Niko Tenze novi predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja /4 Deziderij Švara decembra v Ljubljani predstavlja svoj 50-letni ustvarjalni opus >/12 Primorski ČETRTEK, 4. DECEMBRA 2008 Št. 288 (19.378) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € Pravica, ki je ne privoščimo Dušan Udovič Že kaka tri leta stojijo sredi Ronk dvojezični smerokazi, ki jih je dala postaviti levosre-dinska občinska uprava. Prav lepo jih je videti in spodbudno, pa se zaradi tega ni nič posebnega zgodilo. Pač pa je skoraj logično, da te Slovenec iz Ljubljane ali pa priložnostni tuji gost, ki ga pelješ na letališče, radovedno vpraša, ali tudi v tistih krajih živijo Slovenci. Prej je bilo namreč vedenje o tem znatno manj razširjeno, tudi v osrednji Sloveniji. Ronke so torej potrditev dejstva, da je vidna dvojezičnost za vsakogar najboljši odgovor na vprašanje o tem, kdo kje prebiva, vsekakor pa je to legitimacija kulturne ravni in civilizacijske zrelosti kraja. Ronke se z njo lahko ponašajo, drugi kraji manj ali pa sploh ne. Za nekatere v Trstu (in ne samo tam) bi bilo nekaj takega še vedno nepojmljiv afront in žal gre ravno za tiste, ki imajo škarje in platno v rokah. Nov korak k spoštovanju Slovencev pa je občinam v Laškem omogočil predlog do-berdobskega župana, naj se v okviru skupnih storitev devetih občin zagotovijo dvojezični obrazci za globe, ki jih dajejo redarji. Saj ni, da bi človek užival, ko dobi globo, razen če ni bedak ali mazohist. Ampak če že globa za prekrške mora tu pa tam biti, bo od januarja dalje vsaj dvojezična. Težko bi občanom privoščili kaj drugega kot to, da bi čim manj »koristili« to novo pridobitev, pravica slovenskega jezika pa je vendarle zagotovljena. OROŽJE - Včeraj v Oslu je svoj pristanek k prepovedi potrdilo okoli 100 držav Podpis konvencije o kasetnem strelivu Med podpisnicami sicer ni glavnih izdelovalk tovrstnega streliva GORICA - Rektorica Compagnova ob odprtju akademskega leta Prihodnost negotova Sodelovanje med Videmsko in Tržaško univerzo nujno potrebno - Fornasir spodbuja tudi k čezmejnim povezavam GORICA - V Gorici so v zadnjih letih vložili v univerzitetne infrastrukture okrog 20 milijonov evrov, krčenje državnih sredstev pa sili visokošolske ustanove k racionalizaci- ji, zaradi katere bi lahko obnovljena poslopja ostala neizkoriščena. O težavah goriškega univerzitetnega pola je tekla beseda na včerajšnjem odprtju akademskega leta Videmske univerze, kjer je ob rektorici Cristini Compagno spregovoril tudi predsednik univerzitetnega konzorcija Nicolo Fornasir. Na 14. strani OSLO - Predstavniki okoli 100 držav, tudi Slovenije in Italije, so se včeraj v Oslu zbrali na slovesnem podpisu mednarodne konvencije o prepovedi kasetnega streliva (CCM). Kot prvi je CCM podpisal predstavnik Norveške, medtem ko glavnih izdelovalk tovrstnega streliva - ZDA, Kitajske, Rusije, Izraela, Indije in Pakistana - ni med podpisnicami konvencije. "Svet je danes varnejši," je ob tej priložnosti dejal predstavnik Koalicije proti kasetnemu strelivu Richard Moyes. Koalicija je krovna organizacija, ki združuje preko 300 nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za prepoved kasetnega streliva. Na 18. strani Pogovor z odbornikom Kosicem ob dnevu invalidov Na 3. strani Konzorcij Promotrieste predstavil promocijske pobude v letu 2009 Na 4. strani Srečanje o finančni situaciji manjšine Na 6. strani Želod, prava viagra za divje svinje Na 7. strani Soočanje goriških vodstev SKGZ in SSk Na 15. strani Že spet zaplet za hitro cesto čez Rebernice Na 16. strani bruselj - Srečanje slovenskega in italijanskega zunanjega ministra Frattini Žbogarju povedal, ■ «v v «v« da Rim isce rešitev za manjšino BRUSELJ - Slovenski zunanji minister Samuel Zbogar se je v torek v Bruslju sešel z italijanskim kolegom Francom Frattinijem, s katerim sta govorila o načrtovanem krčenju sredstev za slovensko manjšino. Frattini je v pogovorih o problemu zmanjševanja sredstev za slovensko manjšino v italijanskem državnem proračunu pojasnil, da Rim zmanjšuje proračun vsem enako, torej da ga za določen odstotek zmanjšujejo linearno, ter da iščejo načine, ali bi se dalo sredstva v prihodnjih desetih dneh še kako povečati, je včeraj povedal Zbogar. Italijanski minister je tudi na- Samuel Žbogar povedal, da "bodo ob polletju preverili, ali so problemi z delovanjem manjšine, in bodo potem takrat dali dodatna sredstva, torej v sredini leta Franco Frattini 2009, v kolikor jih sedaj ne bi mogli dati", je še povedal Zbogar, ki je sestanek s Frattinijem ocenil kot "v redu pogovor". Campionari + + f + + A & Company + ♦ * VOŠČIMO VAM e eel"j:©i mm@m zmkka mdm obložila pc zdcr uqodxik mak Ul. S. Kosovel, 9 Bazovica Tel. 040226244 JUU¡¿ OD LETA 1949 VASA DRAGULJARNA * Wm i J y m Opčine TEL. ö402Mpp> I WWW.MALAIANië'éM 2 Četrtek, 4. decembra 2008_MNENJA, RUBRIKE / GLOSA Primorska kulturna dediščina brez sovraštva Jo2e Pirjevec Te dni intenzivno berem dokumentacijo, ki zadeva polemiko v zvezi s »fojbami«, s katero smo se morali soočati v desetletjih po vojni. Pri zbiranju gradiva večkrat naletim na podatke iz goriškega prostora, kjer so, prav tako kot na Tržaškem, protislovenska čustva še kako močna. Vzemimo na primer brošuro, ki jo je leta 1971 izdalo Italijansko mladinsko društvo ob svoji 25. letnici. V njej je med drugim objavljen govor, s katerim je odvetnik Carlo Antonio Pe-droni nastopil na slovesnosti omenjene organizacije. V prispevku, naslovljenem »Od kronike do zgodovine (1945-1970)«, je močan poudarek na narodnostnem boju tega obdobja, pri čemer vsa krivda bremeni Slovence, ki da so že od leta 1918 rovarili proti italijanski državi. Še posebej pa leta 1945, ko je prišlo do deportacij, »ki so predstavljale hoten genocid, zato da bi prizadeli družbo v vseh njenih segmentih brez političnega predznaka, temveč samo na podlagi narodnostne diskriminacije«. Takih manihejskih pristopov do etničnih problemov Goriške je v mojem gradivu še dosti, saj očitno nekateri krogi ne znajo preseči svojega partikularizma in niso zmožni priznati, da je na ozemlju, kjer se skozi stoletja srečujeta dva naroda, samo medsebojno spoštovanje pogoj miru. Te lekcije si mnogi ne morejo in ne morejo prisvojiti, kar ima za posledico stalno ponavljanje istih miselnih obrazcev in stereotipov, ki bremenijo življenje ob meji. Rezultat je splošna stagnacija družbe, ki se je zabubila v svoje atavične strahove in predsodke, iz katerih se noče in ne zna rešiti. Ker Slovenci na obeh straneh meje takšnega stanja nismo pripravljeni sprejeti, temveč ga skušamo preseči s tem, da se uveljavljamo kot dinamičen osebek, pripravljen na dialog, vnašamo v urejenost kodificiranega sovraštva nemir, ki potrjuje tezo, da smo nevarni. Ob teh razmišljanjih je name prav osvežilno delovala knjiga Lojzke Bratuž, ki jo je pravkar izdala Goriška Mohorjeva družba pod naslovom »Iz primorske kulturne dediščine«. Po- glavitna odlika knjige, v kateri je avtorica zbrala vrsto esejev, razprav in prispevkov, je v tem, da v njej ni sovraštva. Če bi človek gledal na primorsko in na goriško stvarnost samo skozi prizmo Lojzkinega pisanja, bi dejal, da živimo v idealni družbi, ki ne pozna narodnostne konf-liktnosti. V njem je poudarek prav na dinamiki, o kateri sem govoril zgoraj, dinamiki, ki je skozi stoletja zaznamovala našo zgodovino ter nam dovolila, da smo se oblikovali kot zrel kulturni in politični osebek. Začenši s Primožem Trubarjem in Petrom Kupljenikom, našima protestantskima velikanoma, od katerih je poslednji premalo poznan in cenjen. Nasploh je treba reči, da je odlika Lojzkine knjige tudi v tem: opozarja nas na vrsto intelektualcev, Valentina Staniča, Karla Štreklja, Štefana Kociančiča, Matevža Hladnika, Andreja Karlina, Joža Lovrenčiča, ki so v preteklosti s svojim delom prispevali h kulturnemu razvoju primorskih Slovencev, pa so danes nekoliko pozabljeni ali vsaj ne pravilno upoštevani. V spomin nam kliče tudi ljudi, s katerimi smo prehodili del svoje življenjske poti, kot sta Martin Jevnikar in Celso Macor, ali pisatelje iz našega prostora, na katere smo čustveno navezani: Gregorčič, Trinko, Rebula. In potem so tu še dragoceni rezultati Lojzkinega arhivskega raziskovanja, predvsem osredotočeni na monumentalno podobo prvega goriškega škofa Karla Mihaela Attemsa in njegovega so-besednika Petra Pavla Glavarja, župnika iz Komende. Gre za pričevanja, ki kažejo na jezikovno in družbeno večplastnost prostora in postavljajo v ospredje marsikatero danost naše socialne zgodovine. Med teksti, ki so me presuni-li, naj navedem samo odlomek iz »prošnje za dobro lejto«, ki so jo molili v Ročinju leta 1817 »per grozno veliki lakoti«. »Vojnska in sovražnik so bili že nas obožali. Večlejtne mokre, merzle in hude vremene so dele in trude naših rok kon-čovale! Nesrečne, nefrugovitne lejta so prišle eno za drugim. Grozne dajile so vse naše premoženje iz naših rok potegnile. Zaslužbe ni nobene... « VREME OB KONCU TEDNA Prehodno poslabšanje Več sonca v nedeljo Darko Bradassi_ V sedanji vremenski sliki predvsem izstopajo razmeroma nizke temperature in dolgotrajnost poslabšanja. V zadnjem tednu je bilo veliko padavin, v gorah veliko snega, predvsem v Karnijskih Alpah. Na Zoncolanu je višina snega presegla en meter. Proti Sredozemlju se je iznad evropskega severa spuščal za ta čas mrzel in vlažen zrak, zmerne atlantske tokove pa je zaustavljal anticiklon na zahodu. Temperaturna izmenjava je tako potekala predvsem preko poldnevnikov. Taka vremenska slika se bo, kot kaže, v glavnih obrisih nadaljevala še nekaj časa, predvidoma vsaj do zadnje tretjine meseca. V naslednjih dveh tednih lahko tako povečini pričakujemo razmeroma nizke temperature in občasno nestanovitno vreme. Kaže, da bodo temperature povečini pod letnim povprečjem, na višini okrog 1500 metrov v prostem ozračju pričakujemo srednjo vrednost kakšne stopinje pod lediščem, občasno pa naj bi se živosre-brni stolpec spustil še nižje. Snežna odeja se bo zato, če ne bo prišlo do izrazitejših sprememb, prav gotovo obdržala do bližajočih se praznikov, pravzaprav se bo morda še povečala. S severozahodnimi tokovi se bo namreč od časa do časa spustil proti Sredozemlju bolj vlažen zrak, zato lahko pričakujemo tudi občasna poslabšanja. Prvo bo nad nami že jutri, drugo pa, kot kaže, proti koncu prihodnjega tedna ali sredi meseca. Po nekaterih projekcijah pričakujemo sredi meseca še izrazitejši vdor severnega zraka, kar bi lahko bil predpogoj za morebitno sneženje tudi v nižinah in morda celo ob morju. To so sicer le projekcije, ki jih bo treba še potrditi. Kakorkoli že, ozračje se je prehodno umirilo, pred nami pa je skorajšnje novo poslabšanje. Med dvema ciklonoma, ki gospodarita nad Evropo, prvim globokim in obsežnim nad severozahodnimi predeli in drugim nad Balkanom, je prehodno nastalo manjše antici-klonsko območje. Že jutri pa bo zračni pritisk začel ponovno padati. Ciklon nad Balkanom, se bo vzvratno od jugovzhoda približeval našim krajem. Oplazil bo predvsem vzhodne in osrednje predele v Sloveniji, toda kaj kmalu se mu bo nad našimi kraji pridružil še ciklon, ki je trenutno nad evropskim severozahodom. Prišlo bo do ponovnega poslabšanja s padavinami, ki bo trajalo do sobote, v nedeljo kaže na bolj stanovitno vreme. Danes bo še povečini pretežno jasno, proti večeru se bo oblačnost povečala. Ponoči se bodo začele pojavljati prve padavine. Meja sneženja bo predvsem v severnih predelih nad 500-700 metrov. Snežilo bo v Kanalski dolini, v višjih predelih Benečije in predvidoma tudi v Reziji. Jutri bo oblačno in deževno. Meja sneženja se bo zvišala za kakih 500 m. V soboto bo delno jasno do ponekod spremenljivo oblačno in povečini brez padavin. V nedeljo kaže na bolj stanovitno in povečini precej sončno vreme. V ponedeljek bo pretežno jasno, v torek pa bo več oblačnosti. DUNAJ - Nagrada medijske organizacije za Jugovzhodno Evropo Seemo Sociologinja Spomenka Hribar letošnja nagrajenka za človekove pravice DUNAJ - Medijska organizacija za Jugovzhodno Evropo (Seemo) bo nagrado za človekove pravice za leto 2008 podelila slovenski sociologinji in publicistki Spomenki Hribar, so včeraj sporočili iz te podružnice Mednarodnega novinarskega inštituta (IPI), ki ima sedež na Dunaju. Nagrado ji bodo izročili na slovesnosti 10. decembra v Ljubljani. Seemo podeljuje nagrado za človekove pravice od leta 2002 ob mednarodnem dnevu človekovih pravic. V sporočilu za javnost je Seemo izpostavil, da je Spomenka Hribar že desetletja kritična opazovalka razvoja slovenske družbe ter da njeni dosežki in kritika temeljijo na doslednem spoštovanju človekovih pravic, človeškega dostojanstva, svobode in odgovorne avtonomije. Prizadeva si za promocijo etike na vseh ravneh družbe, kot tudi za napredek na področ- ju spoštovanja vseh manjšin, enakosti med spoloma ter za več strpnosti in spravo v slovenski družbi. Seemo je ob tem izpostavil njen odmeven vstop v medijski prostor z esejem Krivda in greh v 80-ih letih prejšnjega stoletja, v katerem je kot ena prvih spregovorila o povojnih pobojih. Od takrat je ostala dejavna v medijih s svojimi kritičnimi analizami, sprva aspektov socialističnega režima, kasneje pa tudi konservativnih, fundamentalističnih in nacionalističnih tendenc v slovenski družbi. Spomenka Hribar se je rodila leta 1941 v Beogradu. Diplomirala je iz filozofije in sociologije ter doktorirala iz sociologije. Je avtorica več knjig s področja sociologije in filozofije, dejavno pa je tudi sodelovala pri osamosvajanju Slovenije. (STA) Spomenka Hribar arhiv kroma ARHITEKTURA - Na hiši v dunajskem okraju Wahring Na Dunaju odkrili spominsko ploščo slovenskemu arhitektu Jožetu Plečniku DUNAJ - Na hiši na Lacknergasse 98 v dunajskem okraju Wahring so včeraj odkrili spominsko ploščo slovenskemu arhitektu Jožetu Plečniku. Hiša, s katero danes upravlja avstrijska Karitas, ki je vanjo namestila brezdomce, je bila po Plečnikovih načrtih zgrajena v letih 1907 in 1908, je povedal sekretar veleposlaništva RS v Avstriji Jaka Miklavčič. Kot je dejal, gre za arhitekturo v "prepoznavnem Plečnikovem stilu", ki pa za razliko od Zacherlove hiše v središču Dunaja doslej ni bila poznana širši javnosti. Hišo od včeraj označuje marmorna plošča z napisom v slovenščini in nemščini, na kateri je zapisano, da je hišo načrtoval arhitekt Jože Plečnik, dodani pa sta še letnici Plečnikovega rojstva in smrti (1872 - 1957). Pobudo za postavitev plošče so dali ravnateljica parlamentarne knjižnice Elisabeth Dietrich-Schultz, predsednik sekcije arhitektov Thomas Kratschmer in vodja okrajnega muzeja Wahring Paul Katt, veleposlaništvo RS in Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju pa sta poskrbela, da je projekt stekel. Miklavčič je v nagovoru ob odkritju plošče poudaril, da gre za trajen spomin na velikega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, ki ima poseben pomen predvsem za prihajajoče mlade generacije, da vidijo, da je tudi veliki slovenski arhitekt ustvarjal na Dunaju. Sicer pa je označitev s ploščo pomembna tudi v luči varovanja Plečnikove arhitekturne dediščine, je dejal Miklav-čič in dodal, da je hiša sicer trenutno dobro vzdrževana in je bila tudi restavrirana, v primeru, da bi se zamenjal lastnik, pa bi morda lahko plošča hišo obvarovala pred nepremišljeno in nestrokovno obnovo. Odkritje plošče je s pesmijo popestril zbor Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju pod vodstvom Elisabeth Marie Kargl. Jože Plečnik je predvsem Ljubljani v treh desetletjih s svojimi deli vtisnil neizbrisen pečat. Z Narodno in univerzitetno knjižnico je ustvaril prostor duhovne kulture, s Križankami prostor, namenjen umetnosti, predvsem glasbi, za športne dejavnosti je zgradil stadion za Bežigradom, političnim shodom je namenil Kongresni trg, nabrežje Ljubljanice uredil za mlade zaljubljence, park Tivoli pa za mestne sprehajalce. PISMA UREDNIST Zunanja politika Za vsako državo je zunanja politika odraz nacionalnega interesa. Zato ne trpi taktičnih ali političnih valčkov, kakršne si je zadnje dni privoščil slovenski premier Borut Pahor, ki ga žene podobna sla po sklepanju kompromisov z desnico kot njegovega italijanskega vzornika, pri čemer pa vzbuja negodovanje pri volilcih, ki so očitno bolj na levo kot njihova stranka. V svoji parlamentarni dejavnosti sem več let bil tudi tajnik zunanjepolitičnega odbora senata in sem se torej ukvarjal prav z zunanjo politiko, glede katere je vladal precejšen konsenz, tudi z opozicijo, ki pa ni nikoli zahtevala mest v vladi ali v njenih kletnih prostorih. Kaj je, po mojem, naredil napak Borut Pahor in se mu bo to še obrestovalo? Zanetil je istitucionalni spor s predsednikom republike Danilom Turkom, potem ko je le-ta poudaril, da dr. Ruplu ne zaupa, slednji pa ga je javno napadal. V bistvu pa je Pahor postavil v kot tudi nominalnega zunanjega ministra Žbogarja, ki bo poslej le minister z omejeno suverenostjo. Vsem je očitno, da si majhna država, kot je Slovenija, ne more privoščiti treh ločenih zunanjih politik: Turkove, Ruplove in Žbo-garjeve. Do neke uskladitve bo moralo priti in škoda je, da se to ni zgodilo pred oblikovanjem vlade. Navsezadnje bi Pahor lahko dr. Rupla imenoval tudi za zunanjega ministra, če mu je tako pri srcu njegova nedvomna mednarodna izkušnja in če bi se koalicija s tem strinjala. Tako pa je s svojim početjem oslabil svoj premierski položaj, ugled vlade in predvsem ugled Slovenije v svetu. Razmišljanja naši-vaši pri tem nimajo prav nobene vloge. Morda bo zgovoren primer iz Italije. Ko je leta 2001 Silvio Berlusconi oblikoval svojo predzadnjo vlado si je privoščil podobno potezo in povabil v Palačo Chigi bivšega zunanjega ministra Giannija De Michelisa, da bi mu svetoval o zunanjepolitičnih zadevah. Zunanji minister Ruggiero je takoj dal vedeti, da ne bo trpel take dvojnosti in De Michelis se je moral jadrno posloviti. Sicer pa v Italiji velja, da imajo premier in predsednik republike svoje zunanjepolitične svetovalce, ki so vsi karierni diplomati. Ko predsednik republike potuje po svetu ga vedno spremlja podtajnik za zunanjo politiko. Tako so vse izjave vedno usklajene. Kako bo to v Sloveniji pa si le težko predstavljam. Stojan Spetič / ALPE-JADRAN Četrtek, 4. decembra 2008 3 LJUBLJANA - Državni svet Razprava o perečih težavah slovenske • V* manjšine v Italiji LJUBLJANA - V Državnem svetu je včeraj, v okviru skupne seje Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve in Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport, potekala razprava o aktualnem položaju slovenske narodne skupnosti v Italijanski republiki v luči napovedanega zmanjševanja finančnih sredstev slovenski skupnosti v Italiji. Predsednika SKGZ in SSO Pav-šič in Štoka kot tudi predstavnik Sindikata slovenske šole ter predstavnica univerze v Trstu so člane komisije opozorili na posledice, ki bi doletele slovensko manjšino na področjih, ki so vitalnega pomena za obstoj slovenske narodne skupnosti. Člani komisije so izrazili zaskrbljenost, ker Italija z napovedanim zmanjšanjem finančnih sredstev ne upošteva mednarodnih sporazumov in pogodb, pa tudi svoje zakonodaje, ki ureja položaj slovenske manjšine. Člani komisij pa so zavzeli sta- Blaž Kavčič lišče, da bi bilo primerno, da predsednik Državnega zbora in predsednik Državnega sveta glede tega vprašanja naslovita italijanskemu parlamentu skupno pismo. To pismo naj bo naslovljeno tako na predsednika italijanske poslanske zbornice, kot tudi na predsednika Senata. To bi bilo skladno s srečanjem, ki ga je imel predsednik Državnega sveta Blaž Kavčič s predsednikom italijanskega senata Renatom Schifanijem 14. novembra 2008 v Sankt Peterburgu. INTERVJU - Deželni odbornik Vladimir Kosic Čas je, da vsem državljanom zagotovimo pravico do zdravja, študija in dela Odbornik Kosic živi na invalidskem vozičku: »Našega dela ne determinira fizično stanje, ampak mentalno.« kroma ŠPETER - V nedeljo in ponedeljek božični sejem »Stara dela za današnji božič« Gre za čezmejni prodajni sejem izdelkov umetnostnih obrtnikov iz Nadiških dolin in Gornjega Posočja - Na svoj račun bodo prišli tudi otroci ŠPETER - V nedeljo in ponedeljek bo v telovadnici in bivši knjižnici v Špetru že peti božični sejem »Stara dela za današnji božič«. Gre za prodajno razstavo izdelkov umetne obrti iz Soške in Nadiških dolin, ki jo organizira združenje Pro loco Nediške doline v sodelovanju z Občino Špeter, Gorsko skupnostjo Ter, Nadiža in Brda, Kmečko zvezo in Kulturnim društvom Ivan Trinko. Obiskovalci bodo lahko tradicionalna božična darila kupili v nedeljo od 10. do 18. ure in v ponedeljek od 10. do 17.30. V nedeljo bodo domači obrtniki tudi pokazali, kako izdelujejo svoje predmete, v ponedeljek pa bodo na svoj račun prišli predvsem najmlajši. Otroci bodo lahko namreč ob 11. in 14. uri škratu Ursusu pomagali pri izdelavi lesenih igračk. Sejem je čezmejnega značaja, na njem pa bodo svoje umetniško-obrtniške izdelke razstavljali tudi vrtci in osnovne šole iz Nadiških dolin ter OŠ Simona Gregorčiča iz Kobarida. Razstavnih enot bo približno petdeset, Pro loco Nediške doline in Turistična zveza Gornjega Posočja pa bosta z dvema stojnicama poskrbela tudi za turistično promocijo. Kot nam je povedala odgovorna za božično prodajno razstavo, Luisella Goria, želijo s sejmom združiti tradicijo in kreativnost, izdelki pa so vsi naravnega izvora. Na sejmu bodo delili tudi koledar za leto 2009, ki vsebuje seznam vseh glavnih prireditev, ki jih organizirajo društva in združenja v Nadiških dolinah. (NM) Prejšnje izvedbe sejma so vzbudile precejšnje zanimanje med ljudmi nm TRST- Termin »različno spretni ljudje« (v italijanščini diversamente abili) ne obstaja, obstajajo le ljudje s tako ali drugačno prizadetostjo. Vladimir (Miro) Kosic je v deželnem odboru predsednika Renza Tonda odgovoren za zdravstvo in socialno varstvo. Njegove besede bi se lahko morda komu zdele politično nekorektne, a Vladimir Kosic ve, o čem govori. Svoje življenje namrečpreživlja na električnem vozičku, njegova fizična prizadetost je vsem na pogled. Odbornik istrskega rodu pa je dobrih petintrideset let tudi aktiven med invalidi in prizadetimi. Zato smo ga ob mednarodnem dnevu ljudi s posebnimi potrebami in svetovnem dnevu invalidov, ki ju svetovna javnost obeležuje v teh dneh, vprašali, kako se počuti v tako javni vlogi. Počutim se kot človek, ki je na voljo in-štituciji in se posveča vlogi, ki mu je bila ponujena. Našega dela ne determinira fizično stanje, ampak mentalno. Seveda imam pri tem več težav kot svoji kolegi, a jih skušam premostiti z voljo in mislim, da delam prav toliko kot oni. Katere težave vas najbolj bremenijo? Nobena ne izstopa. Delati začnem zgodaj zjutraj, končam pa zelo pozno. Upam le, da se čez nekaj let to ne bo poznalo na mojem zdravju. Kako ocenjujete italijansko politiko na tem družbenem področju? V Italiji imamo zelo dobro zakonsko podlago in perspektive, nekoliko pa zaostajamo pri njihovem uresničevanju, pri nude-nju storitev. Je FJK v vsedržavnem povprečju? Naša dežela je nedvomno med najboljšimi v Italiji. Sam ne nosim za to nobene zasluge, saj sem pred kratkim zasedel od-borniško mesto. A dejstvo je, da so v tej deželi veliko pred ostalimi razmišljali o socialni politiki in vključevanju različnih. Citiral bi rad veliko bitko za svobodo in pravico do soodločanja vseh, ki so bili zaprti za zidovi umobolnice. V mislih imam Franca Basaglio in zakon 180. A tudi zelo pomemben zakon, ki ga je naša dežela eksperimentalno uvedla že leta 1994 in je prizadetim ponudil možnost zaposlitve: ta deželni zakon je nato navdahnil tudi državnega. Kako bi lahko ponudbo dodatno izboljšali? Čas je, da ne zasledujemo več potreb, ampak da zagotovimo pravice: pravico do zdravja, študija in dela. Sklad za storitve, namenjene prizadetim, smo povečali za preko tri milijone evrov, ustanovili smo tudi nov sklad za pomoč najhuje prizadetim. Zagotavljam pa, da resor, ki ga vodim, ne bo pozoren samo do te tematike. A rad bi, da bi imeli prav vsi ljudje sistemsko zagotovljeno pravico do zdravja in oskrbe. (pd) KOROŠKA - Po pozivu Zbora narodnih poslancev pri Narodnem svetu koroških Slovencev Vroča kri v manjšini zaradi Glasbene šole Zahteva NSKS po iztožbi višjega proporcionalnega prispevka dežele pri SGŠ naletela na ostro zavrnitev - SKS očita NSKS celo vnašanje konflikta v manjšino CELOVEC - Zahteva Zbora narod- nih predstavnikov (ZNP) Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), naj Slovenska glasbena šola (SGŠ) iztoži višji prispevek dežele Koroške, je znotraj manjšine povzročila vročo kri.Vodstvo Slovenske glasbene šole je zahtevo ostro zavrnilo in izrazilo nerazumevanje za postopanje ZNP NSKS (»Ta sklep je skrajno neodgovoren«), s skrajno ostrimi besedami pa se je odzvala tudi Sadovnikova Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS). NSKS pa je poudaril, da ne gre za presenetljivo potezo, kajti vprašanje iztožbe višjega, proporcionalnega prispevka dežele je aktualno že vsaj dve leti. Predsednik in ravnatelj SGŠ, Božo Hartmann in Roman Verdel, sta na zahtevo ZNP NSKS odgovorila z opozorilom, da so komaj prejšnji torek na občnem zboru SGŠ spregovorili o tem, kako bi si Glasbena šola zagotovila takšna finančna sredstva, kakor jih je deležna deželna ustanova »Musikschulwerk«, ki dobi letno petkrat višja sredstva na dijaka/dijakinjo kot SGŠ. Hartmann je ob tem poudaril, da pra- Božo Hartmann vne vidike in posledice morebitne tožbe že tako preverja varuhinja človekovih pravic Terezija Stoisic, najbolj pa je Hartmann začuden nad dejstvom, da je bil o sklepih ZNP v zvezi s SGŠ seznanjen iz medijev. Kot smo poročali, je ZNP NSKS na svoji seji v ponedeljek v Celovcu tudi sklenil, da »dokler Slovenska glasbena šola ne bo začela postopka za proporcionalno financiranje iz namenskih sredstev po zakonu o financiranju glasbenega šolstva, NSKS ne prevzema več finančnih jamstev za SGŠ«. Predsednik ZNP Jože Wakounig pa je obrazložil sklep, v katerem poziva šo- lo, naj si, če ne drugače, po pravni poti izbori enakopravnost in od dežele še v letu 2008 pisno zahteva izplačilo sorazmernega dela namenskih sredstev po zakonu o financiranju glasbenega šolstva na Koroškem. Osrednji tajnik NSKS Marjan Pipp je včeraj v izjavi za javnost še dodal, da zahteva NSKS ni nova, saj je njegova organizacija že decembra 2006 s pismom pozvala SGŠ, naj »pisno zahteva izplačilo proporcionalnega deleža namenskih sredstev«, potem ko je bil 29. septembra 2005 sprejet novi zakon o financiranju glasbe- Bernard Sadovnik nega šolstva na Koroškem. Ta namenja sredstva, ki se odvajajo od naročnine za radio in televizijo za potrebe glasbenega šolstva na Koroškem. Nadalje tajnik NSKS opozarja, da so se na skupnem sestanku SGŠ, NSKS, ZSO, KKZ in SPZ oktobra 2007 dogovorili, da Glasbena šola posreduje deželni vladi pismen zahtevek in je NSKS tudi pripravil zahtevek in ga posredoval predsedniku SGŠ Hartmannu. Na občnem zboru 26. novembra 2008 pa je bilo predstavljeno finančno poročilo, po katerem bo SGŠ zaključila poslovno leto 2008 ponovno s primanjklja- jem. Zato je Pipp opozoril, da je priznani ustavni pravnik Dieter Kolonovits po naročilu NSKS in ZSO izdelal pravno izvedeniško mnenje, v katerem ugotavlja, da bi SGŠ lahko uveljavila pravico do proporcionalnega financiranja na osnovi 68. člena Senžermenske pogodbe. Zato je v imenu NSKS pozval občni zbor, da s sklepom naloži upravnemu odboru, da ta (pravni) postopek izvede. Vendar predsednik Božo Hartmann te pobude ni dal na glasovanje, je v izjavi za javnost poudaril Pipp. Glede financiranja SGŠ se je oglasil tudi predsednik SKS Bernard Sadovnik in poudaril, da zavrača izsiljevanje Glasbene šole s strani Narodnega sveta koroških Slovencev in Slovenk. Takšno ravnanje prav gotovo ne odgovarja odgovornemu delu zastopniške organizacije, ker brutalno prezira samostojnost in demokratično odločanje Glasbene šole. Sadovnik NSKS še očita vnašanje konflikta v uspešno delovanje Glasbene šole in razdiranje pomembne strukture, ki skrbi za glasbeno izobraževanje mlajšega rodu. Ivan Lukan 4 Četrtek, 4. decembra 2008 GOSPODARSTVO TRST - Izvolitev na ponedeljkovi seji predsedstva Gostinec Niko Tenze novi predsednik SDGZ Gostinec iz Križa Niko Tenze je novi predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja arhiv kroma TRST - Predsedstvo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) je v ponedeljek izvolilo novega predsednika združenja. To je Niko Tenze (1966), lastnik gostilne La Lampara iz Križa (z mamo Marijo in bratom Alainom). Je dolgoletni aktivni član in odbornik gostinske sekcije, njen tajnik in nazadnje več mandatov še njen predsednik. Po zadnjem volilnem občnem zboru SDGZ je bil v predsedstvu izvoljen za podpredsednika skupaj s Sonjo Skabar, poleg pokrajinskih predsednikov Karla Devetaka (Gorica) in Adriana Gariupa (Čedad). S Sonjo Skabar (in ostalimi člani ožjega predsedstva) sta vodila organizacijo po predčasnem odstopu predsednika SDGZ Borisa Siege. V predstavništvu stanovske organizacije slovenskih podjetnikov v Italiji je bil upravitelj Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje in večkrat član izpitnih komisij za kuharske tečaje SDZPI. V okviru gostinske sekcije nadaljuje delo predhodnika Lina Doljaka pri povezavi gostincev in drugih včlanjenih turističnih operaterjev z ostalimi akterji krajevnega turizma: kmetovalci, proizvajalci in ostalimi ustanovami, pri pobudah kot so Okusi Krasa in čezmejni projekti Utrinki in Okusi Krasa brez meja. Zlasti pri Okusih Krasa si je v zadnjih letih prizadeval tudi za sodelovanje med gostinci, peki in trgovci pri razvoju in promociji tipičnih lokalnih proizvodov. Poleg tega je bil vrsto let zelo angažiran v okviru domačega društva Vesna, aktiven pa je tudi v politično-institucionalnem svetu, saj je v prejšnjem mandatu zasedal mesto podpredsednika, v sedanjem pa člana rajonskega sveta za Zahodni Kras občine Trst. TURIZEM - Konzorcij Promotrieste predstavil promocijske pobude v letu 2009 Trst končno pogledal čez mejo Ob »običajnih« Avstriji in Nemčiji bodo mesto promovirali tudi v Ljubljani in Zagrebu - V gradivu omenjena slovenska manjšina TRST - Konzorcij Promotrieste, ki skrbi za promocijo mesta v Italiji in v tujini, bo prihodnje leto priredil več pobud, ki jih zaznamujejo tudi posebne novosti. Po uspešnem letu 2008, pravijo pri konzorciju, bodo sodelovali tudi na pomembnih sejmih, kot sta tista v Londonu in v Parizu, vabo za turiste pa bodo oplemenitili z DVD in s katalogom z značilnostmi Trsta, pa tudi njegovega zaledja. Pomembna novost v prihodnji dejavnosti konzorcija, ki sta jo predstavila včeraj njegov predsednik Claudio Giorgi in generalni tajnik Paolo De Gavardo, je namreč v tem, da so se tokrat - končno - lotili predstavitve celotnega ozemlja, in torej tudi Krasa, pri čemer so v katalogu tudi izpostavili, da živi na njem pretežno avtohtono slovensko prebivalstvo. Dodatna novost je v tem, da namerava konzorcij reklamirati tržaško ozemlje »poleg v običajnih Avstriji in Nemčiji« tudi v Sloveniji, kjer bodo ciljni trg večinoma potrošniki, in na Hrvaškem, kjer bodo na straneh zagrebškega dnevnika Večernji list vabili prebivalce, naj pridejo po nakupih v Trst. Promocija je v vidiku bližnjih praznikov že stekla. V ta namen delijo v glavnih restavracijah, hotelih, prodajnih centrih in drugih točkah v Ljubljani posebno knjižnico s ponudbami in popusti (zapadlost 31. decembra) v raznih tržaških trgovinah in javnih lokalih, včlanjenih v zvezo trgovcev Confcommercio. Knjižici, ki je sicer v italijanščini in angleščini, je priložen letak z vabilom tudi v slovenskem jeziku. Januarja, je dejal De Ga-vardo, bodo temu sledili tudi številni lepaki po ljubljanskih ulicah in trgih. Novost ni zanemarljiva. Kot smo namreč že poročali v preteklosti, so bile pobude konzorcija doslej v glavnem namenjene italijanskemu, avstrijskemu in nemškemu trgu, vrh vsega pa v promocijskih akcijah sploh niso omenjali Krasa in slovenske narodne skupnosti. Višek je bila v tem smislu konec aprila predstavitev izkaznice T For You in povezanega vodnika La tua Trieste card. Takrat je med drugim podpredsednik pokrajinske uprave (ki je prvič financirala pobudo) Walter Godina za naš dnevnik izjavil, da bo v prihodnosti zahteval večjo pozornost do promocije celotnega ozemlja in njegovega bogastva. Sicer je glavnina promocije (in gradiva) posvečena Italiji, Avstriji, Nemčiji in Franciji, vzporedne pobude pa bodo zadevale kongresni turizem. V zvezi s slednjim bo konzorcij izdelal nove kampanje za njegovo krepitev in bodo po pobudah, ki so jih že sprožili v Rimu, Milanu, Bologni in Firencah, sodelovali na pomembnih sejmih v Evropi, kot so tisti na Dunaju, v Lon- donu, Munchnu, Zurichu in Parizu. Na sejmih in v turističnih agencijah v Italiji ter v tujini bodo tudi delili omenjeni katalog, ki so ga izdelali v sodelovanju z okoliškimi župani in ga natisnili v 10.000 izvodih. V njem je, kot rečeno, prikazano celotno tržaško ozemlje, omenjeni pa sta tudi Kraška oh-cet (v italijanščini) in Majenca v Dolini. Prav tako bodo delili DVD, v katerem je prikazan obisk Trsta v 24 urah. Med točkami je tudi izlet na Kras, pri čemer je govor tudi o osmicah in šagrah kot o tipični lokalni tradiciji. V tem primeru je edini namig na Slovence v razlagi besede osmica, ki izhaja iz slovenske besede osem. Katalog bo kajpak v italijanskem, angleškem ali v nemškem jeziku. Druga pot za promocijo Trsta bo v letu 2009 sodelovanje z znano italijansko verigo, ki bo v mnogih italijanskih mestih reklamirala Trst v svojih izložbah. V načrtu je tudi sinergija s pomembno verigo v oblačilnem sektorju, verjetno ob predstavitvi nove kolekcije za prihodnjo pomlad oziroma poletje. Aljoša Gašperlin Claudio Giorgi (levo) in Paolo De Gavardo SDGZ - Srečanje s pobudnikom Joškom Sirkom Po Krasu z vespo Zanimiva turistična pobuda, ki je krst doživela ob lanskem padcu meje med Italijo in Slovenijo TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje vabi vse zainteresirane člane in proizvajalce s Krasa in mesta na informativno srečanje s pobudnikom turistične iniciative »II Col-lio in Vespa«, Joškom Sirkom, ki bo jutri ob 15.30, v gostilni La Lampara v Križu št.144. Znani gospodar Subide bo kraškim kolegom - proizvajalcem, hotelirjem, gostincem in predstavnikom zelenega turizma - ki bi jih zanimalo sodelovati pri podobni pobudi še na tržaškem in goriškem Krasu obrazložil razne pravne in vsebinske plati ter perspektive te pobude. Joško Sirk je skupaj s prav tako Joško Sirk (levo) in Edi Keber na lanskem »krstu« vesp ob padcu meje na Plešivem arhiv EVRO 1,2623 $ -0,58 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 3. decembra 2008 valute evro (povprečni tečaj) 03.12. 02.12. ameriški dolar japonski jen 1,2623 117,39 1,2697 118,42 ruski rubel 35,3395 8,7444 35,4538 7,4486 britanski funt 0,8547 0,84695 norveška krona 8,9650 25,636 8,9650 švicarski frank 1,5332 15,6466 1,5311 madžarski forint 262,33 3,8506 261,35 3,8325 kanadski dolar 1,5583 1,9625 1,5756 bolgarski lev 1,9558 3,8435 1,9558 slovaška krona 30,225 3,4528 30,265 3,4528 latvijski lats 0,7093 3,0390 0,7093 2,9546 islandska krona 290,00 1,9926 290,00 hrvaška kuna 7,1913 7,1796 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 3. decembra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 1,89 2,20 2,556 2,703 LIBOR (EUR) 3,415 3,74 3,796 3,86 LIBOR (CHF) 0,825 1,208 1,38 1,6133 EURIBOR (EUR) 3,416 3,743 3,787 3,853 ZLATO (999,99 %%) za kg 19.531,34 € -225,05 TEČAJNO LJUBLJANSKE BORZE 3. decembra 2008 znanim briškim vinogradnikom, Edi-jem Kebrom, več let pripravljal projekt, ki so ga slavnostno »krstili« ob lanskem padcu meje in sedaj šteje preko 40 vesp, ki jih imajo v lasti briški vinogradniki, gostinci in turistični operaterji ter jih dajejo na razpolago svojim gostom za odkrivanje lepot Brd in bližnjih krajev FJK in sosednje Slovenije. Ob predstavnikih gostinske sekcije SDGZ bo na srečanju tudi Gabriella Kropf iz agencije Key Tre Viaggi iz Trsta, lastnica (za zdaj) edine »briške« vespe v Trstu, ki si prizadeva, da bi simpatična motorna vozila, tokrat v novi turistični obleki, začela krožiti tudi po kraških klancih in kmetijah. SDGZ je poslalo vabilo vsem konzorcijem kraških proizvajalcev, samim proizvajalcem ter kmečkim organizacijam z željo, da bi se srečanja udeležili vsi, ki vidijo v tem morebitno novo priložnost za promocijo Krasa. Podrobnejše informacije nudi tajništvo gostinske sekcije SDGZ v Trstu, tel. 040.6724824. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,12 IMTTIDCI IDDDA 1 il (VI -0,83 KRKA 1 1 IKA KOPER 52,68 -0,79 +2,81 +1 65 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 24,02 174,00 -0,75 TELEKOM SLOVENIJE 262,45 148,67 -0,60 +1,62 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 52,80 AERODROM LJUBLJANA 30,06 DELO PRODAJA - ctni +5,60 -1,09 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A DCM7 1Q NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/ll IMDTCCT 10,98 -1,52 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 39,32 13,07 +0,10 -0,23 SALMS, L_JMBL__JANA SAVA TERME ČATEŽ 266,68 185 00 -1,12 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 101,40 16,98 -2,63 -2,97 -2,02 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 3. decembra 2008 +°,°3 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIANTIA 1,24 5,43 12 30 -2,04 -2,34 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS BCA MPS 5,75 1 479 +0,00 -4,25 BCA POP MILANO EDISON EDISON 5,70 1 08 +4,38 -0,87 ENEL ENI 4,54 1683 +0,09 +2,48 -1 00 FIAT ciMft/icrrAMirA 5,59 O AQ +0,99 ii r\A GENERALI 18,08 -0,11 mu -> ->7 QI INTESA SAN PAOLO I OTTOMATICA 2,30 1854 +2,11 LOI lOlVlAIICA LUXOTTICA MEDIASET 15,07 4 1750 +2,94 -0,53 +3 15 MEDIASE I MEDIOBANCA PARMAIAT 7,79 1 28 -1,27 PARIVIALA! PIRELLI e C PRYSMAN 0,2605 -0,31 -4,05 -1 05 PRl SIVIAN SAIPEM SNAM RETE GAS 8,000 11,10 411 -1,07 +1 23 SNAIVl RE IE GAS STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,8875 1 042 -0,26 TENARIS TERNA 7,94 +3,37 +2,58 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,285 0,751 1120 +4,34 -1,25 UNICREDIT 1,715 +2,94 +2,39 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 48,38 $ +0,12 IZBRANI BORZNI INDEKSI 3. decembra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba ? SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.059,21 928,70 -0,01 +0,56 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.518,13 1.03751 +0,19 -1 43 FIRS, Banjaluka Belex 15 Beograd 1.752,82 539 18 -0,92 -0,57 DCICA 1 J, DCUUIdU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 245,49 2300,28 -0,61 -2,25 Dir A, Jal ajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 7.495,80 2.400,80 -6,54 -0,74 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.313,32 1.12050 -1,26 -0,84 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt ftsf mn 1 nnrlnn 838,22 846,74 4.567,24 -1,25 +1,98 +0,78 +1 14 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 4.169,96 3.166,65 1.709,78 +0,44 -1 54 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 818,9 2.369,52 -0,30 +0,65 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 8.004,10 1.640,57 13.588,66 1.965,41 8.747,43 +1,78 +0,84 +1,36 +4,01 +0,09 / ITALIJA Četrtek, 4. decembra 2008 5 VLADA - Pojasnilo gospodarskega ministra Tremontija v parlamentu Energetsko varčevanje: preklic olajšav ne bo retroaktiven Že vložene prošnje bodo upoštevali - Scajola: Družine bodo za energijo letno potrosile do 3 tisoč evrov manj RIM - Kdor je v zvezi z energetskim varčevanjem že vložil prošnjo za ustrezne davčne olajšave, pridobljene pravice ne bo izgubil. To je pojasnil včeraj finančni minister Giulio Tremonti, potem ko je bila v protikrizni paket vključena norma, na osnovi katere bo odslej težje uveljaviti pravico do 55-odstotne davčne olajšave za gradbene posege na področju učinkovite uporabe energije. Parlament bo tako umaknil tisti del določila v protikriznem paketu, ki predvideva, da je ukrep veljaven tudi za že vložene prošnje, je poudaril Tremonti med včerajšnjo avdicijo v poslanski zbornici. Vendar je minister branil svojo izbiro, ker davčne olajšave »niso in ne morejo biti bankomat«, in obsodil uporabo tega instrumenta, ko je brez finančnega kritja. Glede javnega dolga niso mogoči čudeži, zato je nujna opreznost, je dejal Tremonti in dodal, da »nismo toliko vezani na pakt o stabilnosti, kolikor na finančni trg«. Sicer v protikriznem paketu ni več zamrznitve tarif za električno energijo in za plin, »toda tarife se morajo zmanjšati,« je nadaljeval minister. V paketu so v tem smislu določila, ki bodo jamčila učinkovitost in prozornost in na osnovi katerih se bodo cene bistveno znižale, je prepričan Tremonti. Poleg tega je vsekakor predvidena zamrznitev poviškov tarif za avtoceste v pričakovanju obnove industrijskih načrtov. Kar zadeva posojila za stanovanje, je v paketu norma, ki predvideva mejo 4 odstotkov za posojila s spremenljivo obrestno mero. To bo državno blagajno stalo zelo malo, obenem pa bo povečalo zaupanje občanov, je menil Tremonti. Minister za gospodarski razvoj Claudio Scajola pa je k temu dodal, da bodo družine na energetskem področju zaradi padca cene nafte prihodnje leto prihranile povprečno 2.800 do 3 tisoč evrov. Trend se bo namreč nadaljeval in bodo tarife električne energije in plina aprila in junija še upadle, in sicer za 4 oz. 1 odstotek. Tajnik Demokratske stranke Walter Veltroni je še pred tem zahteval od vlade umik celotnega energetskega dela paketa. Napačen protikrizni manever vlade vsebuje zelo škodljiv ukrep, ki bo imel hude posledice za državo, je povedal tajnik DS. V obdobju, ko se ves svet z novoizvoljenim predsednikom ZDA Obamo na čelu prilagaja Kjotskemu sporazumu, bo Italija naredila krepak korak nazaj in bo izgubila še eno priložnost za rast gospodarstva ob upoštevanju okolja, je še poudaril Veltroni. VLADA - Financiranje javnega dolga v zaostrenih razmerah Tremonti: Italija mora voditi izredno strogo finančno politiko RIM - Zvišanje davka na dodano vrednost na 20 odstotkov za plačljivo televizijo (kar je v Italiji skoraj isto kot Sky tv) je dejansko zahtevala Evropska komisija. To je včeraj v Bruslju potrdila glasnica evropskega komisarja za davke Laszla Kovacsa Maria Assimakopoulou. Ko bi italijanska vlada tega ne naredila, bi bila Evropska komisija prisiljena sprožiti proti Rimu postopek o kršitvi evropskih norm. S tem pojasnilom se je dejansko zaključila polemika, ki jo je v Italiji sprožila opozicija, potem ko se je razvedelo, da vladni protikrizni paket vsebuje tudi določilo o zvišanju DDV za plačljivo televizijo. Medtem je gospodarski minister Giulio Tremonti na včerajšnji avdiciji pred proračunsko komisijo poslanske zbornice pojasnil, zakaj mora Italija voditi izredno strogo finančno politiko. Po njegovih besedah mora Rim s svojo finančno politiko pridobiti zaupanje na mednarodnih finančnih trgih, če hoče ustrezno plasirati obveznice, s katerimi financira italijanski javni dolg, ki je po obsegu tretji na svetu. To je po svetovni finančni krizi postalo še težje kot je bilo doslej. Zaradi tega italijanska vlada ne bo pristala na politiko, ki bi večala javni dolg. Giulio Tremonti GOSPODARSTVO - Prestrukturiranje Telecom Italia bo ukinil dodatnih 4000 delovnih mest LONDON - Italijanska telekomunikacijska skupina Telecom Italia bo v obdobju od leta 2009 do 2011 v Italiji ukinila dodatnih 4000 delovnih mest. Gre za nov ukrep v okviru prestrukturiranja, s katerim želi družba izboljšati svoje poslovanje. Tako je povedal pooblaščeni upravitelj družbe Franco Bernabe na uradni predstavitvi triletnega poslovnega načrta v Londonu. Telecom Italia, ki ga bremeni 35 milijard evrov dolgov, je že junija zagnal varčevalni program, v okviru katerega je napovedal ukinitev 5000 delovnih mest v Italiji do leta 2010. Skupina sicer na domačem trgu zaposluje 66.000 delavcev. Družba, katere nadzorni svet je v torek potrdil poslovni načrt za obdobje 2009-2011, namerava z omenjenim varčevalnim programom do leta 2011 privarčevati dve milijardi evrov in občutno zmanjšati dolg. V tem okviru nameravajo prodati nestrateške dele skupine, katerih vrednost bi lahko dosegla do tri milijarde evrov. Sicer pa se v bližnji prihodnosti namerava držati stroge finančne politike. V torek potrjeni triletni poslovni načrt predvideva rast zlasti v Italiji in Braziliji, pa tudi na argentinskem trgu. Prihodki skupine naj bi v letu 2009 bili na ravni letošnjih, v letih 2010 in 2011 pa naj bi beležili 0,2-odstotno rast. Čeprav za malenkost, bi na tak način preusmerili večletni negativni trend. Istospolni to soboto na trgu proti Vatikanu RIM - V soboto, 6. t. m., ob 17. uri bo na Trgu Pija XII. ob Trgu sv. Petra na meji z Vatikanom protestni shod proti negativnemu stališču, ki ga je Sv. Sedež zavzel do pobude Francije, ki je v imenu 27 držav članic Evropske unije pri Združenih narodih predlagala, naj bi homoseksualnost nikjer več na svetu ne smatrali za kaznivo dejanje. Protest prirejajo Arcigay, Arcilesbica, Certi di-ritti in druge organizacije. Predsednik rimske sekcije Arcigay Fabrizio Marrazzo je dejal, da so isto-spolni zelo negativno sprejeli odločitev Vatikana. »Kar 77 držav v svetu predvideva zaporne kazni za homoseksualnost, v sedmih je zanjo celo določena smrtna kazen,« je dejal. »Prepričani smo, da tega noče niti večina katoličanov,« je pristavil. Severna liga za ustavitev gradnje novih mošej RIM - Načelnik poslancev Severne lige Roberto Cota je napovedal, da bo zahteval moratorij za gradnjo oz. odprtje novih mošej in islamskih centrov vse dotlej, dokler parlament ne bo odobril zakona, ki bi urejal delovanje takšnih objektov. Severna liga je svoj čas že vložila zakonski predlog, po katerem bi odgovorni za mo-šeje in islamske centre morali pred njihovim odprtjem podpisali dogovor z državo. Bossijeva stranka s to svojo pobudo prihaja ponovno na dan, potek ko je policija v torek v Milanu aretirala maroška državljana pod obtožbo mednarodnega terorizma. Aretiranca sta delovala v islamskem centru v Macheriu pri Milanu. Prodi in Berlusconi naj bi zavirala pravico MILAN - Proces o ugrabitvi nekdanjega milanskega imama Abu Omar-ja, na katerem je med obtoženci bivši direktor tajnih služb SISMI Nicolo Pollari skupno s 26 agenti CIA, je suspendiran do 18. maja prihodnjega leta. Tako je včeraj sklenil predsednik sodišča Oscar Magi, da bi se ustavno sodišče lahko izreklo o zahtevi vlade, naj se postopek v bistvu prekine zaradi spoštovanja državne tajnosti. Berlusconi je to zahtevo vložil, sklicujoč se na podobno zahtevo, ki jo je svoj čas vložil njegov predhodnik Romano Prodi. Javni tožilec Armando Spataro je na včerajšnji obravnavi dejal, da naj bi Prodi in Berlusconi v resnici zavirala pravico. Na to izjavo pa se je takoj odzval Ber-lusconijev odvetnik Ghedini. Zahteval je, naj Višji sodni svet takoj nastopi proti Spataru, češ da bi se ne smel tako izražati o sedanjem predsedniku vlade. SVETOVNI SPLET - Napoved premiera Silvia Berlusconija Italija bo na vrhu skupine G8 predlagala uvedbo pravil za internet RIM - Internetu je treba določiti pravila, kar bo Italija predlagala na prihodnjem zasedanju osmih industrijsko najbolj razvitih držav na svetu (G8), ki mu bo tudi predsedovala. To je napovedal predsednik italijanske vlade Silvio Berlusconi ob priložnosti včerajšnjega obiska tehnološkega pola italijanske pošte v Rimu. Zasedanje G8 (ki bo po Berlusconijevih besedah razširjeno na skupino G20) bo idealen forum za obravnavanje problematike svetovnega spleta, saj gre za skupino, ki predstavlja 80 odstotkov svetovnega gospodarstva in 72 odstotkov svetovnega prebivalstva, medtem ko se z vprašanjem ne bi smeli ukvarjati Združeni narodi. Vzrok za nasprotovanje temu forumu je v Berlusconijevem prepričanju, da gre za »preveliko« organizacijo. Berlusconi sicer ni podrobneje obrazložil, kakšne vrste predlog bo Italija iznesla na zasedanju G8, a je zagotovil, da bo mednarodnega obsega, saj je internet forum, ki je odprt celemu svetu, na tem področju pa se še vedno čuti pomanjkanje skupne ureditve. Kot že rečeno, je za italijanskega premiera skupina G8 idealen forum za to, saj je njena naloga urejevati finančne trge v vseh državah: »V G8 razpravljamo, se soočamo in prihajamo do konkretnih rešitev, glede katerih se vse države potem obvežejo, da jih bodo sprejele.« Italija, je še dejal Berlusconi, bi lahko v tem smislu predstavljala predhodnico glede posegov na tem področju. Berlusconi želi urediti področje svetovnega spleta ansa NOVA ALITALIA Urad proti monopolom odobril načrt CAI RIM - Urad proti monopolom je včeraj odobril načrt družbe CAI (Compagnia aerea italiana), ki predvideva združitev dejavnosti dosedanjih letalskih družb Alitalia in Air One, ob tem pa je postavil vrsto pogojev. Tako bo novi letalski prevoznik moral zagotoviti široko cenovno ponudbo, uvesti bo moral brezplačno telefonsko številko za informacije potnikov, v primeru večjih zamud ali ukinitve letov bo moral potnikom plačati odškodnino v skladu z evropskimi predpisi itd. Urad je sicer določil rok 3. decembra 2011 za odpravo preostalih monopolnih situacij. Sicer kaže, da bo nova Alitalia s prepolovljeni-mi zmogljivostmi začela leteti po božičnih in novoletnih praznikih. Nova letalska družba bo ponujala 600 letov dnevno. Stara Alitalia in Air One sta doslej skupaj zagotavljala 1050 letov dnevno. Slišati je, da naj bi nova Alitalia začela poslovati 12. januarja. Nova letalska družba bo pokrivala 40 odstotkov domačega trga. Letela bo s 95 letali, medtem ko je flota Alitalie in Air One doslej skupaj štela 156 letal. Medtem je združenje evropskih letalskih družb (AEA) včeraj objavilo podatek, da je Alitalia oktobra izgubila 33,8 odstotka potnikov, medtem ko so ostale družbe povprečno izgubile 4,7 odstotka potknikov. 6 Četrtek, 4. decembra 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it KRČENJE DRŽAVNIH PODPOR - Srečanje na pobudo SKGZ in SSO »V manjšini ni uslužbencev Pavšič z rahlim optimizmom čaka na razvoj dogajanj - Štoka: Alarm zaposlenih je bil na mestu Predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič sta na včerajšnjem srečanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu predstavila napore in prizadevanja, s katerimi želita preprečiti krčenje državnih prispevkov manjšini. Predsednika sta obnovila potek dogajanj od tistega usodnega začetka oktobra, ko jima je senatorka Tamara Blažina sporočila vladne ukrepe na škodo naše manjšine. Srečanje je bilo tudi priložnost za razgovor o odnosih med krovnima zvezama in njunimi organizacijami in tudi o odnosih z njihovimi uslužbenci. Štoka je dejal, da je bil alarm, ki so ga v zvezi z nevarnostjo krčenja delovnih mestih sprožili uslužbenci manjšinskih ustanov, popolnoma na mestu. SSO in SKGZ imata ta problem stalno pred seboj in sta pripravljena prisluhniti nasvetom in tudi kritikam. »Za nas ne obstajajo uslužbenci prve in druge kategorije,« je dodal Pavšič, ki je prepričan, da krovni po svojih najboljših močeh skušata reševati probleme. To pa ne pomeni, da sta »gluhi« na pripombe in priporočila, ki prihajajo iz včlanjenih organizacij in njihovih uslužbencev. Čeprav to ni bila tema včerajšnjega srečanja, je predsednik SKGZ poudaril, da naša manjšina rabi notranjo reformo, drugače tvega, da jo bo sedanji sistem pokopal. Pavšičeve besede so spodbudile ravnatelja Zveze slovenskih izseljencev Renza Matteliga, da je pozval manjšino k hitremu ukrepanju. »Mi ne potrebujemo manjše ali površinske reforme, temveč korenito prestrukturiranje naše manjšinske organiziranosti,« je poudaril Mattelig. Predsednica Glasbene matice Nataša Paulin je obžalovala, da se dobivamo le v kriznih situacijah in da so dejansko naše ustanove slabo in malo povezane med seboj. Nihče ne ve, kako se bo razrešil problem s prispevki. Tudi če bo senat potrdil vladne omejevalne ukrepe, nam ostaneta še deželna uprava in Slovenija. Pavšič je glede tega rahlo optimist, Štoka tudi, čeprav se boji, da bo Italija pustila manjšino na cedilu. Zmerni optimizem predsednikov SKGZ in SSO temelji predvsem na sta- Predsednika SKGZ in SSO sta predstavila napore in pobude proti napovedanim krčenjem državnih prispevkov slovenski manjšini kroma liščih, ki sta jih do teh vprašanj v zadnjih dneh zavzela slovenska vlada in parlament. Manjšina tudi še ni izčrpala svojih pritiskov na Deželo, do katere bi se morala odločneje obrniti tudi Slovenija. Furlanija-Julijska krajina ima namreč tudi velike gospodarske koristi od dobrih odnosov s sosednjo državo. V Gregorčičevi dvorani ni mogla izostati politika, ki po Pavšičevem prepričanju stoji za ukrepi Berlusco-nijeve vlade. »V Italiji ni da manjka finančnih sredstev, manjka denar za Slovence in za vse tiste, ki ne trobijo v rog desne sredine,« je dejal Mattelig. Začuden je nad stališči tistih, ki očitajo manjšini, da na volitvah v glavnem podpira levo sredino in s tem si sama koplje jamo, kot je Štoki in Pavšiču dejal senator Ferruccio Saro. Slovenci ne glasujemo za desno sredino, ker nam ta ali oni politik ni všeč ali nam je bolj simpatičen, temveč zato, ker nismo mi proti njim, ampak oni proti nam, je podčrtal zastopnik izseljencev. Sv. Barbara zavetnica gasilcev Gasilci praznujejo danes zavetnico sv. Barbaro. Praznovanje bo potekalo na pokrajinskem sedežu v Ul. D'Alviano, kjer bodo od 10.30 na vrsti maša, nagovor pokrajinskega poveljnika, podeljevanje priznanj za zasluge in polaganje venca v spomin na padle gasilce. Ob 11.30 bodo gasilci uprizorili vajo za goste, med katerimi bodo tudi šolarji. Od 9. do 18. ure si bo mogoče ogledati poveljstvo, gasilska vozila in naprave ter fotografsko razstavo. Gasilci so v tržaški pokrajini od 1. januarja do 2. decembra našteli 4718 posegov. Na pomoč so priskočili 310 ljudem v težavah, gasili so 532 požarov, ukvarjali so se s 118 prometnimi nesrečami, v 164 primerih so imeli opravka z uhajanjem plina, 207-krat pa so posegli zaradi pokvarjenih dvigal. Mestni redarji zasegli 160 igrač Občinska policija se te dni redno sprehaja po Drevoredu XX. septembra, kjer nadzoruje blago na stojnicah Miklavževega sejma. Včeraj zjutraj pa so se redarji dalj časa zadržali v neki trgovini v mestnem središču, kjer so opazili več igrač brez obvezne oznake CE in brez navodil v italijanskem jeziku. Zasegli so 160 igrač, med katerimi so bili plastične lutke, družabne igre in avtomobilčki. Globa je znašala 3443 evrov. OBČINA TRST Razprave o krizi centra BIC ni bilo Desnosredinska večina v tržaškem občinskem svetu je sinoči preprečila razpravo o hudi krizi, ki je zajela center BIC. Levosredinska opozicija je pripravila solidarnostno resolucijo v podporo uslužbencev. Predložila jo je na seji načelnikov skupin in zahtevala, naj mestna skupščina obravnava dokument po nujnem postopku. Stranke desne sredine so se obotavljaje odločile, da naj se bi o umestnosti razprave odločili med občinsko sejo. Svetniki levosredinske opozicije so v resoluciji omenili možnost stečaja centra BIC Furlanije-julijske krajine, s čemer bi bilo 13 uslužbencev ob delovno mesto, zaradi stečaja centra BIC pa naj bi zaprli kar 64 podjetij, ki sodelujejo s centrom BIC, z več kot 400 zaposlenimi, v veliki večini iz Trsta. Nadalje je bila v dokumentu omenjena zelo nizka »razprodajna« cena, manj kot milijon evrov, medtem ko bi bila škoda, ki bi jo povzročil stečaj velika za vpletena podjetja in zaposlitveno raven na Tržaškem. V okviru centra Bic deluje 38 podjetij s skupno 387 zaposlenimi. Velika večina je mladih z univerzitetno izobrazbo. Resolucija je pozivala župana Roberta Dipiazzo in občinski odbor, naj posežeta pri deželni upravi Fur-lanije-Julijske krajine za pozitivno rešitev pogajanja med nekdanjim podjetjem Sviluppo Italia in deželno upravo, predvsem v luči bližnje odobritve deželnega proračuna za leto 2009. Med sejo je bilo sklicano srečanje načelnikov svetniških skupin, na katerem je leva sredina ponovila zahtevo po takojšnji obravnavi resolucije. Opoziciji se je pridružila Severna liga, medtem ko sta Forza Italia in Nacionalno zavezništvo vztrajala pri svojem, češ da resolucija ni »nujna«. Volja večine (čeprav je bila le-ta okrnjena) je prevladalo in razprave o resoluciji ni bilo. Tako je prišla skupina uslužbencev centra BIC sinoči zaman v občinsko dvorano. M.K. V miljskih lokalih naj bi prodajal kokain Mobilni oddelek policije je več dni zasledoval osumljenca, ki naj bi v miljskih lokalih preprodajal kokain. V torek so ga policisti ustavili in pregledali, pri sebi je imel 18 gramov kokaina. Med hišno preiskavo so našli še tehtnico za pripravljanje odmerkov. 41-let-nega Miljčana F. C. bo v koronej-skem zaporu zaslišal javni tožilec Giuseppe Lombardi. Trčil in zbežal, a so ga kmalu našli V torek zvečer sta na Trgu Val-maura trčila fiat 600 in BMW. Voznik slednjega, povzročitelj nesreče, je takoj zbežal, posledice nesreče pa so bile zelo omejene. Voznici fiata je uspelo razbrati registrsko tablico BMW-ja in poklicati mestne redarje, ki so ubežnika kmalu zalotili. 26-letni Romun ni imel vozniškega dovoljenja, avto pa ni bil zavarovan. Vozilo so zasegli, vozniku pa naložili 750 evrov globe. ITALIJANSKO-NEMŠKI VRH - Zaradi protesta proti Berlusconiju in »odloku Gelmini« Kvestura prijavila študente Osem mladih naj bi 18. novembra brez dovoljenja organiziralo zborovanje - Strogo apliciranje predpisov kljub mirnemu protestu Tržaška kvestura je prijavila sodstvu osem mladih, Skupinica protestnikov, ki naj bi sredi novembra na Velikem trgu ogrožala javno varnost kroma ker naj bi 18. novembra, ob italijansko-nemškem vrhu v Trstu, brez dovoljenja organizirali protestno zborovanje proti t. i. »odloku Gelmini« (ukrepom za reformo šolstva) in predsedniku vlade Silviu Berlusconiju. Prijavili so jih na podlagi 18. člena enotnega besedila o javni varnosti, ki določa, da morajo pobudniki vsaj tri dni pred načrtovanim javnim zborovanjem obvestiti kvesturo. Kakih trideset mladih, v glavnem študentov Visoke šole za tolmače in prevajalce, se je 18. novembra udeležilo protestnega shoda. S seboj so imeli nekaj transparentov v italijanskem in nemškem jeziku ter mega-fone. Spočetka so zborovali na Velikem trgu, nato na Trgu Verdi, sile javnega reda pa so jih vseskozi držali daleč od Berlusconija, Merklove in raznih ministrov. Pozneje se je protest nadaljeval še na Borznem trgu. Policija je identificirala osem domnevnih organizatorjev in jih prijavila. Pri tem je strogo aplicirala obstoječe predpise, pa čeprav je mladina, kljub vsemu, povsem nenasilno izražala svoje nelagodje v zvezi z bodočnostjo šolstva in univerze. Po drugi strani se drugod po Italiji marsikdaj dogaja, da se večje skupine prenapete-žev nenapovedano zberejo na trgih, razbijajo izložbe, sežigajo zaboje za smeti in se spopadajo s policijo, veliki večini razgrajačev pa se zatem navadno ni treba zagovarjati na sodišču. (af) / TRST Četrtek, 4. decembra 2008 SESLJAN, KRIŽ, MILJE - Posledice ponedeljkovega neurja in rekordnega plimovanja 7 Poplavljene hiše in kupi smeti Obalne občine preverjajo škodo V Devinu-Nabrežini 500.000 evrov škode, v Miljah okrnjeni občinski uradi - Kaj vse človek zmeče v morje Ponedeljkovo neurje in rekordno plimovanje sta na tržaškem obalnem pasu povzročila precejšnjo škodo, ki je ponekod še niso kvantificirali. V Trstu je morje premočilo okrog 80 trgovin, barov in kleti, podobno ali celo slabše je bilo v Miljah, okrog 500 tisoč evrov pa znaša škoda, ki jo je vreme povzročilo v devinsko-nabrežinski občini. Hudo je bilo na vsem obalnem pasu, kjer je mnogo plaž trenutno skoraj neprepoznavnih. Devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret je prvi obračun škode že poslal deželni civilni zaščiti v Palmanovo. Škoda znaša okrog pol milijona evrov: ista občina je letos avgusta utrpela štiri milijone evrov škode zaradi tornada, ki se je znesel nad deželo. »Narava nam letos ni naklonjena, komaj čakam, da se leto 2008 konča,« je komentiral župan. V Ribiškem naselju je plima prizadela deset hiš, otroški vrtec in nekaj avtomobilov (a lastnikom slednjih škoda ne bo povrnjena), slana voda pa je za hiše zelo škodljiva, saj se bodo vlažne stene kmalu začele krušiti. Z devinskega nabrežja morajo medtem odstraniti tri ogromna drevesa, ki so priplavala z valovi. Morje je razdejalo tudi Sesljanski zaliv. Pešpoti, ki je vodila s plaže Ca-stelreggio v Botanjek, ni več. Sesljansko kopališče je polno smeti, alg in hlodov, pravo obmorsko odlagališče. Ret je povedal, da so za čiščenje plaž, ki so v lasti državne domene, pristojne občinske uprave. Sprehod po plaži Castelreggio nam mimogrede nazorno pokaže, kakšna sta človekov odnos do morja in njegov vpliv na morski ekosistem. Nakopičeni ležijo najrazličnejši predmeti, ki jih je razburkano, sito morje nenadoma »izbruhalo« na kopno. Tu so: plastenke, žoge, svetilke, vrči, jogurti, copate, sadni sokovi, razne embalaže, cevi, italijanska krema za sonce, slovenski insekticid, hrvaški šampon, norveško motorno olje, na koncu pa še močno zarjaveli gospodinjski stroj, nekdanji hladilnik, ki je glede na model in stanje oral morsko dno nekaj desetletij. Metri in metri strupenih odpadkov so priplavali na kopno, kdove kaj vsega pa se še skriva v globinah ... Preglavice imajo te dni sesljanski jadralni klubi. V ponedeljek dopoldne so vsi nemočno strmeli v silno in neverjetno visoko valovanje. Morje je pljuskalo čez vse ovire, sesljansko parkirišče je bilo pod vodo. Pri Čupi so se vsa plovila rešila (tako kot povsod v zalivu), morje pa je odlomilo leseni splav, ki je bil nasproti klubskega sedeža s kovino Desno smeti, ki jih je plima v Brojenci potisnila do portiča; spodaj odlomljeni leseni splav sesljanske Čupe kroma priklenjen na pomol. Huje je bilo pri sosednjem klubu Pietas Julia, ki je imel popolnoma preplavljen sedež. Med Trstom in Sesljanom ni bilo nič kaj boljše. V kriški Brojenci so kupi morskih smeti prišli s plaže do barčic v portiču ter na prag gostilne Bellariva. Upravitelj Aljoša Paulina je dejal, da je voda v ponedeljek tekla do stopnišča: plimovanje je torej znašalo več deset metrov v dolžino in dober meter v višino, saj je voda pljuskala čez zidke obalnih hiš in razdejala vrtove. Gostilno Bellariva so leta 2005 preuredili, odtlej jo pred mor- jem ščiti velik zid. Pobesnelo morje je kljub temu odkrušilo večje stenske obloge. Paulina meni, da bi staro gostilno najbrž uničilo. Podobne plime ni nikoli videl, njegova babica pa tudi ne. V Miljah se življenje vrača v normalnost. Zupan Nerio Nesladek je podčrtal, da je bilo škode veliko, čista in torej dobro vzdrževana kanalizacija pa je preprečila, da bi se mesto v ponedeljek prebudilo v blatu. Plimovanje je prizadelo 80 stavb - trgovine, bare, kleti in bivališča. Nekateri občinski uradi, v prvi vrsti matični urad, bodo ta te- den delali okrnjeno, vanje nameščajo nove računalnike. Zupan upa, da bo deželna uprava razglasila stanje naravne katastrofe, »kot je to storila prejšnja uprava maja 2007«. Občina Milje vabi občane, naj javijo morebitno škodo z obrazci, ki so v uradu za stike z javnostjo (na Trgu Marconi 1, tel. 0403360200) in na spletni strani www.co-mune.muggia.ts.it. Podatke bo uprava zaenkrat uporabila za izračun celotne škode na občinskem območju, zato zadostuje splošen opis škode. Aljoša Fonda Kreativna srečanja za mlade starše Nadaljujejo se srečanja, ki jih prireja pedagoško združenje Steineriana in so namenjeni mladim staršem oziroma bodočim mamicam in očetom. Vodi jih pedagoginja Rosa Maria Pe-ternelli iz waldorfskega vrtca v Zgo-niku. Danes bo ob 20. uri v prostorih antropozofskega društva v Ul. Beccaria 6 (5. nadstropje) srečanje o igri in njenem pomenu v različnih otrokovih razvojnih fazah. V nedeljo pa bodo ravno tam od 10. do 12. ter od 14. do 17. ure udeleženci izdelovali igrače iz lesa. Za informacije 040/661195 ali wal-dorf.trieste@libero.it. Rogers in sodelavci Združenje Postaja Rogers vabi jutri ob 18. uri v muzej moderne umetnosti Revoltella (Ul. Diaz 27), kjer se bodo srečali vsi, ki so v letih 19531964 sodelovali z arhitektom Erne-stom Nathanom Rogersom pri urejanju revije Casabella Continuita. Prisotni bodo arhitekti Gae Aulen-ti, Guido Canella, Aurelio Cortesi, Vittorio Gregoretti in Silvano Tintori, srečanje pa bo uvedel Luciano Semerani, ki je v Postaji Rogers na nabrežju uredil manjšo razstavo posvečeno ravno arhitektu Rogersu. Umetnost po žensko V dvorani Arturo Fittke na Malem trgu 3 bodo jutri ob 18. uri odprli skupinsko razstavo ženske umetnosti članic italijanske federacije žensk v umetnosti, poklicih in poslih (FI-DAPA), ki spodbuja promocijo ženskega delovanja na raznoraznih področjih. Predstavila jo bo arhitektka Marianna Accerboni. Božič v esperantu Tržaško esperantsko združenje vabi jutri ob 18. uri v Ul. Coroneo 15 (3. nadstropje) na odprtje razstave božičnih risbic in poezij esperantskih otrok iz vsega sveta. Srečanje z Gherdolom V katinarski cerkvi bo v nedeljo ob 17.30 srečanje z mladim pisateljem Igorjem Gherdolom ob izidu njegovega zadnjega romana »Il mio sole oscuro - La vita in un Lager«. Literarni utrinek pa bo obogatil nastop pevca Alda Zerjala, igralke Bernarde Zerjal, glasbenice Daniele Casot-to in zbora Catticoro, ki ga vodi dirigent Carlo Tommasi. Zbrana sredstva bodo namenjena humanitarnemu združenju Azzurra, ki v tržaški pediatrični bolnišnici Burlo skrbi za bolne otroke ter spodbuja raziskovanje redkih otroških bolezni. TRŽAŠKA POKRAJINA - Seja pokrajinskih komisij o aktualnem vprašanju merjascev Želod, prava viagra za divje svinje Letos v pokrajini našteli 393 merjascev - Povzročajo vedno večjo škodo - Doslej premajhen odstrel Za skoraj biblijsko razmnoževanje merjascev na Krasu je kriv... želod. Vzad-njih dveh letih so hrasti dobro obrodili, želoda je bilo na pretek, da so imele divje svinje obilno zalogo hrane na razpolago. Pridobile so na teži, prav teža pa ključno učinkuje na njihovo rodnost: težja je divja svinja, več skoti. Tako se je v zadnjih dveh letih število merjascev na Tržaškem skoraj podvojilo. Pred dvema letoma so jih našteli 257, letos že 393. Kar pomeni, da jih je, v resnici, vsaj še enkrat toliko, to je že okrog 800. Te podatke o merjascih, njihovem razmnoževanju in njihovi prisotnosti na Tržaškem je bilo mogoče izvedeti na včerajšnji seji pokrajinskih komisij, ki ju vodita Zoran Sosič in Carla Melli. Srečanje je bilo aktualno, potem ko je eden od mladih merjascev pred nekaj tedni pokukal v mesto in s svojim prihodom izzval strelsko nastrojen odgovor tržaškega župana Roberta Dipiazze. Sosič, po rodu z Opčin, ki so si jih merjasci izbrali za enega od svojih domicilov, je sprevidel, da gre za resno zadevo. Sklical je sejo pokrajinske ko- misije, na katero je povabil predstavnike deželne uprave, gozdne straže, naravo-varstvenikov, rajonskih svetov in srenj, da bi skupno preverili, kaj bi se dalo storiti, da bi zajezili to divjesvinjsko nadlogo. O tem, da so merjasci tudi nadloga, najbolje vedo povedati kmetovalci, ki so jim živali z rilci razrili polja in uničili pridelek. Zahtev po odškodninah je iz leta v leto več, so povedali deželni izvedenci. Predstavnik Lipu Ilario Zuppani je pokazal, kje tiči zajec: v preskromnem odstrelu. Deželna uprava je sicer za en mesec podaljšala selekcijski lov (od 15. maja do 15. januarja, pet dni tedensko, razen ob torkih in petkih), kar pa ni bilo dovolj. Odstreliti bi morali od 50 do 150 odstotkov naštetih merjascev (vedno upoštevajoč, da je realna prisotnost približno dvakrat večja od naštetih živali...), v resnici pa je odstrel zadnjih let znašal le četrtino naštetih merjascev. Izvedenci so nakazali nekaj možnih rešitev. Prvič: prepoved hranjenja merjascev do razdalje 300 metrov od hiš in naselij (kajti hrana je, kot rečeno, prava viagra za divje svinje...). Župan bi moral izdati ustrezno odredbo. Drugič: lovci bi morali znižati obroke hrane na napaja-liščih za divjačino. Tretjič: povečati bi morali selekcijski odstrel, omenjena pa je bila tudi možnost lova merjascev s kovinskimi kletkami, v obliki mišolovk, a brez tragičnega konca za živalico. Hrana bi zvabila merjasca v kletko, ko bi ta vstopil vanjo, bi se vratca zaprla, nato bi žival prepeljali drugam. Omenjen je bil tudi električni pastir: električna žica bi preprečila prihod merjascev na obdelano polje ali vinograd. Na srečanju je bila izražena potreba po koordinirani akciji. Nekaj podobnega so že udejanili v drugih krajih, kajti divji prašič se ni razpasel le na Krasu, temveč tudi širom po Italiji in Evropi. Zato ni prihod mladega merjasca na Akve-dot, vsedržavno in evropsko gledano, nobena posebnost. Podobne »obiske« so pred časom že zabeležili v Genovi, Bologni, Sie-ni in v Firencah, v Berlinu pa so jih našteli od 8.000 do 10.000. M.K. 8 2 0 Četrtek, 4. decembra 2008 SPORT operna hiša verdi - Decembrski program Božična idila v mestu / Rezom navkljub v gledališču prevladuje previden optimizem Na konferenci so osvetlili sedanji finančni položaj - Znižali so honorarje Tržaško operno gledališče se v decembru ponaša s skoraj mrzlično dejavnostjo, in to kljub krizi, ki je po vladnem odloku o nižanju sredstev kulturnim ustanovam spravila mnoga gledališča na tla. Z namenom, da javnost seznani s trudom, ki ga vodstvo tržaškega gledališča vlaga v preživetje največje glasbene ustanove naše dežele, je superintendant Giorgio Zanfagnin sklical tiskovno konferenco, ki je bila nepričakovano dobro obiskana. Zanfagnin je predstavil aktualni ekonomski položaj gledališča, ki je bilo oktobra prikrajšano za šest milijonov evrov državnega prispevka: ko je vodstvo zvedelo za sklep, se je odločilo, da ne bo okrnilo že začrtane operne sezone, temveč skušalo kakorkoli oklestiti stroške in kljub vsemu ponuditi svojim abonentom čimbolj kvalitetne predstave. V javnosti je dvignilo mnogo prahu dejstvo, da se je sezona odprla s Tosco namesto z načrtovano Francesco Da Rimini: Zandonaieva opera bo prišla na vrsto v naslednji sezoni, kajti gledališče hoče vsekakor spoštovati dogovor s švicarsko operno hišo, ki sodeluje v kopro-dukciji. Tosca je bila navsezadnje kar razkošno nadomestilo in je zabeležila ogromen uspeh, več ponovitev je bilo razprodanih in kapaciteta gledališča je bila izkoriščena do 94,4%. Tosca je pomenila tudi začetek sodelovanja med tremi velikimi gledališči severovzhodne Italije - Verone, Benetk in Trsta -, ki s skupnimi močmi lahko veliko prihranijo. Izredno delaven december se je odprl z zelo uspešno postavitvijo nove opere tržaškega skladatelja Giampaola Corala Mr.Hyde?, ki je potrdila sodelovanje med gledališčem Verdi in združenjem Chromas, ki organizira Mednarodna srečanja s sodobno glasbo Trieste Prima. Vsak čas bodo na tržaškem odru zaplesali čudoviti umetniki baletne skupine Boris Eifman: po lanski navdušujoči Ani Karenini se ruski koreograf vrača v Trst z eno svojih najuspešnejših kreacij, Red Giselle (od 9. do 14. decembra). Takoj za tem bo gledališče predstavilo svojo lastno baletno produkcijo z naslovom Tetraktys, ki bo v dvorani Tripcovich na ogled od 17. do 19.de-cembra ob 10.30, 17. pa tudi ob 21.uri. Balet je zgrajen na glasbi Georga Friedricha Haendla, ki bo l. 2009 doživel veliko poklonov ob 250-letnici smrti. Skoraj istočasno bo na odru gledališča Verdi zaživela Traviata v izvedbi korejske Metropolitan Opere iz Seula: gre za izmenjavo, ki bo marca 2009 peljala tržaške umetnike v Korejo, kjer bodo uprizorili Ma-damo Butterfly, s katero so se zelo uspešno uveljavili na letošnjem poletnem festivalu na Cipru. Zan-fagnin je poudaril, da gostovanja sploh ne bremenijo Na včerajšnji novinrski konferenci je glavno besedo imel superintendant Zanfagnin kroma bilance gledališča, kajti stroške krije Koreja, ki praznuje 60-letnico svoje operne hiše. O umetniških vsebinah decembrskih predstav je spregovoril tudi umetniški vodja Umberto Fanni: dvojica Daniela Dessi'-Fabio Armilliato, ki je navdušila občinstvo s Tosco, bo 31. decembra ob 18. uri oblikovala koncert, ki bo zaobjel popularne arije opernega repertoarja in bolj lahkotne žanre, spremljal ju bo tržaški orkester pod vodstvom Marca Boemija. Takoj po novem letu pa bodo stekle priprave za Aido v režiji Hu-ga De Ane, ki je nedvomno eden najbolj kreativnih sce-nografov-režiserjev svetovne operne scene. Tako Zanfagnin kot Fanni sta izpostavila dejstvo, da se umetniške izbire vedno bolj usmerjajo na domače umetnike, tako na pevskem kot na dirigentskem in režiserskem področju, kar pomeni istočasno nezane-marljiv prihranek in ovrednotenje domačih talentov. V varčevalni politiki sta omenila tudi potezo, ki jo je narekovala previdnost ob napovedani krizi: z gostujočimi umetniki gledališče ni podpisalo pogodb do zlo- glasnega ministrskega odloka, nato pa so pevce, dirigente in ostale goste prosili za razumevanje ter se dogovorili za nekoliko nižje honorarje, kar je privedlo do solidnega prihranka 650.000,00 evrov. Vodstvo gleda na bodočnost s previdnim optimizmom in računa, da bo gledališče kljub težavam preživelo, čeprav bo treba vsekakor nadaljevati s strogo varčevalno politiko in se odpovedati predragim zvezdnikom. Po ekonomsko-umetniških poročilih se je sprožila širša debata, iz katere velja izluščiti pritožbo, s katero so vsi soglašali: kljub lanskemu zbiranju podpisov za premestitev ledenega drsališča na kak drug mestni trg, je danes zjutraj ploščad znova prekrila Trg Verdi. Da mladi potrebujejo športno razvedrilo, je na dlani, da bi lahko drsališče našlo bolj primeren prostor, je tudi jasno, a očividno ne vsem. V zraku je lebdelo vprašanje, koliko je pravzaprav operno gledališče pri srcu tržaški mestni upravi, ki tudi s to odločitvijo ne kaže mnogo posluha do ene svojih najprestižnejših ustanov. Katja Kralj Božični prazniki so za vogalom, tako da vse hiti, da bi jih mesto pričakalo v najlepši preobleki. V okviru pobude Nataleventi, ki jo prireja Občina Trst s prispevkom Dežele FJK, bo danes posebno živahno na Verdijevem trgu, kjer bodo ob 16. uri odprli drsališče, na katerem se bodo lahko Tržačani izživljali vsak dan od 10. do 23. ure vse do 11. januarja. Jutri bo športna palača Palachiarbola od 10.30 do 12.30 gostila spektakel za otroke »S. Nicolo de Bari la Festa dei Scolari«; Miklavži bodo zabavali najmlajše, ob tem pa tudi nagradili udeležence natečaja akvarelov. Zvečer bodo na svoj račun prišli odrasli, saj bodo ob 21. uri v foajeju gledališča Verdi izbirali med tržaškimi lepoticami in izvolili najlepšo zimsko kraljico. Na sobotni dan se bodo ob 14. uri na Veliki trg pripeljali simpatični Miklavži na tristotih motorjih, ki se bodo nato popeljali do zbirnih centrov, kjer bodo z oblekami, hrano in igračami obdarili najbolj potrebne otroke. Zabavno pa bo tudi pri sv. Jakobu, kjer bodo med 15. in 18. uro izžrebali zmagovalce šentjakobske loterije, se pravi kupce, ki so nakupovali v trgovinah tega mestnega rajona. Glasba bo prota-gonistka nedeljskega dopoldneva. V dvorani Beethoven na Ul.Coroneo 15 bo od 10.30 do 13. ure mednarodno glasbeno tekmovanje, ki ga prireja združenje Ars Nova, na Borznem trgu pa ob 11. uri čudovita lutkovna predstava mojstra Teodora Borisovega. V ponedeljek, 8. decembra, bodo na Goldonijevem trgu od 17. do 19.30 delili kostanje in rebulo ob nastopu folklorne skupine Holzhockar iz Sapade; božične melodije pa bodo odmevale ob 17. uri v grljanski cerkvi, ob 18. uri pa pri Stari mitnici. Gledališče Rossetti bo ob 20.30 gostilo zbor alpincev in fanfare. Glasba pa bo kraljevala tudi v sredo, 10. decembra, ko bo na Trgu Cavana od 10.30 do 12. ure prepeval Umberto Lupi. Ob 19. uri bo na Pomorski postaji dobrodelni - športni večer za sirote iz Nepala. Gledališče za otroke Občine Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor prirejajo v sodelovanju s konzorcijem Fhocus in zadrugo La CO.S.T.I.E.RA v soboto ob 16. uri v igralnem kotičku palček v Naselju Sv. Mavra 124 brezplačno gledališko predstavo za otroke »Le stagioni« gledališka skupine La Baracca iz Bologne. GREGORČIČEVA DVORANA - Večer SPDT in Slovenskega kluba Odkril pa sem lepoto gora Predstavili knjigo Rafka Dolharja Po Kugyjevih poteh - Zanimivo predavanje Igorja Škamperleta Gore so bile osrednje protago-nistke torkovega večera, ki sta ga skupaj priredila Slovensko planinsko društvo Trst in Slovenski klub. Izhodišče je ponudil ponatis knjige Po Kugyje-vih poteh - Od Trente do Zajzere, ki jo je izdala Mohorjeva družba iz Celovca. V njej je Rafko Dolhar predstavil življenje Juliusa Kugyja, prostor in čas, v katerem je živel. A tudi slovenske gorske vodnike, ki so tržaškemu gorniku pomagali med številnimi vzponi. Kot je pojasnil avtor, je svojo pripoved obogatil z odlomki iz Kugy-jevih del, tudi takih, ki so bili do pred kratkim neobjavljeni in neprevedeni, saj je Kugy izrecno zapisal, da jih lahko objavijo šele petdeset let po njegovi smrti. Dolharjeva knjiga je tako po-klon Kugyju in njegovi miselnosti, novo slikovno gradivo pa obenem tudi vabilo na izlet v Julijce in doline pod njimi. Posebno vabljivi so bili tudi diapozitivi, ki jih je občinstvu v Gregorčičevi dvorani predstavil Igor Škam-perle. Sociolog, pisatelj, predvsem pa strasten ljubitelj gora je najprej izpostavil nekaj značilnih potez Kugyjeve osebnosti. To je bil »gornik stare vrste«, ki mu je bila tekmovalnost tuja in je v Julijce zahajal iz ljubezni do narave. Botanik, ki je vse življenje iskal rožo scabioso trento: rože nisem našel, odkril pa sem lepoto gora, je zapisal Kugy, ki je bil tudi publicist in glasbenik. Lepota gora je bila očitna tudi iz Škamperletovih posnetkov, s Igor Škamperle, predsednica SPDT Marinka Pertot in Rafko Dolhar kroma pomočjo katerih je svetoivanski pisatelj spletel zanimivo pripoved o človekovem doživljanju gora. Med vršaci postane neskončnost dostopna, človeka vrh notranje pomiri. A ljubitelji gredo v gore predvsem zaradi doživetja: bolj kot cilj, je pomembna pot, ki pelje do sonca in lepote. Preko raznih simbolov je Škamperle spomnil, da spremlja vsak vzpon tudi nevarnost, predstavil pa je tudi kraje, po katerih je stopal Kugy: na primer cerkvice z »angažiranimi« freskami Toneta Kralja, ali »hišo mehkih src«, v kateri je živel Anton Tožbar, njegov prvi trentarski vodnik. (pd) OPERETA - Za tridesetletno kariero Dunajski dirigent Alfred Eschwe prejemnik mednarodne nagrade operete Letošnjo že 21. mednarodno nagrado operete, ki jo podeljuje tržaško Mednarodno združenje operete, je v torek prejel dunajski dirigent Alfred Eschwe. V mali dvorani Verdijevega gledališča mu je Eschwe je svojo tridesetletno kariero začel kot pianist oziroma violinist, pri osemnajstih letih pa ga je prevzela želja po vodenju orkestra, tako da se je izučil pri Hansu Swaroskem. V prijetnem pogovoru je dirigent povedal, da ima Trst v njegovem srcu poseben prostor že od leta 1991: tudi tu je namreč opereta povsem podobna tisti tradicionalni, se pravi dunajski. Eschwe pa ni v torek skrival svoje neizmerne ljubezni do opere, predvsem Puccinijeve, ki izraža po njegovem mnenju popolno ljubezen in strast. Potožil je nad skromnim številom mladih dirigentov in pa pevcev nasploh, nazadnje pa sedel za klavir in občinstvu ponudil enkratno Veselo vdovo. / TRST Četrtek, 4. decembra 2008 9 BAZOVICA - Z oktobrskega dobrodelnega koncerta OPZ Slomšek Prostovoljni prispevki za domači Slomškov dom Dovršen nastop malih pevcev in gostov - Jutri Miklavževanje v kinodvorani V nedeljo, 26.oktobra, je bil v prostorih Gospodarske Zadruge v Bazovici izredno lep in raznolik dobrodelni koncert. Pobudnik večera je bil Otroški zbor Anton Martin Slomšek iz Bazovice. Ze nekaj let zaporedoma ba-zovski zbor organizira tovrstne koncerte, kot je bila npr. širša dobrodelna akcija v prid sirotišnice v Bjeli v Črni Gori. Tokratni prostovoljni prispevki so bili namenjeni Slomškovemu domu v Bazovici za delno kritje znatnih stroškov za popravilo doma. Koncert, ki so ga sooblikovali samo mladi izvajalci se je začel s Slomškovo poskočnico v izvedbi obeh domačih skupin. Pred tremi leti se je zbor razdelil na dve skupini: mlajšo in starejšo, ki štejeta skupaj 25 pevcev in pevk. Mlajšo skupino, ki zajema starost otrok od 4. do 7. leta, letos prvič vodi Barbara Gropajc, starejšo pa, kjer pojejo mladi od 8. do 13. leta, že trinajsto leto vodi Zdenka Kavčič Križmančič. Po pozdravnem govoru domačega gospoda župnika Zarka Škrlja, ki je obenem tudi predsednik Slomškovega doma, je sledil nastop Marka Manina, mladega, a izredno nadarjenega har-monikaša, učenca Denisa Novata, ki je stalen spremljevalec otroškega zbora. Iz glasbe in petja smo prešli k plesu. Članice plesne skupine društva MOSP so se predstavile s koreografijo, ki nosi naslov Molitev. Med nastopajočimi dobrodelnega koncerta je bil tudi ženski pevski zbor Vesela Pomlad z Opčin. Sestavljajo ga nekatere bivše pevke mladinskega zbora, ki so se letos združile, da bi skupaj z ostalimi skupinami praznovale 30. obletnico Vesele pomladi, ki bo 12. decembra letos. Pod vodstvom dirigentke Mire Fabjan so ubrano zapele tri slovenske pesmi. Dobrodelni koncert se je zaključil z razigranostjo in mladostno vedri- Bazovski otroci so peli za Slomškov dom no Mladih kraških muzikantov, to je glasbena skupina, ki jo sestavlja pet mladih nadarjenih muzikantov iz Vi-žovelj in Cerovelj. Do nastanka te skupine je prišlo čisto slučajno pred leti ob priliki Oktoberfesta. Od takrat sodelujejo pri raznih prireditvah in vsakokrat so deležni burnega aplavza. OPZ Anton Martin Slomšek se že pripravlja na naslednji nastop, to je Mi-klavževanje, ki bo potekalo jutri v ki-nodvorani v Bazovici, ko bo koncertu prisluhnil tudi priljubljeni sveti Miklavž. OPČINE - Združenje staršev šole in vrtca Maček Muri v Šmartnem Starši so s predstavo gostovali v oktobru V bližini glavnega slovenskega mesta leži vasica Šmartno pri Litiji. Preteklega 11. oktobra je bila skupina staršev učencev Osnovne šole Franceta Bevka in Otroškega vrtca Andreja Čoka z Opčin, ki amatersko uprizarja že drugo gledališko igrico, tokrat priljubljeno Maček Muri, gost tamkajšnje osnovne šole. Osnovna Šola iz Šmartnega šteje 480 učencev (za tamkajšnje šole prav gotovo drugačna realnost). Šolsko poslopje je seveda veliko in zelo dobro opremljeno. V jutranjih urah so se na šoli odvijale razne delavnice: kuharska, kjer so učenci pekli slaščice, kuhali čaj in kavo, s katero so goste tudi pogostili, ter glasbena oziroma pevska delavnica, v okviru katere so se učenci naučili nekaj no- vih pesmi, s katerimi so začeli kulturni program. Sledila je igrica Maček Muri. Po sproščeni in uspešno odigrani igrici je sledil govor župana, ki se je nastopajočim zahvalil in poudaril, da je s pozitivnim presenečenjem izvedel, da se med amaterskimi openskimi igralci-starši trudijo tudi nekateri starši, ki so popolnoma italijansko govoreči. V popoldanskih urah so tamkajšnji organizatorji openskim gostom organizirali tudi voden obisk gradu Bo-genšperk, kjer so si od blizu ogledali Val-vazorjevo dediščino. Ob skupni sliki so bili gostitelji in gosti mnenja, da so taki stiki med matično domovino in zamejskimi Slovenci vedno pozitivna in bogata izkušnja. Katja Granier BARKOVLJE - Pretekli četrtek v prostorih domačega društva Koncert MePZ Lipa Pevci iz Bazovice so nastopili s spletom slovenskih in tujih ljudskih in umetnih pesmi DVORANA BARONCINI - Predstavitev Jelinčičev Umor pod K2 v italijanskem prevodu Pred kratkim so v dobro zasedeni dvorani Baroncini predstavili italijanski prevod kriminalke-uspešnice tržaškega pisatelja Dušana Jelinčiča Umor pod K2 z naslovom Assassinio sul K2. O knjigi je znani italijanski novinar in pisatelj Paolo Rumiz v uvodni besedi zapisal, da te po svojem tekočem pripovedovanju ne pusti dihati. Marino Vocci, ki je knjigo predstavil, pa je povedal, da gre za večnivojski roman, kjer se mimo napete zgodbe odvija psihološko, pa tudi stvarno in večkrat kruto soočenje med vzhodnim in zahodnim svetom. Skupno z italijanskim prevodom Jelinčičevega visokogorskega trilerja je tržaška urednica Rita Siliga-to predstavila drugo knjigo zbirke Ruj, in sicer psihološki triler Giuliana Sa-darja z naslovom Latitudine presunta. Bazovski pevci so navdušili barkovljansko občinstvo Pretekli četrtek je v prostorih Slovenskega kulturnega društva Barkovlje zadonela ljudska pesem, za katero je bilo značilno besedišče z dialekti krajevnega jezika, občinstvo pa je lahko prisluhnilo še drugim glasbenim izrazom. Celovečerni koncert je oblikoval Mešani pevski zbor Lipa iz Bazovice, ki je pod taktirko Tamare Ražem za to priložnost pripravil bogat repertoar slovenskih in tudi italijanskih ljudskih napevov. Večer je uvedla predsednica SKD Barkovlje Sandra Poljšak, ki je nato besedo predala predsedniku zbora Lipa Andrei Mulasu. Člani pevskega zbora Lipa so se pred barkovljanskim občinstvom predstavili najprej s petimi barkovljanskimi narodni- mi pesmimi, ki so jih izvedli v brezhibnem krajevnem narečju. Nato sta sledili dve nekoliko bolj otožni skladbi, ki so ju pevci zaokrožili s pesmijo, vzeto iz pravoslavne cerkvene literature. V nadaljevanju je občinstvo lahko prisluhnilo skladbam italijanskih avtorjev, ki so jih Lipovci v svoj repertoar vključili, ko so začeli koncertirati tudi v drugih italijanskih mestih. Naj povemo, da jih je pot zanesla celo na Sicilijo, Sardinijo in v Dolomite, kjer so povsem očarali tamkajšnjo publiko. Le Dolomiti je naslov skladbe, s katero so Lipovci počastili gorsko pevsko tradicijo, vokalno tradicijo se-vernozahodnega dela Sardinije pa so predstavili s skladbo Non potho reposare. Ob koncu prijetnega glasbenega dru- ženja so gostje zapeli še tri skladbe domačih skladateljev. Najprej smo prisluhnili prekmurski pesmi z naslovom Protuletje v priredbi tržaškega pedagoga in skladatelja Ubalda Vrabca, tej je nato sledila skladba Drugačen večer, pod katero sta se podpisala skladatelj Adi Danev in avtor besedila, sicer pa znan narečni pesnik Aleksander Furlan. Čisto za konec pa so zapeli še planinsko V hribih se dela dan. Prijeten koncert je bil le uvod v še prijetnejše druženje, ki bo v SKD Barkovlje potekalo ves mesec december. Ze preteklo soboto so odprli razstavo izdelkov spretnih domačink, v ponedeljek pa so na svoj račun prišli tudi najmlajši, ko jih je zabaval prav poseben čarodej. (sč) 10 2 0 Četrtek, 4. decembra 2008 SPORT / Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 4. decembra 2008 BARBARA Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.53 - Luna vzide ob 12.10 in zatone ob 22.42. Jutri, PETEK, 5. decembra 2008 STOJANA VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,5 stopinje C, zračni tlak 1008,8 mb ustaljen, veter 2 km na uro severo-vzhod-nik, vlaga 74-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 13,5 stopinje C. [13 Lekarne U Kino Slomškovo društvo iz sv. Križa in Župnija sv. Križ pri Trstu vabita na Od ponedeljka, 1., do sobote, 6. decembra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Sonnino 4 (040 660438), Ul. Al-pi Giulie 2 (040 828428), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Ivana 5 (040 631304). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Jutri - petek, 5. decembra ob 16.30 v Slomškovem domu v Križu Sprejem daril od 16. ure dalje 17.00, 18.45, 20.15, 22.00 »Bolt - Un eroe a quattro zampe«; Dvorana 3: 18.00, 20.00, 22.00 »Max Payne«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.10 »Nes-suna verita«; Dvorana 5: 17.00 »La fi-danzata di papa«; 18.45, 21.30 »Changeling«. ¿i Čestitke AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Twilight«. ARISTON - 15.30, 17.45, 21.00 »Go-morra«. CINECITY - 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 22.00 »Bold 3D* - Un eroe a quattro zampe«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Max Payne«; 16.00, 17.30, 18.20, 20.00, 21.30, 22.15 »Twilight«; 16.30, 19.50, 22.15 »Nessuna verita«; 17.55, 21.15 »Changeling«; 20.25 »La fidanzata di papa«; 22.15 »007 -Quantum of Solace«; 15.50 »High School Musical 3 - Senior year«. EXCELSIOR - 16.00, 18.35, 21.10 »Changeling«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.15, 20.00, 21.40 »Solo un padre«; 18.00 »Rumore bianco«. FELLINI - 18.45, 22.15 »Giu al Nord«; 17.00, 20.30 »Si puo' fare«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.30, 20.30 »Mamma mia!«; 22.20 »Death Race«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Nessuna verita'«; 17.00, 19.15, 21.30 »Qualcuno con cui cor-rere«. GIOTTO MULTISALA 3 - 17.00, 19.15, 21.30 »Qualcuno con cui correre«. KOPER - KOLOSEJ - 18.20, 20.30 »High School Musical«; 20.10 »Preberi in zažgi«; 19.20, 21.50 »Telo laži«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Passengers - Mistero ad alta quota«; Dvorana 2: 16.45, 18.35, 20.30, 22.15 »Bolt«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Never back down«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Max Payne«. SUPER - 16.00, 22.00 Film prepovedan mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.10 »Twilight«; Dvorana 2: S Izleti Društvo Finžgarjev dom vabi danes, ob 16.00 v Finžgarjev dom na Opčinah na MIKLAVŽEVANJE Spored: •igrica Lučke Susič PALICE IN OGLJE izvaja otroška igralska skupina T. Petaros •Glasbeni pozdrav svetemu Miklavžu izvaja OPZ Vesela pomlad pod vodstvom Mire Fabjan Obisk svetega Miklavža z darovi Danes praznuje okrogla leta naš dragi stric RINO - Muštača. Vse, kar si lepega želi, mu iz srca voščijo Dario, Anita, Karin in Sara. Dragi RINO, vse kar upaš, naj se ti izpolni, vse kar iščeš, naj se ti odkrije, vse kar v srcu čutiš, naj se ti v osebno srečo zlije. Vse najboljše za tvojih 80 let ti želijo Mara, Erika, Bruno, Ilenia, Isabel, Monika in Roby. Dragi RINO! Vse najboljše in še na mnoga leta ti iz srca kličeta Marija in Robert. V Barkovljah bo danes veselo, RINO 80 let slavi. Vse naj naj naj mu iz vsega srca želijo Mario in Milena ter Barbara in Damjan z Matijo in Jernejem. SILVANA 70 jih slavi, vse najboljše ji želita Paolo in Barbara. SKD Lonjer Katinara iskreno čestita dijakom NSŠ Sv. Ciril in Metod oddelek Katinara in njihovi ko-ordinatorki Kristini Kovačič ob prejetju prestižnega Nacionalnega jezikovnega priznanja Centra republike Slovenije. H Šolske vesti DPZIO J. STEFAN obvešča vse dijake nižjih srednjih šol in njihove starše, da bo v petek, 5. decembra, od 16. do 19. ure in v soboto, 6. decembra, od 9. do 13. ure Dan odprtih vrat. Po predstavitvi posameznih oddelkov bodo profesorji in dijaki na razpolago za katerekoli informacije. GEOMETRSKI ODDELEK ZAVODA ŽIGE ZOISA vabi na dneve odprtih vrat, ki bodo od 1. do 6. decembra, od 17. do 20. ure na podružnici (Cane-strinijeva ploščad 7). LICEJ FRANCETA PREŠERNA prireja informativna dneva za dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol ter njihove starše in sicer v petek, 12. decembra, in petek 16. januarja 2009, od 18. do 20. ure. ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. FRAN MILČINSKI S KATINARE tudi letos organizira silvestersko družinsko zimo-vanje »Snežinka« v počitniškem domu Vila v Kranjski Gori. Zimovanje bo potekalo od 30. decembra do 4. januarja, namenjeno pa je vsem družinam, ki imajo otroke (od vrtca do višje). Organizirali bomo smučarski tečaj, nočne sprehode, ogled razsvetljenega slapa Peričnika v zimski preobleki. 1. januarja je predviden poskus sankanja s pasjo vprego (sleddog). Možno je še drsanje, krpljanje in nočni spust s sanmi. Če bo snega dovolj, bodo otroci s skupnimi močmi gradili snežene gradove in igloo-je. Za vse dodatne informacije in prijavo lahko pokličete od 24. decembra na 040-567751 ali 3202717508 (Tanja) ali na e-mail: fran-milcinski@gmail.com. S.K.D. SLAVKO SKAMPERLE vabi na predstavitev knjige MARIJA ŠUŠTERŠIČA SLEDOVI -PO POTEH SLOVENSKE PRISOTNOSTI V TRSTU Večer bo povezoval Rado Šušteršič Z avtorjem se bo pogovarjal Saša Rudolf Danes, 4. decembra ob 20. uri na Stadionu I. Naj Knjiga je primerna za Miklavževo ali božično darilo. KRUT prireja v soboto, 17. januarja ogled razstave v muzeju Santa Giulia v Bresci »Van Gogh - risbe in slike«. Vpisovanje in informacije na sedežu Krut-a v ul. Cicerone, tel. 040-360072. OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR organizirajo v petek, 12. decembra, izlet v Ljubljano, ki se ga lahko udeležijo ostareli ob- Znanstveno-raziskovalno središče Koper UP, Fakulteta za humanistične študije UP, NŠK in SLORI vabijo na javno predstavitev in okroglo mizo PRE-MSUTI SKUPNI SLOVENSKI ZNANSIVENI PR0SI0R M danes, 4. decembra 2008, ob 17. uri, v razstavni in konferenčni dvorani v Narodnem domu v Trstu, ul. Filzi 14 Program: • uvodni pozdravi; • prikaz raziskovalnih dosežkov in znanstveno-raziskovalnega sodelovanja pri proučevanju integracijskih procesov in manjšinskih skupnosti na slovensko-italijanskem obmejnem območju; • okrogla miza o razvojnih možnostih skupnega slovenskega znanstveno-raziskovalnega prostora. Občina Dolina Odborništvo za kulturo Vljudno vabi na Otvoritev razstave »Med morjem in oblaki« umetnika Deziderija Svare čani (nad 65. letom starosti). Za vpisovanja in morebitne informacije se lahko obrnete na Upravno službo za socialno skrbstvo Občine Devin Na-brežina, Naselje Sv. Mavra 124 (Se-sljan), od ponedeljka do petka od 8.30 do 10.30 (tel. 040 - 2017389). ZIMOVANJE na Pohorju prireja Slovenski dijaški dom S. Kosovel Trst, od 2. do 6. januarja 2009, v Domu Gorenje (CŠOD), za otroke in mladostnike od 9. do 15. leta starosti. Za informacije pokličite na tel. 040-573141, email: info@sddsk.org. 0 Prireditve SKD IGO GRUDEN vabi v soboto, 6. decembra, ob 20. uri na predstavitev knjige »Kraška hiša in arhitektura Krasa« (dr. Stanislav Renčelj in dr. Ljubo Lah). Toplo vabljeni! SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi danes, 4. decembra, na predstavitev knjige ob pravljici »Muc Felix, učiteljica Tončka in strašilo Zverina«, avtorica Anamarija Volk Zlobec, ilustratorka Magda Starec Tavčar. Začetek ob 15. uri. SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi na otvoritev božičnega sejma. Svoje izdelke razstavlja 19 oseb. Urnik sejma: danes, 4. decembra od 15. ure do 18.30; v petek, 5. decembra od 15.30 do 18.30; v soboto, 6., v nedeljo 7. in ponedeljek ,8. od 10. do 13. ure. SKD FRANCE PREŠEREN BOLJUNEC - Skupina 35-55 vabita danes, 4. decembra, ob 20.30, v društvene prostore v gledališču F. Prešeren, kjer bo Biserka Cesar govorila o svojih izkušnjah na črni celini s potopisnim predavanjem »Uganda, moj afriški biser...«. Vabljeni. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na predstavitev knjige Marija Šušteršiča »Sledovi - Po poteh slovenske prisotnosti v Trstu«. Večer bo povezoval Rado Šušteršič, z avtorjem pa se bo pogovarjal Saša Rudolf. Predstavitev bo danes, 4. decembra, ob 20. uri na štadionu 1. Maj. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z USCI vabi na niz koncertov v sklopu revije Na-tivitas: Škedenj, Cerkev sv. Lovrenca, 5. decembra, ob 20.30, nastopajo MePz Jacobus Gallus, MePz Rdeča zvezda, Oktet Odmevi, OPZ iz Zgo-nika; Zgonik, Cerkev sv. Mihaela, 6. januarja 2009, ob 18. uri, nastopajo MePz Jacobus Gallus, MePz Rdeča zvezda, Oktet Odmevi, OPZ iz Zgo-nika; Nabrežina, Cerkev sv. Roka, 11. januarja, ob 16. uri, nastopajo MePZ Igo Gruden, DPZ Kraški slavček, glasbeni utrinek s harmonikaši; Milje, Stolnica, 11. januarja 2009 ob 15.30, nastopa MeMPZ Trst z glasbenimi utrinki. V GALERIJI IL CORIANDOLO (ul Udi-ne 55) do 6. decembra razstavljata slikarja Maria in Eugenio Pancrazi. Ur- V četrtek, 4. decembra 2008 ob 18.00 V foyeiju občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu Sledi predstavitev kratkometražnega filma »Ricmanje in umetnost« v režiji A. Žeijala, s komentarjem A. Pregarca REGIQN E AUTONOMA FRIULI VeNEZIA GIUUA nik od ponedeljka do sobote od 16. ure do 19.30. Ob nedeljah od 10.30 do 12.30. KD KRAŠKI DOM vabi v nedeljo, 7. decembra, na ogled veseloigre »Srčni mrk« v izvedbi dramske skupine Kd Rovte Kolonkovec. Režija Ingrid Werk Žerjal. Prireditev bo v Kulturnem domu na Colu ob 17. uri. RADIJSKI ODER obvešča, da bo naslednja predstava gledališkega vrtiljaka v nedeljo, 7. decembra. Na sporedu bo igrica Svetlane Makarovič »Ve-veriček posebne sorte« v izvedbi skupine MAK iz Deskel. Sledi obisk sv. Miklavža. Predstava za red sonček se začne ob 16. uri, za red zvezda pa ob 17.30. SKD IGO GRUDEN v sodelovanju s Tržaško pokrajino, Občino Devin Nabrežina, ZKB, Trgovinsko zbornico, ZSKD in Slovensko prosveto prireja v društvenih prostorih razstavo kamnitih izdelkov in skulptur »Govorica kamna do ponedeljka, 8. decembra. Urnik ogleda: delavniki 17.00-20.00, prazniki 10.00-12.00 in 15.00-20.00. Za info: Mariza Skerk (335-6553150) UČENCI IN UČITELJICE OŠ KAJUHA TRUBARJA vljudno vabijo na Trubarjevo proslavo, ki bo v petek, 12. decembra, ob 20. uri v prostorih kinod-vorane v Bazovici. Sodeloval bo tudi MePZ Lipa, pod vodstvom Tamare Ražem. SKD TABOR V DECEMBRU: do 5. decembra, med 16. in 19. uro, v Prosvetnem domu na Opčinah »Prodaj-no-razstavni Miklavžev sejem«. V nedeljo, 14. decembra, ob 16.uri, ob 67. obletnici 2. tržaškega procesa, predstavitev knjige Vlaste Beltram »Koprski zapori - Le carceri Capodi-striane«. Predstavili bodo Vera Ve-zovnik in Zorka Podobnik; v soboto, 20. decembra, ob 20. uri, zaključni gala večer ob 40-letnici društva »Od včeraj do jutri« s predstavitvijo priložnostne publikacije in DVD-ja o društvenem delovanju ter veselo družabnostjo z ansamblom. Pridružite se nam v prazničnem decembru! S Poslovni oglasi PRODAM DVA PRAŠIČA, ki jedo samo zelenjavo, 150 kg. Tel. 040-825731 MASAŽE, solarij, depilacijo, ma-nikuro, gel-nohti, anticelulitične tretmaje ... nudimo v salonu Pulse v Sežani na avtobusni postaji. Tel. 00386 40554222 IŠČEM ZAPOSLITEV kot negovalka ostarelih oseb, 24 ur dnevno. Sem 50-letna ženska z večletno izkušnjo, z odličnim znanjem hrvaščine in italijanščine, dobro obvladam slovenščino. Tel. št. 335-5474244. JEEP CHEROKEE 2,8 ctd, črne barve, 4.500 prevoženih km, registriran februarja 2008, prodam za 21.000,00 , možnost majhnega znižanja. Tel.: 338-4288100. PRODAM TOYOTO land cruiser exe-cutiv, tri vrata, letnik 2003, prevoženih 135.000 km, sive metalizirane barve, notranjost v usnju, satelitski sprejemnik, senzorji za vzvratno vožnjo. Tel. 348-2585024. PRODAM bencinski chevrolet nubira, full optional, 1,6 SW, sive barve, letnik 2006, prevoženih 29.000 km. Cena po dogovoru. Tel. 339-1024723. PRODAM dnevno sobo: omara 3,50 m, miza in štiri stolice v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 040225655. V NAJEM dajem stanovanje na Opčinah, veliko pribl. 100 kv.m., velika kuhinja z balkonom, dnevna soba, dve spalni sobi, kopalnica in shramba. Tel. na št.: 040-214309 ali 3332130947. ZANESLJIVA GOSPA, pridna v gospodinjstvu in oskrbi starejše osebe išče delo. Tel. 393-1865407. H Mali oglasi HH Osmice DVE OMARI v avstroogrskem stilu družinskih prednikov, v dobrem stanju, prodam po ugodni ceni. Tel. 040575145 ali 348-2801144. GRELEC (bruciatore) znamke lamborghini calor, HP 0,33, za peč na kurilno olje, v odličnem stanju, katerega vrednost novega je 1.600 evrov, prodam za 140,00 evrov. Tel.: 040-208989. IŠČEM DELO kot varuška starejše osebe 24 ur dnevno. Tel. 329-7404187. OSMICA je odprta pri farmi Kraljič, Prebeneg 99. Tel. 335-6322701. OSMICO je odprl Danjel Glavina v Borštu. Nudimo domače dobrine. OSMICO je odprl Srečko Štolfa, Salež 46. Tel. 040-229439. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št.23. V MEDJEVASI št. 10 sta odprli osmi-co Mavrica in Sidonja. Tel. 040208987. Vabljeni! SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - V SODELOVANJU 08/09 MEDITERRANEO FOLK CLUB THETOWN ENSEMBLE IZ POÉAREVACA Koncert in balkanski plesi Petek, 5. decembra ob 21.00 v Slovenskem stalnem gledališču blagajna Slovenskega stalnega gledališča Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro In pol pred pričetkom predstave Brezplačna telefonska številka: 800214302 info@teaterssg.it www.teaterssg.it 13 Obvestila RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 4. decembra, ob 20. uri na svojem sedežu (Prosek št. 159). ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN obvešča, da bo do sobote, 10. januarja 2009, urad zaprt. Info na tel. št. 3284559414 »mailto:info@melanie-klein.org«. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. ŠKD CEROVLJE - MAVHINJE obvešča vse otroke, da se bo Miklavž ustavil na trgu v Mavhinjah v petek, 5. decembra, ob 17.30. Vabljeni vsi otroci, ki bi se radi srečali z Miklavžem. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi na Miklavževanje, ki bo danes, 4. decembra, ob 16. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah. Otroška igralska skupina bo uprizorila igrico »Palice in oglje«, OPZ Vesela pomlad pa bo s pesmijo pozdravil sv. Miklavža. OBČINA DOLINA ODBORNIŠTVO ZA KULTURO sporoča, da tiskovna konferenca, ki je bila sklicana za danes, 4. decembra, ob 11. uri v sejni dvorani občine Dolina, za predstavitev pobude »Božični sejem in decembrski koncerti«, odpade zaradi medtem nastalih tehničnih težav. BAMBIČEVA GALERIJA - slikarska razstava Fulvia Cazzadorja Immagi-naria 2008. Razstava bo na ogled do 5. decembra na Opčinah, Proseška ul. 131., od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure. DRUŠTVO NOE' v sodelovanju in s pokroviteljstvom Občine Devin-Nabre-žina in s prispevkom Tržaške pokrajine, prireja predavanje »... rodila se je violina iz kraškega javorja«, ki bo v petek, 5. decembra, ob 20.30 v Grudnovi hiši v Nabrežini. V ponedeljek, 8. decembra, bo v Škerkovi hiši v Šem-polaju ob 15. uri odprtje razstave re-stavriranega kraškega pohištva. Razstava bo na ogled do 31. decembra letos. Informacije na tel. št. 3498419497. KD IVAN GRBEC - Škedenjska ulica 124, prireja za člane in prijatelje v petek, 5. decembra, ob 18. uri prijetno srečanje s Sv. Miklavžem. Radodarni mož, ki vsega sam ne zmore, naproša vaščane, naj ob priliki darujejo čimveč živeža za reveže, za katere skrbijo patri Frančiškani na Montuzzi, da bi vsi lepo preživeli božične praznike. OPZ SLOMŠEK vabi na »Miklavževa-nje«, ki bo v petek, 5. decembra, ob 17. uri v kinodvorani v Bazovici. Nasto- pali bodo: malčki iz otroškega vrtca Ubalda Vrabca, otroci iz OŠ Trubarja Kajuha in OPZ Slomšek z igrico »Katja in sošolci«». Angelčki so vam na razpolago za katerokoli informacijo v večernih urah na tel. št. 040-226841. SKD GRAD BANI - razstava panjskih končnic, je na ogled v društvenih prostorih vsak dan od 17. do 19. ure do 5. decembra. SKD JOŽE RAPOTEC: MIKLAVŽ prihaja v Prebeneg, tudi če zapade sneg! Da ga pričakamo veseli, bomo z igralcem D. Malalanom pravljico zapeli. Kdor si darilo res zasluži, naj se nam v petek, 5. decembra, ob 18.30 v Srenj-ski hiši pridruži. Dan prej pa bodo Miklavževi pomočniki ob siju sveče od 18.30 do 19.30 darila spravili v vreče! SKD VIGRED, otroški vrtec Šempolaj in OŠ Stanko Gruden vabijo na pobude »Veseli december 2008« v Šempola-ju, danes, 4. decembra, od 15.30 do 18.30, v petek, 5. decembra, od 15.30 do 17. ure. Miklavžev prodajni sejem: knjig in ročnih del, koledarjev, voščilnic, ter Lectarjevih izdelkov (muzej Lectar Radovljica) ter razstava panjskih končnic (Nadje in Reneja Čopija iz Čezsoče). V petek, 5. decembra, ob 17.30 na OŠ Stanko Gruden Miklavževanje. Sodelujejo: otroška pevska in mladinska glasbena skupina Vigred, ter dramski odsek Jaka Štoka z igrico Igrače imajo rade otroke. SV. MIKLAVŽ PRIHAJA! V petek, 5. decembra, ob 18. uri v društvenih prostorih Skd Grad pri Banih. Za informacije: 040-226654 (Norma) ali 040212403 (Neva). OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR, v sodelovanju s konzorcijem »Fhocus« in zadrugo »La CO.S.T.I.E.RA organizirajo dne 6. decembra, ob 16. uri, v igralnem kotičku palček v Naselju Sv. Mavra, 124 - Sesljan, brezplačno gledališko predstavo za otroke »Le stagioni« - gledališka družina La Baracca iz Bologne. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v soboto, 6. decembra, ob 17. uri v telovadnici na Kontovelu nastop; v torek, 9. decembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah seja odbora; v torek, 16. decembra, ob 20.45 tovariško srečanje ob zaključku leta. V CENTRU GRADINA v Doberdobu prireja pet mladinskih odsekov iz goriške in tržaške pokrajine enkratni žur v soboto, 6. decembra. Nastopila bosta mlada skupina Grinders (ob 20.30) in že uveljavljena skupina Pork Chop Express (ob 23.00). Med pavzami in po nastopu skupin bo zavrtel plošče DJ Jernej »Ščekov« Šček. Pobudnik prireditve je MO KD Jezero iz Doberdoba. ŽUPNIJA SV. TROJICE NA KATINARI - Trst, prireja v nedeljo, 7. decembra, ob 17.30 »Igor Gherdol in Božični čar«. Večer za dobrodelne namene s knjigami, kulturo in glasbo. Sodelujejo: mladinski zbor Kati zbor, dirigent Carlo Tommasi, glasbenica Daniela Casotto, bas Aldo Žerjal, skupaj z društvom Azzurra, ki nudi pomoč bolnim otrokom. Poezije in proza Igor Gher-dol. Predstavila bo Bernarda Žerjal. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v šolskem letu 2008/2009 obiskujejo nižje srednje šole oz. prva dva razreda višjih srednjih šol, in katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88. Za informacije se lahko zainteresirane družine obrnejo na urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina - Na-brežina 102 (tel. 040-2017371). ODBOR FEŠTE ANTIKANE prireja tudi letos tradicionalni praznik v Pe- / TRST čini. Ob dobri glasbi se bomo gostili z ribjimi specialitetami. Toplo vabljeni vsi. SKD PRIMORSKO IZ MAČKOLJ vljudno vabi na slavnostno prireditev ob 110-letnici ustanovitve društva. Slavnostni govornik bo dr. Ciril Zlobec, nastopali bodo tudi Nonet Primorsko, otroški pevski zbor, plesna skupina društva MOSP in solisti z glasbo Adija Daneva. Predstavo je režiral Gregor Geč, vodila pa jo bo Aleksandra Pertot. Prireditev bo v nedeljo, 7. decembra, v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu ob 19. uri uri. Predstavniki društev, ki bi želeli pozdraviti oziroma čestitati, so napro-šeni, da se javijo v dvorani 15 minut pred pričetkom predstave. Toplo vabljeni. TABORNIKI RODU MODREGA VALA vabijo vse člane na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 7. decembra, v Prosvetnem domu na Opčinah. Prvo sklicanje ob 10., drugo pa ob 10.30. V PONEDELJEK, 8. DECEMBRA, bo ob 15.30 na sedežu Slovenskega pastoralnega središča v Trstu, ul. Risorta, 3, škof msgr. Evgen Ravignani slovesno blagoslovil kopijo bandera Bratovščine sv. Cirila in Metoda, ki so jo izdelale sestre Notredamke iz Novega mesta. Vsi toplo vabljeni! V SLOVENSKEM PASTORALNEM SREDIŠČU v Trstu (ul. Risorta 3) bo ob prazniku Brezmadežnega spočetja Device Marije v ponedeljek, 8. decembra, ob 15.30 svečan blagoslov bandere v čast sv. Cirilu in Metodu, ki ga bo vodil g. škof Evgen Ravignani. Sledil bo glasbeni program, ki ga bosta oblikovala Združeni zbor ZCPZ pod vodstvom Edija Raceta in sopra-nistka Mojca Milič ob klavirski spremljavi Jana Grbca. LUTKOVNA KLEPETALNICA - Radijski oder prireja tečaj lepe govorice za osnovnošolce, v okviru katerega bodo mali udeleženci s pomočjo lutk urili leporečje. Prijave in informacije na tel. št.328-4535725 ob delavnikih med 18. in 19. uro do torka 9. decembra. OBČINA DOLINA - ODBORNIŠTVO ZA KULTURO v sodelovanju z domačimi društvi in organizacijami prireja Božični sejem na trgu v Boljun-cu od 5. do 9. decembra. Vsak dan od 16.30 dalje prireditve na trgu (glasba, ples, animacija za otroke). V petek, 5. decembra, ob 17.uri, otvoritev s prihodom Miklavža, mažoretk in godbe iz Občine Kočevje. Prižig luči s strani županov občine Dolina in pobratene občine Kočevje, ob prisotnosti županov kraških občin. V soboto, 6. decembra, plesni nastop športno rekreacijskega krožka »G. Roli«. Ob 17.30 nastop pevskih skupin in pozdrav županov prijateljskih občin Brtonigla, Buje, Umag, Novigrad (HR) in Milje. Predsednica Pokrajine Trst bo prisotna na raznih prireditvah. SKD PRIMOREC IN COŠ P. TOMAŽIČ iz Trebč pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst, Zadružne kraške banke in Zveze slovenskih kulturnih društev vabita na niz pobud »Trebče brez meja« ob 110-letnici društvenega delovanja, 140-letnici ustanovitve in 30-le-tnici poimenovanja osnovne šole: v torek, 9. decembra, ob 19. uri v Ljudskem domu v Trebčah predstavitev društvenega koledarja in nagrajevanje likovnega natečaja »Trebče brez meja«; v soboto, 13. decembra, ob 19. uri v Ljudskem domu osrednja proslava »Trebče oj Trebče, to je naša vas«; v nedelja, 14. decembra, ob 11. uri odprtje fotografske in slikarske razstave Marinelle Terbon »Zgodbe, ki so mi jih vedno pripovedovali nonoti«. SKD SLAVEC Ricmanje-Log vabi na redni občni zbor, ki bo v sredo, 10. decembra, v društvenih prostorih v Ri-cmanjih. Prvo sklicanje ob 20. uri, drugo sklicanje ob 20.30. OBČINE DEVIN-NABREŽINA IN RE-PENTABOR v sodelovanju s konzorcijem »Fhocus« in zadrugo »La Co.S.T.I.E.Ra« organizirajo dne 11. decembra, ob 16. uri v igralnem kotičku Palček v naselju Sv. Mavra 124 - Se-sljan brezplačno delavnico risanja. SDZPI sporoča, da se je še mogoče vpisati na brezplačna tečaja »Tehnike vodenje projektov« (80 ur) ter »Promovirati turistični razvoj tržaškega Krasa« (60 ur), ki sta namenjena tako zaposlenim kot brezposelnim univerzitetnim diplomirancem. Informacije in vpisovanje na tržaškemsedežu SDZPI v ulici Ginnastica 72 (tel. 040-566360). ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HO- SPICE ADRIA ONLUS vas vljudno vabi na predavanje »Spoznavanje in upravljanje simptomov ter protibole-činska terapija« v petek, 12. decembra, ob 18. uri v razstavni dvorani na Opčinah, ki nam jo je dala na razpolago ZKB. Predavatelj bo onkolog dr. Simon Spazzapan. ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SLUŽBO OBČINE DOLINA, v sodelovanju s Kulturnim Društvom »Fran Ventu-rini« od Domja, organizira v soboto, 13. decembra, ob 17.uri, v Kulturnem Centru »A. Ukmar-Miro« pri Domju, »Božično družabnost za starejše občane«. Po krajšem kulturnem programu bo sledila pogostitev ob glasbi in družabnih igrah. Vpisovanje in dvig vabil bo na Županstvu v torek, 9., v sredo, 10. in v četrtek, 11.novembra, od 8.30 do 12.15. V sredo popoldne tudi od 14.30 do 16.45. ANPPIA - VZAPP - ANPI- VZPI - ANED - VZED prirejajo v nedeljo, 14. decembra, ob 15. uri bo na openskem strelišču spominsko svečanost ob 67-letnici usmrtitve obsojencev na drugem tržaškem procesu Viktorja Bob-ka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa, Pin-ka Tomažiča in Ivana Vadnala. Spregovorila bosta Fulvija Premolin, županja občine Dolina in Roberto Bir-sa, član tržaškega pokrajinskega tajništva VZPI. Sodeloval bo MoPZ Tabor. ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SKRBSTVO okraja 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repen) s financiranjem Pokrajine Trst prirejajo za praznik Befane v torek, 6. januarja 2009, kosilo z glasbo, plesom in tombolo v restavraciji »Križman« v Repnu. Udeleženci morajo biti stari vsaj 65 let in živeti v občinah Devin Nabrežina, Zgonik in Repen. Na razpolago je 95 mest, vpisovanje pa bo potekalo od 15. do 24. decembra na Uradu za socialno skrbstvo v Naselju Sv. Mavra 124. Tel.: 040-2017389. NASELJE V CENTRU - Toplo vabimo vso prebivalstvo Občine Devin Na-brežina na Božični sejem, ki se bo odvijal v sredo, 17.decembra, v Vzgojnem Zaposlitvenem Središču v Naselju Sv.Mavra, 124 v Sesljanu. Središče bo odprto od 10. do 18. ure. Pričakujemo Vas! NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Naslednja urica letošnjega niza bo na sporedu v četrtek, 18. decembra, ob 16.30 v otroškem kotičku v knjižnici. Pravljico Angelček brez perutničk bo pripovedovala Alenka Hrovatin. Toplo vabljeni! O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina bo zaključila uspešno delovno leto z večerjo, ki bo v četrtek, 18 decembra, v restavraciji Hotela Greif Maria Theresia v Barkovljah. Vabljeni vsi člani, njihove družine in prijatelji. Za prijave in informacije kličite na št. 3334219540. SLOMEDIA.IT, spletni portal Slovencev v Italiji in sosednjih deželah, razpisuje za osnovnošolce natečaj »Božični utrinki naših nonotov«. Prispevke v obliki spisa, risbe, filma, intervjuja ali kar vam iznajdljivost narekuje, pošljite do 20. decembra po elektronski pošti na naslov: info@slomedia.it. Najboljši izdelki bodo nagrajeni. SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) prireja Silvestrovanje z glasbo v živo večerjo in družabnimi igrami. Informacije nudimo na št. 040-411635 ali 040415797. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO razpisuje 22. natečaj za študijske nagrade iz sklada »Mihael Flaj-ban« namenjene univerzitetnim študentom naše dežele, ki so obiskovali slovenske šole. Glavna nagrada znaša 1.500 evrov in je namenjena zaslužnemu akademiku prvega letnika. Ta nagrada je ponovljiva za ves potek rednega študija, če bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Poleg glavne nagrade so predvidene podpore tudi za naslednje letnike. Prošnjo za nagrado, naslovljeno na Slovensko dobrodelno društvo - ul. Mazzini, 46 -Trst, je treba predložiti do 31. decembra. Prošnji naj bo priložen curriculum, potrdilo o vpisu na univerzo (za kasnejše letnike tudi potrdilo o predvidenih in opravljenih izpitih) ter potrdilo ISEE. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, ul. Mazzini 46, prvo nadstropje, tel. 040-631203, ob četrtkih od 16. do 18. ure. Četrtek, 4. decembra 2008 67 Prispevki Popravek: V spomin na Marina Sarda daruje družina Sosič-Repinc 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V počastitev spomina na dragega Oskarja Čoka ob 5. obletnici smrti darujeta Neva in Paolo 50,00 evrov za Sklad Ota-Luchetta-D'Angelo-Hrovatin. V spomin na sestrično Jelko Guštin Tau-čer darujejo Milenka, Milko z Albino, Ida z Gastonejem in Milko z Božico 105,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Dušana Puriča darujejo soletniki repentabrske občine Stana, Olga, Julka, Romana, Franka, Albin, Milko, Slavko in Stanko 180,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob drage Paule in v spomin na vse pokojne v družini Ko-šenina darujeta Marija in Vera 40,00 evrov za Krut in 40,00 evrov za Zbor Tončka Čok. V spomin na Davorinovega očeta daruje B.S. 50,00 evrov za KD Danica na Vrhu. V spomin na prijatelja Duša Puriča darujeta Fabjo in Gracijela Jurinčič 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob drage Jelke darujejo Jeričevi 40,00 evrov za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. V spomin na drago Jelko darujeta Stanka in Gina 50,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim v NOB na Opči-nah. Namesto cvetja na grob tete Jelke Tavčar daruje Andrej Milič z družino 60,00 evrov za Slovenski dijaški dom v Trstu. V spomin na Valerijo Emili darujejo Ivan in Anamarija Sardoč 30,00 evrov ter Zdenka Juriševič 100,00 za prose-ški cerkveni pevski zbor. ^ Zapustila nas je naša draga Antonia Šušteršič vd. Širca (Marjeta) Žalostno vest sporočajo hči Sonia s Santinom, sin Ivo s Pio, brat Lino, Wanda in Simon ter ostalo sorodstvo Od nje se bomo poslovili 5. decembra od 12.00 do 13.40 v mrtvašnici v ulici Costalunga. Pogreb z žaro bo v petek, 19. decembra ob 12.30 v šempolajski cerkvi. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Praprot, Šempolaj, Milan, 4. decembra 2008 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina Ciao nona, Luca, Marco, Matej in Tomaž Zadnji pozdrav teti Marjeti Sava, Sara in Tanja Ob izgubi drage Marjete izreka hčerki Sonji, sinu Ivu in svojcem iskreno sožalje vaška skupnost Praprot Zadnji pozdrav dragi Marjeti Aldo, Livio, Vesna, Danijel in Andrej Ob boleči izgubi drage mame izrekamo Ivu Širci in družini naše naji-skrenejše sožalje. Danilo in Ladi Cunja z družinama ter vsi uslužbenci Cunje Group Ob izgubi drage Marjete izreka svojcem iskreno sožalje SKD Vigred Ob izgubi drage Marjete izreka pe-vovodkinji Piji in svojcem iskreno so-žaje TPPZ Pinko Tomažič Tmedia Oglaševalska agencija TMEDIA OBVEŠČA CENJENA KULTURNA IN ŠPORTNA DRUŠTVA TER DRUGE ORGANIZACIJE, DA SPREJEMA BOŽIČNA in NOVOLETNA VOŠČILA za Primorski dnevnik do petka, 12. decembra 2008 Telefon št. 800.912.775 E-mail oglasi@tmedia.it Faks št. 0481 32844 Delavniki 10.00- 15.00 12 Četrtek, 4. decembra 2008 KULTURA / LJUBLJANA - V Klubu kulturnih delavcev Deziderij Švara dal na ogled pol stoletja ustvarjalnega dela Na odprtju so predvajali film Aljoše Žerjala - Danes bodo odrli Švarovo razstavo v Boljuncu V ponedeljek je bilo v Klubu kulturnih delavcev v Ljubljani odprtje anto-loške razstave tržaškega slikarja Dezide-rija Švara ob projekciji filma o umetniku Aljoše Žerjala in predstavitvi letos izšle, njemu posvečene monografije. Kulturni dogodek je z različnih vidikov zajel petdeset let predanosti ustvarjanju enega vidnejši predstavnikov tržaške likovne scene, s posebnim ozirom na mojstrov razvoj po ustvarjalnih obdobjih in v tesni povezavi z okoljem, v katerem umetnik ustvarja. Švara pripada generaciji, ki je v težkih okoliščinah povojnega časa gojila kulturno zavest in z močnim zagonom in veliko požrtvovalnosti uresničila svojo globoko občuteno željo po likovni izpovedi. Deloval je ob takrat v Trstu aktivnih slovenskih mojstrih, družil se je z Bambičem, Černigojem, Spacalom in Cesarjem ter začutil tudi v možnosti skupnega sodelovanja pomen likovne sporočilnosti v družbenem kontekstu. To spoznanje ga je vodilo tudi kasneje z razstavnimi projekti grupe U v sedemdesetih letih pa še kasneje v osemdesetih z delovanjem Društva zamejskih likovnikov, katerega naslednjik je danes društvo za umetnost Kons, z vedno bolj odprtimi nazori in pogledi. Če je po eni strani ostal Švara zavezan tradicionalni slikarski tehniki olja na platnu, je sprejel izziv časa in se iz zgodnjih študijskih let realističnega od-slikovanja podob iz stvarnega sveta, postopoma usmeril v vse bolj izrazito barvno izpoved, ki je v drugem ustvarjalnem ciklusu zaživela v smeri geometrijske abstrakcije in bolj definiranega osebnega stila. Prepoznavnost je zadobil v monokro-mih minimalističnih oblikovnih sintezah, ki so ga iz stvarnega občutenja krajine postopoma vodile v kontemplacijo detajlov in iskanje harmoničnega sozvočja med čustveno in razumsko sfero v razmerju med geometrijsko racionalno zasnovo Deziderij Švara na ljubljanski razstavi bobo kompozicije in čustveno naravnano osebno paleto barv, ki še danes predstavlja temeljno izhodišče njegovih stvaritev. Najbolj opazno preobrazbo beležimo pa v osrednjem ustvarjalnem obdobju, ko se je Švara preselil na Antile in v duhu simbolističnega pridiha presegel vidno pojavnost motiva in zgolj čustvene sfere za vse bolj poglobljeno ozaveš-čanje duhovne razsežnosti. Barvne kombinacije zažarijo na platnu, svetlobapri-dobiva na pomenu: od polovice devetdesetih let vse do danes se prav po tej poti tonskega prehajanja sorodnih odtenkov razvije lirična abstraktnost. Luč doživlja umetnik kot vir resnice in dobrega, ki privede človeka do spoznanja, da je ljubezen edino vodilo, ki nam omogoča sprejemanje in odpuščanje. Slikarstvo postane Švari pot notranje rasti in posredovanja globljih doživetij. V preusmerjanju pozornosti v notranje pejsaže duha se rodi potreba po raziskovanju simbolov, ki skrivajo in razkrivajo v sebi kompleksnost stvarjenja, s procesom katerega se umetnik istoveti in v katerem se prepozna. V tem prvinskem podoživljanju skrivnosti življenja se obnavlja vez s krajem in s kulturnimi koreninami. Če opažamo iz oblikovnega vidika težnjo po vse večji sintezi, doživljamo v kontemplaciji redukcije likovnih prvin toliko bolj intimno ugla-šenost in milino. Monografija »Švara 1958-2008 50. let slikarstva v založbi Hammerle iz Trsta, o kateri je spregovorila na odprtju umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn, v slovenščini in italijanščini poglobljeno obravnava umetnikovo likovno pot ob bogatem slikovnem gradivu in izboru tekstov uglednih kritikov, ki so vseskozi spremljali plodno slikarsko pot Deziderija Švare. Prvi med vsemi je Milko Bambič, umetnik in kritik, ki je Švari mentorsko sledil in ga spodbujal k ustvarjanju; Sergio Molesi, Giulio Montenero in Claudio H. Martelli so pa med tistimi, ki so bolje poznali tudi tržaško likovno stvarnost. Med slovenskimi strokovnjaki beležimo prav tako ugledna imena umetnostnih zgodovinarjev kot so: Ivan Sedej, Janez Mesesnel, Nives Marvin, Joško Ve-trih, Milček Komelj. Razstava bo na ogled decembra od ponedeljka do petka med 12. in 23. uro. Danes ob 18. uri pa bo otvoritev slikarske razstave novejših slik «Med morjem in oblaki» v foyerju občinskega gledališča Prešeren v Boljuncu. Jasna Merku NEKROPOLA Knjiga leta? Volitve do 8. 12. Priljubljena radijska oddaja Fahrenheit, ki jo vsako popoldne oddaja tretja vsedržavna postaja RAI, bo tudi letos izbrala knjigo leta. Med poslušalci se že nekaj časa pojavlja vprašanje, kdo bo nasledil zmagovalce prvih treh izvedb Roberta Sa-viana, Ascania Celestinija in Mileno Augus. Končna odločitev bo padla v ponedeljek, 8. decembra, med šestindvajsetimi kandidati pa je tudi tržaški pisatelj Boris Pahor s svojo uspešnico Nekropola. Kdor bi rad iz-nesel svojo preferenco, lahko glas odda preko elektronske pošte. Pisati je treba na naslov fahre@rai.it, seznam vseh kandidatov pa je dostopen na spletni strani www.radio.rai.it. Stalnazbirka uporabne umetnosti Narodni muzej Slovenije že od svoje ustanovitve zbira izdelke umetne obrti in oblikovanja. Vendar ti še niso imeli stalnega razstavnega prostora, kot ga imajo na primer na Dunaju, v Pragi, Zagrebu ali Londonu. Odslej ne bo več tako: muzej je danes v svojih novih prostorih na Metelkovi odprl stalno postavitev študijskih zbirk uporabne umetnosti. Razstavo izdelkov umetne obrti ter industrijskega in unikatnega oblikovanja od 14. stoletja dalje je v osrednjem slovenskem muzeju na dan, ko številne kulturne ustanove z dnevom odprtih vrat že tradicionalno obeležujejo obletnico rojstva pesnika Franceta Prešerna, odprl predsednik republike Danilo Türk. Vhodna avla nove muzejske stavbe je bila ob tej priložnosti pretesna za vse, ki so želeli prisostvovati. TRST - Dvodnevna mednarodna znanstvena konferenca Po aleksandrinskih poteh Osvetlili različne vidike emigracijskega fenomena, pretežno ženskega, ki je zajel Primorsko v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja Dvorana Tessitori v Trstu je v ponedeljek in torek popoldne gostila zanimiv simpozij, ki je dokazal, da je fenomen aleksandrink, to je žensk, ki so v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja odhajale na delo v Egipt, še vedno zelo aktualna tema. Srečanje, na katerem so referate predstavili ugledni strokovnjaki, je bilo uokvirjeno v širše zastavljen projekt Alexandria, ki sta ga pripravila Skupina 85 in Stalno gledališče FJK z gmotno podporo Pokrajine Trst in Deželnega sveta FJK, poleg posveta pa je sestavni del projekta tudi gledališka predstava, ki bo na odrskih deskah Rossetija na ogled do 14. decembra. Mednarodno znanstveno konferenco so organizatorji naslovili Po aleksandrinskih poteh, na njej pa so bila analizirana in predstavljena aktualna raziskovalna spoznanja o emigracijskem fenomenu, ki je zajel Primorsko v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja. Ker je takrat doma vladala velika revščina, je veliko deklet in žena s Tržaškega, Goriškega in iz Vipavske doline odhajalo na delo v Egipt, še posebej v Aleksandrijo, zaradi česar se jih je prijelo ime aleksandrinke. Na ponedeljkovem delu simpozija so strokovnjaki različnih poklicnih profilov zelo na splošno predstavili značilnosti italijanske emigracije v Egipt. Ta izseljeniški val so predavatelji obravnavali iz sociološkega, gospodarskega in kulturnega vidika. Prof. Marta Pe-tricioli je postregla s številnimi podatki o tem, koliko ljudi je v drugi polovici 19. stoletja odšlo na delo v Egipt, gospodarski aspekt emigracije je analiziral prof. Giovanni Panjek, ki je spregovoril tudi o pomenu izgradnje Sueškega prekopa, o kulturnem aspektu pa sta spregovorila prof. Rabie Salama in prof. Moheb Saad, ki sta govorila o literaturi, še posebej o Giuseppeju Ungarettiju, pisatelju, ki je v številnih svojih delih pisal o aleksandrinkah. V žarišču torkovega dela posveta, na katerem so gostje preučevali zgodovinski in gospodarski kontekst druge polovice 19. stoletja ter sociološki in medkulturni vidik emigracij, pa so bile aleksan- Aleksandrinke so še vedno aktualna tema drinke. Prof. Marta Verginella je svojo analizo usmerila na vzroke množičnega izseljevanja in poudarila, da sta od šestdesetih do osemdesetih let 19. stoletja obstajali predvsem dve možnosti izseljevanja: ženske so odhajale v Rim in Egipt, moški pa v ZDA. In zakaj ravno Egipt? Po besedah govornice je bil interes za Egipt velik predvsem zato, ker je obstajala neposredna povezava med Trstom in Aleksan-drijo, pot, za katero ni bilo treba pregloboko seči v žep, niti ni bila predolga, saj so potniki potovali tri dni in tri noči. Emigracijo pa je spodbujala tudi možnost dobrega zaslužka, saj so denimo služabnice ali dojilje v Egiptu zaslužile trikrat ali celo štirikrat več kot bi za isto delo prejele v Trstu ali na Dunaju, je pojasnila Verginella in ob tem postregla še z nekaterimi podatki, ki so povzeti po slovenskih virih. Priliv slovenskih emigrantov je bil največji v devetdesetih letih 19. in v tridesetih letih 20. stoletja. Leta 1890 naj bi se v Aleksandrijji nahajalo osem tisoč Slovencev, isto število pa so zabeležili tudi leta 1937, kroma po tem letu pa je število emigrantov začelo upadati. Ob koncu svojega posega je govornica spregovorila še o tem, kako se je ta kompleksna situacija prelevila v pravi mit. V slovenskem kolektivnem imaginariju ženski mit o odhodu predstavlja Lepa Vida, ki je eden izmed najpogosteje predelanih motivov v slovenski književnosti. Pod njeno okrilje so že od nekdaj tlačili tudi odhode Slovenk v Egipt, še posebej tiste Slovenke, ki so se preživljale kot dojilje, je še pojasnila prof. Verginella. Izčrpen in panoramski prispevek o emigracijskem fenomenu na kompleksnem migracijskem prizorišču je v nadaljevanju podal prof. Aleksej Kalc, ki je uvodoma ponovil tezo, ki jo je omenila že Marta Verginella in po kateri naj bi bilo tolikšno zanimanje raziskovalcev za žensko emigracijo v Egipt povezano zlasti z dejstvom, da je šlo za izseljevanje v eksotične kraje. V resnici pa pojav aleksandrink pomeni le enega izmed mnogih primerov izselje-niške problematike tistih časov, je menil Kalc in nam postregel z različnimi migracijskimi vali. V 18. stoletju je bilo zelo živahno migracijsko gibanje, usmerjeno predvsem proti mestom oz. gospodarskim središčem, kot so Trst, Gorica, Nabrežina, pozneje pa je atraktivna točka postal tudi Tržič. V drugi polovici 19. stoletja so se emigracije razplamtele, še posebej močan je bil val izseljevanja proti Južni Ameriki, in sicer v Argentino in Brazilijo, je povedal Kalc in zaključil, da je bil pojav aleksandrink pojav strukturnega značaja, fenomen, ki je trajal skoraj eno stoletje in prešel v trajno logiko neke gospodarske in življenjske strategije. O individualnih življenjskih zgodbah je nato spregovorila mlada raziskovalka Katja Škrlj (ZRC SAZU), ki je svoj referat obogatila s fotografijami nekaterih aleksandrink in njihovih varovancev. Prisluhnili smo zgodbi alek-sandrinke Marije Koron, ki je v Egiptu skrbela za Elisa Doueka in Claudio Roden, zanimiva je tudi zgodba Avguste Vovk, ki je kot družabnica delala na egiptovskem dvoru, kamor so nato prišle še dve Avgustini hčeri, dve nečakinji in dve sosedi. Govornica nam je razodela, kako so Slovenske pravzaprav živele v tej afriški državi, kaj so potrebovale za pot in kakšen je bil njihov delovni urnik. Zgodbe in spomine otrok aleksandrink je ob koncu analizirala še dr. Daša Koprivec iz ljubljanskega Etnografskega muzeja, ki je predstavila svoje intervjuje z osemnajstimi otroki aleksandrink. Intervjuje je raziskovalka opravila med letoma 20052008, intervjuvanci so bili stari med 62 in 87 let in imajo zelo dobre in lepe spomine na otroštvo, je pojasnila govornica in ob tem še dodala, da je zbrala življenjske pripovedi tistih otrok, ki so bili rojeni v Egiptu ali na Goriškem in jih je mati kasneje povabila v Egipt. Naj ob koncu še povemo, da je torkovo srečanje obogatil še diskurz dr. Nadie Boz, ki je orisala žensko izseljevanje v Egipt iz furlanske občine Fontanafredda, zgodbo aleksandrink pa sta z branjem odlomkov iz različnih del obudila še Julian Sgherla in Laura Bussani. (sč) / AVTOMOBILI Četrtek, 4. decembra 2008 13 VOZILI SMO - Motor naj bi razvila Mazda sama Mazda6 z novim Ford je velik del Mazdinih delnic, ki jih je imel, spet prodal matični hiši, vest pa so sporočili novinarjem med predstavitvijo nove palete zmogljivih motorjev za Mazdino šestico. Najbolj zanimiv je seveda najzmogljivejši in najmočnejši 2.2-litr-ski turbodizel MZR-CD. Kratica MZR naj bi pomenila, da gre za motor, ki je v celoti sad prizadevanje Mazdinih inženirjev, vendar si nikakor ne moremo kaj, da ne bi, morda škodoželjno, imeli v mislih, da imajo 2.2-kubični turbodizel mnogi Fordovi modeli, pa tudi mnogi modeli francoske skupine PSA, saj sta ga Ford in PSA skupno razvila. Kakorkoli že, Mazda bo s popolno prenovitvijo dizelske ponudbe pri svoji še-stici bržkone dosegala ugodnejše rezultate tako kar zadeva čistosti izpušnih plinov, kot tudi glede porabe goriva. Novi Mazdin motor ima torej 2,2 litra prostornine, ima vgrajen nov sistem skupnega voda z injektorji (ti vsebujejo 10 razpršilnih šob), celoten postopek vbrizga goriva pa poteka pri tlaku 200 MPa, kar je praktično med največjimi vrednostmi v primerjavi s podobnimi motorji drugih znamk. Motor ima turbopolnilnik z variabilno geometrijo lopatic, kupcem pa ga bodo ponudili v treh različicah, odvisno pač od moči, s katero bo voznik hotel razpolagati. Najzmogljivejša različica zmore 185 KM in 400 Nm navora, srednjo stopnjo bo predstavljal motor s 163 KM in 360 Nm navora, vstopna različica tega motorja pa bo ponujala 125 KM in 310 Nm navora, slednja pa v Italiji ne bo naprodaj. Zanimivi so seveda podatki o porabi: pri Maz-di trdijo, da porabijo vsi trije motorji poprečno 5.5/5,6 litra plinskega olja za 100 km, so pa tudi okolju prijazni, saj izpustijo v ozračje 149 oz. 147 gr CO2 na km. Kombija sta nekoliko bolj onesnažujoča, saj oddata v ozračje 152, oz. 149 g CO2 na kilometer. Vsi motorji imajo serijsko vgrajen filter trdnih delcev, ki ima keramično strukturo mreže, slednja pa omogoča hitrejšo regeneracijo. Mazdo6 so predstavili na Majorki, testna proga pa je bila speljana po tako vijugastih cestah, da so sovozniki imeli do-kajšnje probleme z želodcem, vendar lahko trdimo, da 185-konjski motor deluje Stran pripravil Ivan Fischer odlično: tiho in mirno, obilica navora (400 že pri 1800 obratih) pa se je pokazala še zlasti na ostrih ovinkih na gorskih balear-skih cestah. Poraba naj bi pri tem znašala tam nekje pri 6 l. Obe izvedbi mazde6, ki ju bodo prodajali v Italiji imata serijsko vgrajen 6-sto-penjski ročni menjalnik, avtomatika za sedaj ni predvidena. Samodejni menjalnik namreč komaj razvijajo, podoben naj bi bil Volkswagnovemu DGS, se pravi z dvojno sklopko. Na vprašanje, kdaj bo na voljo kupcem, se predstavniki Mazde niso hoteli izreči. Mazda6 bo na voljo kot 4-vratna limuzina, kot 5-vratna limuzina in kot kombi. Prva in druga sta dolgi 476 cm, kombi pa je nekoliko daljši, saj meri 479 cm. Med novostmi, ki jih vsebuje nova Mazda, naj omenimo sistem, ki zaznava vozila v mrtvem kotu zunanjega vzvratnega ogledala, ta pa s posebnimi zvočnimi in svetlobnimi signali opozarja voznika. Sistem sestavljata dva sprejemnika mikrovalov frekvence 26GHz, ki sta nameščena na desni in levi strani zadnjega odbijača, njihova zasnova pa omogoča, da voznika opozarjata na zadaj vozeče avtomobile v radiu 50 metrov pri hitrosti nad 60 km/h. Cene še niso določene, saj se niti ne ve, kdaj bodo mazdo6 z novimi turbodiz-li začeli prodajati v Italiji, po nekaterih izjavah pa naj bi mazda6 2.2 veljala od 27 do 32 tisoč evrov, odvisno pač od modela. NISSAN - Tokrat bo šlo za tretjo generacijo Tudi v Evropi kmalu novi cube Kompromis med udobnostjo, prostornostjo in prilagodljivostjo Nova generacija Nissanove kocke bo najbrž prispela tudi na Staro celino. Sedanji model so pri Nissanu v desetih letih uspeli prodati v kar milijon izvodih, v tretji generaciji pa naj bi nadaljevali z uspešno tradicijo. Cube stavi predvsem na obliko in udobje med vožnjo ter seveda na prostornost in prilagodljivost, ne glede na kompaktne zunanje mere. Pri Nissanu so sicer prepričani, da cube ponuja potniško kabino po vzoru jacuzzija, potniki na zadnjih sedežih se počutijo približno tako kot v kinu, za občutek svobode pa poskrbi še velika sončna streha. Avto poganja 1,5-li-trski agregat, ki lahko svojo moč in navor prenaša na prednji kolesni par ali s pomočjo sistema e-4WD na vsa štiri kolesa. ODPRTJE General Motors 2.2-litrskim turbodizlom MZR stavi Motorji s 185, 163 in 125 KM - Tri različne karoserije - Cene še niso določene na Rusijo Pred dnevi je General Motors (GM) v ruskem St. Peterburgu odprl 300 milijonov vreden obrat za sestavljanje vozil. Obrat bo proizvodno zmogljivost 100.000 vozil, ki jo GM že zagotavlja v mešanih podjetjih in partnerskih obratih v državi, povečal še za 70.000 enot. GM bo sestavljal športno terenska dvojčka Opel antara in Chevrolet captiva, od leta 2009 naprej pa tudi novo kompaktno limuzino Chevrolet cruze. Značilnosti obrata sta prilagodljivost in sodobna zasnova, kjer je prostora za vrsto različnih modelov. »Popolnoma smo predani strategiji za rast v Rusiji«, je povedal CarlPeter Forster, predsednik podjetja General Motors Europe. »Rusija je pripravljena, da postane GM-ov vodilni avtomobilski trg v Evropi že v letu 2009. S petimi močnimi znamkami na trgu smo glavni tuji izdelovalec. Ta položaj nameravamo obdržati.« Od januarja do septembra 2008 se je GM-ova prodaja v Rusiji povečala za 44 odstotkov ter tako prehitela 23-odstotno rast panoge in dosegla rekordnih 256.765 vozil. GM-ov tržni delež v Rusiji je dosegel nov vrhunec, saj je s 6,5 odstotka v letu 2006 zrasel na 10,9 odstotka. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je Chevrolet ohranil svoj položaj kot najljubša tuja znamka v Rusiji, katere prodaja je znašala 33,5 odstotka (ali44.000 avtomobilov in športno terenskih vozil) oz. skupno 175.800 vozil. V istem obdobju je Opel postal najhitreje rastoča znamka v državi. Njegova rast prodaje je znašala 73 odstotkov oz. več kot 78.000 vozil. »Naš obrat v St. Peterburgu bo dosegal visoke standarde, ki so našim vozilom pred nedavnim že prinesli nagrade za kakovost,« je povedal CarlPeter Forster. V novem obratu v Šu-šariju na obrobju St. Peterburga bo zaposlenih 1700 delavcev. GM-ovi novi uslužbenci so opravili intenzivno usposabljanje na področju svetovnega proizvodnega sistema podjetja, ki temelji na vrhunski kakovosti vseh postopkov, nenehnih izboljšavah in sodelovanju zaposlenih. Pet zvezdic samo za vozila z ESP Pri Euro NCAP bodo prihodnje leto zaostrili pogoje za pridobivanje zvezdic pri preizkusnih trkih. Glavna novost je, da avtomobili brez elektronskega stabilizacijskega sistema ne bodo mogli doseči največjega števila petih zvezdic. Pri organizaciji dodajajo, da bodo uvedli enotno ocenjevanje z največ petimi zvezdicami (na podlagi dosežka štirih kategorij: varnost odraslih, varnost otrok, varnost pešcev in - nova kategorija - varnostnih pripomočkov), kar bo poenostavilo sistem, ki ga uporabljajo od leta 1997. S spremembami nameravajo pri Euro NCAP-u izdelati jasnejši sistem, ki ga bodo kupci vozil lažje razumeli, obenem pa novost pomeni, da vozilo brez varnostnih pripomočkov (četrta kategorija) ne bo moglo osvojiti petih zvezdic. Podobno velja tudi za vozila s slabšim varovanjem pešcev in otrok. Proizvajalci so zaradi novosti zdaj pod večjim pritiskom, Euro NCAP-ova novost pa za potrošnike dobra novica, saj bodo morali proizvajalci v svojo ponudbo vključiti več vozil z ESP-jem. AVTOPRALNICA BAR-BIFE GORIVO ÄäricsD ADRIAENERGY - 0MV - ZRAVEN OBRTNE CONE "ZG0NIK" - Ts\. 040-225007 1 4 Četrtek, 4. decembra 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA - Včeraj odprtje akademskega leta Videmske univerze nujna povezava Videm-Trst V infrastrukture vložili okrog 20 milijonov evrov, tvegajo pa ostati neizkoriščene »Glede na današnjo vsebino odloka 180/08 in zakona 133/08 bo Videmska univerza imela velike težave pri širjenju in ustalitvi svoje prisotnosti v Gorici. V prihodnjih letih bodo javni prispevki visokemu šolstvu občuteno okrnjeni in mnoge italijanske univerze bodo ukinjale ali združevale razne študijske smeri. V tem okviru so Gorica, Por-denon in drugi periferni sedeži pod vprašajem, čeprav si je skupnost teritorija močno prizadevala za njihovo ustanovitev.« Tako je v poročilu, ki ga je prebrala ob včerajšnjem odprtju akademskega leta, povedala rekto-rica Videmske univerze Cristina Compagno, ki je prepričana, da je za ohranitev goriške visokošolske ponudbe potrebna združitev moči med furlansko in Tržaško univerzo. »Videmska in Tržaška univerza bosta morale iskati sinergije in ustvarjati integracijo predvsem v svojih perifernih sedežih. Za tovrstne odločitve pa ne morata biti odgovorna izključno rektorja: nujen je nov teritorialni pakt med deželnimi, pokrajinskimi in mestnimi institucijami. Samo "sistem Fur-lanija-Julijska krajina", tudi s svojima avtonomnima a integriranima univerzama, bo lahko kljuboval novim državnim obvezam, konkurenčnosti in mobilnosti znanja,« je Compagnova poudarila v dvorani zavoda Galilei, kjer so se ob študentih Videmske univerze in nekaterih višješolcih zbrali prefek-tinja Maria Augusta Marrosu, kvestor Antonio Tozzi, goriški župan Ettore Romoli, pokrajinski odbornik Marino Visintin in predstavniki drugih institucij. O potrebi po ustvarjanju sinergij med univerzama je s Compagnovo soglašal predsednik goriškega univerzitetnega konzorcija Nicolo Fornasir, ki je v svojem posegu podčrtal, da je Gorica imela od prihoda univerze na ekonomskem in družbenem področju velike koristi. Fornasir je navedel tudi velike investicije - okrog 20 milijonov evrov -, ki so bile v Gorici v zadnjih letih vložene v univerzitetne infrastrukture, kot so vila Ritter, samostan sv. Klare, konferenčni center v ulici Alviano, itd. »Potrebno pa je, da se goriško univerzitetno ponudbo ohrani in okrepi, da bodo vse infrastrukture izkoriščene. V ta namen je nujno, da ustvarimo institucionalni trikotnik dežela-teritorij-univerzi, v katerem imajo vsi isto težo. Nujno je tudi čez-mejno sodelovanje. Poziv slovenskega predsednika vlade Boruta Pahorja k snovanju skupnega mesta je treba nujno sprejeti. V ustvarjanje enotnega prostora moramo vlo- GORICA Tečaji za bodoče odvetnike Šola za izobraževanje bodočih odvetnikov, ki se pripravljajo na državni izpit, bo letos imela sedež v Gorici. Tečaji, ki jih prirejajo odvetniške zbornice iz Gorice, Trsta, Vidma in Tolme-ča ter fundacije Francesco Carnelutti, bodo od petka dalje potekali v dvorani zavoda ITI Galilei, ki jo je dala na razpolago goriška pokrajina. »Pobudo smo vključili v širši projekt za neodvisno delo. Menimo namreč, da je izobraževanje kakovostnih profesionalcev na našem območju zelo pomembno,« je povedal predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta. Predsednik goriške odvetniške zbornice in fundacije Carne-lutti Silvano Gaggioli je pojasnil, da prvič prirejajo dvoletni tečaj. Prvo leto bo obvezno, drugo pa fakultativno. »V primeru, da bo prišlo do reforme, bi naša šola postala ena izmed ustanov, ki bi omogočale začetek izvajanja odvetniškega poklica,« je še povedal Gaggioli in ocenil, da bi prisotnost tovrstne ustanove ovrednotila Gorico. Rektorica Videmske univerze Cristina Compagno (desno) in predstavniki krajevnih oblasti (spodaj) bumbaca Letos 1.643 vpisov Od njegove ustanovitve je na goriškem sedežu Videmske univerze diplomiralo 2.250 študentov. V novem akademskem letu, ki so ga odprli včeraj, je na štirih triletnih študijskih smereh (DAMS, siki z javnostmi, stiki z javnostmi on-line in enologija) ter na petih specialističnih tečajih (DAMS kino-glasba spektakel, filmska umetnost, tolmačenje, multimedijsko prevajanje in podjetniška komunikacija) vpisanih 1.643 študentov. Najvišje število vpisanih ima triletni tečaj za stike z javnostmi (548), čeprav se v zadnjih letih zanimanje za to študijsko smer zmanjšalo. Drugo mesto zaseda tečaj za stike z javnostmi on-line (294), ki ima iz leta v leto večji uspeh, tretje mesto pa z 204 študenti zaseda tečaj enologije s sedežem v Krminu. Najvišje število študentov (35 odstotkov) prihaja iz Videmske pokrajine, iz drugih italijanskih dežel in iz tujine pa jih prihaja 16 odstotkov. Z Goriškega je 14 odstotkov vpisanih, iz Por-denona pa 10 odstotkov. žiti vse najboljše sile, predvsem univerzitetne,« je prepričan Fornasir. Predsednik univerzitetnega konzorcija pa je ob nalogah za prihodnost spomnil tudi na napake iz preteklosti, ki jih ne gre ponavljati. V svojem posegu je bil kritičen predvsem do odločitev univerz glede usode konzorcija CORA, ki mu je bil pred leti name- njen denar za snovanje skupnega tečaja Vi-demske in Tržaške univerze, v resnici pa je projekt propadel. »Z denarjem bosta univerzi priredili vsaka svoj "master" o hidrogeolo-škem inženiringu in protipotresnem gradbeništvu. Ob tem bosta dva milijona evrov vložena v hidrogeološko ureditev Sabotina. Zdi se mi, da bi bilo treba izbrati drugo pot,« GORICA - Od ponedeljka na ulicah štirje agenti Rajonski policisti in karabinjerji v m ■ • v v ne več samo v mestnem sredisču Od prvega decembra dalje sta goriška kvestura in pre-fektura okrepili nadzor rajonskih policistov in karabinjer-jev nad mestom. Če so se od leta 2003 med 8. in 20. uro dalje po ožjem mestnem središču peš sprehajala izmenično po dva policista ali dva karabinjerja, so od ponedeljka dalje v mestu hkrati prisotni štirje predstavniki sil javnega reda (dva policista in dva karabinjerja). »Uvedbo rajonskih policistov in karabinjerjev so v italijanskih mestih nasploh dobro sprejeli. Vlada je zato dodatno okrepila naše organike, da smo lahko to storitev za občane potencirali,« je povedala goriška prefektinja Maria Augusta Marrosu, ob kateri so bili včeraj v vladni palači na Travniku prisotni goriški kvestor Antonio Tozzi, pokrajinski poveljnik karabinjerjev Roberto Zuliani ter vodja letečega oddelka goriške kvesture Massimiliano Ortolan, ki je po novem tudi odgovoren za policijske patrulje. »Okrepitev navzočnosti agentov na ulicah cilja na ustvarjanje sodelovanja in dobrih odnosov med občani in silami javnega reda. Rajonski policisti in karabinjerji so vsak dan prisotni na teritoriju, bližina pa ustvarja zaupanje,« je povedal Tozzi. Kve-stor in Zuliani je tudi opozorila, da se je območje nadzora rajonskih policistov in karabinjerjev krepko razširilo. Doslej je nadzor potekal le v ožjem pasu mestnega središča, po novem pa je so vključene tudi severna mestna četrt, del četrti sv. Ane ter ulici Brigata Casale in Fatebenefratelli. Rajonska policista bumbaca GORICA - Zdravstvo Bolnišnica: dežela bo financirala nove ceste je povedal Fornasir. Ob tem je izrazil obžalovanje zaradi prenosa študijske smeri za prevajalce in tolmače iz Gorice v Videm, saj je »večjezičnost značilnost goriškega teritorija, ki jo je treba ovrednotiti«. Ob koncu je predsednik konzorcija izrazil upanje, da se bodo »lepe besede« o prihodu arhitekturne fakultete v Gorico uresničile. (Ale) Gaetano Valenti bumbaca Dežela FJK bo financirala ureditev cest, ki bodo služile novi goriški splošni bolnišnici. V prvi deželni komisiji je bil namreč včeraj izglasovan amandma k finančnemu zakonu, na podlagi katerega bo dežela namenila cestnim povezavam z bolnišnico Janeza od Boga skupno 5 milijonov evrov, ki odgovarjajo predvidenemu strošku za uresničitev novi bolnišnici prepotrebnih novih poti. Ker bo dežela v ta namen najela dvajsetletno posojilo, si bo naložila tudi obresti v znesku 2.800.000 evrov, tako da bo nazadnje novo cestno omrežje financirala s 7.800.000 evri. V obdobju dvajsetih let bo izplačevala 390 tisoč evrov letno. Dela se bodo predvidoma začela leta 2010. Prvi podpisnik amandmaja je goriški deželni svetnik Gaetano Valenti, ki predseduje prvi deželni komisiji, v kateri je bil včeraj izglasovan. »Amandma je pripravila naša večina, ki ga je odobrila s soglasno podporo opozicije, saj gre vendar za krvavo potrebni poseg, ki so ga pričakovale Gorica in vse občine z desnega brega Soče, ki gravitirajo na goriško bolnišnico,« je pojasnil Valenti in dodal, da deželna uprava Renza Tonda s konkretnimi dejanji uresničuje obvezo, da bo pozorna do potreb Gorice. »To smo dokazali z ohranitvijo nuklearne medicine, sedaj pa še z denarjem za novo cestno ureditev,« je poudaril Valenti. Iz preverjanja časovnih terminov pri goriškem tehničnem uradu izhaja, da naj bi dela za ureditev novega dostopa v bolnišnico in bližnjih cest začela v letu 2010. Kot znano, bo nova splošna bolnišnica v ulici Fatebenefratelli uradno in svečano predana namenu jutri. Odprtje je napovedano za 11. uro, čeprav s tem v zvezi nismo prejeli uradnega vabila, kot tudi še vedno ni znano, ali se ga bodo udeležili vsi napovedani gostje. Med temi izstopata minister za delo, zdravje in socialo Maurizio Sacconi in predsednik deželne vlade Renzo Tondo. Ob goriškem županu Ettoreju Romoliju je potrjena navzočnost novogoriškega župana Mirka Brulca. Jutri bo le uradno odprtje, saj bo zaključna faza selitve iz ulice Vittorio Veneto potekala med 12. in 14. decembrom, nova bolnišnica pa naj bi začela redno delovati sredi meseca. Na temo zdravstva se je včeraj oglasil tudi občinski tajnik Demokratske stranke Giuseppe Cingolani. »Za primerno zdravstveno oskrbo je temeljnega pomena poleg bolniš-niške strukture tudi učinkovita organiziranost služb in storitev. Ker je le-ta danes pomanjkljiva, je na Goriškem zaznati splošno nela-godje, demotivirano pa je tudi osebje, ki beži od goriških struktur. Na osnovi nedavne raziskave je stopnja zadovoljstva goriškega zdravstvenega osebja najnižja v deželi,« pravi Cingolani in navaja: »Osebje v vodstvu bolnišnice je nezadostno in ga je treba okrepiti. Že veliko let goriška bolnišnica nima upravnega direktorja, ki je predviden po zakonu in ga druge bolnišnice imajo.« Osebja ni dovolj tudi v drugih službah, tako na področju higiene, koordiniranja bolničarjev in lekarniških storitev: »Usposabljanje osebja je pogosto improvizirano, to pa zaradi nejasne karakteri-zacije zdravstvenega podjetja in bolnišnice. Zato bi nova bolnišnica morala imeti prostore za izobraževanje, knjižnico, sejno in kongresno dvorano, kar bi dalo prestiž in identiteto novi strukturi. Treba pa bi bilo tudi združiti službe zdravstvenega podjetja, ki so posejane po mestu, zato da bo dostop do njih za ljudi lažji. V ta namen bi lahko uporabili del opuščene bolnišnice ali bivšega sanatorija v ulici Vittorio Veneto.« / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 4. decembra 2008 15 GORICA - Sestali sta se pokrajinski vodstvi SKGZ-ja in SSk Pristajajo na sodelovanje, drugače gledajo na volitve V ospredju obnova občinskih uprav v Doberdobu, Sovodnjah in Števerjanu Sestali sta se pokrajinski vodstvi Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ) in stranke Slovenske skupnosti (SSk). Ob iskanju skupne govorice na področju potreb manjšine je tekla beseda o občinskih volitvah prihodnjega leta, ko se bodo obnavljale uprave tudi v Doberdobu, Sovodnjah in Števerjanu. Livio Semolič, pokrajinski predsednik SKGZ-ja, je uvedel s poudarkom, da se krovna organizacija srečuje z vsemi strankami, da jih seznani s potrebami in pričakovanji manjšine. V ta namen se je že sestala z Demokratsko stranko, medtem ko se je na pogovoru s predstavniki SSk zavzela za čim boljše sodelovanje, predvsem pa za stalno in obojestransko izmenjavo informacij. »Številni odprti problemi bi namreč zahtevali čim bolj dogovorjeno in koordinirano nastopanje, zlasti pa bi morali jasno definirati prioritete in cilje naše narodne skupnosti,« je dejal Semolič in pristavil, da to predpostavlja večje medsebojno zaupanje in spoštovanje, ki mora sloneti na dejstvu, da vsi delujemo za uresničevanje čim višje ravni zaščite in razvoja manjšine. »Izo-gibajmo se torej javnim polemikam, ki so včasih pravo obrekovanje, in uveljavljajmo konstruktivno dialektiko,« je dejal. Rudi Pavšič, deželni predsednik SKGZ-ja, je k povedanemu dodal, da še vedno pogreša reprezentativno omizje, kjer bi obravnavali vsa odprta in najbolj pereča vprašanja. Ni namreč sprejemljivo, da se vsakdo občasno oglaša, ne da bi imeli priložnosti za redna soočanja med glavnimi predstavniki manjšine, to so krovni organizacija, etnična stranka in slovenske komponente vsedržavnih strank. S pritrjevanjem Semoliča je še opozoril na pasivnost pripadnikov manjšine pri koriščenju že zagotovljenih pravic. »Veliko bolj bojeviti smo, ko je treba protestirati zaradi kršenja teh pravic,« je zaključil. Poseben poudarek je bil namenjen volitvam prihodnjega leta. Semolič je pojasnil, da SKGZ deluje kot »sindikat« manjšine in se zato ne namerava vključevati v strankarsko politiko. »Spoštujemo in spoštovali bomo izbire, ki bodo narejene v občinah, torej izbire krajevnih sekcij in občinskih strankarskih krožkov, nesprejemljiva pa bi bila katera koli prisila ali diktat z vrha,« je zaključil. »Očitno ne povsem drži, da se SKGZ ne vključuje v politiko, saj se z njo kot aktiven član manjšine kar precej ukvarja,« je vsebino srečanja komentiral Silvan Primosig, ki je s pokrajinskim tajnikom Julijanom Čavdkom vodil delegacijo SSk. »Kar zadeva potrebe manjšine - tako Primosig -, smo na isti valovni dolžini. Soglašamo seveda tudi s predlogom, da bi bolje sodelovali, saj bi to bilo v izključno korist Delegaciji krovne organizacije in politične stranke na sedežu SKGZ-ja v Gorici bumbaca manjšine. Ker se imamo za zbirno stranko Slovencev, je takšno sodelovanje ne le zaželeno, a tudi obvezna pot ter sodi v naš program in strategijo. Danes dobro sodelujemo s Svetom slovenskih organizacij (SSO), vendar že leta 1993 je pokojni Mirko Špacapan na kongresu stranke izjavil, da bo SSk izvajala ekvidistanco do SSO-ja in SKGZ-ja. Odvisno je od krovnih organizacij, če sprejemajo SSk kot politični subjekt, ki predstavlja Slovence v Italiji. Naša stranka je ideološko in nazorsko odprta, kar je že mnogokrat dokazala, zato spoštuje slovenske komponente v italijanskih strankah, a ocenjuje, da so le-te preveč podvržene izbiram strankarskih vodstev. Kar zadeva manjšino, ima edino SSk proste roke. Če Pavšič zagovarja eno samo krovno organizacijo, ne vidim razloga, da ne bi zagovarjali ene same manjšinske stranke z vsemi odtenki političnega pluralizma.« Primosig je tudi povedal, da SSk išče dogovor s pokrajinskim vodstvom Demokratske stranke o skupnem volilnem nastopu v treh slovenskih občinah. »Do podobnega dogovora je v preteklosti že prišlo na deželi in v goriški občini,« je pojasnil Primosig in dodal, da do danes še niso prejeli odgovora Demokratske stranke. Prepričan je tudi, da je treba v interesu manjšine strniti vrste, nastopati složno in združeno, »da ne bi na Goriškem prej ali slej doživeli druge Nabrežine«. GORICA - Natečaj Pokrajina snuje evropokrajino Goriška pokrajina je razpisala natečaj za delovno mesto svetovalca in sodelavca, s pomočjo katerega bodo ustanovili nov urad »Evropa«. Področje, na katerem bo delovala zaposlena oseba, je sodelovanje goriškega območja s slovenskim teritorijem v duhu »evropokrajine«. Cilj je analiza projektov, ki jih je mogoče financirati preko evropskih skladov in razvoj novih pobud, ki bi jih bilo mogoče uresničiti s prispevkom Evropske unije. Svetovalec bo skrbel tudi za usposabljanje pokrajinskega osebja, ki bo v prihodnosti upravljalo stalni urad za evropske pobude in urad »Evropa«. Pogodba bo trajala eno leto, možno pa bo tudi podaljšanje za dodatno leto. prijave bodo zbirali do 15. decembra. Več informacij je na razpolago na spletni strani goriške pokrajine (www.provincia.gorizia.it). Nocoj o razlastitvah V dvorani Zadružne banke v Sovodnjah bo drevi ob 20. uri javno srečanje o odškodninah in razlastitvenih postopkih za gradnjo avtoceste Gorica-Vileš, ki bo namenjeno lastnikom razlaščenih zemljišč in sploh vsem domačinom. Na srečanju bodo občinski upravitelji predstavili svoje stališče in prihodnje poteze, predstavniki Kmečke zveze pa bodo pojasnili potek razlastitvenega postopka. Furlanski prevajalec Goriška občina ima ponovno furlanskega prevajalca. Osebi, ki je prevajalsko službo v uradu za furlansko manjšino opravljala v zadnjih dveh letih, je pogodba zapadla 30. novembra, občinski odbor pa je nemudoma odobril njegovo nadomestitev, kot predvideva zakon 482/99. RONKE - Polemika v občinskem svetu Župan in na udaru GORICA - Slovik Kriza: revolucija ali rutina? Slovenski izobraževalni konzorcij (Slovik) iz Gorice bo v študijskem letu 2008-2009 priredil ciklus seminarjev na temo Kriza: revolucija ali rutina? V nizu strokovnih predavanj bodo sodelovali univerzitetni profesorji, izvedenci in operaterji s področja financ in gospodarstva, ki se vsak dan srečujejo s premiki na finančnih trgih, jih preučujejo, analizirajo in se z njimi spopadajo. Med letošnjim decembrom in majem prihodnjega leta se bo zvrstilo predvidoma pet seminarjev, od teh bodo štirje zaprtega tipa, eden - zadnji - pa bo javen. Prvo letošnje srečanje bo v petek, 12. decembra, ob 18. uri v Tu-movi dvorani KB centra v Gorici. V goste bo prišel Andrea Ganadu iz borzno-posredniške hiše Argonos iz Ljubljane. Predavanje bo lahko potekalo - glede na želje in potrebe udeležencev - v slovenskem ali italijanskem jeziku, saj je predavatelj Italijan, ki se je preselil v Slovenijo in se tam naučil slovenščine. Pri Sloviku nudijo podrobnejše informacije o ciklusu seminarjev in sprejemajo prijave, saj je število mest omejeno. Udeležbo na predavanju Andree Ganaduja je treba predhodno najaviti do 10. decembra (tel. 334-2825853, info@slovik.org). odbor • • opozicije V Ronkah se je zaostrila politična konfrontacija, potem ko je desnosredinska opozicija zapustila dvorano občinskega sveta pred glasovanjem o bilanci. »Stranka Ljudstvo svobode, in še predvsem njena komponenta Forza Italia, je s to karnevalsko potezo poskusila speljati drugam pozornost, zato da ne bi razpravljali o realnih številkah naše male občinske skupnosti,« pravi župan Roberto Fontanot in dodaja: »Po eni strani kritizirajo upravo, ki si z velikim trudom prizadeva, da bi ohranila nespremenjeno raven in kakovost storitev, namenjenih ljudem, po drugi strani pa zanikujejo, da državna vlada odžira krajevnim skupnostim denar, ki edini lahko omogoči preživetje teh storitev. Opozicija zagovarja stališča, ki so skregana z današnjim dogajanjem, molči in ničesar ne stori, da bi pomagala reševati težave občine.« Fontanot zlasti obžaluje, da se desna sredina ni odzvala na povabilo h konstruktivni obravnavi bilance ter sejo protestno zapustila. Polemika se ni polegla. Svetniški skupini stranke Forza Italia in Nacionalnega zavezništva, povezani v Ljudstvu svobode, sta namreč napovedali, da bosta goriški prefek-tinji in predsedniku deželne vlade poslali dokument, ki ga je podpisalo šest opozicijskih svetnikov (iz FI in NZ, liste Cittadini per Ronchi, Severne lige in liste Ronchi Borga-ta di Sole) in je bil priložen k zapisniku občinske seje. V njem opozajjo na »dokaj neobičajno upravljanje ronške občine« in županu očitajo, da »ovira izvajanje norm o občinskih institucionalnih organih, ki so predvideni po statutu«. Če bo pri tem vztrajal, opozarjajo, bodo vložili resolucijo z zahtevo po nezaupnici zanj in za njegov odbor. Opozicija namreč trdi, da župan ravna kot gospodar občine, da občinske komisije niso bile ustanovljene, da o vsem odloča majhna skupina oseb, da so neuglašeni glasovi zaničevani, da ronški občinski svet nima ničesar opraviti z demokracijo. GORICA - Feiglova knjižnica spodbuja mlade k branju Da bi rasli s knjigo Knjižni dar za učence nižjih srednjih šol iz Goriške in Špetra Slovenov, ki bodo z razredom obiskali knjižnico Učenci drugega in tretjega razreda osnovne šole Fran Erjavec iz Štandreža med včerajšnjim obiskom Feiglove knjižnice V knjižnici Damirja Feigla kraljuje mladost. Številni malčki se zadržujejo v mladinski sobi ob srečanjih s pravljico, ki se vrstijo vsaka dva tedna, skupine osnovnošolcev prihajajo na dopoldanski obisk knjižnice in prisluhnejo pravljicam, študente pa že itak posedajo ves dan za mizami v študijskih sobah. Včeraj so knjižnico obiskali učenci drugega in tretjega razreda osnovne šole Fran Erjavec iz Štandreža. V minulem tednu pa je prvič prišel na obisk prvi razred sekcije C nižje srednje šole Ivan Trinko, ki ga je sprejela vodja Feiglove knjižnice Luisa Gergolet. Nižješolcem je najprej posredovala nekaj podatkov o zgodovini slovenske knjižnice v Gorici, o Trgovskem domu, kjer je bila ustanovljena, o pisatelju Damirju Feiglu ter o delovanju in načinu iskanja gradiva s pomočjo svetovnega spleta. Mladi so zelo pozorno poslušali in si sproti vse zapisovali. Navdušeni so bili tudi nad ogledom novih prostorov knjižnice v KB centru. Najlepše pa jim je bilo v mladinski sobi, kjer jim je Gergoletova svetovala nekaj zani- mivih knjižnih naslovov, primernih za njihovo starost, in skupaj z njimi ugotavljala, na podlagi česa izbirajo knjige za branje. Da v zgodnjih najstniških letih zanimanje za branje upada, ugotavljajo tudi v Sloveniji, zato se zadnji dve leti odvija projekt Rastem s knjigo. Izvajajo ga ministrstvo za kulturo, ministrstvo za šolstvo in šport ter Zveza splošnih knjižnic iz Slovenije, in sicer tako, da ob skupnem obisku najbližje knjižnice dobi vsak osmo-šolec v dar knjigo Vrane mladinskega pesnika Ervina Fritza. Letos sodeluje pri projektu tudi goriška knjižnica Damirja Feigla, ki bo izjemoma obdarovala še sedmošolce oz. prve razrede vseh nižjih srednjih šol iz Goriške in Špetra Slovenov, ki bodo obiskali knjižnico. Ob zaključku ogleda je tako vsak dijak šole Trinko prejel knjigo Spričevalo pisatelja Slavka Pregla, ki je dar Republike Slovenije. Vse ostale šole in posamezne razrede, ki se še niso prijavili za obisk Feiglove knjižnice, vabijo, da to storijo pred zaključkom šolskega leta. 16 Četrtek, 4. decembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - V goriški zdravstveni regiji Najnižja odsotnost z dela in največ poškodb pri delu Moški se pogosteje poškodujejo kot ženske, ki pa so na bolniški skoraj dvakrat pogosteje kot moški Na novogoriškem Zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV) ugotavljajo, da ima delo, delovno mesto in delovno okolje pomembne vplive na zdravje, vsako delovno okolje pa ima značilna tveganja. V okviru projekta Za zdravje in varnost pri delu 2008 so včeraj predstavili tudi nekaj podatkov, ki veljajo za goriško zdravstveno regijo, po katerih je mogoče sklepati, da je v goriški regiji najmanj bolniških staležev, a največ poškodb pri delu. Te so v obdobju zadnjih devetih let terjale 15 moških življenj. Ob koncu leta 2007 je bilo v goriški zdravstveni regiji okoli 43.200 zaposlenih, med njimi 57 odstotkov moških in 43 odstotkov žensk. Za goriško zdravstveno regijo je že vrsto let značilen nizek odstotek bolniškega staleža v primerjavi z drugimi slovenskimi regijami, navajata Marjana Hladnik in Ingrid Markočič Tadič iz no-vogoriškega ZZV. V obdobju 1998-2007 se je odstotek bolniških staležev v regiji gibal okrog treh odstotkov, v Sloveniji pa okrog 5 odstotkov. Največ so k odsotnosti z dela prispevale bolezni in poškodbe. Med najpogostejšimi vzroki za zadržanost od dela so bili v lanskem letu v regiji poškodbe in zastrupitve, sledijo bolezni gibal in dihal. Med poškodbami je tretjina nastala pri delu. Ženske so na bolniški skoraj dvakrat pogosteje kot moški -predvsem na račun poškodb izven dela, rakavih obolenj in težav v nosečnosti. Vzroki, pogostost in obseg bolniškega staleža se razlikujejo tudi po starostnih skupinah: zdravstveni problemi, ki povzročajo začasno nezmožnost za delo, so v višjih starostnih skupinah aktivnega prebivalstva pogostejši in težji. Ženske do 34. leta so v veliki meri odsotne zaradi težav oziroma stanj povezanih z nosečnostjo, nege družinskega člana ter bolezni dihal. V goriški zdravstveni regiji vodijo tudi po številu poškodb pri delu. V obdobju 1998-2007 je bilo v regiji letno prijavljenih med 1241 in 1687 poškodb pri delu, ki so v teh letih terjale 15 življenj. V opazovanem obdobju se je v regiji povprečno letno poškodovalo 37 delavcev na 1.000 zaposlenih, kar je višje od slovenskega povprečja, ki za isto obdobje znaša 32 poškodovanih na tisoč zaposlenih. Največ poškodb pri delu se pripeti med prvo in četrto delovno uro. Moški se v povprečju skoraj 2,5 krat pogosteje poškodujejo kot ženske, kar seveda ni presenetljivo, saj so moški pogosteje zaposleni na delovnih mestih, kjer je večja verjetnost poškodb. Zanimivo je tudi, da se je lani poškodovalo največ mladih delavcev, s starostjo pa število počasi upada, tako v regiji kot v Sloveniji. Največ poškodb pri delu se pripeti pri delu z ročnim orodjem. Lani so si delavci na delovnem mestu najpogosteje poškodovali prste rok. Vzrok za te poškodbe je v polovici primerov izguba nadzora nad strojem, transportnimi sredstvi ali pri ravnanju z opremo, ročnim orodjem in drugimi predmeti. Na drugem mestu so poškodbe noge, sledijo poškodbe sto- pala, gležnja ter poškodbe dlani in zapestja ter poškodbe oči. V obdobju 1997-2006 se je na območju goriške zdravstvene regije zgodilo skupno 15 poškodb s smrtnim izidom, vsi umrli so bili moški, ki so se v večini primerov poškodovali neposredno na delovnem mestu. Tako kot v Sloveniji so tudi v regiji najbolj ogroženi delavci v gradbeništvu. Statistika poklicnih bolezni pa razkriva, da med le-temi prevladujejo bolezni kostno-mišičnega sistema, sledijo kožne bolezni, bolezni dihal, poklicna naglušnost, nevrološke bolezni in rak. Kar 86 odstotkov poklicnih rakavih obolenj nastane zaradi azbesta. (km) REBERNICE - Vidoni znova vložil zahtevek za revizijo Že spet zaplet V DARS-u upajo, da bo hitro cesto še vedno mogoče predati prometu sredi prihodnjega leta V DARS-u potrjujejo, da je eden od neizbranih ponudnikov za izvedbo elektro in strojnih del v dveh predorih hitre ceste čez Rebernice prvega decembra znova vložil zahtevek za revizijo javnega naročila. Neuradno naj bi šlo za italijansko podjetje Vidoni. V DARS-u kljub zapletu upajo, da bo hitro cesto še vedno mogoče predati prometu sredi prihodnjega leta. Kot je znano, je na tretji, zadnji razpis za izvedbo omenjenih del prispelo sedem ponudb, neizbrani ponudnik Vidoni pa se je avgusta letos najprej pritožil na državno revizijsko komisijo, ki je pritožbo zavrgla kot prepozno, nakar so pri Vido-niju na isto komisijo vložili še zahtevek za revizijo. »Državna revizijska komisija je zahtevku ugodila in razveljavila odločitev naročnika o dodelitvi javnega naročila,« pojasnjujejo v DARS-u, kjer so nato kot najugodnejšega ponudnika izbrali družbo SCT. »Neizbrani ponudnik je na DARS kot prvostopenjski organ ta teden znova vložil zahtevek za revizijo,« še pojasnjujejo in dodajajo: »V DARS-u si zagotovo želimo in prizadevamo, da bi bila hitra cesta prek Rebernic čim prej predana prometu, dejstvo pa je, da neprestano pritoževanje neiz-branih izvajalcev - ki je sicer povsem legitimno in ga omogoča zakonodaja s tega področja - zagotovo vpliva na rok dokončanja del. Prepričani smo tudi, da si tudi italijanski vozniki želijo čimprejšnjega odprtja te ceste, ne nazadnje je italijanska avtocestna družba Autovie Venete sofinancira ta odsek hitre ceste z brezobrestnim kreditom v višini skoraj 48 milijonov evrov.« Od objave prvega razpisa za izvedbo omenjenih del v letu 2006 do sedaj je bilo s strani ponudnikov del na DARS kot na prvostopenjski organ vloženih kar enajst zahtevkov za revizijo! V sedmih primerih so se ponudniki obrnili še na drugostopenjski organ, državno revizijsko komisi- Tomislav Nemec, predsednik uprave DARS-a jo, ki je vse vložene zahtevke za revizijo -z izjemo zadnjega, konec oktobra letos, ki mu je ugodila in razveljavila odločitev naročnika o dodelitvi javnega naročila - do sedaj v celoti zavrnila. V DARS-u tudi pojasnjujejo nadaljnji potek postopkov: v zakonsko določenem roku morajo kot naročniki del na zahtevek Vidonija odgovoriti. Vlagatelj zahtevka mora nato odgovoriti, ali pri njem vztraja. V tem primeru mora naročnik celotno dokumentacijo posredovati na drugostopenjski organ, torej Državni revizijski komisiji, ki mora o zahtevku odločiti v petnajstih dneh z možnostjo podaljšanja še za 20 dni. Dokončanje in predaja prometu odseka hitre ceste prek Rebernic je torej odvisno od pravnomočno sklenjenega postopka oddaje javnega naročila izvedbe elektro in strojne opreme predorov Barni-ca in Tabor in pokritih vkopov Rebernice I. in II. na odseku hitre ceste Razdrto-Vi-pava prek Rebernic. »Postopek ta hip še ni pravnomočno sklenjen in torej tudi pogodba z izbranim izvajalcem ne more biti še podpisana,« pojasnjujejo v DARS-u. Predvideni pogodbeni rok za dokončanje teh del je pet mesecev od uvedbe izvajalca v delo. »Če bi bil postopek pravnomočno zaključen in bi nam omogočil sklenitev pogodbe najkasneje v mesecu ali mesecu in pol, bi bilo mogoče hitro cesto še vedno predati prometu sredi prihodnjega leta,« se nadejajo pri DARS-u. Poleg izvedbe elektro-strojne opreme predorov in pokritih vkopov - ta dela med drugim zaobjemajo izvedbo razsvetljave, prezračevalnega sistema, protipožarnega sistema, sistema za klic v sili, prometne signalizacije, video-nadzornega sistema za spremljanje prometnih tokov in drugih vitalnih elementov, ki jih morajo vsebovati predori v skladu s slovensko in evropsko zakonodajo in brez katere promet skozi predore tudi ne more potekati, - ter vsemi v zvezi s tem povezanimi gradbenimi deli v območju pred predoroma in pokritima vkopoma ter za njimi, je potrebno dokončati še del trase v dolžini približno 250 metrov v območju treh globokih vodnjakov. »Glede očitkov o velikih zamudah pri dokončanju hitre ceste prek Rebernic pa velja vseeno pojasniti, da se je pogodbeni rok za graditev zadnjih štirih kilometrov trase hitre ceste prek Rebernic v smeri Vipave iztekel junija letos. Kot je znano, smo morali na zahtevo lokalne skupnosti pomakniti traso na tem delu pri Podnanosu za nekaj sto metrov stran od samega kraja, za kar pa je bilo na zahtevo okoljskega ministrstva nujno novelirati uredbo o državnem lokacijskem načrtu za ta odsek,« še pojasnjujejo pri DARS-u. Po zadnjih podatkih republiške direkcije za ceste je povprečni letni dnevni promet na obstoječi glavni cesti Razdrto-Podnanos v lanskem letu znašal 8.214 vozil, od tega je bilo tovornih vozil 1.894. Za primerjavo: na manjkajočem delu dolenjske avtoceste mimo Trebnjega je povprečni letni dnevni promet znašal 21.149 vozil, od tega 2.286 tovornih, na avtocesti med Razdrtim in Postojno pa je povprečni letni dnevni promet dosegel 29.200 vozil, od tega 5.910 tovornih. Katja Munih Voščilo podžupanji Svet slovenskih organizacij izraža zadovoljstvo ob imenovanju Darinke Kozinc za poklicno podžupanjo Nove Gorice. »Odločitev župana Mirka Brulca o imenovanju je vsekakor zelo smotrna, saj je v preteklosti Darinka Kozinc skrbno spremljala življenje slovenske narodne skupnosti v Gorici. Prepričani smo, da bo tako še v prihodnje in da bomo še naprej skupno utrjevali že vzpostavljene vezi med obema mestoma,« poudarjajo pri SSO. Delili letake in kondome Svetovni dan aidsa so zabeležili tudi v Novi Gorici. Z informativno stojnico, ki so jo letos skupaj postavili tamkajšnji Mladinski center, Rdeči križ in Goriška dijaška sekcija, so mimoidočim delili rdeče pentljice, informativne letake in kondome. Vse to so dijaki razdeljevali tudi po srednjih šolah. Sicer pa je bilo v letošnjem letu, do vključno 26. novembra, na slovenskem Inštitutu za varovanje zdravja prijavljenih že 41 primerov novih diagnoz okužbe s HIV, več kot v kateremkoli letu doslej. Z aidsom je zbolelo deset ljudi, umrlo pa je pet bolnikov. Podatki za lansko leto razkrivajo, da v novogoriški regiji niso zabeležili nobenega primera nove diagnoze okužbe s HIV. Sicer pa je v vsej Sloveniji v zadnjih desetih letih bilo zabeleženih 266 primerov novih diagnoz okužbe s HIV, umrlo pa je 58 bolnikov z AIDS-om. V Sloveniji je okužena manj kot ena oseba na tisoč prebivalcev, kar je malo v primerjavi z večino držav v EU. (km) Kristian Tommasi pri Contiju Na državni mreži RAI se bo prihodnji teden pojavil obraz goriškega Slovenca. Kri-stian Tommasi iz Sovodenj bo v sredo, 10. decembra, sodeloval pri priljubljeni televizijski oddaji L'Eredita, ki jo že nekaj let vodi Carlo Conti. Kviz se bo na mreži RAI 1 začel ob 18.50. Vina v goriški knjigarni Drevi ob 18. uri bo v goriški knjigarni Ubik na Verdijevem korzu predstavitev vodnika italijanskih avtohtonih vin, v kateri so avtorji posvetili kar nekaj prostora tudi goriški proizvodnji. Ob Cristini Burcheri in Paolu Ianni bo spregovoril novinar Stefano Cosma. Po predstavitvi bodo prisotni nazdravili s kakovostnimi deželnimi vi- Leopardi v Ascolijevi hiši V Ascolijevi hiši v Gorici bo danes ob 17.30 pesniško srečanje »Leopardi tra in-canto e disincanto«, ki ga bo vodil Pietro Mastromonaco. Prireja ga državna knjižnica. O angažiranju v politiki Gibanje Občanov, ki ga v Gorici koordinira Maurizio Paselli, bo drevi ob 18. uri v hotelu Palace v Gorici priredilo srečanje na temo angažiranja občanov v civilni družbi in politiki. MIKLAVŽEVANJA - Danes in jutri Prihaja otrokom priljubljeni svetnik Na Goriško se vrača otrokom priljubljeni svetnik, sv. Miklavž, ki bo tudi letos skušal zadostiti njihovim željam, v zameno pa bo seveda pričakoval obljubo, da bodo doma in v vrtcu ali šoli marljivi, s prijatelji in sovrstniki pa dobri. Program svetnikovih obiskov je gost. Sv. Miklavž in zgodba o hudobni kapici bosta razveselila otroke danes ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici. Na pobudo kulturnega društva Danica bo mi-klavževanje danes ob 19. uri v športnem in kulturnem centru Danica na Vrhu; na programu sta nastop otroškega pevskega zbora Vrh sv. Mihaela in gledališka igra Princ in princesa proti hudobni kraljici; informacije eno uro pred predstavo. Danes ob 17. uri bo v Kinemaxu v Tržiču mi-klavževanje za romjanske osnovnošolce. Jutri ob 16. uri bo sv. Miklavž v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, kjer bodo njemu v čast nastopili otroci dramske skupine društva F.B. Sedej iz Štever-jana z igrico Zore Piščanc Sv. Miklavž v Gorici; Miklavžev urad bo odprt od 15. ure dalje. Društvo Hrast prireja jutri ob 19. uri miklavževanje v župnijski dvorani v Doberdobu; malčki bodo svetnika pričakali z dramsko igrico Do tiste stezice, Miklavžev urad v župnijski dvorani pa bo odprt od 18. dalje. V organizaciji prosvetnega društva Rupa-Peč bodo Miklavža sprejeli jutri ob 20. uri v društvenih prostorih v Rupi, kjer bo nastopil otroški pevski zbor z igrico Fritalica. Miklavžev obisk prireja tudi kulturno društvo Sovodnje, ki vabi otroke sovodenjskega vrtca in šole ter njihove vaške prijatelje v Kulturni dom jutri ob 18. uri. Na programu bosta kratka predstava mladinskega odseka in nastop otroškega pevskega zbora društva Sovodnje. Sv. Miklavž bo ravno tako jutri ob 18. uri gost jameljskega društva Kremenjak, ki bo zanj priredilo sprejem v večnamenskem središču v Jamljah. Ob 19. uri pa bodo darežljivega svetnika pričakali še otroci v župnijski dvorani v Štandrežu; tamkajšnji Miklavžev urad bo odprt od 17. do 18. GORICA - Vulkanizersko podjetje goriškega Slovenca Pneus Service iz Svetogorske četrti v ulico Terza Armata Pneus Service 2 v ulici Terza Armata v Gorici bumbaca Slovenci na Goriškem imamo dolgo tradicijo na področju vulkanizerstva in av-tomehanike. Med vulkanizerska podjetja sodi tudi Pneus Service, ki ga vodi Dušan Maraž, rojak iz Števerjana. Podjetje je do nedavnega in za obdobje skoraj dvajsetih let domovalo v Svetogorski ulici v Gorici, v bližini Solkana, ob koncu poletja pa se je preselilo v nove prostore v ulici Terza Arma-ta 137, nasproti trgovine čevljev Pittarello. Kot nam je pojasnil Maraž, so sedanji prostori bolj udobni in prikladni od prejšnjih, kar omogoča boljšo ponudbo vul-kanizerskih storitev. Pneus Service 2 - to je novi naziv podjetja - ima na izbiro veliko zalogo pnevmatik, poleg tega je usposobljeno za avtomobilske preglede in revizije, ki zadevajo pnevmatike. Maražu in sodelavcem pri podjetju Pneus Service 2 želimo uspešno delo tudi v novih prostorih, kjer jih obiskujejo odjemalci tako iz Goriške kot tudi iz Novogoriške. Polne roke dela imajo seveda v zimskem času zaradi povpraševanja po zimski opremi in pnevmatikah. (ik) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 4. decembra 2008 17 gorica - V soboto in nedeljo v centru Lojze Bratuž Mala Cecilijanka Na odru 21 otroških in mladinskih pevskih zborov, poleg goriških tudi iz Tržaške in Nove Gorice Mala Cecilijanka, tradicionalna revija otroških in mladinskih pevskih zborov v organizaciji Združenja cerkvenih pevskih zborov, bo letos potekala v soboto, 6. decembra, ob 18. uri in v nedeljo, 7. decembra, ob 15.30. Nanjo se je prijavilo 21 zborov. V soboto bodo nastopili Mali otroški pevski zbor F.B. Sedej iz Števerjana, otroški pevski zbor Vrh sv. Mihaela, otroški pevski zbor vrtca iz Romjana, zbor osnovne šole Josip Abram iz Pev-me, otroški pevski zbor Plešivo, Mlajša skupina Vesela pomlad, otroški pevski zbor Štmaver, otroški pevski zbor Podgora, otroški pevski zbor Emil Komel iz Gorice in otroški pevski zbor F.B. Sedej. V nedeljo pa se bodo na odru zvrstili otroški pevski zbor osnovne šole v Romjanu, otroški pevski zbor Kulturnega društva Sovodnje, otroški pevski zbor Ladjica iz Devina, otroški pevski zbor Mali veseljaki iz Doberdoba, otroška pevska skupina Kre-menjak iz Jamelj, otroški pevski zbor župnije Kapela v Novi Gorici, otroški pevski zbor Rupa-Peč, mladinski pevski zbor Lad- Otroški nastop na lanski Mali Cecilijanki arhiv zcpz ja iz Devina, mladinski cerkveni pevski zbor Štandrež, mladinska vokalna skupina Bodeča neža in otroški pevski zbor Veseljaki iz Doberdoba. Iz programa je razvidno, da v soboto prevladujejo otroški zbori, da iz nekaterih krajev prihajata tudi po dva otroška zbora - tako npr. iz Števerjana prihajata mali otroški zbor in otroški zbor, iz Romjana zborček najmlajših z imenom Vrtec in otroški zbor, iz Doberdoba Mali veseljaki in Veseljaki, iz Devina pa Ladja in Ladjica. Iz Slovenije prihaja zbor Kapela, tržaško pokrajino pa zastopajo skupina Vesela pomlad in oba devinska zbora. Nekaj je tudi šolskih zborov, tako zbor iz Pevme, dalje zbor iz Romjana in otroški zbor glasbenega centra Emil Komel; skoraj vsi bodo nastopili z instrumentalno spremljavo. V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici se torej obeta bogata revija otroških in mladinskih zborov z več sto nastopajočimi, ki bodo črpali iz zakladnice ljudskih in umetnih pesmi. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, ul. Latina 77, tel. 048190026. Gledališče V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo danes, 4. decembra, ob 20.45 koncert pianista Adama Neimana; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-494369). GLEDALIŠČE VERDI v Gorici: v petek, 5. decembra, ob 20.45 bo na sporedu »Concerto apocalittico per grilli e orchestra«; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/a (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. Dvorana 3: 18.00 »Rumore bianco«; 20.00 - 22.10 »Nessuna verita«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Twilight«. Dvorana 2: 17.00 - 18.45 - 20.15 - 22.00 »Bolt«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Max Payne«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Nes-suna verita«. Dvorana 5: 17.00, »La fidanzata di papa«; 18.45 - 21.30 »Changeling«. H Šolske vesti POTEKA NABIRALNA AKCIJA za Trubarjevo obeležje na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega liceja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki -Kmečki banki (št. 003571002089). skih muzejev v grajskem naselju v Gorici bo nastopil pianist Mauro Bertoli s koncertom z naslovom »Da Beethoven ai giorni nostri«; vstop prost. VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v gledališču Verdi v Gorici: v petek, 12. decembra, ob 20.45 bo nastopila Compagnia Italiana di Operetta z opereto »La vedo-va allegra«; informacije na tel. 0481547863, 0481-280345 in 347-9236285 ter na spletni strani www.lipizer.it. M Izleti 3 Koncerti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bosta avtobusa št. 1 in št. 2 odpeljala 5. decembra na izlet na Štajersko ob 6. uri iz Štandreža, nato s postanki v So-vodnjah, Doberdobu, na avtocesti blizu črpalke Agip pri Devinu in pri mejnem prehodu Fernetiči na italijanski strani. KRUT prireja v soboto, 17. januarja 2009, ogled razstave Van Gogh - Risbe in slike v muzeju Santa Giulia v Bresci; vpisovanje in informacije na sedežu KRUTA-a na korzu Verdi 51 v Gorici ali na tel. 0481-530927. Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Twilight«. Dvorana 2: 17.45 - 20.45 »Odgroba-dogroba«. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici bo danes, 4. decembra, ob 18. uri koncert mladinskega filhar-moničnega orkestra Alpe Adria. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 8. decembra, ob 20.15 koncert Slowind & Andrea Ruc-li (klavir). ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica«: v soboto, 6. decembra, ob 17. uri v dvorani pokrajin- ¿i Čestitke »Ker 1. decembra v Madrid je šla, ji pej zdej čestitamo za 25. rojstni dan, saj klapa ta prava je pej to«. Mama, tata in vsi, ki jo imajo radi. □ Obvestila Tmedia www.tmodia.it Oglaševalska agencija TMEDIA OBVEŠČA CENJENA KULTURNA IN ŠPORTNA DRUŠTVA TER DRUGE ORGANIZACIJE, DA SPREJEMA BOŽIČNA in NOVOLETNA VOŠČILA za Primorski dnevnik do petka, 12. decembra 2008 Telefon št. 800.912.775 E-mail oglasi@tmedia.it Faks št. 0481 32844 Delavniki 10.00- 15.00 KNJIGA KRAJEVNA IMENA IN PRIIMKI NA DOBERDOBSKEM KRASU je na razpolago na glavnem sedežu in pri podružnicah Zadružne banke Doberdob in Sovodnje. SLOVENSKI ŠPORTNI CENTER na drevoredu 20. septembra v Gorici bodo v ponedeljek, 8. decembra, poimenovali po Mirku Špacapanu in v njem odkrili obeležje. Prispevke za obeležje zbirajo na tekočem računu pri Zadružni banki Doberdob-Sovodnje (št. IBAN IT 8210853212401000000740248) in pri odbornikih ŠZ Olympia. DRUŽINSKI AKORDI, potekajo vsak četrtek od 17.45 do 18.30 na sedežu kulturnega društva Briški grič v Števerja-nu (Bukovje 6). Dejavnost je namenjena otrokom od poldrugega do tretjega leta starosti in staršem (mati ali oče). Gre za doživljanje, spoznavanje, odkrivanje, igranje, poslušanje glasbe s spodbujanjem prostega telesnega, vokalnega in instrumentalnega izražanja. Projekt vodi Tanja Gaeta (informacije na tel. 334-28258583). OTROŠKA SKRINJICA: likovna, pevska, glasbena dejavnost, igranje, zabava, sprostitev. Dejavnost je namenjena otrokom od tretjega do sedmeta leta starosti. Otroška skrinjica se odpira vsako soboto od 15. do 17. ure na sedežu kulturnega društva Briški grič v Šte-verjanu (informacije na tel. 33428258583). GLEDALIŠKA DELAVNICA: odkrivanje gledaliških prvin, zabava, priprava igrice. Dejavnost je namenjena otrokom od sedmega do desetega leta starosti. Otroke vodita Petra Miklus in Aleksandra Maraž. Gledališka šola poteka ob sobotah med 10.30 in 11.30 na sedežu kulturnega društva Briški grič v Šte-verjanu (informacije na tel. 33428258583). BOLJŠI SEJEM NA PLACUTI poteka vsako prvo nedeljo v mesecu. V nedeljo, 7. decembra, bodo ponudili pecivo in kuhano vino. DRUŽBA se dobi v nedeljo, 7. decembra, ob 13. uri. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno silvestrovanje v nedeljo, 28. decembra, v Dijaškem domu v Novi Gorici. Poskrbljeno bo za družabno novoletno srečanje s kratkim kulturnim programom, primerno večerjo in bogato tombolo. Igral bo glasbenik Silvo. Prijave do razpoložljivim mest. Vpisujejo Saverij Rožič (0481-390688), Ana Kuzmin (tel. 0481-78061), Ivo Tomsič (tel. 0481882024) in Karla Vizintin (tel. 0481882183). JAVNI RAZPIS - PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR: ZSKP, KC Lojze Bratuž in ZCPZ podeljujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom, ki delujejo v goriškem prostoru za ustvarjalne dosežke. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete -34170 Gorica, drevored 20. septembra, 85 s pripisom na ovojnico Predlog za priznanje. KMEČKA ZVEZA IN OBČINA SOVOD-NJE prirejata danes, 4. decembra, ob 20. uri v dvorani Zadružne banke v So-vodnjah srečanje na temo »Sporazum o postopku za določanje odškodnin za razlastitve za gradnjo avtocestne povezave Vileš-Gorica«. Prireditelja vabita lastnike zemljišč, ki so podvržena razlastitvi in zainteresirane občane, da se srečanja polnoštevilno udeležijo. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure. V CENTRU GRADINA v Doberdobu prireja pet mladinskih odsekov iz goriške in tržaške pokrajine enkratni žur v soboto, 6. decembra. Nastopila bosta mlada skupina Grinders (ob 20.30) in že uveljavljena skupina Pork Chop Express (ob 23.00). Med pavzami in po nastopu skupin bo zavrtel plošče DJ Jernej »Ščekov« Šček. Pobudnik prireditve je MO KD Jezero iz Doberdoba. V KULTURNEM DOMU V SOVODNJAH poteka ob sredah med 17. in 18. uro gledališka delavnica, ki zavzema tudi ples, petje in še kaj.. in jo vodita mentorki Maja Devetak in Anna Roversi. Srečanja so primerna za srednješolce; informacije na tel. 328-2580940 (Maja). ZSKD naproša vse, ki imajo kakršno koli informacijo v zvezi z Aleksandrinka-mi goriške pokrajine (imena, fotografije, dokumente...), da se oglasijo na tel. 393-9297235 (Vesna). SLOMEDIA.IT, spletni portal Slovencev v Italiji in sosednjih deželah, razpisuje za osnovnošolce natečaj »Božični utrinki naših nonotov«. Prispevke v obliki spisa, risbe, filma, intervjuja ali kar vam iznajdljivost narekuje, pošljite do 20. decembra po elektronski pošti na naslov: info@slomedia.it. Najboljši izdelki bodo nagrajeni. H Prireditve DRUŠTVO EQUILIBRI prireja literarno-glasbeno srečanje v okviru niza »Fare voci« v oštariji Alchimista v ulici Garibaldi v Gorici v četrtek, 18. decembra, ob 20.45. Pesnik Roberto Marino Masini bo predstavil svojo novo zbirko, ob njem pa bodo sodelovali še Mauro Pun-teri, Jurij Paljk, Gabriella Gabrielli in Giorgio Colugnatti. Zveza slovenskih kulturnih društev Kulturni dom Gorica Glasbena matica ŠZ »DOM« vabijo na IfUJMtA^eAMmfe/ v Kulturni dom Gorica danes, 4. decembra ob 17. uri s pravljico: "'Zpilhíl ü i i i J i J J ji ihlno-ji i /'ï'jitji^ Nastopa: Mladinski odsek KD »Sovodnje« Za glasbeno presenečenje bo poskrbela Glasbena matica 0 Mali oglasi POTREBUJEM PROFESORJA za lekcije matematike. Klicati v popoldanskih urah na tel. 347-6868225. SUHA GOZDNA DRVA vam pripelje na dom Aleš Komjanc iz Števerjana; tel. 0481-390238. USNJEN DIVAN ZA TRI OSEBE svetlo rjave barve z dvema foteljema, v dobrem stanju, prodam; tel. 0481778836, tel. 339-6307917. Id Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico. Ponuja domač prigrizek in toči črno in belo vino. KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu so ob petkih, sobotah in nedeljah odprti; tel. 0481-78125. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Paolo Marsi iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ivana in v Trst za upepelitev. DANES V FARI: 14.00, Gina Zuppicc-hini vd. Furlan (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.30) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ŠTMAVRU: 11.50, Arduino Robazza (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V DOBERDOBU: 14.00, Rosalia Gergolet vd. Lavrenčič iz hiše žalosti v Rimski ul. 31 v cerkvi in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Luigi Marcuzzi s pokopališča v cerkev Sv. Duha in na pokopališče. DANES V TRŽIČU: 10.50, Luigi Versace iz bolnišnice v cerkvi Sv. Jožefa in na glavno pokopališče. DANES V ŠTARANCANU: 14.00, Marica Crnogorac por. Grbavac (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TURJAKU: 14.00, Vilma Toso vd. Cosolo v cerkvi in na pokopališču. t V 99. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, nona in pra- Rosalia Gergolet vd. Lavrenčič (Roža) Žalostno vest sporočata sin Aldo in hči Marija z družinama Pogreb bo danes ob 13.45 iz hiše pokojne v Rimski ul. 31 v Doberdobu v župnijsko cerkev. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Doberdob, 4. decembra 2008 Ob težki izgubi dragega očeta AR-DUINA ROBAZZE izrekajo kolegu Massimu in družini globoko sožalje uslužbenci, župan in upravitelji Občine Sovodnje ob Soči nona 18 2 0 Četrtek, 4. decembra 2008 SPORT / RAZOROŽEVANJE - Včeraj v Oslu tudi predstavnika Slovenije in Italije Okoli 100 držav podpisalo prepoved kasetnega streliva Glavnih izdelovalk tovrstnega streliva - ZDA, Kitajske, Rusije, Izraela, Indije in Pakistana - ni med podpisnicami OSLO - Predstavniki okoli 100 držav, tudi Slovenije in Italije, so se včeraj v Oslu zbrali na slovesnem podpisu mednarodne konvencije o prepovedi kasetnega streliva (CCM). Kot prvi je CCM podpisal predstavnik Norveške, medtem ko glavnih izdelovalk tovrstnega streliva - ZDA, Kitajske, Rusije, Izraela, Indije in Pakistana - ni med podpisnicami konvencije. "Svet je danes varnejši," je ob tej priložnosti dejal predstavnik Koalicije proti kasetnemu strelivu Richard Moyes. Koalicija je krovna organizacija, ki združuje preko 300 nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za prepoved kasetnega streliva. Moyes je ob tej priložnosti še poudaril, da je CCM "največja humanitarna pogodba v zadnjem desetletju". Besedilo konvencije je več kot sto držav sicer sprejelo že 30. maja letos na konferenci v Dublinu, včeraj pa se je v Oslu odvilo še slovesno podpisovanje. Majska zaveza je sledila konferenci v Oslu februarja 2007, na kateri se je takrat 46 držav obvezalo, da bodo do konca leta 2008 sklenile pravno zavezujoč mednarodni akt za prepoved kasetnega streliva. Kasetno bombo sestavljajo številne manjše bombe, ki se - potem ko kasetna bomba po izstrelitvi z letal ali iz topov eksplodira v zraku - raztrosijo po več sto metrov širokem območju. Ker mnoge ne eksplodirajo takoj, predstavljajo veliko grožnjo civilnemu prebivalstvu še dolgo po koncu konfliktov. Od leta 1965 do danes naj bi tovrstno strelivo ubilo ali pohabilo okoli 100.000 ljudi. Žrtve so po podatkih strokovnjakov v kar 98 odstotkih civilisti, od tega je četrtina otrok. Kasetne bombe naj bi med drugim uporabljali v korejski in vietnamski vojni, kasneje pa še v Afganistanu, Libanonu, na Kosovu in tudi v avgustovski vojni v Gruziji. Konvencija prepoveduje uporabo, proizvodnjo, skladiščenje in trgovino s kasetnim strelivom ter vsebuje zaveze glede pomoči žrtvam in čiščenju onesnaženih območij. Podpisniki njeno sprejetje označujejo kot izredno pomembno, saj naj bi stigmatizirala in s tem občutno omejila uporabo kasetnih bomb, čeprav največjih proizvajalk ni med podpisnicami. "Konvencija k neuporabi kasetnega streliva moralno obvezuje vse države," je poudaril norveški premier Jens Stoltenberg. Norveška vlada je ob tej priložnosti izrazila upanje, da bo konvencija v veljavo stopila že v začetku prihodnjega leta. Preden začne veljati, jo morajo namreč ratificirati parlamenti najmanj 30 držav, nekaj držav - med njimi Norveška, Vatikan in Irska - pa je s postopkom ratifikacije že začelo. Velika Britanija, ki je bila doslej tretja največja uporabnica kasetnega streliva in je prav tako med podpisnicami konvencije, se po besedah predstavnika Koalicije proti kasetnemu strelivu Tho-masa Nasha "noč in dan" trudi, da bi uničila zaloge kakih 30 milijonov kasetnih bomb, medtem ko so z uničevanjem že začele tudi Francija, Nemčija in Norveška. Nasprotovanje omenjeni konvenciji pa je v torek znova izrazil Washington. "Čeprav s podpisnicami konvencije delimo njihovo humanitarno skrb, se jim ne bomo pridružili," so v luči včerajšnje slovesnosti na Norveškem zapisali na ameriškem State Departmentu. Dodali so, da "prepoved uporabe kasetnega streliva na kocko postavlja življenja naših vojakov in vojakov naših koalicijskih partneric". Med evropskimi državami, ki konvencije ne želijo podpisati, je tudi Poljska, ki kasetno strelivo izdeluje, njeni vojaki pa naj bi ga celo uporabljali v spopadih v Afganistanu. Afganistan je včeraj presenetljivo sporočil, da bo konvencijo vendarle podpisal - potem ko so vsi sklepali, da se to ne bo zgodilo, ker naj bi oblasti v Kabulu popustile pritisku ZDA. Udeleženci slovesnega podpisa konvencije v Oslu ansa INDIJA - Ameriška državna sekretarka na obisku Bill Richardson Obamov minister za trgovino CHICAGO - Novoizvoljeni predsednik ZDA Barack Obama je na včerajšnji novinarski konferenci v Chicagu na položaj ministra za trgovino predlagal guvernerja Nove Mehike Billa Richardsona. Richardson je bil sicer nekaj časa tudi v igri za državnega sekretarja, vendar je Oba-ma ta položaj ponudil senatorki iz New Yorka Hillary Clinton. Obama je na novinarski konferenci dejal, da gre za izkušenega javnega uslužbenca, ki je imel priložnost z vseh strani spoznati, kako deluje ameriška ekonomija, med drugim kot član zveznega predstavniškega doma in vlade. Richardson je bil v administraciji Billa Clintona veleposlanik pri ZN ter minister za energijo, pred tem pa je bil sedemkrat izvoljen v predstavniški dom. Britanska kraljica nagovorila parlament LONDON - Britanska kraljica Elizabeta II. je včeraj v parlamentu predstavila program vlade premiera Gordona Browna za prihodnje leto, v katerem je osrednja pozornost namenjena krepitvi gospodarstva pred grozečo recesijo. Bleščeča slovesnost, ki je spremljala govor kraljice - 82-let-na monarhinja je lordsko zbornico nagovorila z zlatega prestola v obleki s hermelinom in s krono s 3000 diamanti na glavi - je bila v popolnem nasprotju s sporočilom njenega govora, iz katerega so vela opozorila pred gospodarsko krizo. Rice: Pakistan naj transparentno j,danes sodeluje pri preiskavi napadov v Evropskem parlamentu W rn m ■ BRUSELJ - Tibetanskega duhovne- NEW DELHI - Ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice je včeraj znova pozvala Pakistan, naj se nemudoma in tran-sparentno odzove na vse zahteve Indije glede preiskave terorističnih napadov, ki so pretekli teden pretresli indijsko finančno prestolnico Mumbaj. "Pakistan mora ravnati v skladu s potrebami ter popolno in transpa-rentno sodelovati," je po pogovorih z indijskim zunanjim ministrom Pranabom Muk-herjeemom v New Delhiju dejala Riceova. Ob tem je poudarila, da bo enako sporočilo posredovala tudi Pakistanu, kamor naj bi odpotovala že danes. Včeraj je Pakistan sicer obiskal načelnik štaba združenega poveljstva ameriške vojske, admiral Mike Mullen, ki je pakistanske voditelje, vključno s predsednikom Asifom Alijem Zardarijem, ob tem pozval, naj raziščejo kakršnekoli možne povezave med napadalci v Indiji in skupinami v Pakistanu. Ameriška državna sekretarka je v New Delhi dopotovala z namenom omilitve vse bolj napetih indijsko-pakistanskih odnosov, ki so vrhunec dosegli z zadnjimi terorističnimi napadi. Ameriške obveščevalne službe so se namreč dokopale do informacij, da naj bi za napadi stale pakistanske teroristične skupine. "Nimamo namena prehitro sklepati, kdo je odgovoren za to, kljub temu pa so ZDA pripravljene in tudi že aktivno sodelujejo pri izmenjavi informacij in pri fo-renzičnih preiskavah," je še povedala Ri-ceova. Dodala je, da je to priložnost, da vsi transparentno sodelujejo in pri tem znova izpostavila Pakistan. Indijski zunanji minister Mukherjee pa je po drugi strani menil, da so kar zadeva Pakistan odprte še vse možnosti. Po njegovih besedah so skrajneži nedvomno prišli iz Pakistana, od koder so bili napadi tudi usklajeni. Kot je povedal, je s tem seznanil tudi svojo ameriško sogovornico. "Ukrepi vlade bodo odvisni od odziva pakistanskih oblasti," je izjavil indijski zunanji minister, pri čemer je imel v mislih zahtevo Indije, naj ji Pakistan izroči osumljene teroriste in zatre čezmejne napade skrajne-žev. Po besedah Mukherjeeja si Indija želi, da bi prijeli teroriste in razbili skupine, ki so izvedle te napade. "Pričakujemo, da bodo vse prijateljske države in mednarodna skupnost zagotovile, da se bo to zgodilo," je dodal minister. Kot je še povedal Mukherjee, namerava indijska vlada odločno delovati, da bi zaščitila ozemeljsko celovitost države in pravico državljanov do mirnega življenja, in sicer z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Riceo-va pa mu je zagotovila, da bodo ZDA pri tem zelo tesno sodelovale z Indijo. (STA) INDIJA - Razburljivo odkritje policije Na železniški postaji v Mumbaju razstrelivo MUMBAJ - Indijska policija je včeraj na osrednji železniški postaji v Mumbaju, eni od tarč nedavnih terorističnih napadov, odkrila in razstavila razstrelivo, ki so ga pred dnevi tam pustili teroristi. V mestu se je medtem zbralo več deset tisoč protestnikov, ki od oblasti pričakujejo, da jih bodo bolje zaščitile pred skrajneži. Na protestih se je zbralo več deset tisoč ljudi, od najstnikov do starejših, ki so indijske politične voditelje opozarjali, da bi morali storiti več za zagotovitev varnosti v državi, ter izražali jezo do Pakistana, ki je po njihovem mnenju stal za napadi. Demonstranti so se med drugim zbrali nedaleč od hotela Taj Mahal, ki je bil eden od tarč napadov teroristov. Kot je dejala ena od udeleženk, 64-letna Abiti Phoksey, želijo na ta način izraziti svoje nasprotovanje do brezbrižnosti vlade, od katere pričakujejo, da bo proaktivna in ne lena. Indijska policija je medtem danes na osrednji železniški postaji v Bomba-ju odkrila in tudi razstavila eksploziv, ki so ga po nedavnih napadih v mestu za seboj pustili teroristi. Vodja protiterori-stične enote policije K.P. Raghuvashi je zagotovil, da so razmere pod nadzorom in da je posebna enota policije eksplozivne naprave že razstavila. (STA) ga vodjo dalajlamo, ki je te dni na turneji po Evropi, je včeraj sprejel še belgijski premier Yves Leterme. 25-mi-nutni »vljudnostni obisk« je potekal v času, ko so odnosi med Kitajsko in EU precej napeti prav zaradi srečanj evropskih voditeljev z dalajlamo. Dalajlama bo sicer danes nagovoril poslance v Evropskem parlamentu v Bruslju. Njegov nastop sodi v okvir dejavnosti ob evropskem letu medkulturnega dialoga. Odpotoval bo tudi v poljski Gdansk, kjer se bo udeležil slovesnosti ob 25. obletnici podelitve Nobelove nagrade za mir nekdanjemu poljskemu predsedniku in legendarnemu voditelju protikomu-nističnega sindikalnega gibanja Solidarnost Lechu Walesi. V soboto naj bi dalajlamo sprejel Sarkozy. V okviru evropske turneje je tibetanski duhovni vodja v ponedeljek že obiskal Češko, kjer se je sešel z nekdanjim predsednikom Vaclavom Havlom in premierom Mirekom To-polanekom. (STA) BASKIJA - Dva tedna po aretaciji vodje Mikela de Garikoizta Domnevna pripadnika Ete ubila priletnega poslovneža Truplo umorjenega poslovneža ansa SAN SEBASTIAN - Domnevna pripadnika baskovske separatistične organizacije Eta sta včeraj v kraju Azpeitia v španski pokrajini Baskija ubila starejšega poslovneža. 71-letni Ignacio Uria Mendizabal je bil večkrat ustreljen v glavo in prsni koš, umrl pa je kmalu po napadu. Napadalca sta s kraja dogodka pobegnila z avtomobilom, je sporočila policija. Ignacio Uria Mendizabal je bil ustreljen na parkirišču restavracije, kamor je vsak dan zahajal igrat karte. 71-letnik je delal za gradbeno podjetje, ki sodeluje v projektu izgradnje hitre železnice v Baskiji, Eta pa mu je večkrat grozila. Napad se je zgodil dva tedna po aretaciji Etinega vodje Mikela de Garikoizta Aspiazuja v Franciji. Špansko notranje ministrstvo je takrat sporočilo, da po aretaciji pričakuje Etine povračilne ukrepe. Mendizabal je četrta letošnja žrtev Ete, ki sta ju Evropska unija in ZDA uvrstili na seznam terorističnih organizacij. Eta je v štirih desetletjih boja za neodvisnost Ba-skije ubila več kot 820 ljudi. Španski premier Jose Luis Zapatero je obsodil "strahopeten" napad v Azpetitii, kraju nedaleč od San Sebastiana. "Teroristična skupina Eta nam ne bo nikoli vsilila svojih nasilnih rešitev," je dejal Zapatero na novinarski konferenci po srečanju z notranjim ministrom Alfredom Pe-rezom Rubalcabo, s katerim sta govorila o napadu. (STA) w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - Krog pred koncem faze skupin pokala Uefa Udinese staknil vozovnico za šestnajstino finala Dinamovi navijači divjali na tribuni - Sodnik prekinil tekmo za deset minut Udinese - Dinamo Zagreb 2:1 (1:0) STRELCI: v 5. Quagliarella; v 79. Obodo, 93. Biscan. UDINESE (3-4-3): Handanovič 6, Sala 6, Felipe 6.5, Domizzi 6.5, Nef 6 (Mot-ta 6), Obodo 7.5, Inler 6.5, Lukovic 6.5 (DAgostino 6), Pepe 7 (Sanchez), Quaglia-rella 7, Di Natale 7. Trener: Marino. DINAMO (4-2-3-1): Butina 5, Etto 5 (Sokota 5), Drpic 5, Biscan 5, Hrgovic 5, Vrdoljak 5, Tomic 5.5, Ibanez 5 (Badelj 5.5), Mikic 5, Sammir 6, Balaban 5.5 (Tadic 5). Trener: Vlak. VIDEM - Z goloma na polčas je Udinese v 4. krogu pokala Uefa odpravil zagrebški Dinamo in se krog pred koncem skupinske faze že uvrstil v šestnajstino finala, v kateri se bo pomeril z eno od tretjeuvrščenih ekip ostalih skupin. Žreb pokala Uefa in lige prvakov bo 19. decembra v Nyonu. Po štirih zaporednih prvenstvenih porazih se je trener Pasquale Marino lahko oddahnil. »Zmaga je bila imperativ,« je po tekmi povedal trener Udineseja. Športni vodja Pietro Leonardi pa meni: »Da bo sedaj treba zmagati še v nedeljo proti Atalanti v Bergamu.« Marino je včeraj nekoliko spremenil postavo. Na sredini igrišča je zaupal Nefu in Obodu, ki je bil sinoči med najboljšimi na igrišču. Udinese je povedel že v 5. minuti, ko je Di Natale lepo podal Quagliarelli in slednji je bil z dobrega položaja natančen. Gostje so bili nevarni le v 10. minuti, ko je Handanovič ubranil Mikicev strel. V prvem polčasu je imel še eno dobro priložnost za gol Di Natale, ki pa je streljal naravnost v Bu-tino. V drugem polčasu se je Udinese v glavnem branil, nogometaši Dinama pa v fazi napada niso našli učinkovitih rešitev. V 77. minuti je moral izraelski sodnik Yefet prekiniti tekmo za dobrih deset minut, saj so navijači Dinama vrgli na igrišče številne dimne petarde. Skušali so jih pomiriti tudi Dinamovi nogometaši. Zaman. Nesramneži so tudi nanje vrgli plastenke in druge predmete. Ekipi sta se morali zateči v slačilnice. Hitro v nadaljevanju pa je Udinese dosegel še drugi zadetek. Butino je premagal Obodo. Drugi gol je očitno zdramil zagrebške nogometaše, ki so začeli bolj silovito napadati. Častni zadetek so dosegli šele v podaljšku. Zadetek je dosegel Biscan, čeprav se je žoge mogoče dotaknil tudi Motta. nogomet Državni pokal: Lazio v osmini finala izločil Milan MILAN - Lazio je poskrbel za presenečenje. V osmini finala državnega pokala so varovanci trenerja Delia Rossija z 2:1 zmagali sredi Milana in se tako uvrstili v četrtfinale, v katerem bodo igrali proti zmagovalcu tekme Fiorentina - Torino (igrali bodo 17.12.). Po prvem polčasu brez zadetkov je Milan povedel v drugem delu. Prvi gol na tekmi je v 77. minuti dosegel Ševčenko. Tri minute pred iztekom regularnega dela tekme je za pravo hladno prho poskrbel Favalli, ki je v kazenskem prostoru podrl Pandeva. Iz enajstih metrov je bil natančen Zarate. Po dveh minutah prvega podaljška so gostje povedli. Didovo mrežo je zatresel Pandev. U21 - V Goteborgu na Švedskem je bil žreb za finalni del evropskega nogometnega prvenstva za reprezentance do 21. leta starosti, ki bo od 15. do 29. junija prihodnje leto na Švedskem. Casirag-hijeva Italija bo v skupini A igrala proti Švedski, Belorusiji in Srbiji. V skupini B so Španija, Nemčija, Anglija in Finska. 1. SNL - Domžale - Primorje 0:0. Taki posnetki in tovrstna početja ne sodijo k športu! Navijači zagrebškega Dinama, skupina si je nadela ime Bad Blue Boys (Plavi hudobni dečki), so sinoči divjali pred, med in po tekmi v Vidmu. Sodnik je moral zaradi dimnih petard za nekaj minut tudi prekiniti tekmo ansa Sampdoria razočarala LIEGE - Pred nedeljskim prvenstvenim derbijem proti Genovi je Sampdoria, v skupini C poakal Uefa, visoko izgubila proti belgijskemu Standardu. Končni izid je bil 3:0. Nogometaši belgijskega kluba so vse tri zadetke dosegli že v prvem polčasu. Trener Mazzari je tokrat pustil na klopi Cassana, ki je vstopil na igrišče šele v drugem delu, ko so gostitelji večkrat zgrešili še četrti gol. Sampdoria bo morala v prihodnjem krogu, čez dva tedna, premagati špansko Sevillo, ki je sinoči s 3:0 premagala Partizan. pred tekmo in po njej - Težave z BBB Navijač v bolnici, nekateri na kvesturi Zvečer preventivno zaprli avtocestno počivališče pri Devinu Skupina D IZIDA 4. KROGA Udinese - Dinamo Zagreb 2:1, Spartak - Nec 1:2, Tottenham je bil prost. Udinese 3 3 0 0 6:2 9 Tottenham 3 2 0 1 5:2 6 Spartak Moskva 3 1 0 2 3:4 3 Nec 3 1 0 2 4:3 3 Dinamo Zagreb 4 1 0 3 4:9 3 PRIHODNJI KROG (18.12.): Nec - Udinese, Tottenham - Spartak, Dinamo bo prost. VIDEM - Zagrebški Bad Blue Boy-si, zloglasni navijači Dinama (ena najbolj divjih navijaških skupin v Evropi) so se tudi v Vidmu »izkazali« (seveda v negativnem smislu). Sile javnega reda so imele pred in po tekmi kar nekaj dela. Dvanajst navijačev so zaradi vandalskih dejanj na avtocestnem počivališču Zugliano pri Vidmu zadržali in jih nato odpeljali na kve-sturo v Videm. Mirno pa ni bilo niti v videmskem mestnem središču, kjer občinska uprava videmskega župana Fulvia Honsella zagrebškim gostom pripravila dobrodošlico. Na trgu 1. maja je gostujoče navijače (večina se tu sploh ni predstavila) pričakal dolg transparent z napisom Welcome Dinamo Supporters (dobrodošli navijači Dinama). Na trgu San Giacomo je policija priprla še deset navijačev zagrebškega kluba, ki so pregloboko pogledali v kozarec. Vinjeni zagrebški navijač pa je moral poiskati pomoč v videmski bolnišnici. Od roba tribune je namreč padel vznak in šele po skoraj štirih metrih pristal na tleh. Udaril se je v glavo in razbil nos. Na srečo poškodba naj ne bi bila hujše narave in navijač ni v življenjski nevarnosti. Lažje sta se poškodovala še dva navijača. Padla sta, ko sta razobesila transparent. Policija je z gostujočimi navijači imela težave tudi po tekmi. rokomet - 1. SRL Cimos Koper sam na vrhu lestvice CELJE - Cimos Koper je zdaj sam na vrhu lestvice slovenskega rokometnega prvenstva prvenstva. Koprčani so premagali Celje Pivovarno Laško z 29:30. Izkoristil so kratko celjsko klop ter poškodbo Edija Kokšarova, ki je že v prvi minuti zaradi poškodbe zapustil igrišče. Igralci Celja Pivovarne Laško v 26. minuti povedli za sedem golov (19:12), vendar je bilo ob odmoru le še minus dve (20:18). Dinamičen in precej grob derbi je po izenačenju Kopra na 26 in Tisljevi minuti odmora postal zelo napet. Darko Stanič (skupaj 17 obramb) je zaklenil mrežo, razigrani Matjaž Brumen (nekoč član Celja) je s svojim devetim golom postavil končni izid. ŽENSKO EP - Včerajšnji izidi 1. kroga: Madžarska - Romunija 21:27, Portugalska - Ukrajina 24:38, Švedska - Belorusija 21:21, Rusija - Avstrija 31:22, Hrvaška - Srbija 30:26, Nemčija - Makedonija 25:22, Francija - Danska 23:24, Norveška - Španija 21:21. košarka - Šesti krog evrolige AJ Milano ugnal ruskega velikana CSKA Danes Union Olimpija v Tivoliju proti Juventutu iz Badalone MILAN - Včeraj so v šestem krogu evrolige nastopile tri od štirih italijanskih ekip, Union Olimpija in Lottomatica Roma pa bosta igrali danes. Za pravo košarkarsko poslastico je v Milanu poskrbel Armani Jeans, ki je ugnal evropskega velikana CSKA Moskva z 80:79. Milančani so začeli slabo in po prvem delu zaostajali kar za 17 točk (26:43), v tretji četrtini pa z delnim izidom 23:10 spreobrnili rezultat in v razburljivi končnici zasluženo prevladali nad Moskovčani, kjer, igrata tudi slovenska košarkarja Smodiš (11 točk) in Lorbek (9 točk), klonila proti razigranim gostiteljem. Včeraj je bila uspešna tudi Siena, ki je na gostovanju proti Procomu slavila zmago z 71:83. Air Avellino je proti Olympiakosu izgubil kar za 25 točk - 91:66. Danes se bodo pomerile še ostale ekipe, med katerimi tudi Union Olimpija. V Tivoliju (20.30) bo gostila špansko ekipo Ju-ventut iz Badalone. Ljubljančani še niso izgubili upanja za uvrstitev med 16 najboljših, čeprav jim razpored tekem ni naklonjen (tekma proti Juventutu je predzadnja v domači dvorani). Zmaga proti Špancem je torej imperativ. Ljubljančani bodo nastopili brez Miliča, Begic, Hukic in Iliveski pa okrevajo in bodo na razpolago trenerju Džikiču. Ostali izidi: Le Mans - Unicaja 55:87, Panionios - Real Madrid 68:66, Partizan -Efes Pilsen 83:77. Danes: Lottomatica Roma - Alba Berlin, Union Olimpija - DKV Jo-ventut. 19 Petek, 5. decembra 2008 APrimorski ~ dnevnik MNENJA, RUBRIKE / smučanje Beli cirkus začenja turnejo v ZDA BEAVER CREEK - Danes bo moška super kombinacija začela smučarko turnejo na ameriških strminah. Na tekmi, ki predvideva smuk (ob 19.00) in en spust slaloma (ob 22.30), italijanski tabor stavi na Petra Filla, ki je v soboto osvojil smuk. Na včerajšnjem treningu smuka je bil sicer najboljši »az-zurro« Innerhofer (3.), Fill je bil osmi, najboljši Slovenec pa Andrej Jerman pa 15. mestu. Jutri bo na vrsti smuk, v soboto superveleslalom, v nedeljo pa še veleslalom. Tekmo bo predvajala Slo2. BIATLON - V Östersundu na Švedskem je prvo tekmo svetovnega pokala letošnje sezone v biatlonu zmagal nemški olimpijski prvak Michael Greis pred Norvežanoma Alexandrom Osom in Emilom Helgejem Svends-nom. Slovenska reprezentanca je na prvi tekmi doživela pravo katastrofo, saj se nihče od četverice ni uspel prebiti niti med najboljših 70. RADODAREN - Roman Abra-movich, lastnik angleškega kluba Chelsea, je podaril 5 milijonov dolarjev ruski nogometni zvezi, ki je v finančni krizi, da bi izplačala selektorja reprezentance Hiddik. EP 2016 - Škotski nogometni veljaki želijo z Walesom in Severno Irsko kandidirati za evropsko nogometno prvenstvo leta 2016, ki bo prvo s 24 reprezentancami. Če bi kandidatura uspela, bi bilo to prvo prvenstvo, ki bi potekalo v treh državah. AQUILE FVG - Lawrence »Larry« Sacharuk je novi trener tabeljske-ga hokejskega prvoligaša na ledu Aqui-le Generali FVG. Sacharuk je včeraj zamenjal dosedanjega trenerja Veso Su-renkina. Sacharuk se je rodil mleta 1952 v Kanadi in je odigral nad 150 tekem v poklicni severno-ameriški hokejski ligi NHL. Branil je barve ekip New York Rangers in St. Louis Blues. Kot trener je vodil ekipi v ligi EBEL TWK Innsbruck in Graz 99ers. Pred prihodom v Tabljo pa je treniral Vojvodino v srbskem prvenstvu in srbsko člansko reprezentanco. Aquile se bodo nocoj pomerile s prvouvrščeno Cortino. NBA - Indiana Pacers - L. A. Lakers 118:117 (Rašo Nesterovič 16 točk, 10 skokov, 4 podaje za Indiano); (Saša Vujačič: 9 točk, 1 ukradena žoga za L. A. Lakers); Sacramento Kings - Utah Jazz 94:99 (Beno Udrih: 17 točk, 4 podaje, 3 skoki za Sacramento); Denver Nuggets - Toronto Raptors 132:93 (Andrea Bargnani 9 točk, 1 podaja, 2 skoka). NHL- Hokejsko moštvo Los Angeles Kings, kjer igra tudi Slovenec An-že Kopitar, je na drugem zaporednem gostovanju izgubilo proti Phoenixu (4:2). Kopitar se tokrat ni vpisal med strelce. OLIMPIJKE - V marini San Giu-sto (pomol Venezia 1) v Trstu se bodo nocoj (ob 17.30) občinstvu predstavile članice izključno ženske posadke jadrnice Magic, na kateri so na Barcolani nastopale »olimpijke« Margherita Granbassi, Chiara Cainero, Chiara Cal-ligaris, Francesca Benolli, Federica Ma-cri in Noemi Batki. Jadrnica Magic bo nastopila na nedeljski regati Ice Cup v Lignanu. Oglaševalska agencija TMEDIA OBVEŠČA CENJENA KULTURNA IN ŠPORTNA DRUŠTVA TER DRUGE ORGANIZACIJE, DA SPREJEMA BOŽIČNA in NOVOLETNA VOŠČILA za Primorski dnevnik do petka, 12. decembra 2008 Telefon št. 800.912.775 E-mail oglasi@tmedia.it Faks št. 0481 32844 Delavniki 10.00- 15.00 / 2 0 Četrtek, 4. decembra 2008 SPORT NAŠ POGOVOR - Kitajska namiznoteniška igralka Coccaglia Wang Xue Lan »Kras je poznan po resnosti in gostoljubnosti« Kitajska bo kot supervelesila prehitela ZDA, ker smo Kitajci zelo delavni« » 40-letna Kitajka Wang Xue Lan je pri Krasu igrala osem let in v Zgoniku je pustila neizbrisen pečat. V Coccagliu živi z nekdanjim Krasovim trenerjem Qiangom Ge Kejem, ki je zaposlen v farmacevtski tvrdki kroma Kitajska namiznoteniška igralka Coccaglia Wang Xue Lan je bila v torek zvečer v zgoniški telovadnici precej vznemirjena. V Zgoniku, igrala je pri Krasu, je preživela dolgih osem prekrasnih - kot je dodala 40-letna Wangova - let. Wangova, ki v Coccagliu pri Brescii živi z možem in je zaposlena pri nekem podjetju, ki izvaža avtomobilske dele na Kitajsko, v torek zvečer ni pričakovala tako silovitega odpora Krasa, ki je Coccagliu iztrgal točko. »Krasova dekleta so se borila in so na koncu zasluženo dosegle točko. Me smo bile prepričane, da nam bo uspelo zmagati,« je v brezhibni italijanščini povedala Wan-gova. »Podzavestno sem dobro vedela, da se bodo krasovske srčno borile. To je v DNK-ju zgoniškega društva.« S kakšnimi občutki ste se vrnili v Trst oziroma v Zgonik? Tu sem preživela delček svojega življenja in še vedno čutim Zgonik kot moj dom. Na Kras, društvo in samo pokrajino, me vežejo zelo lepi spomini. Nikoli ne bom pozabila odbornikov Krasa in vseh, ki so mi takrat stali ob strani in pomagali, da mi je bilo tu najlepše. Zgoničani in tukajšnji Slovenci ste res gostoljubni. V zadnjih dveh letih nisem igral proti Krasu, saj je bila ekipa zgoniškega društva v A2-ligi. Večkrat pa smo prišli sem tudi na obisk. Tudi danes (v torek op. ur.) so me vsi presenetili in nas kot vedno izredno lepo sprejeli. Kras je v namiznoteniškem svetu poznan po resnosti in gostoljubnosti. Kako pa se počutite v Coccagliu pri Brescii? Po pravici povedano se tudi v Bre-scii počutim zelo dobro. Coccaglio je resno društvo in se dobro dela. Soigralke so zelo simpatične in mi vedno, če je potreba, priskočijo na pomoč. Tu sem tudi dobila službo, tako da sem res polno zaposlena. V tistem delu Lombardije so precej pogosti rasistični izpadi. Ali ste tudi Kitajci tarča skrajnežev? V Coccagliu ne. Mogoče v Brescii in ostalih večjih mestih. Kateri so vaši cilji v letošnji sezoni? Naš glavni cilj je, da čimprej dosežemo obstanek v A1-ligi. Naloga ne bo lahka, pri klubu pa smo optimisti in verjamemo, da nam bo to uspelo. Za obstanek se bo borilo še nekaj ekip, med katerimi je tudi Kras. Boj bo izenačen in napet vse do konca prvenstva. Tudi Kras ima torej dobre možnosti, da se reši. Tako je, čeprav je Kras na papirju slabši, ker nastopa le z eno tujko. Vse ostale ekipe pa imajo po dve tujki. Kdo pa je glavni favorit za »scu-detto«? Letos sta to Castelgoffredo, ki je bil lani državni prvak, in Sandonatese, ki je zelo mlada in obetavna ekipa, saj imajo dve zelo kakovostni Romunki in Kitajko. Tudi boj za sam vrh bo zelo izenačen. Ali je ženska namiznoteniška A1-liga v zadnjih sezonah bolj ali manj kvalitetna? Prav gotovo bolj kvalitetna, ker je vse več tujk. Nivo je zelo visok. Castelgoffre-do in Sandonatese dosegata zelo dobre rezultate tudi na evropski ravni. Povedali ste nam, da so vas kra- sovke pozitivno presenetile. Bi mogoče katero igralko posebej omenili? Nedvomno bi pohvalila Evo Carli, saj je bila naša igralka Merenda prepričana, da jo bo premagala. Eva je igrala zelo mirno in preudarno. Ni začela najbolje, v nadaljevanju pa se je lepo zbrala in tudi zasluženo zmagala. Wangova je tudi ljubiteljica kulture in rada veliko potuje. Je res? Prav gotovo (smeh). Veliko potujem, po pravici povedano tudi zaradi službe. Službeno se večkrat vračam v domovino. Ko le morem, pa potujem po zgodovinskih mestih in si rada ogledam kake razstave in muzeje. V prostem času pa tudi veliko berem. Italija mi je všeč, ker je v vsa- kem kotičku nekaj zgodovinskega. Povrh tega je ta država znana zaradi umetnosti in ostalih kulturnih znamenitosti. Pri podjetju, v katerem ste zaposleni, uvažate in izvažate na Kitajsko. Koliko je recesija zajela tudi Daljni vzhod? Še precej, čeprav mogoče nekoliko manj kot Evropo in ZDA. Kitajska je že postala športna su-pervelesila, saj je na OI zbrala največ zlatih kolajn ... Dolgoročni cilj Kitajske je, da bi prehitela ZDA tudi v vseh ostalih sektorjih. In mislim, da nam bo uspelo, ker smo Kitajci zelo delavni. Jan Grgič ODBOJKA - Ž-U18 Govolley boljši od lanskega prvaka Mosse Govolley - Mossa 3:1 (25:22, 16:25, 19:25, 21:25) GOVOLLEY: Antonič, Bressan, Černic, Giuntoli, Komjanc, Petejan, Ragusi, Valentinsig, G. in M. Zavadlav, Pozzo (L). Trener: R. Petejan. Igralke Govolleyja so se že v prvem krogu pokrajinske faze prvenstva mladink na Goriškem pomerila z lanskim prvakom Mosso. Kljub porazu z igro nikakor niso razočarale, saj so se starejšim nasprotnicam velik del srečanja enakovredno upirale in tehnično niso bistveno zaostajale za njimi. Za poraz so v bistvu krive naivne napake v ključnih trenutkih posameznih setov, v določenih obdobjih pa so bile naše igralke morda tudi premalo borbene.V prvenstvu mladink na pokrajinski ravni sodeluje samo pet ekip, Govolley pa v njem nastopa predvsem s ciljem, da igra čim več kvalitetnih tekem, saj mnoge njegove igralke še pripadajo mlajši kategoriji. NOGOMET Sovodenjski ljubitelji presenetili Mosso Mossa - Sovodnje 1:2 (1:1) STRELCA: avtogol v 30. min., Fajt v 70. min. LJUBITELJI SOVODNJE: Grimaz, Figelj Peter (Peteani Marco), Vasja Pe-teani (Zečevič), Pahor Adam, Černic, Sartori, Marussi (Ivan Pahor), Cescuti, Korsič (Peter Figelj), Fajt, Bellini (Mi-halj). IZKLJUČEN: Grimaz v 90. min. Sovodenjski ljubitelji so zasluženo slavili proti letos še nepremagani ekipi iz Moša. Gostitelji so začeli bolje in tudi kmalu povedli, ko je Sartori nerodno posredoval z glavo in premagal lastnega vratarja. Tempo je bil zelo visok, igra je bila moška in predvsem domačini so igrali precej grobo, tako da je sodnik imel precej dela. Reakcije gostov ni bilo treba čakati dolgo. Proti koncu prvega polčasa je tudi domači branilec premagal svojega vratarja in rezultat avto-golov je bil izenačen. V drugem polčasu so gostje začeli zelo odločno. Volja po zmagi je bila očitna in končno je Fajt, po lepi podaji Korsiča, dosegel tudi zmagoviti zadetek. Sodnik je v 90. minuti izključil vratarja Grimaza (za en krog) in dosodil celih sedem minut podaljška. V vrata je stopil Cescutti, a domačinom ga ni uspelo premagati. V soboto bodo So-vodenjci igrali proti Pierisu, ki vodi na lestvici. Vrstni red: Pieris 22, Leon Bianco 19, Mossa 17, Sovodnje 16, Chiopris in Fossalon 15, Moraro 14, Staranzano 11, Cervignano, Fincnatieri in Porpet-to 10, Domio, Turriaco in Villesse 5 ODBOJKA - Trener Luca Milocco iz Sovodenj iz A2-lige v Belluno Matej in Loris vnašata slovenski temperament V poletnih mesecih sodeluje s podjetjem Data Projekt, ki pripravlja statistike na tekmah članskih reprezentanc - Vrnitve v slovensko okolje zaenkrat ne načrtuje Želj in motivacij mu ne manjka. Tako se nam je predstavil Luca Milocco, Slovenec iz Sovodenj ob Soči, ki se je odločil za trenersko kariero. Bivši odbojkarski igralec, ki je nastopal pri Soči, Olympii in Valu, se je naposled predal treniranju na ženskem področju. Po različnih izkušnjah v italijanskih ekipah v naši deželi je pristopil k ženski ekipi Vala. Tu je nekaj let vodil mladinske ekipe, kot scoutman pa je sledil članski ekipi, ki je leta 2002 napredovala v B1-ligo. Po sezoni 2002/03 se je pridružil projektu Millenium, zadnji dve sezoni (2006/07 in 2007/08) pa je bil pomožni trener v Cremoni v ženski A2-ligi. Po lanski sezoni se je s klubom iz Cremone razšel in se preselil v Belluno: »Sedaj vodim projekt na mladinskem področju na širšem območju pokrajine Belluno, s katerim želimo pripraviti ugodne razmere za žensko A-ligo,« je napovedal Mi-locco, večjih podrobnosti pa nam ni hotel razkriti. Ob koordiniranju projekta pa tudi trenira žensko ekipo v D ligi in mladinsko ekipo U18 v klubu GS Sedico. »Še nikoli nisem razmislil, da bi lahko treniral moške ekipe,« je pristavil Milocco, ki vrnitve v slo- vensko okolje za zdaj ne načrtuje. »Pri nas bi težko načrtovali tako obširen projekt. Obenem v naših društvih ni pogojev, da bi bil trener profesionalec,« je pojasnil trener, ki sicer še vedno goji stik z našo odbojkarskim gibanjem. Večkrat se pogovarja s trenerjem Soče Luciom Battistijem. »V naših društvih stremimo po tem, da bi bili vsi igralci Slovenci. Tako pa težko pridemo do izraza. Večkrat opažam, da si sicer sami ustvarjamo ovire.« Luca Milocco je kritičen tudi do politike nekaterih slovenskih in italijanskih klubov v naši deželi. Meni, da večina ekip zadržuje dobre igralce, namesto da bi jim dala priložnost, da se pomerijo v višjih ligah. »Sprašujem se, ali so te odločitve v prid igralcem. Drugačne odločitve opažam edinole pri Chionsu,« je še dejal. Tudi v poletnih mesecih se Milocco ne oddalji od odbojkarskih igrišč. Od leta 2000 sodeluje s podjetjem Data Pojekt. »Podjetje je zadolženo za pripravljanje statistik na tekmah članskih izbranih vrst. Ko italijanska moška in ženska reprezentanca igrata v Italiji v sklopu svetovne lige, jim z ostalimi sodelavci vedno sledimo. Statistike tekme sem na primer letos julija pripravil tudi v Trstu, ko je Italija igrala proti Koreji,« je povedal Luca. Poletna služba mu omogoča, da že vrsto let spremlja tudi Gabrca Mateja Čer-nica, od lani pa še Števerjanca Lorisa Ma-niaja. »Nad Lorisom so vsi zelo navdušeni. Vsi hvalijo njegove igralske in značajske lastnosti. Matej pa ima nezanemarljivo vlogo: predvsem v sprejemu je njegov doprinos odločilen. Letos se je poznalo, da ga na tekmah svetovne lige in na olimpijskih igrah ni bilo. Obenem pa sta oba značajsko zelo močna. Še se spominjam, kako so ostale furlanske ekipe vedno ponavljale, kako je treba igrati proti slovenskim ekipam maksimalno vse do zadnje točke, saj nikoli ne popustimo. To zagrizenost sta Loris in Matej naposled vnesla v reprezentanco in še v klube, v katerih nastopata,« ugotavlja Milocco, ki je prepričan, da bomo obema slovenskima odbojkarjema še sledili v dresu »azzur-rov. »Menim, da bo Matej imel še vedno mesto v reprezentanci, čeprav ga sedaj Anastasi še ni vpoklical. Menim, da izbrana vrsta potrebuje takega igralca, ki ima izkušnje in v pravih trenutkih vedno pokaže zobe.« (V.S.) Luca Milocco (letnik 1973) je v minulih dveh sezonah sedel na klopi Cremone v A2-ligi v vlogi pomožnega trenerja. »Lani smo s Cremono nastopili v končnici za napredovanje, a smo v finalu izgubili s Pavio. Naposled je društvo izbralo pot, s katero se nisem strinjal in sem zato klub zapustil,« je pojasnil. Na posnetku iz lanske sezone z Danielo Nardini / TRST Četrtek, 4. decembra 2008 21 Jadran ZKB spet s polno paro V tržaškem derbiju že po drugi četrtini povedli na plus 24 Santos - Jadran ZKB 40:63 (12:18, 19:43, 25:69) JADRAN: Ban 27, Dellisanti 5, Zaccaria 8, Sacher 9, Bernetič 10, Pegan 0, Škerl 2, Longo 0, Dell/Anno 0, Valič 0, Danev 2, Starec 0. TRENERJA: Gerjevič in Oberdan. Včerajšnji nasprotnik Jadranovim košarkarjem ni bil dorasel, tako da zmaga ni bila nikoli vprašljiva. Gerjevičevi fantje so začeli bolj zadržano, tako da so prvo četrtino zaključili »le« s šestimi točkami prednosti. V nadaljevanju pa se je tehnica prevesila na stran Bana in ostalih, ki so v drugi četrtini popolnoma prevladali. S preciznimi meti in čvrsto obrambo so že pred odmorom z delnim izidom 7:25 povedli na plus 24. V tretji četrtini so razliko še povečali na 44 točk. V zadnjem delu srečanja je trener Gerjevič dal priložnost vsem razpoložljivim igralcem, da so se preizkusili na parketu: »Vsi so izpolnili pričakovanja. Šlo pa je le za boljši trening,« je po tekmi iskreno povedal Gerjevič. Med posamezniki se je izkazal Borut Ban, ki je zbral kar 27 točk, čeprav je odigral nekaj več kot dve četrtini. U21: Kontovel - Virtus Udine 62:103. U19 - Dež.: Servolana B - Jadran ZKB 39:89. . ■ ILJ V uvodnih dveh četrtinah se je v napadu izkazal Borut Ban, v zadnjem delu tekme pa se je razigral še Luca Dellisanti (na sliki) kroma Naši v deželnih reprezentancah Danes bo v Latisani (ob 18.00) trening deželne košarkarske reprezentance za dečke letnika 1994. Glavnemu trenerju Matteu Silvaniju bo tudi letos pomagal slovenski trener Bora Robi Jakomin. Med vpoklicanimi je tudi slovenski košarkar Matija Batich, ki je sicer član milj-ske Venezie Giulie. V deželno reprezentanco za deklice letnika 1994, ki jo vodi slovenski trener Matija Jogan, pa so vpoklicali tudi Poletovo košar-karico Jano Croselli. Ekipa se bo v četrtek, 11. decembra (ob 19.30) pomerila v prijateljskem srečanju z ekipo U17 Sporting Udine. orientacijski tek - V nedeljo 14. t.m. Gaji deželni naslov V Gropadi prva etapa zimskega prvenstva Orientacijski tekači gropajsko-pa-driške Gaje so v nedeljo nastopili na deželnem sprint prvenstvu v Ravosi pri Vidmu, kjer je vzhodno-kraško društvo prvič doseglo naslov deželnega prvaka. V kategoriji M50+ je namreč slavil zmago Ful-vio Pacor iz Gropade. Pacor se je na absolutni lestvici uvrstil na tretje mesto. V deževnem vremenu in na blatni progi je v Ravosi tekmovalo 120 nastopajočih različnih starostnih kategorij, med katerimi so bili trije gajevci. Dobro uvrstitev je dosegel Guido Almerigogna (Gaja), ki je v odprti kategoriji MC zasedel 2. mesto. V ženski kategoriji W50+ je Paola Spinelli osvojila 6. mesto. V kategoriji W35 je Vla-sta Jarc iz Doberdoba, ki tekmuje za trži-ški CAI, dosegla 9. mesto, Anka Kuzmin (Semiperdo) pa je bila v isti kategoriji 2. Pri gropajsko-padriški Gaji pa se medtem pripravljajo na promocijski tekmo v orientacijskem teku, ki jo bodo v sklopu zimskega prvenstva organizirali v lastni režiji. Gajina tekma bo prva od serije štirih etap, ki se bodo na tržaškem in goriškem Krasu zvrstile vse do 15. februarja, ko bo na sporedu zadnja etapa v Tržiču. Tekma v orientacijskem teku v Gropadi bo prihodnjo nedeljo, 14. tega Fulvio Pacor kroma ^ f, ■V Ji meseca. Pravzaprav gre za drugo izvedbo tekme Brez meja, ki so jo pri Gaji organizirali januarja. »Tudi 14. decembra bo proga šla čez gropajsko mejo, ki je ni več,« je dejal Fulvio Pacor, eden izmed organizatorjev in pobudnikov zimskega prvenstva (ostali so še CAI Tržič in Orienteering Trst). Štart (začetek ob 10.30) bo v gropajskem domu Skala, kjer bodo na razpolago tudi slačilnice. Na razpolago bodo tri proge: daljša, srednja in krajša. Tekmovanje, ki je promocijskega značaja, je odprto vsem. Za informacije lahko pokličete na 3496932994 (ali posta@origa-ja.it, www.origaja.it). 21. decembra bo tekma v Zgoniku, 18. januarja pa v Doberdobu. (jng) jahanje - Roberta Greco iz Nabrežine tekmuje na galopskih dirkah Na plaži v Lignanu tudi do 75 km/h Na zadnji dirki je bila srednja hitrost 55 km/h - S konjema Sopranpojem in Sassoallorom trenira vsak dan, hitrost pa pili enkrat tedensko v obmorskem letovišču - Dirke so vključene v vsedržavni sistem stav Jahačica Roberta Greco iz Nabrežine tekmuje na galopskih dirkah širom po Italiji. Minuli teden je v Livornu osvojila drugo mesto s sedemletnim Sopranpojem. Konja je kupila pri Massiminu, jahaču, ki je večkrat zmagal na Paliu v Sieni PLANINSKI SVET Izlet v »neznano« SPDT vabi člane na že tradicionalni, avtobusni izlet v »neznano«, ki bo v nedeljo, 14. decembra 2008. Odhod avtobusa s trga Oberdan v Trstu bo ob 8.00 uri in ob 8.15 izpred hotela Danev na Opčinah. . Planinski pohod ni zahteven, priporočamo pa primerne po-hodniške čevlje in zimsko opremo. Vsi, ki bi radi preživeli prijetno nedeljo v naravi, naj se čimprej prijavijo na tel. 040/220155 (Livio) ali 040/2176855 (Vojka), kjer bodo dobili dodatne informacije. Zaključni večer SPDT V decembrskih večerih, ko se leto izteka se radi zazremo nazaj na pot, ki smo jo v enoletnem obdobju prehodili. V ta namen prireja SPDT že tradicionalni zaključni večer, ki bo letos v petek, 19. decembra 2008. Zbrali se bomo in skupno podo-življali spomine na v iztekajoči se sezo- ni opravljene izlete in planinske ture. Obujali spomine na užitke med vzponi v visokogorju, med plezanjem v stenah in na ledu, med spusti po zasneženih poljanah, med tekom na smučeh in ponosno gledali na prve uspehe najmlajših na smučeh in na planinskih pohodih. Da bi bil naš večer kar prijetnejši, vabimo udeležence izletov in ostalih dejavnosti, da posredujejo slikovni material, ki bi utegnil biti zanimiv za vse, na naslov »info@spdt.org« ali naj pokličejo na tel. št. 338.5953515, odgovarja Katja Starec. Kot že nekaj let bo zaključni večer v dvorani K.R.D. Dom Briščiki, z začetkom ob 20.00 uri . (M.P.) Pohod na Volnik Kljub ne prav lepemu vremenu, se je v soboto, 29. 11. 2008 zbrala v Za-gradcu skupina petnajstih planincev in se napotila na vrh Volnika, kjer je polo- žila šopek cvetja na klopco, ki jo je SPDT postavilo v spomin na dolgoletnega člana in odbornika in Mariota Miliča. Izlet se je zaključil na domu pri Miličevih v družabnem vzdušju. Kamnita klop na vrhu Volnika je tako tudi tokrat, kot vez prijateljstva, ki se stvori po dolgoletni skupni hoji in ljubezni do narave, združila planince in predvsem prijatelje. (V.K.) Izlet v Brkine V Bazovici se je v nedeljo, 30. novembra 2008, zbrala skupina planincev, toda zaradi slabega vremena je izlet v Brkine odpadel. (V.K.) Slovenska jahačina iz Nabrežine Roberta Greco se s konji ukvarja skorajda na 360 stopinj. Na maneži v Na-brežini v jahalnemu klubu Torri di Sli-via skrbi za konje strank, vodi šolo jahanja in dela v domačem agriturizmu, v prostem časa pa se še sama predaja jahanju. S sedemletnim Sopranpojem in triletnim Sassoallorom tekmuje na galopskih dirkah na hipodromih širom po Italiji. Robertina konja tekmujeta večinoma na 1600 m dolgih progah in nekoliko daljših razdaljah: »Konja sta posebne vrste, saj sta primerna za hitrostne dirke. Sopranpo prihaja iz To-skane: kupila sem ga pri Massiminu, jahaču, ki je večkrat zmagal na Paliu v Sieni. Sassoalloro pa je irske vrste,« je povedala 31-letna Roberta. Vsako konjsko dirkališče organizira različne vrste dirk, ki so namenjene večinoma profesionalnim jahačem, vključujejo pa tudi tekmovanja za kategorijo gentelmen, v kateri tekmuje Roberta: »Tu tekmujemo tisti, ki se s tem športom ukvarjamo rekreacijsko, le v prostem času.« Tekmovalna dejavnost poteka skozi celo leto na različnih stezah: od marca do maja so dirke večinoma na stezi v Trevisu, od maja do septembra se vrstijo v Mera-nu, Pisi, Firencah, preostali del leta pa v Vareseju, Rimu in Livornu. Roberta je edina jahačica v Trstu, ki se ukvarja s to vrsto tekmovanj. Minuli konec tedna je tekmovala v Li-vornu, kjer so organizatorji priredili tudi tekmovanje za neprofesionalce. Med 13 konji je na razdalji 1.950 m osvojila s Sopranpojem drugo mesto: »Z nastopom sem zelo zadovoljna, saj zaradi poškodbe nisva tekmovala pet mesecev,« je bila nad nastopom navdušena Roberta, ki z obema konjema trenira vsak dan. »Doma treniramo v maneži po eno uro, enkrat na teden pa grem z njima v Lignano na plažo,« je pojasnila jahačica. Treningi pred tekmami so prilagojeni nastopom, saj konja trenirata predvsem hitrost: »Na plaži pred dirko dosegajo hitrosti tudi do 70 km/h, prav tako kot na tekmah. Na dirki v Livornu je bila srednja hitrost 55 km/h.« Na vsaki dirki prvi štirje uvrščeni prejmejo tudi denarno nagrado: »Pri neprofesionalcih prejme denarno nagrado konj samo takrat, ko tekmuje s svojim lastnikom. Na dirkah profesionalcev pa prejme konj vsakič denarno nagrado, jahač pa 10 odstokov le-te,« je obrazložila Roberta. Višina nagrad v kategoriji gentelemnov se suče od 1.500 evrov pa tudi do 300.000 evrov. »Dirke so lahko dobičknosen posel. V naših krajih to sploh ni razvito, v To-skani se s tem ukvarja prav gotovo 3/4 vseh prebivalcev,« ugotavlja Roberta. Ker so to državne dirke, so vključene tudi v sistem stav: minuli teden je bila vrednost Sopranpoja 25. Oba konja slovenske jahačice bi lahko tekmovala tudi s profesionalnimi jezdeci, a Roberto to ne mika: »Všeč mi je, da se sama podam na stezo,« je odločno pristavila. Pred desetimi leti je že tekmovala na »Paliu di Udine«, kjer je trikrat zmagala. Takrat je trenirala pod taktirko slavnega večkratnega zmagovalca Palia di Siena Aceta. S svojim konjem je nato tekmovala pred petimi leti, dejavnost pa kmalu prekinila. Na steze se je naposled vrnila pred dvema letoma. Lani je v Trevisu dvakrat zmagala in enkrat osvojila drugo mesto, letos pa je ob 2. mestu v Livornu bila s Sopranpojem enkrat tretja in enkrat četrta. (V.S.) Ali lahko naše ekipe vodijo trenerji, ki obvladajo samo italijanski jezik? Glasuj in komentiraj na sport@primorski.it Da Da, ampak samo v članskih ekipah Ne Ne vem 22 Četrtek, 4. decembra 2008 PRIREDITVE / ljubljana - Cankarjev dom od 6. do 8. decembra Prekmurske melodije Vlada Kreslina in Beltinške bande Vlado Kreslin bo tudi letos prepeval na že tradicionalnih decemberskih koncertih v Cankarjevem domu v Ljubljani. V Gallusovi dvorani bo prekmurski kan-tavtor tri dni zapored, od 6. do 8. decembra, postregel s koncerti z naslovom »Vlado Kreslin: Dokler se srce ne ustavi«. Za vse koncerte, ki se bodo začeli ob 19.30, seveda vlada neverjetno pričakovanje; vsi so sicer skorajda že razprodani, le še nekaj neprodanih vstopnic je na razpolago (slednje so v prodaji po cenah med 13 in 26€). Vsak od treh koncertov bo seveda v znanem Kre-slinovem slogu, ob tem pa bomo lahko prisluhnili tudi tipičnim zvokom najbolj vzhodnih krajev Slovenije z legendarnimi starimi muzikanti Beltinške bande. Posebno pomemben bo tretji koncert (v ponedeljek, 8. decembra), ki bo posvečen 20. obletnici Amnesty International Slovenije. Vlado Kreslin je bil namreč eden izmed prvih članov AIS in zgleden podpornik te organizacije za človekove pravice. Pred osemnajstimi leti je Kreslin že podaril enega izmed svojih koncertov tej organizaciji; takrat je prekmurski virtuoz glasbe nastopal v Križankah in to je bil prvi večji koncert z Bel-tinško bando. Takrat se je torej začelo dolgo in uspešno sodelovanje, ki traja še sedaj. Dodatne informacije in razpoložljivost mest dobite na spletni strani ljubljanskega Cankarjevega doma (www.cd-cc.si) (I.F.) SLOVENIJA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V sredo, 10. decembra, ob 21.00 / Fabrizio De Giovanni, Maria Chiara Di Marco: »H2Oro - Voda, pravica člov-štva« - produkcija gledališča Comagnia Teatrale Itineraria. V petek, 12. decembra, ob 20.30 / Jacques Brel, Branko Završan: »Senca tvojega psa«. Predstava izven abonmaja. Gledališče Rossetti Luigi Pirandello: »Cosi è (se vi pare) / režija Massimo Castri. Danes, 4. decembra, ob 16.00 in ob 20.30, jutri, 5. in v soboto, 6. decembra, ob 20.30 ter v nedeljo, 7. decembra, ob 16.00. Reginald Rose: »La parola ai giurati« / v režiji Alessandra Gassmana in produkciji gledališča Teatro Stabile d'Abruzzo - Società per Attori. V torek, 9. decembra, ob 20.30, v sredo, 10. decembra, ob 16.00, od četrtka, 11., do sobote, 13. decembra, ob 20.30 ter v nedeljo, 14. decembra, ob 16.00. Giuseppe Manfridi: »Marlene« / v režiji Maurizia Panicija in produkciji gledališča Associazione Teatrale Pistoie-se Argot Prodizioni; igrajo Pamela Villoresi, David Sebasti, Silvia Budri in Cristina Sebastianelli ter z nastopom Orsa Marie Gurrinija. V torek, 16. in v sredo, 17. decembra, ob 20.30. Dvorana Bartoli Renata Ciaravino: »Alexandria«. Režija: Franco Pero. Nastopajo: Elisabet-ta Pozzi, Laura Bussani, Michela Mocc-hiutti in Marzia Postogna. Danes, 4. decembra, ob 19.00, jutri, 5. in v soboto, 6. decembra, ob 21.00 ter v nedeljo, 7. decembra, ob 17.00.. Gledališče Orazio Bobbio / La Contrada Somerset Maugham, Guy Bolton, Marc Gilbert Sauvajon in M. Goldin: »Adorabile Giulia« / režija Silvio Giordani, igrata Paola Quattrini in Pie-tro Longhi. V petek, 12. in v soboto, 13. decembra, ob 20.30, v nedeljo, 14. in v torek, 16. decembra, ob 16.30, od srede, 17, do sobote, 20. decembra, ob 20.30 ter v nedeljo, 21. decembra, ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče Eduardo De Filippo: »Il sindaco del rione sanità«. Režija: Carlo Giuffrè. Igrajo: Carlo Giuffrè, Piero Pepe, Aldo De Martino in Alfonso Liguori. V ponedeljek, 15. in v torek, 16. decembra, ob 20.45. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V torek, 9. decembra, ob 20.30 / Matej Bor: »Raztrganci«. Produkcija Mestnega gledališča Ptuj. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine Eduardo De Filippo: »Il sindaco del rione sanità«. Režija: Carlo Giuffrè. Igrajo: Carlo Giuffrè, Piero Pepe, Aldo De Martino in Alfonso Liguori. Od srede, 17. do sobote, 20. decembra, ob 20.45. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 4., in v soboto, 6. decembra, ob 21.30 / William Shakespeare: »Tit An-dronik«. Drago Jačar: »Niha ura tiha« / v petek, 12. decembra, ob 19.30, v torek, 13. decembra, ob 20.00, v ponedeljek, 15. decembra, ob 19.30 in v torek, 16. decembra, ob18.00. V sredo, 17. decembra, ob 19.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«. V četrtek, 18. decembra, ob 17.00 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. V petek, 19. decembra, ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Scapinove zvijače«. V soboto, 20. decembra, ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. Mala drama Jutri, 5. decembra, ob 20.00 / Dušan Jo-vanovič: »Življenje podeželskih plej-bojev po drugi svetovni vojni«. V soboto, 6. decembra, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V torek, 9. decembra, ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V sredo, 10. decembra, ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Bog masakra«. V ponedeljek, 15. decembra, ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče« / danes, 4. decembra, ob 20.00, v soboto, 6. decembra, ob 15.30 in ob 19.30. Jutri, 5. decembra, ob 19.30 / Miro Ga-vran: »Vse o ženskah«. V nedeljo, 7. decembra, ob 19.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V četrtek, 11. decembra, ob 19.30 / William Shakespeare: »Milo za drago«. V petek, 12. decembra, ob 19.30 / Joe Masteroff, John Kander, Sheldon Har-nick: »Kabaret«. V soboto, 13. decembra, ob 19.30 in v nedeljo, 14. decembra, ob 19.00 / John Stein, Jerry Bock, Sheldon Har-nick: »Goslač na strehi«. Mala scena Branko Završan in solisti: »Solistika« / danes, 4., jutri, 5. in v soboto, 6. decembra, ob 20.00. V ponedeljek, 8. in v torek, 9. decembra, ob 20.00 / Miha Mazzini: »Let v Rim«. V petek, 12. decembra, ob 20.00 / avtorski projekt Gregorja Čušina: »Hagada«. V ponedeljek, 15. decembra, ob 20.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. Šentjakobsko gledališče S. Makarovič: »Mali Kakadu« / otroški muzikal v režiji Andreja Jusa. V soboto, 6. decembra, ob 10.00 in 18.00, v ponedeljek, 8. decembra, ob 9.00, 11.00 in 17.00, v torek, 9. decembra, ob 9.00, 11.00 in 18.00, v sredo, 10. decembra, ob 9.00 in ob 11.00. W. Allen: »Bog« / režija Gašper Tič. V sredo, 10. decembra, ob 18.00, v petek, 12. decembra, ob 19.30. V četrtek, 11. decembra, ob 17.00 / J. Austen/J. Jory: »Prevzetnost in pristranost« (romantična komedija) režija Zvone Šedlbauer. Hala Tivoli V torek, 16. decembra, ob 20.00 / koncert skupine RBD. MARIBOR ŠTUK V sredo, 10. decembra, ob 19.00 / koncert Metalfest, nastopajo: Morbid Angel, Kataklysm, Marduk in Keep Of Kalessin. STIČNA Stična točka - bar Jama Jutri, 5. decembra, ob 21.00 / Etno rock koncert Kraški ovčarji FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Jutri, 5. decembra, ob 21.00 / v okviru festivala Mediterraneo Folk Club bodo na sporedu koncert in balkanski plesi skupine The Town Ensemble iz Požarevca. V soboto, 6. decembra, ob 19.00 / Box Two - otvoritvena predstava Festivala Danceproject. V petek, 12. decembra, ob 20.30 / koncert Iztoka Mlakarja. Gledališče Verdi Giuseppe Verdi: »La Traviata« / v petek, 19. decembra, ob 20.30 in v soboto, 20. decembra, ob 17. 00. Nastopa Metropolitan Opera Company iz Seula. TRŽIČ Tržiško občinsko gledališče Danes, 4. decembra, ob 20.45 bo v okviru niza »900&oltre« koncert Adama Nimana (klavir). GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Danes, 4. decembra, ob 18. uri / koncert orkestra Alpe Adria pod vodstvom Luigina Pistora. V soboto, 6. decembra, ob 18.00 / revija otroških in mladinskih pevskih zborov Mala Ceciljanka. V nedeljo, 7. decembra, ob 15.00 / revija otroških in mladinskih pevskih zborov Mala Ceciljanka. V petek, 12. decembra, ob 20.30 / Božični koncert v okviru Koncertne sezone 2008/2009. Nastopil bo Zbor pravoslavnega patriarhata iz Moskve, zborovodja Anatolij Grindenko. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 4. decembra, ob 20.00 / Gallusova dvorana / »Fantazija 2«. Nastopa Simfonični orkester RTV Slovenije. Dirigent: E. Shao, solistka E. Glennie - tolkala. V soboto, 6., in v ponedeljek, 8. decembra, ob 19.30 / Gallusova dvorana / koncert Vlada Kreslina. V torek, 9. decembra, ob 20.00 / Gallusova dvorana / koncert Kraljeve Flamske filharmonije. V soboto, 6., v nedeljo,7 in v ponedeljek, 8. decembra, ob 19.30 / Gallusova dvorana / tradicionalni decem-berski koncert. Nastopa: Vlado Kreslin. V sredo, 10. decembra, ob 20.00 / Linhartova dvorana / koncert tamburaške skupine Prifarski muzikanti. V četrtek, 11. in v petek, 12. decembra, ob 19.30 / Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Ivo Lipanovic. Solisti: B. Robin-šak - tenor, A. Žust - rog, M. Kalin - alt. V nedeljo, 14. decembra, ob 18.00 / Dvorana Slovenske filharmonije / ad-ventni koncert Zbora St. John's Colle-gea iz Cambridgea. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Tržaška knjigarna: do 14. decembra bo na ogled razstava ilustratorke Alenke Sottler. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 17.00. Muzej židovske skupnosti Carlo in Vera Wagner: razstava razglednic o antisemitizmu. Na ogled do 15. januarja, in sicer ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10.00 do 13.00, ob torkih pa od 16.00 do 19.00, ob sobotah zaprto. Galleria Il Coriandolo (Ul. Udine 55): do 6. decembra, razstavljata slikarja Maria in Eugenio Pancrazi. Urnik: od 16.00 do 19.30. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 9. decembra je na ogled razstava Gabriele Osbich »K... Kras, k... keramika«. Odprto vsak dan, od 8.00 do 13.30 in od 16.00 do 24.00. Za info. 040-228991 (G. Osbich) in 333-8927739 (Kavarna Gruden). Sedež društva Igo Gruden: do 8. decembra, bo na ogled razstava kamnitih izdelkov in skulptur »Govorica kamna«. Urniki: ob delavnikih od 17.00 do 20.00 in ob praznikih od 10.00 do 12.00 in od 15.00 do 20.00. Za info: Mariza Skerk 335-6553150. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: razstava slik in risb iz cikla Potovanje amaterjev, ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova. Na ogled do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. Fundacija Goriške hranilnice, (Ul. Carducci, 2): do 15. januarja, bo na ogled razstava z naslovom »Marcello Fogolino a Gorizia. Ricostruzione di un capolavoro disperso«. Odprto od torka do petka od 10.00 in 13.00 ter od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 19.00, (informacije na www.fondazionecarigo.it - tel. 0481537111), vstop prost. Knjigarna Corrispondenze, (Trg sv. Antona 18): do 28. decembra na ogled razstava slik Renata Elie. "Gorica" je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: na goriškem gradu je v dvorani deželnih stanov na ogled razstava »1918: la Vittoria« (1918: zmaga), v grajskih zaporih razstava o goriškem gradu v prvi svetovni vojni in v grofovi dvorani razstava o Italicu Brassu; do 31. januarja 2009 od torka do nedelje med 9.30 in 18. uro, ob ponedeljkih zaprto. V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Armandu Diazu; do 8. februarja vsak dan razen ob ponedeljkih med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481-383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481535764). VIDEM V Patriarhovi palači v Vidmu - Nadškofijskem muzeju (Trg Patriarcato 1) bo do 8. marca 2009 na ogled razstava Kromacij Oglejski - Na križpotju ljudstev in verstev. Odprta je od torka do petka med 9. in 19. uro, ob koncu tedna in ob praznikih pa od 10. do 20. ure. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 18. januarja 2009, bo razstavljal slikar Sergio Altieri. Odprto od torka do nedelje od 9.00 do 18.00. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. KOZINA V Knjižnici Kozina bo do konca decembra na ogled razstava starih predmetov in umetnin iz zbirke Marije in Janeza Janežiča iz Kopra. Odprto ob urniku knjižnice. Bar Nane: je na ogled razstava slik, ki so nastale na ex temporju v Ocizili avgusta 2008. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. SEŽANA Kosovelov dom, Mala galerija Mira Kranjca: na ogled je razstava instalacij Marka A. Kovačiča. DIVAČA V Knjižnici Divača bodo do konca leta na ogled olja in ilustracije Emi Vega. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA V Rutundi SNG Nova Gorica bo do 12. decembra na ogled razstava »60 let vračanja primorskih izseljencev iz latinske Amerike«. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. ■ RAZSTAVE FESTIVALA MESEC FOTOGRAFIJE 2008 »Sestanek« / Hotel Mons Ljubljana do 13.12. »Portrait: Berlin« / Mestni muzej Ljubljana do 6.12. »DK, Prehajanja k sodobnim skrbem« / Mestna galerija Ljubljana do 7.12. Lado Jakša »Dialogbrezdialoga« / Ga-relija-Atelje Mikado Ljubljana do 5.12. Bojan Salaj »Interiors« / Galerija Photon Ljubljana do 10.12. Robo Blaško »The Lost Project« / Galerija Alkatraz Ljubljana do 14.12. Stojan Kerbler »Pregledna razstava« / Gorenjski muzej Kranj do 20.12. Viljem Cigoj »Fotografije« / Galerija Stolp Maribor do 10.12. Tomo Brejc »Untitled« / UGM Maribor do 31.12. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 4. decembra 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Hrček Miha - Želva in slon 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Dik.: Glasnik slovenske brežine, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Motorshow di Bologna 11.50 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana (v. Cateri-na Balivo) 16.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita' (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Raccontami - Capitolo II 23.20 Aktualno: Porta a porta V^ Rai Due 6.25 19.00 Resničnostni show: X Factor - I casting 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Aktualno: Un mondo a colori 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Scalo 76 Cargo 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nad.: Julia 18.05 Dnevnik in rubrike 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 23.20 Dnevnik 21.05 Aktualno: Annozero (v. M. Santo-ro) 23.25 Aktualno: Punto di vista 23.35 Variete: Stracult show 1.15 Dnevnik - Parlament ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caf- fé in Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Dnevnik Buongiorno Regione 8.00 Rai News 24 8.15 Aktualno: La storia siamo noi 9.15 Aktualno: Verba volant 9.20 13.00, 14.45 Aktualno: Comincia-mo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved, Chiediscena 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano (v. C. Augias) 13.05 Nan.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Leonardo, sledi Neapo-lis 15.15 Variete: Trebisonda 16.00 Tg3 Ragazzi 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved, športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Variete: Non perdiamoci di vista 23.10 Variete: Parla con me 0.00 Deželni dnevnik Rete 4 7.05 Nan.: Vita da strega 7.30 Nan.: Charlie's Angels 8.30 Nan.: Hunter 9.30 Nan.: Febbre d'amore 10.30 Nad.: Bianca 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan.: My Life 12.40 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Popoldanski Forum 15.00 Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli-no 15.55 Film: Il ritorno di Butch Cassidy Kid (western, ZDA, '79, r. R. Lester, i. T. Berenger) 18.40 Nan.: Tempesta d'amore 18.55 22.40 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: GSG 9 - Squadra d'assalto 0.05 Film: Un bacio prima di morire (tri-ler, VB, '91, r. J. Dearen, i. M. Dillon) Canale 5 8.40 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 Dnevnik, pregled tiska Dnevnik, prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattinocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: Cento Vetrine Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) Resničnostni show: Amici Aktualno: Pomeriggiocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Il capo dei capi 23.30 Aktualno: Terra! 0.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.10 Nan.: Prima o poi divorzio 6.35 13.40, 16.50 Risanke 9.05 Nan.: Starsky & Hutch 10.10 Nan.: Supercar 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Paso adelante 15.55 Nan.: Wildfire 18.30 23.40 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan: Don Luca c'e 19.35 Nan.: Medici miei 20.05 Camera café ristretto, sledi Camera café 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Resničnostni šov: La Talpa 1.00 Športni dnevnik ^ Tele 4 7.00 8.35, 12.00, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Storie tra le righe 9.00 Aktualno: Domani si vedra 9.30 Talk show: Formato famiglia 10.35 Nan.: Don Matteo 4 11.05 Nan.: Lassie 12.50 Rotocalco ADN Kronos 13.55 Inf. odd.: ...Mescola e rimescola 14.30 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.45 Klasična glasba 15.35 Dokumentarec o naravi 19.20 Inf. odd.: Assesorato al turismo 20.05 Musa Tv 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Nan.: Centennial 22.45 Il Rossetti 23.35 Inf. odd.: Lavoro e soidarieta 0.00 Film: Maternita negata (triler) La 7 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 23.05 Aktualno: Omnibus - Omnibus Life Punto Tg - Due minuti un libro Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Cuore e batticuore Film: Il principe di Donegal (akc., VB, ''67, r. M. O'Herlihy, i. P. McE-nery) Nan.: Mac Gyver Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 21.10 Nan.: Stargate SG-1 0.40 Dnevnik Aktualno: Otto e mezza Film: Balla coi lupi (western., ZDA., '90, r-i. K. Costner, i. M. McDonnell) 0.55 Dnevnik (t* Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 15.45 Risan. nan. 9.35 Male sive celice (pon.) 10.20 Nad.: Čarodejev vajenec 10.55 Izobr. oddaja: Turbulenca 11.40 Omizje (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Otroška nan.: Franc Arko: Anica 13.45 Piramida (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 16.05 Kratki dok. film: Doma 16.20 Enajsta šola (odd. za radovedneže) 17.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 17.30 Dok. odd.: Ujeti trenutek 18.00 Žrebanje Deteljice 18.10 Risanka 18.25 Nad.: Strasti 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Tednik 21.00 Nad.: Komisar Rex 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Osmi dan 23.35 Film: Okrevanje If" Slovenija 2 6.30 9.30, 1.55 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otr. infokanal 12.30 Globus (pon.) 13.05 50 let televizije 14.30 Dok. odd.: Izbira 2008 (pon.) 16.25 Evropski magazin 16.55 Lynx magazin 17.25 Mostovi - Hidak 18.00 Dnevnik Tv-Maribor 18.25 Magazin v alpskem smučanju 18.55 SP v alpskem smučanju, smuk (M) za superkombinacijo 20.00 Jasno in glasno 20.45 Film: Mansfieldski park 22.25 SP v alpskem smučanju, smuk (M) za superkombinacijo 23.10 Nad.: Številke 23.50 Film: Speči mož Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.15 15.35 16.05 16.35 17.15 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.40 22.50 0.05 10.30 11.30 17.10 18.00 18.45 19.45 19.55 20.20 20.30 21.30 22.45 Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Euronews Iz arhiva po vaših željah Potopisi City folk Dok. oddaja: Začaran vrt Srečanje z... Pogovorimo se o... Lynx magazine (program v slovenskem jeziku) 0.00 Vremenska napoved 22.30 Primorska kronika 22.10 Vsedanes - TV dnevnik Športna oddaja Vas tedna Avtomobilizem Film: Zvezda Ria (r. K. Neuman, i. M. Frau) Srečen čas, ki ga živim - Portret Dušana Jakomina Čezmejna Tv TDD i Tv Primorka 12.00, 23.30 Videostrani 20.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka in vremenska napoved Nad.: jelena Mladi upi Primorski tednik (pon.) Karitas (pon.) Epp Kultura Spomini borcev Voščila z Agatinega vrta Kulturni utrinek (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 7.00 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturne diagonale, sledi Napovednik; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnev-nik; 13.45 Aktualnosti; 14.45 Poslovne informacije; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasb. razglednica; 20.00 Glasbeni abonma; 22.30 Od glave do repa, hip hop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Ca-podistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 So-gni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila;15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Domače pesmi in napevi; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Dnevnik; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Razlaga z razlogom; 11.40, 14.20 Obvestila; 12.00 Aktualna tema; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Spored; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.20 Top 30 17.00 Minute za country; 17.40 Šport 18.00 Študentski val; 18.00 Študentski val 18.50 Večerni spored; 19.30 Ne zamudite: 20.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Umetnost 20. stoletja; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Simfoniki RTV Slovenija; 22.05 Radijska igra; 23.20 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,90 € Letna naročnina za Slovenijo 200 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 4. decembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno X\ zmerno č—y oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan sneg fjlAJUUi.l topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA HELSINKI °SL° STOCKHOLM ^LJ' 1/-1 ° 4/6 ^O ^ « " HAVN ■ jS. K0BENHAVN 3/5 / O MOSKVA 1/2 BERLIN 0/6 O CV^ -3/6 0 MILAN _ °2/5 ^ 03/6 s DUNAJ 2/8 _ „ 0 fA LJUBLJANA SPLI RIM i/11 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. TOLMEČ O -4/4 TRBIŽ O -5/3 O -5/2 KRANJSKA G. CELOVEC O -4/2 O TRŽIČ -2/2 O GRADEC -2/i o-3/1 S. GRADEC CELJE -1/2 O MARIBOR O 0/2 PTUJ O M. SOBOTA O-2/1 O KRANJ ČEDAD O ■TT, = VIDEM O "2/10^^ 0 ^¿S "3/11 ^^^ LJUBLJANA O PORDENON S rORIC. O N. GORICA 0/3 "2/10 = 0niICA° "1/10 POSTOJNA O -2/2 N. MESTO 2/-1 o ^ ZAGREB -1/4 O KOČEVJE . O J ČRNOMELJ REKA 2/12 ^NAPOVED ZA DANES C £7/14 >»SKOPJ 11/17 Na zahodnem pasu dežele bo zmerno oblačno, pojavljale se bodo lahko tanke koprene. Po nižinah bo na širšem območju zjutraj zmrzovalo. Ponoči se lahko pojavi megla. V zahodni Sloveniji bo pretežno jasno, drugod se bo od jugovzhoda pooblačilo. Predvsem v vzhodni polovici Slovenije bo občasno rahlo deževalo ali snežilo. Ponekod bo možna poledica. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do -5, najvišje dnevne od 1 do 4, na Primorskem okoli 11 stopinj C. ^Nad našo deželo vztrajajo vlažni jugozahodni tokovi,v sredo pa bodo bolj suhi.Danes se bo vremenska fronta premikala proti severu iznad Slovenije in bo verjetno vplivala na vreme na zahodnem pasu naše <1 dežele . Jutri pa bo Italijo dose-^gla atlantska eC^Li v. fronta. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 16.22 Dolžina dneva 8.53 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 11.51 in zatone ob 22.42 Nad zahodnim Balkanom in Apeninskim polotokom je plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Večje ciklonsko območje z izrazito vremensko fronto pa je nad zahodno Evropo in Severnim morjem. Z jugovzhodnimi vetrovi bo k nam začel pritekati spet bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv obremenilen, občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. MORJE Morje mirno, temperatura morja 12,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.22 najvišje 22 cm, ob 8.58 najnižje 5 cm, ob 11.48 najvišje 7 cm, ob 20.53 najnižje -28 cm. Jutri: ob 4.16 najvišje 28 cm, ob 11.03 najnižje -4 cm, ob 15.30 najvišje 0 cm, ob 22.01 najnižje -26 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ............1 2000 m ...........-2 1000 m............0 2500 m ...........-5 1500 m ...........-1 2864 m ...........-6 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 6, po nižinah 5. O -1/2 KRANJSKA G. O GRADEC "1/5 CELOVEC O -2/2 TRŽIČ 0/4 O KRANJ o-1/4 S. GRADEC CELJE 1/8 O MARIBOR O 2/8 M. SOBOTA O 0/7 PTUJ O O N. GORICA 2/10 O LJUBLJANA 2/5 POSTOJNA O 0/6 KOČEVJE UMAG ^ OPATIJA REKA 7/13 A Li N. MESTO 2/7 ^ O ZAGREB 2/8 O PAZIN O (NAPOVED ZA JUTRp Jutri bo prevladovalo oblačno vreme; na širšem območju bo deževalo več. Več padavin bo na zahodu in nad Julijsko Benečijo. Nad okrog 1000 m nadmorske višine bo snežilo. Ob morju bo pihal jugozahodnik. Jutri bodo padavine že zgodaj zjutraj zajele zahodne kraje in se čez dan razširile nad večji del Slovenije. Meja sneženja se bo z začetnih 500 postopno dvignila na nadmorsko višino med 800 in 1100 m. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER zDa - Za dogodek izpred 30 let Roman Polanski zahteva umik obtožnice posilstva LOS ANGELES - Ameriški filmski režiser poljskega rodu Roman Polanski je preko svojih odvetnikov v Los Ange-lesu vložil zahtevo za razveljavitev obtožnice zaradi posilstva 13-letnega dekleta pred 30 leti, zaradi česar je tedaj pobegnil v Francijo. Zaslišanje pred sodiščem v Los Angelesu o zahtevi za razveljavitev obtožnice je razpisano za 21. januar 2009. Odvetniki Polanskega trdijo, da je dokumentarni film televizije HBO letos jasno pokazal zlorabo pooblastil in družno delovanje tožilstva in sodnika, zaradi česar sojenje menda ni bilo pošteno. Polanski je sicer pred 30 leti priznal, da je imel spolne odnose s 13-le-tnim dekletom, ki jo je najel za fotografiranje, nato pa ji dajal mamila. Obtožnica je uvodoma zajemala šest točk in grozil mu je dosmrtni zapor, vendar je nato priznal nezakonit spolni odnos z Roman Polanski mladoletnico, zato so mu preostalih pet točk obtožnice izbrisali. Pred izrekom kazni pa je zbežal v Francijo, kjer še naprej snema filme. Leta 2002 je naredil film Pianist, za katerega je dobil tudi oskarja za najboljšo režijo. Polanskemu pa je tudi za eno samo točko obtožnice, ki jo je priznal, grozila kazen do 50 let zapora, čeprav so tožilci kasneje razložili, da je običajna kazen v takšnih primerih največ do tri leta zapora. Vendar Polanski ni želel tvegati in se odtlej ni upal vrniti v ZDA. Dokumentarni film HBO "Roman Polanski: Iskan in željen" med drugim navaja besede tožilca v primeru Rogera Gunsona, ki pravi, da bi na režiserjevem mestu tudi sam pobegnil iz države. Sodnik Laurence Rittenband pa je prikazan kot iskalec slave, ki je užival v novinarskih konferencah in zlorabljal svoja pooblastila z dogovarjanjem s tožilci. (STA) zDa Z| v • v • bozicmm drevescem napadel očeta TALLAHASSEE - Da je božično drevesce lahko vsestransko uporabno, je dokazal 37-letni Thomas Edward Lackie iz Floride. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, je Lackie, ki pri svojih ne več tako rosnih letih še vedno živi s starši, z božičnim drevesom in pripadajočim podstavkom napadel očeta, zaradi česar ga je policija aretirala. Kot je povedal neimenovani predstavnik policije okrožja Manatee na Floridi, je vročekrvnež nekaj manj kot meter visoko drevesce zalučal proti očetu, vendar njegova roka ni bila natančna in je zgrešil. Nato se je očeta želel polotiti kar s kovinskim podstavkom, a sta ga starša k sreči obvladala. Lackie napad na očeta sicer zanika, policija pa ni želela posredovati podatka, ali se je že pogovoril z odvetnikom ali ne. Vsekakor pa njegovo ravnanje ni bilo pretirano modro, saj ga je policija zaradi kršenja javnega reda in miru in zaradi napada na drugo osebo poslala v ke-ho. (STA) v. britaniJa - Znana pevka Jane Birkin si želi »zadnje ljubezni« Jane Birkin nova zelanDiJa - Nomen non est omen Aktivisti proti alkoholu hudo pogledali v kozarec WELLINGTON - Opiti mladeniči so v novozelandskem Goreu v torek med neko zabavo močno poškodovali večnamensko dvorano. Mladostno razgrajanje s pridihom alkohola samo po sebi sicer ne bi bilo nič nevsakdanjega, če ne bi šlo za zabavo, ki jo je organizirala visokošolska organizacija, ki se zavzema za boj proti alkoholu. Zabavo je organizirala organizacija Študenti proti uživanju alkohola, ki deluje pod okriljem univerze svetega Petra v novozelandskem Goreu. Z nekaj sred- stvi, ki so jih uspeli prihraniti do konca leta, so želeli obeležiti veseli december in se ob koncu uspešnega leta nekoliko poveseliti. Očitno pa so se prisotni na zabavi kar pošteno "zabavali" in med drugim tudi precej globoko pogledali v kozarec. Alkohol je nekaj mladeničev opogumil do tolikšne mere, da niso prizanesli niti večnamenski dvorani. Razbili so več oken, vrat, s praznimi steklenicami pa so si omislili prav posebno igro in tekmovali, kdo bo z njimi zadel več mimo-vozečih avtomobilov. (STA) MÜNCHEN - Jane Birkin, ki bo kmalu proslavila 62. rojstni dan, še ni našla svoje velike ljubezni. "Trenutno sem samska," je britanska pevka priznala v intervjuju za ilustrirano nemško revijo Bunte. Birkinova je v 60-ih letih postala znana z ljubezenskim duetom "Je t'aime". V njem je zapela skupaj s svojim tedanjim življenjskim sopotnikom Sergeom Gainsbourgom, odtlej pa obveljala za seks simbol, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V resnici je pravzaprav živela vzdržno. "Število moških, s katerimi sem bila intimna, bi lahko naštela na prste ene roke," se je zaupala reviji. Vsekakor pa si še vedno želi partnerja. Takšnega, ki bi ji, ko bi se zbudila, porekel: "Ti si moja zadnja ljubezen." (STA)