Cilj te združitv e mi samo v teritorialnem povečanju občine, z združitvijo so se tudi zelo povečale možnosti za hiter razvoj in za delovanje družbenega in gospodarskega samoupravljanja. Prav tako je z združitvijo občin omogočen tudi enakomernejši razvoj gospodarskih panog. Glede na raznolikost gospodarstva in glede na specifič-Siost problemov v posameznih občinah je bilo tudi delo v posameznih občinah različno.
Z združitvijo občin pa sc tudi ti problemi združujejo in bo morala sedanja občina reševati vse te probleme vzporedno. Vsem vprašanjem bo treba torej posvečati enako pozornost.
Območji bivše občine Ljubljana-Rudnik in Dobrova sta imeli izrazito kmetijski značaj in je bil zaradi tega narodni dohodek na prebivalca nekaj izpod 200 tisoč din. V bivši občini Ljubljana-Vič je znašal narodni dohodek nekaj nad 250.000 dinarjev na prebivalca, ker sta bili pač industrija in obrt na tem območju bolj razviti.
Sedanja občina s 54.000 prebivalci ima občutno prešibko industrijo na izven mestnem področju. Prav zato bo dolžnost nove občine, da bo nekatere industrije s sedežem v Ljubljani, predvsem tiste obrate, ki se v Ljubljani ne morejo razširiti, usmerjala na podeželska območja, kjer so potrebne majhne investicije in kjer je dovolj delovlne sile.
občina?
in močna gospodarska cnola
Občina Ljubljana-Vič-Rudnik obsega po združitvi območij bivših občin Ljubljana-Vič, Ljubljana-Rudnik in Dobrav a52.300 ha skupne površine. Od celotne površine odpade na: njive 7.700 ha. gozdove 23.750 ha, travnike 12.200 ha. ostale površine 8.650 ha.
Tudi po številu prebivalstva je sedanja občina ena naj večjih v okraju Ljubl jana, saj ima 54.000 prebivalcev in 191 naselij. Razmerje med delavskim in kmečkim prebivalstvom se približuje 50 :50o/o. V primerjavi z drugimi občinami, ki so industrijsko bolj razvite je to precej nezadovoljivo razmerje.
Res je, da je tudi v industrijskem pogledu postala sedanja občina ena izmed močnejših občin ljubljanskega okraja. Na svojem območju ima 12 večjih industrijskih podjetij od tega:
štiri kovinska podjetja, dve živilski podjetji, dve lesni podjetji, in po eno nekovinsko, kemično, gradbeno in tobačno podjetje.
Vendar pa aia področju razvijanja industrije še nisn izčrpane vse možnosti. V obrtni dejavnosti je bodoča občina dokaj močna, saj ima kar 561 obrtnih podjetij in delavnic. Pred vsemi prevladujeta obrt za predelovanje tekstila (82 delavnic) in obrt za predelovanje kovin s 86 podjetji oziroma delavnicami. Slede pa obrti za predelovanje lesa — 78, za predelovanje usnja — 49, živilska obrt — 43, obrtno-gradbena dejavnost — 36, kemična obrt — 23. elektro obrtne dejavnosti — 13 itd. Od v seh teh obrtnih podjetij in delavnic j ili je le 39 v družbenem sektorju, dočim jih je v privatnem sektorju 522. To pomeni, da bo treba tudi temu sektorju gospodarstva posvečati večjo pozornost. Ce upoštevamo, da je v vseh obrtnih
podjetjih in delavnicah zaposlenih 1243 delavcev in od tega v socialističnem sektorju 773, je jasno, da bo treba družbeni sektor še okrepiti zlasti v okviru stanovanjskih in vaških skupnosti.
Na območju občine Ljubljana-Vič-Rudnik posluje pet trgovskih podjetij z 61 poslovalnicami. Tako pride povprečno na eno poslovalnico približno 890 prebivalcev.
Približno tako je tudi z gostinskimi obrati. V novi občini imamo 74 gostišč, tako da pride povprečno na eno gostišče cca 730 prebivalcev.
Ce se ozremo na družbeni bruto proizvod in na narodni dohodek vseh združenih občin, potem v idimo, da znaša sedanji družbeni bruto proizvod več kot 22 milijard, in tla znaša narodni dohodek preko 10 milijard, kar je okoli 200.000 dinarjev na prebivalca.
Tudi v kulturi in prosveti se je z združitvijo znatno povečal obseg delovnega področja. V občim je sedaj 34 osnovnih šol, nižja glasbena šola, mnetniško-čipkarska šola in gimnazija. Pri tako ogromnem številu šol bo morala sedanja občina posvečati več pozornosti šolstvu in delati predvsem v sodelovanju s šolskimi ocllcori na terenu.
Glede na ol>seg dela in na veliko območje je jasno, da bo imela naša občina ogromno dela, tako v strokovnem kot tudi v političnem pogledu.
MARCA POVSOD ZBORT VOLIVCEV
Od 19. marca 1961 do 29. marca 1961 bodo v vsej združeni občini zbori volilcev.
Zbori volilcev bodo obravnavali družbeni plan za leto 1961.
NA PRIHODNJI SEJI ObLO
Na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev, ki bo v soboto, dne 11. marca 1961, ob 8. uri, IMista oba zbora med ostalim sprejela tudi statut občine Vič-Rudnik, izvolila odbornike za oba okrajna zbora in za Mestni svet.
Nove naloge izhajajo iz novih družbenih odnosov
Sklepi občinske konference SZDL Vič-Rudnik
Osnovna naloga občinskega odbora SZDL združenih občin je dosledno izvajanje priporočil in napotkov V. Kongresa SZDL in nadaljnje uveljavljanje novih organizacijskih oblik in metod klela v skladu s statutarnimi določbami.
Iz priporočil V. kongresa SZDL, pokongrešnih konferenc, konferenc KO SZDL, še posebej pa iz poročil in razprav na zadnji združitveni konferenci SZDL Vič-Rudnik je jasno videti, da nove naloge, ki stoje pred SZDL izhajajo iz novih socialističnih družbenih odnosov, ki so se posebno v minulem obdobju tako hitro razvijali, da terjajo norih organizacijskih oblik dela SZDL.
Skupno poročilo o delu in nalogah občinskih odborov SZDL je prejelo nad 500 delegatov, ki so sodelovali na konferenci. V razpravi so delegati dodobra analizirali sklepe V- kongresa SZDL, obravnavajoe jih skozi prizmo konkretnih razmer v združenih občinah. Se posebej je prišla do izraza misel, da se bodo morale politične organizacije — zlasti še SZDL v novi teritorialno razsežnejši občini še z večjo odgovornostjo lotevati vsakdanjih političnih nalog.
Obe poročili komisij občinske konference Socialistične zveze delovnega l judstva Vič-Rudnik: Komisije za gospodarska vprašanja in perspek-tivlni plan in komisije za delo krajevnih organizacij, sekcij in ostalih družbeno-političnih organizacij, kakor tudi že sprejeti program dela, postavljajo pred nas na eni strani nalogo nadaljnje krepitve gospodarske osnove, na drugi pa šc večjo aktivnost v pogledu ideološke vzgoje.
Da bo uspešneje izpolnjeval svoje naloge, bo občinski odbor SZDL poseimo skrbno usmerjal delo norih krajevnih organizacij v naši občini. Usmerjal jih bo kot najširše organe družbenega upravljanja, jih usposabljal za čimbol j samostojno delo in jih navajal, da bi na svojih območjih predstavljali vse bolj tiste činitelje, ki dajejo osnovali ton vsakodnevnemu družbeno-političnemu življenju.
Občinski odbor SZDL bo za nspešnejše delo formiral sedem komisij :
Komisijo za družbeno upravljanje, za idejno politično delo, za vprašanja družbenih organizacij in društev', za družbeno aktivizacijo žena, za organizacijska kadrovska vprašanja, za kmečka vprašanja in komisijo za predloge in pritožbe.
Komisije bodo delale po programu, ki je bil
sprejet Ina zadnji občinski konferenci.
Delo komisij se bo opiralo na analize družbeno-politične in gospodarske situacije v občini. Komisije bodo morale zato doseči večjo stalnost pri ugotavljanju in analiziranju političnih problemov. Predvsem bodo morale ugotavljati katere so tiste ovire, ki v določenem kolektivu, družbenem organu, društvu, ali organizaciji onemogočajo pravilnejši razvoj. Preko občinskega odbora SZDi. bodo morale razvijati in utrjevati nove oblike in metode dela tako, da bodo našim KO SZDL in članstvu čimbolj jasne vse osnovne značilnosti perspektivnega programa družbenega razvoja naše občine.
Občinski odbor SZDL — kot temeljna organizacija bo v' svojem nadaljnjem delu ob upoštevanju sklepov' KO SZDL organizirano vplival na celotno politiko v maši komuni.
Kot politična organizacija bo morala SZDL večkrat hitro reagirati na nekatere negativne pojave. Važno pa bo seveda tudi usposabljanje članstva, organizacij in odborov za samostojno reševanje problemov.
Občinski odbor SZDL bo skupaj z KO SZ D F. moral posvečati posebno skrb tudi pravočasnemu informiranju državljanov o dogajanjih v komuni. Samo z dobrim obveščanjem državljanov bomo namreč zagotovili večje soodločanje državljanov v našem gospodarskem in komunalnem sistemu. Za boljšo informiranost državljanov se bomo morali v večji meri posluževati dobro pripravljenih zborov volivcev, dela v sekcijah KO SZDL, posvetovanj, predavanj in lokalnega tiska. Pri tem delu nam Im) v' precejšnji meri pomagalo tudi glasilo občinskega odbora SZDL. ki mora postati politično organizacijsko glasilo občinske organizacije
SZDL.
Nadaljnja skrb SZDL l>o čim širše v ključevanje državljanov v razne oblike izobraževanja in kulturnega udejstvovanja, kot so: DU, društva Svobod, politične in strokovne šole, seminarji, posvetovanja itd.
Z ustanovitvijo kluba ljudskih odbornikov bomo morali doseči boljšo kvaliteto in zboljšanje dela zborov' volilcev.
V svojem nadal jnjem delu bodo občinski odbor SZDL — še posebej pa KO SZDI. morali posvetiti večjo skrb razvijanju sekcij, ki naj postanejo osnovna oblika tlela krajevnih organizacij. V sek-
cijah naj bi članstvo razpravljalo o konkretnih najbolj aktualnih problemih v komuni. Mnenja in predloge državljanov iz razprav po sekcijah pa tudi na drugih sestankih bo občinski odbor SZDL zbiral, proučeval in posredoval pristojnim družbenim organom. Ti bodo nanje odgovarjali tako, tla se bo razvila široka demokratična izmenjava jnnenj.
Organizacije SZDI. Itodo morale bolj aktivno spremljati in krepiti tudi tlelo organov' družbenega upravljan ja. V ta namen bodo morali posebno KO SZDL bolj skrbeti za tlelo organov družbenega upravljanja, šolskih odborov, potrošniških svetov, zadružnih in poravnalnih svetov, za tlelo svetov zdravstvenih ustanov itd. Z vključevanjem čim večjega števila članstva SZDL v samoupravne organe bomo dosegli pri državljanih občutek, tla je družbeno upravljanje ne le stvarnost marveč tudi družbena potreba.
V nadaljnjem procesu razvoja socialistične demokracije postaja pristojnost samoupravnih organov vedno večja; /.ato bo treba nos večati večjo skrb Uidi izobraževanju članov raznih samoupravnih organov. Občinski odbor SZDL bo zato sam ali pa s pomočjo DU organiziral razne seminarje in posvetovanja za vodilne tovariše svetov in komisij.
Da bi čimbolj uspešno izpolnili zastavljene naloge in sklepe, bo občinski odbor SZDL še naprej skliceval redna mesečna posvetovan ja s predsedniki KO SZDi., pripravil in izvedel pa bo tudi seminar za predsednike in za tajnike krajevnih organizacij.
Občinski odbor SZDL bo moral skrbeti ne le, da se bo na konferenci sprejeti program uresničil, ampak 1m> moral program tudi sproti dopolnjevati z aktualnimi gospodarskimi in družbcno-politic-■ mirni nalogami. S samo vsebino dela bo tako SZDL vplivala na hiter nadaljnji razvoj gospodarskega in komunalnega sistema v naši občini.
PRVO ZASEDANJE OBČINSKEGA ODBORA SZDL
Dne 14. marca 1961 bo ob 8. uri prvo plenarno zasedanje občinskega odbora SZDi. \ ič-Rudnik. Plenum bo razpravljal o družbenem plana za leto 1961 in o neposrednih nalogah po V. kongresu SZDi. Slovenije.
O perspektivnem programu naše komune
Od skrbne sestave programa in od naših prizadevanj bo odvisen družbeni in gospodarski razvoj v prihodnih petih letih
Pred kratkim sta bila sprejeta zvezni in repu-3>liski program perspektivnega razvoja za obdobje prihodnjih petin let. Njune temeljne značilnosti so poznane ter hi jih v kratkem mogli povzeti z naslednjim: obeta se hiter in skladen razvoj vseh gospodarskih in pa negospodarskih dejavnosti, skladno s (tem pa se ho močno krepil socialistični sektor gospodarstva. Napovedujejo se bistvene spremembe v strukturi proizvodnje, pospešeno se ho treba lotevati rekonstrukcije, modernizacije in avtomatizacije proizvodnih procesov, še naprej Jmi no treba zi>:>ljševati tudi življenjske razmere prebivalstva. Produktivnost dela naj hi postala osnoven einitelj za nadaljnji razvoj proizvodnje: vsa razpoložljiva investicijska in druga sredstva pa ho treba nalagati kar najbolj smotrno, tako da bo razvoj čim hitrejši in čim bolj učinkovit.
Posebno pomembno, zlasti za komune pa je to, da perspektivna programa napovedujeta tudi bistveno povečanje sredstev , s katerimi razpoki-gajo delovni kolektivi in komune. V naši republiki ho odpadlo od skupnih investicij v obdobju naslednjih petih let že preko (>0»'o na komune in Kolektive, kar pomeni, da se ho njihova vloga pri razvoju našega gospodarstva in družbenega standarda bistveno povečala. Vzporedno s tem pa se povečuje tudi njihova odgovornost za nadaljnji razvoj vsega našega gospodarstva in družbenega življenja. Ob takih pogojih je razumljivo, da bomo morali posvečati tako sestav i perspektivnega progranm za območje naše občine, prav tako pa tudi uspešnemu izvrševanju postavljenih nalog izredno pozornost. Le s tem bomo zagotovili, da I>o naš celotni razvoj kar najbolj uspešen.
iz navedenega izhaja, da bomo jn-av mi vsi odgovorni za maš nadaljnji gospodarski in druž-!>emi razvoj. Ta bo odvisen od tega. kako bomo 2*iali razvijati naše gospodarstvo, da bomo dosegli čim večje uspehe in pa od tega, kako bomo anali uporabljati sredstva za uspešno reševanje proizvodnih problemov in problemov družbenega standarda.
\ so kakor moramo ugotoviti, da tako zvezni Kot republiški perspektivni program dajeta v •o'vrni občine vse možnosti, da dosežemo hiter razvoj. Vprašanje je le, kako bomo znali vse te možnosti izkoristiti.
Zelo ugodne možnosti dajejo tudi pozitivni Ukrepi našega gospodarskega in družbenega sistema, zlasti tisti predpisi, ki so bili nedavno spre-jeti v Zvezni ljudski skupščini. Ti predpisi so povečali spodbudo za dobro gospodarjenje v podjetjih kot tutti v okviru celotne komune.
Ve pade osnovna odgovornost za naš bodoči razvoj predvsem na nas same, potem smo odgovorni tudi zato, da bomo na pravi način pristopiti k sestavljanju oziroma k obravnavi programa perspektivnega razvoja naše občine. Pri delu za sestavo programa kot tudi v razpravah o njegovi Utemeljenosti ho moralo pač sodelovati čim večje število državljanov — neposrednih proizvajalcev in potrošnikov. Ne gre samo za to, da dosežemo politično mobilizacijo vseh zainteresiranih državljanov pri obravnavi jierspektivnega razvoja. Le uh tako temeljitem in množičnem obravnavanju programa bomo lahko našli najl>olj ustrezne rešitve za nadaljnji družbeni razvoj naše komune. V okviru razpoložljivih sredstev pa bomo reševali tiste^ probleme, ki se zde državljanom najbolj pereči.
! rebn je opozoriti na nekakšno malodušnost, * se včasih kaže pri nekaterih naših volivcih. Na zborih volivcev in drugod se nekateri ne oglašajo _ ‘esedi z izgovorom, da so predlogi in pri-pom itak brez pomena, ker se noben problem I .r- J stališče je vsekakor nepravilno iz
) razl<>g<jv. prvič je razumljivo, da vseh pro-> <mm ni mogoče rešiti zaenkrat, ampak je n 'j1 ' okviru razpoložljivih možnosti reševati |nre< vsem tiste, ki so trenutno najbolj pereči. v ri,Rl< je treba upoštevati, da smo v naši občini M v dosedanjem razdobju to je od ID.lfi. leta tiaprej, ko se je pričel uveljavljati naš komunalni sistem, resili že vrsto vprašanj, ki izdatno prispevajo k zboljsevanju življenjskih razmer prebivalstva.
I reba se je spomniti le na novogradnje in na razširitve raznih šolskih objektov, zdravstvenega doma, na razširitev trgovske mreže, na gradnjo obrtnega centra in tako dalje. Prav tako so po-tnembne tudi gradnje na področju komunalne
dejavnosti: razni vodovodi, kanalizacija in ureditev nekaterih cest. Tudi na področju stanovanjske gradnje smo dosegli znaten napredek in zgradili precejšnje število novih stanovanj.
V gospodarskem razvoju tudi nismo zaostajali. Poleg razvijanja obstoječih industrijskih podjetij je prišlo tudi do uvajanja nove proizvodnje, ki ima veliko perspektivo za nadaljnji razvoj. Prav takšni sta elektroindustrija in proizvodnja konfekcije. Kljub težavam se ugodno razvija tudi naše kmetijsko posestvo na Barju. Le-to bo na podlagi že vloženih in novih investicijskih sredstev postopno konsolidiralo svoje poslovanje ter postalo pomemben preskrbovalen ljubljanskega trga s kmetijskimi pridelki.
Doseženi razvoj — tako na področju gospodarskih kot tudi na področju negospodarskih dejavnosti — mam daje torej majsolidnejšo osnovo, da Itomo tudi v prihodnjih letih lahko hitro napredovali. Nimamo torej bojazni, da me bi mogli razvijati gospodarstva na našem območju še v (naprej uspešno in hitro. Gre predvsem za to, da gospodarstvo pa tudi družbene službe usmerjamo tako, da bomo dosegli kar največje učinke. Takšno usmerjanje pa seveda mi mogoče brez aktivnega sodelovanja vseh državljanov in vseh gospodarskih ter (iružbeno-poljtienili organizacij v razpravah o našem bodočem perspektivnem razvoju.
Pri programiranju našega perspektivnega razvoja moramo upoštevati pomembno načelo, da sta delavsko samoupravljanje v podjetjih in komunalno samoupravljanje dva neločljiva temeljna faktorja za razvoj socialističnih družbenih odnosov. To pomeni, da je treba pri reševanju vseh vprašanj našega nadaljnjega razvoja iskati njuno najožjo povezavo in s tem zagotoviti, tla se bo interes komune še bolj usmeril na povečanje produktivnosti dela in na hitrejše povečevanje narodnega dohodka. Hkrati pa je treba zagotoviti, da bodo delavski sveti pri svojih odločitvah popolnoma samostojni in da se bodo vselej odločili za tisto, kar bo v korist delovnih kolektivov in družbene skupnosti.
Vse zadnje izpopolnitve gospodarskega sistema dajejo izredno ugodne pogoje za materialno krepitev komunalnega sistema. Z njimi naj bi dosegli maksimalno vspodbudo in zanimanje komun za skladno razvijanje proizvodnje in produktivnosti dela in vspodbudo, da bi princip delitve po delu dosledno obveljal tudi za komuno, fnteres občine za rentabilno poslovanje se bo torej bistveno povečal. To pomeni, da bodo tildi sredstva komune tem bolj naraščala, čim bolj uspešno se bo razvijalo njeno gospodarstvo. S tem bo torej vzpostavljena neposredna povezanost in odvisnost življenjskih razmer prebivalstva komune od ^gospodarskega napredka komunalne skupnosti.
Naša poglavitna naloga bo torej ta, da bomo poiskali vse možnosti in izkoristili vse pogoje, da bi dosegli čim hitrejši in čim uspešnejši gospodarski razvoj; hkrati pa bomo morali prav tako skrbeti tudi za vzporeden in skladen razvoj osebne potrošnje in družbenega standarda.
Ker mora biti program perspektivnega razvoja naše komune odraz neposrednih stremljenj čim širšega kroga državljanov , se moramo lotevati razprav z v so odgovornostjo. Zavedati se moramo, da zavisi zboljšanje življenjskih razmer predvsem od nas samih. Materialno osnovo in druge pogoje za to imamo; za uresničenje velikih načrtov pa bo seveda treba tudi veliko osebnega truda in priza-d e vanj v vseh naših delovnih kolektivih.
Mogočen spomenik, ki je posvečen padlim borcem naše ljudske revolucije, predstavlja nov Zdravstveni dom na Viču. ki obratuje že s polno kapaciteto.
Dnevno se zvrsti že danes skozi vse oddelke, od splošnih ambulant do vseh specialističnih oddelkov nad 900 državljanov.
Do sedaj vložena družbena sredstva, ki znašajo nad 230 milijonov dinarjev, torej že koristno služijo našim delovnim ljudem.
Seminar za predsednike in tajnike SZDL in predsednike podružnic
V	mesecu marcu bo občinski odbor SZDL organiziral seminar za predsednike in tajnike KO SZDL in za predsednike podružnic. Vsebina seminarja lw> razdeljena na te tri osnovne teme:
1.	Razgovor o družbeno-političnem in gospodarskem razvoju občine.
2.	Naloge krajevnih organizacij SZDL pri razvijanju družbenih odnosov.
3.	Organizacijske oblike in metode dela krajevnih organizacij SZDL'.
Seminar ho potekal po naslednjem krajevnem in časovnem razporedu:
\ Velikih Laščah za krajevne odbore SZDL: Velike Lašče. Rob, Veliki Osolnik in Turjak ter za podružnice: Rašica. Karlovica, Mohorje, Krvava peč, Opalkovo in Dvors’ i vas.
I.	tema 16. 3. 1961. ob 1 . uri.
11.	tema 17. 3. 1961. ob i. uri,
IH. tema 20. 3. 1961, ob h>. uri.
V	Domu SZDL Krim za krajevne odbore SZDL: Krim, Škofljica, Pijava gorica, Lavrica, Zelimlje, Ig, Colo, Tomišelj, Barje, in podružnice: Iška ves. Zagotok.
I.	tema 17. 3. 1961, ob lo. uri,
IT. tema 20. 3. 1961, ob 15. uri.	j
III.	tema 21. 3. 1961. ob 15. uri.
Na občinskem odboru SZDL Ljubljana-Vič-Rudnik, Trg mladinskih delovnih brigad 7 za naslednje krajevne organizacije SZDL: Krim, Rudnik, Tobačna tovarna, Malči Beličeve, Vrhovci, Kozarje, Vič, Rožna dolina, Kolezija, Trnovo, Brdo, Brezovica, Vnanje gorice, Notranje gorice in za podružnico: Študentsko naselie.
L tema 20. 3. 1961, ob 15. uri.
II.	tema 21. 3. 1961, ob 15. uri,
Til. tema 22. 3. 1961, ob 15. uri.
Dobrova (v zadružnem domu) za naslednje krajevne odbore: Dv or — Babna gorica, Vrzdenec, Zažar, Polhov Gradec, Batajnovn, Brezje, Horjul, Črni vrh, Podpeč, Preserje in za naslednje podružnice: Ilmševo-Gaberje, Podolnica, Praproee, Podsmreka, Stranska vas, Šujica-Gaberie in Za-k lance.
I. tema 21. 3. 1961, ob 15. uri,
II.	tema 22. 3. 1961, ob 15. uri,	J
III.	tema 23. 3. 1961. ob 15. uri.
Delovati je začel ljudski odbor združene občine
Obeitrald odborniki bivših Ij idnkih odborov so iz svoje srede izbrali elane novega občinskega zbora i|n zbora proizvajalcev. — Koristi državljanov terjajo, da sc bodo v novi veliki komuni
eimproj 'uveljavili krajevni odbori.
V	soboto, dne 11. februarja 1961 so se sestali odborniki obeh zborov združenih občin, to je Dobrove pri Ljubljani, Ljubljana-Rudnik in pa Ljubljana-Vič. Sestanek je vodil predsednik občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Vič. Uvodoma je poudaril, da razvoj našega komunalnega sistema zahteva, da še l>olj pritegnemo v samoupravo vse odločujoče faktorje, kot so delavski sveti, upravni odbori, družbene organizacije, predvsem pa krajevni odbori in stanovanjske skup-jnosti. Ti zadnji so najpomembnejši, saj so prebivalcem naj bližji. Med občimi bo treba spodbujati vsa pozitivna prizadevanja in omogočiti čim tesnejše skupno delo za gospodarski, socialni in kulturni napredek okčine. V novi organizaciji komune pa bo treba tudi zagotoviti, da Imdo državljani večji del svojih poslov opravili na krajevnih uradih. Za delo krajevnih odborov bo seveda treba zagotoviti tudi primerna sredstva. Tako kot za občino, namreč tudi za krajevne odbore velja, da brez primerne materialne osnove ni mogoče pričakovati uspešnega dela.
Vsi odborniki, so nato sprejeli sklep, da naj ima pov občinski ljudski odbor 53 odbornikov občinskega zbora in 39 odbornikov zbora proizvajalcev. Iz bivše občine Dobrova pri Ljubljani naj bi od dosedanjih 19 odbornikov občinskega zbora prišlo v nov občinski ljudski odbor osem odbornikov', iz rudniške občine od dosedanjih 37 odbornikov občinskega zbora 17 odbornikov, iz bivše viške občine pa naj bi prišlo od dosedanjih 32 odbornikov občinskega zbora v novi ljudski odbor 28 odbornikov. Število odbornikov je bilo določeno po številu voliloev.
V	zbor proizvajalcev so odborniki izmed sebe izbrali 39 odbornikov in sicer: iz dobrovske obilne 4 odbornike, iz rudniške občine 12 odborni-
kov, iz viške občine pa 23 odbornikov.
Tako je območje občine začasno razdeljeno na 40 voli hub območij občinskega zbora in na 30 volilnih območij zbora proizvajalcev. Od skupnega Števila odbornikov zbora proizvajalcev' zastopa proizvajalno skupino industrije, trgovine in obrti 31 odborinikov, proizvajalno skupino kmetijstvu na zastopa 9 odbornikov. Pri določitvi števila odbornikov zbora proizvajalcev je bil vzet za osnovo bruto dohodek — oziroma gospodarska moč biv-
mh občin.
Vsekakor ima največje število odbornikov v »boru proizvajalcev območje bivše občine Ljubljana-Vič, saj je bruto dohodek v tej občini 15-krat večji od bruto dohodka bivše občine Dobrova pari Ljubljani in 3-krat večji od bivše občine Ljubljana-Rudnik.	i
Takoj po končanem skupnem sestanku je bila 1. skupna seja občinskega ljudskega odbora Ljub-Ijana-Vič-Rudnik. Sejo je začel najstarejši odbornik. tov. Jaka Avšie.
Pred verifikacijo mandatov je verifikacijska komisija sporočiLa, da so odborniki izmeti sebe izbrali 53 tovarišic in tovarišev tako, da občinski »bor zdaj sestavljajo:
Avšie Jaka, Rartl Henrik, Relič Viktor, Der-mastia Mara, Dolinar Leopold, Fele Stane, Grmek Jože, Grat Antonija, Gombač Roza, Japelj Jože, Jamar Mirko, Janša Marija, Kermavner fvan, Kušar Janko, Kozamernik Jernej, Mihevc Jože, Mlekuž Slavko, Merčun Franc, Nagode Marinka, Ne-bec Ladislav, Nartnik Jernej, Osredek Ivan, Peterlin Stane, Pečnik Maks, Prek Jože, Primc Janez, Pranci Rajko, Ponikvar Janez, Prcmm Stane, Repar Franc, Robida Marija, Rus Alojz, Ravnohrib Janez, Somrak Anton, Rus Janez, Stermecki ing. Viljem, šubašič Silvan, Škerl Rado, Si fra r Anton, Skodlar Ivan, Trček Janez, Trobec Tomaž^ Umek Anton, Vitant Anton, Vodnik Albert, Voljč Ignac, Vidmar Ciril, Volk Jože Vrhovec Stanc, Zupančič Tone, Zaletel ing. Tatjana, Žagar Janez, Žumer Jože.
ZBOR PROIZVAJALCEV pa sestavljajo zdaj naslednji odborniki in odbornice: Avlwdj Slava, Dobrajc Leopold, Dolničar Anton, Gruden Anton, Grmek Janez, Hacin Slavko, Bastarda Peter, Jenko Vekoslav, Jeršin Karol, Jarc Rado, Končina Marija, Kunaver Mihael, Koščak Marjan, Kepic Franc, Kušar Alojz, Lapuh Gustav, Logar Jakob, Miš Franc, Maršič Ivan, Marjetic Ivan, Modic Jože, Mencin Ciril, Marinček Ciril, Nagode Franc, Oblak Janez, Oblak Jože, Pusi ing. Janez, Lazar Franc, Pate Franc, Puh Angela, Ranf Ivan, Roškar Vinko, Škulj Gabrijel, Simčič Mirko, Steblaj Ma-
rija, Uratrdk Edo, Venturini Alojz, Zajc Alojz, Zavl»i Matija.
Oba zbora sta nato izvolila za predsednika občinskega ljudskega odbora tov. Ignaca Voljča — dosedanjega predsednika občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Vič, za podpredsednika pa sta bila izvoljeaia Tone Zupančič in Stane Vrhovce.
Za tajnika občinskega ljudskega odbora so izvolili Toneta Urbiča — tajnika bivšega občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Rudnik.
Poleg stalnih odbomiških komisij, je občinski ljudski odbor izvolil še naslednje komisije:
1.	Komisijo za volitve in imenovanja, ki jo sestavljajo odborniki: Kunaver Mihael, škrl Rado, Robida Marija, Nagode Franc in Močnik Maks.
2.	Komisijo za prošnje in pritožbe, ki jo sestavljajo: Plime Janez, Belič Viktor, Janša Marija, Hacin Slavko in Kozamernik Jernej.
Občinski ljudski odbor je ustanovil tudi 18 Svetov s takimle sestavom:
1.	Svet za družbetai plan i|n finance: Jamar Mirko, Rartl Henrik, Kocijančič Anton, Gombač Rozi, I i kolnik ing. Milivoj, Žagar Janez, Perhavec Franc. Nartnik Jernej in Dular Robert.
2.	Svet za splošlio upravo in (notranje zadeve: Jelušič Dušan, Rus Alojz, Prohinar Janko, Dove-čar Dore, Perovšck Martin, Rus Anton, Jevc Polonca, Belič Viktor in Ogrin Bogo.
3.	Svet za šolstvo: Pečenko Sandro, Bratko Angelca, Petelin Alojz, Legan Marija, Kavčič Jože, Robida Marija, Valjavec Niko, Veber Tomaž in Matelič Alojz.
4.	Svet za prosveto Ju kulturo: Vošnjak Vera, Merčun Franc, Terčelj Matija, Šturm Rado, Mihevc Jože, Zirkovnik Emil, Jeras Franc, Bajat Danilo in Vidmar Ciril.
5.	Svet za tekstno kulturo: Žorž Vlado. Magister Rado, Hartman Darinka, Podlogar Karel, Bezeljak Janko, Pristavec Polde, Jarc Rado, Žumer Franc in Zajc Alojz.
6.	Svet za delo: Grča Stane Dolničar Anton, Merčun Lojzka, Nedeljkovič Vukadin, Gale Frane, Jenko Vekoslav, Cukajne Martin, Kenig Stane in Škofič Vera.
7.	Svet za obrt: Turk Miro, Lapuh Gustav, Sovcu c Franc, Maršič Ivan, škof Franc, Dobrajc Leopold, Keper Franc, Marolt Breda in Simčič Mirko.
8.	Svet za industrijo: Sadar Marjan, Miš Franc, Ambrož Alojz, Jurkovič Danica, Burnik Albert, Jančič Ru<li, Kovačič Rafael, Pečnik Ivan in Pust ing. Janez.
9.	Svet za Magoni promet: Prein laik Anton, Ukmar Frane, Šmid Adolf, Avbelj Slava, Terček Dušan, Jelušič ing. Dragica, Zupančič Dragica, Umek Anton in Fugina Jana.
10.	Svet za gostinstvo in turizem: Kramar Franc, Vatovec dr. Franc, Prime Janez, Šušteršič Leo. Končini Jože, Roškar Vinko, Račič Jože, Malia Tegodrag in Zgonc Marija.
11.	Svet za kmetijstvo: Rovini ing. Milan, Modic Jože, Kušar Alojz, Perhaj Jože, Ručigaj Anton, Ilc Jože, Puh Angela, Genta Pavla in Klemenčič ing. Justin.
12.	Svet za gozdarstvo : Funkl ing. Alojz, Rav-', nohrib Janez, Nagode Franc, Grmek Janez, Pur-kart Slavko, Logar Lovro, Debevc Jože, Sojer Jože in Rupert Jože.
13.	Svet za komunalne zadeve: Berglez ing. Jože, Ponikvar Janez, Snoj Silvo, Šifrer Franc, Dolinar Leopold, Stermecki ing. Vili, Vrbinc Franc, Jakopin Boris in Šubašič Silvo.
14.	Svet za urbanizem: Škrl big. Marko, Lapajne ing. Miloš, Dobrovoljc Dušan, Neliec Alojz, Žagar Franc, Ovsenik Ivan, Dobnikar franc, Polajnar Ciril in Avšie Jaka.
15.	Svet za stakiovanjske zadeve: Volk Jože, Alkalai Mario, Vode Anuška, Vodnik Albert, Rojc Anica, šile Jože, Perline Franc, Strniša Emil in Japelj Jože.
16.	Svet za zdravstvo: Hočevar Mirko, Uratnik E<lo, Rainer Marija, Pavlbi dr. Rudi, Svete Ivan, Zaletel ing. Tatjana, Bertoncelj prof. Alojz, Smolič Majda bi Kunej Janko.
17.	Svet za socialno varstvo: Mlekuž Slavko,
Janša Marija, Vrhovec Slavka, Črešnjevec Štefan, Valjavec Maks, Gačnik Fani, Lapajne Fani, Ca-mernik Rudolf in Zde'ar Zora.	,
18.	Svet za varstvo družine: Šumer Jože, šte-fanič Franc, Zovec Anica, Sketelj Ema, Grat Antonija, Avbelj SLa\a, Destai Jelena, Kovačič Jože in Cankar Nežka.
Pri občinskem ljudskem odboru so ustanovljene tudi tri začasne komisije in sicer: komisija.' za statut, komisija za vskladitev pravnih predpisov bi komisija za prevzem inventarja, arhivov in premoženja bivših občinskih ljudskih odborov. Še istega d)ne je imel sejo tudi občinski zbor, ki je izvolil za predsednika občanskega zbora tov, Dermastja Maro. ki je bila do združitve občijnii preilsedmik občinskega zbora bivšega ObLO Ljubljana-Rudnik. Za namestnika pa je bil izvoljeo» Avšie Jaka.
Občinski zbor je izvolil tudi stalne odhomiškes-komisije, ki jih sestavljajo:
mandatno imulnitetno komisijo: Žagar Janez,. Gombač Rozi in Vidmar Ciril;
komisijo za gospodarstvo:	Vrhove Slavko,,
Rartl Henrik, Ponikvar Janez, Somrak Anton ii» Prek Jože;
komisijo za predpise: Vodnik Albert, Nartnik: Jernej, Repar Franc, Grat Antonija in Francija» Rajko.
Zbor proizvajalcev je za predsednika izvohfi Marinček Cirila, za namestnika pa Jenko Vekoslava. Stalne obrtniške komisije zbora proizvajalcev pa sestavljajo naslednji:
majidatno-imuloitetno komisijo: Dolničar Anton, Oblak Jože in Modic Jože;
komisijo za gospodarstvo: Jenko Vekoslav,, Nagode Franc, Pust ing. Janez, Uratnik Edo m» Smičie Mirko;
komisijo za predpise: Lapuh Gustav', Rant. Ivan, Steblaj Marija, Dobrajc Leopold in Grmele Janez;
komisijo za delavsko samoupravi jam je: Hacim Slavko, Logar Jakob, Puh Angela, Kunaver Mihael bi Miš Franc.
Novi občinski ljudski odbor, ki ga sestavljata, občinski zbor in zl>or proizvajalcev, je torej že.-pričel z delom. Naloge 1h> opravljal sani — neposredno in pa seveda s svojimi komisijami, s-sveti kot Upravno izvršilnimi organi bi z organi uprave.
SPRAŠUJEMO IN ODGOVARJAMO
Po zaslugi vas — naših bralcev bi sodelavcev bomo bneli v našem listu posebno stalno rubriko» „Sprašujcmo itn odgovarjamo”.
Kaj liočemo doseči b fco rubriko? Vam, članon*. socialistične zveze, še jxiseltej [m predsednikom krajevnih organizacij SZDL, ljudskim odbornikom in funkcionarjem družlieno-političnih organizacij bi radi, kolikor se le da pomagali, prr razumevnanju, pojasnjevanju in razlaganju dolo— oenih vprašanj in problemov. Zadovoljni bomo,, 6e boste zaradi naših odgovorov in pojasnil laže; spremljali in laže posegali v vsa družbena, gospodarska bi politična dogajanja.
Na vpraša)nja, ki jih boste zastavljali, l>odm odgovarjali ljudski odliorlniki in poslanci, pred— stavtniki svetov, komisij, občinskih upravnih organov bi predstavniki družbeno-političnih ter gospodarskih organizacij — skratka vsi tisti izmed nas, ki bodo na konkretno vprašanje lahko najlaže in najbolj izčrpno odgovorili. Tako! Zdaj je? tudi že jasno, zakaj smo se odločili za takšen naslov rubrike. Sami bomo spraševali, kadar pa bomo vedeli za odgovor, bomo tudi sami odgo-varjali ina vprašanja. S tem lw> tudi vsak od nas-prevzemal <lel odgovornosti za družbeno-politični razvoj naše komune.
Želimo pa seveda, da bi državljani — zlasti pa ljudski odborniki, funkcionarji krajevnih odborov SZDL bi ostalih organizacij čim pogosteje pošiljali tu<li ostale prispevke za naš Ust. Poročali naj bi nam o gospodLarsIdli uspehih krajevne skupnosti, o delu krajevnih odborov in stanovanjskih skuj mosti, o delu vseh družbeno-jxditicnih organizacij, jioscIhio še o ilelu sekcij socialistične zveze bi tudi o vseli ostalih zanimivih novicah in <l^>ga jan jih na terenu. Vse vaše izkušnje bodo dragocene, saj bodo tmU ostali iz njih erjiali nove? pobude za delo.
Zanimalo pa mas 1m> tudi vaše mnenje bi vaše želje, ki jih Imste bneli glede jusanja v ,,Naši komuni”. Koristne jiredloge in jiripombe bomo» prav radi upoštevaU.
Vprašanja, pisma bi jirisjievke pošiljajte na. naslov: Uredništvo „Naše komune”, občbiski odbor SZDL Ljubljana-Vič-Rudnik, Trg mludbiskiin delovnih brigad.	Urcihiištvo
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR:
Žorž Vlaiio, Jeras France, Urbič Tone in Mole Dušan Tiskala :
Tiskarna šolskih delavnic tehniških šol v Ljubljani