r, H Največji slovenski dnevnik Iv Združenih državah . VeUa za vse leto - . - $6.00 jj Za pol leta.....$3.00 5 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 i GLAS List slovenskih.delavcev v Ameriki« Hiw argest Slovenian Daily in i the United States. Issued every day except Sundays q and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 Entered &s Second Class Hatter, September 21, 1903, at the Pott Office at New York, N. 7., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 215. ŠTEV. 215. NEW YORK. FRIDAY, SEPTEMBER 13, 1929. — PETEK, 13. SEPTEMBRA 1929. VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVIL MUSSOLINI PREPUŠČA MINISTRSTVA SVOJIM LJUDEM MUSSOLINI JE LE ŠE MINISTRSKI PREDSEDNIK IN PA MINISTER ZA LASKE NOTRANJE ZADEVE Zunanjim ministrom je bil imenovan Bino Gran-di. — Trije voditelji, ki so se udeležili zgodovinskega pohoda proti Rimu, so bili slednjič nagrajeni . Mussolini Koče vzgojiti nekako vladno elito. RIM, Italija, 12. septembra. — Ministrski predsednik Mussolini je završil danes najobsežnejšo iz-premembo v kabinetu izza leta l 928, ko se je bil sam polastil skoro vseh ministrskih mest. Do včerajšnjega dne je vodil osem ministrstev. Nenadoma in nepričakovano se je odpovedal šestim ministrstvom. Ostal je le se minister za notranje zadeve in ministrski predsednik. Pri novem kabinetu je posebno značilno dejstvo, da so bili trije voditelji, ki so se udeležili zgodovinskega pohoda proti Rimu, slednjič odlikovani ter povišani v ministrsko službo. Ti so: general Italo Balbo, ki je postal minister za zrakoplovbo; Michele Bianchi je bil imenovan ministrom za javne dela, general Debono pa kolo-nijalnim ministrom. Po reorganizaciji leta 1928 je imel Mussolini Jest portfeljev. Bil je minister za notranje in zunanje zadeve, vojni in mornariški minister, minister za zrakoplovbo, za finance in industrije. Pozneje je prevzel še kolonijalno ministrstvo in ministrstvo za javna dela. Vsled tega je imel v kabinetu od trinajstih osem glasov. Današnja izprememba, ki jo je proglasil kralj, temelji na Mussobnijevem principu, da je treba vzgojiti nekako vladno elito. Voditelji, ki so v pri-četku fašizma igrali vodilno vlogo, imajo tudi sedaj odlična mesta. Četrti, doslej še neimenovani voditelj pohoda MORNARIŠKO SKRČENJE Predsednik i n načelnik kabineta se posvetujeta glede angleških predlogov, tikaj očih se skrče< nja mornaric. WASHINGTON. D. C., 12. sept. Danes so tukaj prepričani, da bo najbrž vkratkrm odposlan odgovor Združenilj. držav na predloge Anglije. tikajoče se razoroženja. Ves dan so porabili predsednik Hoover in kabinetni uradniki za razprave o tem predmetu. Sprva je bilo rečeno, da bo takoj odposlan memorandum, vendar pa je bilo to poročilo prenagljeno, v kolikor pride vpoštev oficijelni odgovor. Mornariški splošni svet je včeraj zvečer pozno zboroval ter je imel prej že celo serijo oficijelnih konferenc s predsednikom, morna-iškim departmentom in državnim departmentom. Poslanik Dawes v Londonu je bil obveščen o napredku tozadevnih pogajanj. Stimson in Adams sta se posvetovala včeraj opoldne, in mornariški tajnik Adams je imel že več konferenc s predsednikom. Stimson je zagotovil časniškim poročevalcem da ni bil poslan v Anglijo še noben odgovor. Ko so ga vprašali, če bo odposlan danes, je odvrnil, da tega ne more povedati. Tajnik je rekel, da ni bilo za danes določene konference, da pa se bo gotovo pojavila kaka stvar, ki bo nekoliko zavlekla zadevo. Predsednik Hoover, državni tajnik Stimson, mornariški tajnik Adams in mornariški izvedenci so razmišljali danes, kako daleč naj gredo, da naprosijo Anglijo naj še nadalje skrči tonažo svojih križark, krog katerih se vrši celo vprašanje. HROMA ŽENSKA PRODAJALKA MUNŠAJNA Suhaški agentje so aretirali žensko, ki je izjavila, si si ne more drugače zaslužiti denarja kot s prodajo pijače. HOUSTON. Tex.. 12. septembra. Mrs. Jennie Atterbury, je vdova in je paralizirana izza svoje mladosti. Skrbeti mora zase in za svojega 8 let starega sina. Ker ni mogla drugače zaslužiti denarja, je začela kuhati in prodajati pijačo. Zvezni suhaški agentje so izjavili, da so našli v njenem domu dvesto pintov piva in eno galono žganja, ko so vprizorili preteklo soboto napad na njeno stanovanje. To je bil že drugi pogon v teku dveh tednov. V sodnijsko dvorano so jo prinesli na nosilnici, da se zagovarja proti obtožbi. Levico je držala na ramenu svojega sina, z desnico se je pa oklepala sv. Pisma. — Moje telesno stanje mi ne dopušča, da bi lahko izvrševala katerokoli službo — je rekla. — Nikogar nimava. ki bi naju podpiral. Če bi mi kdo pokazal kako drugo pot zaslužka, bi mu bila zelo hvaležna. Sodnik ji je ukazal* položiti petsto dolarjev jamščine, nakar jo je izpustil. POGREBNI OBREDI ZA MARSHALLOM SESTANEK KITAJSKIH DIJAKOV BALTIMORE, Md.. 12. septembra. Danes se je završil tukaj otvoril-ni sestanek kitajskih vseučiliških dijakov na John Hopkins vseučilišču. Zbrane jdijake je podravil dr Joseph Ames, predsednik John Hopkins vseučilišča. CURIH, Švica, 12. septembra. — proti Rimu je grof Devecchie dl Val Cismon, prvi Danes so se završili tukaj pogrebni obredi za Louisom Marshallom, odličnim ameriškim odvetnikom ter mednarodnim židovskim voditeljem, ki je umrl včeraj tukaj po težki bolezni. Odrejeno je bilo vse potrebno, da se prevede njegovo truplo v New York. Marshall se je podvrgel dvema operacijama radi ~ obolelosti neke žleze. Operaciji sta bili sicer uspešni, vendar pa je bil mož star še tri-insedemdeset let ter je slednjič podlegel v torek zvečer. italijanski poslanik v Vatikanu. Dve ministrstvi se drugače imenujeta. Ministrstvo za pouk se imenuje ministrstvo za javno vzgojo, ministrstvo za gospodarske zadeve pa nosi ime ministrstvo za poljedelstvo in gozdove. V uradu so ostali: justični minister Rocco, finančni minister Mosconi in prometni minister Ci-ano. Odstopila sta dosedanji naučni minister Bel-luzzo in poljedelski minister Martelli. Značilno je imenovanje državnega podtajnika Bina Grandi-ja za mesto zunanjega ministra. Se pred kratkim ja bilo rečen6, da bo odpotoval v Washington kot italijanski poslanik. SPOMENIK MARŠALU FOCHU LONDON, Anglija. 11. septembra. Spomenik maršalu Fochu bo zgrajen tukaj in načrti za to so že dobro napredovali, le prostor ni bil še določen. Spomenik bo posnetek slavne sohe jezdeca, ki stoji v Cas-salu. Kot prostor so predlagali vogal 6yde parka in Grosveno- Gardens. « ZDAJ JE ROŽNATA OSTRIGA ZDRAVA ALBANY, N. Y., 12> septembra. Rožnata oštriga je bila deset let preiskovana ter je sedaj dobila od države zdravstveno izpričevalo. Ta oštriga Je prav tako zdrava kot ona naravne barve, kot so sporočili danes vladni kemiki, ki so preiskali ta pojav. in ADVERTISE GLAS NARODA" ZAČASNI ZAKLADNICAH IMENOVAN. HAVANA, Cuba, 11. septembra. General Eugenio Molinet, poljedelski. trgovski in delavski tajnik bo imenovan provizoričnim zaklad-ničarjem. ko bo odšel dr. Santiago Gutierez de Celiš v New York, da podpiše tam važne dokumente. ŽIDOVSKA .DOMOVA ZGORELA IRSKA ZA RAZOROŽENJE Irski zunanji minister MacGilligan je predložil skupščini Lige narodov tozadevni predlog. Angleži bodo pospesiL akcijo. ŽENEVA. Švica, 12. septembra. Delegati Lige narodov so razpravljali danes o potezi irskega zunanjega ministra McGilligana. ki zahteva sklicanje svetovne konference, ne da bi čakali še nadalje na dogovor glede tehničnih podrobnosti. McGilligan je zahteval takojšnje in direktne odredbe za uveljavlje-nje razoroženja in varnosti. Rekel je, da bo razorožitvena konferenca takoj razkrila politične vidike sedanjega položaja, nakar bo dovoljeno določiti, kakšne koncesijo so sploh mogoče. Drugi predlog za pospešenje po-pogajanj bodo stavili angleški delegati, ki so baje pripravljeni predlagati, naj se sestane pripravljalna razorožitvena komisija sredi novembra. Kljub dejstvu, da ne bodo do tedaj končana angleško-ameriška, pogajanja glede predlagane konference petih mornariških sil, se je | vendar glasilo, da bodo angleški j delegati'nastopili, "cla preprečijo to ! vmešavanje v napredek Lige glede splošnega razoroženja. Akcija bo najbrž zavzela obliko resolucije v tretji komisiji Lige, ki J bo omogočila pripravljeni komisiji; sestati se ter izdelati načrte za o- I i mejitev oboroževanj ter kontrolo proračunov glede oboroženj in j sploh mednarodne kontrole glede vsega vojnega materijala. Šest komisij Lige narodov je že pričelo z delom glede priporočil in resolucij, ki bodo predstavljale program leta 193G. Pričakuje se, da bo končna resolucija najbolj važna v vsej zgodovini Lige narodov, ker bo dala končno obliko kakim šestim resolucijam, uvedenim v sedanjem zasedanju, da se ojači stvar svetovnega miru. BOLJŠEVIKI POROČAJO 0 ZMAGAH Caristi in Kitajci so imeli močne izgube na Iztoku. — Rusi se baje bližajo Mančuliju. — Ki. tajska je izvedela za podrobnosti obmejnega obstreljevanja. MOSKVA, Rusija. 12. septembra. Kitajske in caristične čete so imele močne izgube v številnih spopadih s sovjetskim vojaštvom na iz-točno-mandžurski meji tekom torka. Tozadevno poročilo je dospelo danes v Moskvo. Poročilo pravi, da se je završil tudi spopad na za pad-ni fronti v bližini Mantulija in da so sovjetske čete izvojevale veliko zmago tekom vseh »teh spopadov f Dosti belih gardistov je bilo ujetih.} MUKDEN, Mandžurija. 12. sept. Prekinjene komunikacije ovirajo natančna poročila glede iztočne fronte ter večajo napetost glede naslednje poteze sovjetske vlade. Pograničnaja je bila obstreljevana prieetkom tega tedna, kar je vzbudilo veliko napetost. Obstreljevan je bil tudi Mulin. ki se nahaja le 250 milj vstran od Harbina. Nadaljne podrobnosti o napadu pravijo, da je bilo ubitih šestdeset civilistov in da je padlo tudi dosti vojakov. Dvajset mrtvih je bilo žrtev bomb, ki so uničile vse brezžične, telefonske in brzojavne postaje. ŠANGHAJ, Kitajska, 12. septembra. — Voditelj mongolskih nomadov, katerega nazivajo "živečega Budo", je stopil na stran sovjetske Rusije proti kitajski vladi v Mandžuriji. Sporočili so. da je Anglija odposlala 55,000 indijskih vojakov na tibetsko mejo, da preprečijo razširjenje sovjetskega vpliva k Dalaj Lami, duhovnemu in posvetnemu: poglavarju in edine avtoritete, ki jo i l '^navajo nomadski Mongoli. RAZPUST PARLAMENTA V AVSTRALIJI Ker je zmagala delavska stranka, bodo najbrž razpisane nove volitve. Bruce zahteva razpust parlamenta. CANBERRA, Avstralija, 12. sept. Ministr. predsednik Stanley Bruce je naprosil vlado, naj razpusti parlament. ker je doživela vlada poraz. ko so včeraj glasovali člani delavske stranke. Generalni governer je začel razmišljati o ustavnih vidikih celega vprašanja. Najbrž po poslal po Scul-lina, voditelja delavske opozicije, da razpravlja ž njim o položaju. Scullin bo najbrž naprošen. naj sestavi ministrstvo, te ne bo mogla vlada razpustiti parlamenta. Vse stranke pa se pripravljajo* na razpust in na nove volitve, ki se bodo gotovo vršile v kratkem. Vladni poraz se je završil zaradi neke delavske odredbe, za katero so glasovali vsi člani delavske stranke. GRAF ZEPPELIN ZOPET KR1ŽAR1 FRIEDRICHSHAFEN, Nemčija, 12. septembra. — V ugodnih vremenskih razmerah se Je "Graf Zeppelin" zopet dvignil včeraj zvečer na več kot štiriindvajseturno por tovanje nod Porensko in zapadno Nemčijo. Kapitan Ernest Lehman je sklenil poleteti z vodljivim zrakoplovom preko onih delov Nemčije, ki niso še videli Zeppelina izza njegovega poleta okolu sveta. R-100 PREISKUSEN LONDON, Anglija, 12. septembra. Pod nadzorstvom uradnikov zračnega ministrstva, se je završil v Howden natančni pregled največje zračne ladje sveta R—100 ter se bo vršil naprej še cele tri tedne. Zračna ladja plava v svoji lopi ter jo drži navzdol balast, d očim uravnavajo zunanje kritje. Zračna križar-ka bo odletela iz Howdena proti koncu drugega tedna oktobra me- ROJAKI, NAROČAJTE t?E NA "GLAS NARODA". SAJVEr JI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. ŠVICA SPREJELA KELL0CC0V0 POGODBO BERN, Švica. 11. septembra. — Zvezni dekret, ki bo uveljavljen danes, je izjavil, da se bo Švica držala Kelloggove pogodbe, ki razveljavlja vojno kot zakonito sredstvo v slučajih sporov med državami. Hi B^XEHHBB JERUZALEM, Palestina, 12. sep. Dve hiši v židovski koloniji Kalen -dia sta bili danes uničeni vsled požara, ki je nastal, ko je trčil vanjo seca. neki aeroplan angleške zračne sile.] Postaja za zrakoplove je močno Aeroplan je pilotiral poročnik zastražena in le oficijelni pre^led-Shipwright, ki se je rešil nepoško- niki smejo priti v neposredno nje-dovan. i no bližino. BIVŠI MENIH OBTOŽEN UMORA NUNE MOSKVA. Rusija, 12. septembra. V sodišču v Kijevu Je stal včeraj čestitljlvo izgleda joč starec ter prejšnji menih Zekune, ki je pripovedoval poslušalstvu, kako je umoril svojo osemindvajset let staro ljubico nuno Baričikovo, razkosal njeno truplo ter vrgel ostanke v kanal. Zekune bo sedaj najbrž obsojen na smrt. NAČRT ZA PALAČO LIGE NARODOV V 2ENEVI At ' Štiristo arhitektov iz v eh dežel se je priglasilo, da izdelajo načrt za palačo Lige narodov ▼ Ženevi. Slika nam kaže enega teh načrtov. V palači bo prostor za skupščino, tajništvo in knjižnico Lige narodov. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvr-| sujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem 3 ceniku: v Italijo v Jugoslavijo Din. 600 ........ | ».30 Ux 106 ** 1,000 ........ $ 18.40 «« 300 M 1,500 ........ $ 45.75 M 800 K 5,000 ________ $ 90.50 M 500 «« 10,300 ....... $180.00 1000 $54.2* Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, op*- : ear jamo, da smo vsled sporazuma c nahm svetom 9 starem kraju v stanu enižati pristojbino ta taka iaplačUa od 3% na 1% \ J Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; 1 za $50 — $1; za $100 — za $200 — $4; 1 za $300 — $6. 1 Za irplačilo večjih xneftkov kot gcrfcj navedeno, bodi«! ▼ dinar J A S lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljše pogoje. Pn velikih "t^ | šilih priporočamo, da m poprej z nam »porazu mete glede nskssils. izplačila po pošti so redno izvršena v oven do trem tedni* NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO O ABLE LETTEE f A PRISTOJBINO 75c. SAKSER STATE BANK OOBTLANDT 8TREKT, Telephone i Barel&§ NBW TOMU B. X 0380 "6 L A S NARODA" NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 13, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. "Glas Naroda" Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Sakser, President Lonis Benedlk, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 216 W. 12th Street, Borough of Manhatan, New York City, N. Y.I "GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list xa Ameriko in Kanado ..............-................$6.00 Za pol leta _____________________________..$3.00 Za četrt leta _______________________.$1-50 Za New York ta celo leto--$7 DO Za pol leta ____________~___________43.60 Za inozemstvo xa celo leto —_$7D0 Za pol leta_______________________$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemži nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Prt* spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se t™ tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA1*, 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3278 i::. :aiJLi!iLMii.rlianBaBonsmfflB! 2K Peter Zgaga ŠE ENA O PROHIBICUI Bivša ]X)inožria državna pravdnica Mis. Mabel Wille* Brandt, kateri je bil poverjen enforcement osemnajste" jia aiijondmeiita in Volsteadove postave, se je posluževa" ];$ v svoji službi posebnih metod, ki niso prijale niti javnosti, niti njenim neposrednim gospodarjem. Ker je slednjič sama uvidela, da ga je zavozila, je krat komalo vložila resigiiacijo. Predsednik Hoover je resignaeijo sprejel, in ni niti, kot je navadna pri ta kili prilikah, formalno povabil gospe WiJlebrandtove, naj še ostane na svojem mestu. Kmalu zatem je žarela v najuglednejšem newyorsketn dnevniku "Tiniesu" objavljati svoje spomine ter pisati o dmgoeenih in številnih skušnjah, ki jih je imela kot najvišja suhaška uradnica v deželi. Njeni spomini so vzbudili veliko senzacijo, obenem pa tudi veliko potrtost v suhaškem taboru, kajti objavila je vee stvari, ki jih suhači ne slišijo radi Med drugim se je pa povzpela tudi do naslednje trditve : — Vse moje skušnje me potrjujejo v veri, da je pro-hibieija izvedljiva .Baš tako je izvedljiva kot vsaka drcr jra postava. Tudi s to postavo je v prieetku tako kot je bilo z drugimi v prieetku, naprimer s postavami proti vlomu, umoru in i>oneverbi. Izvajanja ^ospe WiJlebrandtove, temelječa na osemletni praksi, bi lahko imenovali logična, ee bi ne bilo kljuke, na kateri je sama obvisela. Gospa Willebrandt namreč pozablja, da prohibicij vke postave ne odobrava narod kot odobrava naprimer postave proti zločinom, postave za zaščito življenja in lastnine. Glt^de te točke pravi Mrs. Willebrandt: — — Noben uradnik v Washhigtonu, niti predsednik — ne more izvesti prohibicijske ali kake druge postave po vsej deželi brez sodelovanja lokalnih oblasti. Predsednik lahko imenuje potom generalnega pravdnika v vsakem večjem mestu poštenega, treznega in sposobnega okrajnega pravdnika. Če je pa prebivalstvo dotičnega mesta mlačno ter zanemarja svoji dolžnosti, zvezni državni pravilnik pri najboljši volji postave ne more izvesti. Prohibicijsko postavo je vsilila narodu peščica pro-hibicijskili fanatikov s pomočjo brezvestnih politikov. Postava je neizvedljiva, ker omejuje osebno svobodo državljanstva ter označa za zločin nekaj, kar je bilo prej dovoljeno ter je donašalo vsako leto vladi na milijone dolarjev dobičkov. Ce pra vi gospa Willebrandt ova, da bi bilo mogoče prohibicijsko postavo izvesti edinole s pomočjo lokalnih oblasti, nehote priznava, da je postava neizvedljiva. V lokalnih oblastih se namreč zrcali lokalno razjjolo-/enje. Da je to lokalno razpoloženje po vsej deželi naperjeno proti strogim prohibieijskim odredbam, dokazujejo u~ radna in neuradna glasovanja po raznjh mestih, ki so izpadla -s pretežno večino proti prohibiciji. Proti prohibiciji, ne proti zmernosti, katero je prolii* bieija zatrla ter napravila v tem pogledu iz Amerikancev narod hinavcev in omalovaževalcev postav. Zvezna vlada je v zvezi z državnimi vladami potrosila že neštete milijone, da bi izsilila izvedbo prohibicije. Uspeli* je slehernemu zaan. Zahteve v tosvrho sg vsako leto množe, toda niti Mrs. Willebrandt ni mnenja, da bi bilo mogoče doseči cilj z uadaljnimi milijoni dolarjev« Čudne najdbe telesnih ostankov. Ko je 30. avgusta dopoldne tovarniški upokojenec in hišni posestnik Ivan Smole j, p. d. Pehto-vec iz Kurje vasi, v družbi delavca Karla Zvezde poleg svoje hiše na Jesenicah kopal in odstranjeval skale, da si izravna in razširi dvorišče, je zadel s krampom ob neki bel predmet ter je šele po ponovnem udarcu strahom opazil, da je to človeška lobanja, ki pa je na žalost zaradi udarja s krampom precej razpadla. Ostal je le zgornji del obraza. V zgornji čeljusti se nahaja neAj prav dobro ohranjenih zom. Vrhni del lobanje pa se še vedno da lepo skupaj sestaviti, vendar pa je očitno, da je to lobanja človeka, ki je živel pred davnimi stoletji, morda tisočletji in ga je skala, težko gotovo nad 30 ton, pokopala pod seboj. Zanimivo je nadalje, da sta našla delavca v okolišu, kjer je ležala lobanja, izredno čudno prst, slično domala cikoriji. Prst se med prsti fino mane ter najbrž izhaja od raz-padenih teles, kajti na tem mestu so našli že pomladi eno lobanjo, ki pa se je razsula, nedavno pa so našli nekaj metrov stran tudi živalske kosti. Po mnenju ljudi je moral ta nesrečna bitja podsuti ogromen plaz, ki je pridrvel z navpične gore Mo-žaklje ter je zabrisal vsako sled za nesrečneži. Delavci bodo kopali naprej, morda najdejo še kaj, umestno pa bi bilo morda, da bi se za stvar zanimali tudi znanstveniki. Spretni vlomilci. Po Gorenjskem se klati že nekaj časa doslej še popolnoma neznana tatinska in vlomilska tolpa, ki straši nekaj dni v tem kraju, pa se zopet preseli v kak drug kot Gorenjske. Orožniki, prideljeni raznim postajam, imajo z zasledovanjem skrivnostnih ptičev neverjetno posla. Patrulje švigajo iz yasi v vas, vendar pa ostane ves napor brezuspešen. Tatovi so zdaj v Bohinjskem kotu, nakar se pojavijo okrog Kranjske gore, nato zopet v blejski okolici, a se naslednji dan že zopet raznese vest, da so pričeli z vlomi kje v Poljanski dolini. 30. avgusta pa so se vtihotapili svedrovci v okolico Škofje Loke, kjer so že pred nočjo oprezovali za raznimi vlomilskimi prilikami. V okolici Bergantove trgovine v Stari Loki so ostali daije časa in strokov-njaško premotrili vso hišo. Bilo je okrog 2. ponoči, ko so nekateri culi korake okrog hiše, vendar pa niso polagali na to nobene pažnje. Vsi v hiši pa so spali trdno spanje, ko je naenkrat zaškrtala mreža v prize mskem kletnem oknu. S pomoč • io drogov so svedrovci mrežo kmalu okrivili in zlezli v klet. S seboj pa so seveda imeli žepe svetilke in so tako kmalu našli vrata, skozi katera so prispeli v vežo. Od tam so vdrli v shrambo, kjer so našli veliko zalogo jestvin. Naposled so se odločili za zabelo, meso in jajca. Odnesli so večjo množino, vzeli tudi kruh in pobasali v pripravljene vreče 100 jajc. Bili so pa se-j veda med tatovi tudi kadilci. Oskr-! beli so se s škatljo vardarskih in zitskih cigaret. Po daljšem brska-, nju so iztaknili nekje tudi 400 Din gotovine. Na prosto so prišli po isti peti kakor so prišli v notranjost hi-$0. Uzmoviti so bili izredno spretni, kajti povzročili niso prav nobene- riiT' ga ropota. Zunaj so se nato odločili, da naskočijo še okno v trgovini. Poiskali so nekje kramp, ki pa je bil preslaboten in okna niso mo- \ gli odpreti. Mreža je bila premočna. Po daljšem trudu so svoj na-men opusttili in se zadovoljiii s prej naštetim plenom. Oškovani trgovec je opazil tatvino zjutraj in prijavil zadevo orožnikom. Ker pa je imel opravka tekom dne tudi v Ljubljani, je stopil še na ljubljansko policijsko *direkci jo in tudi tu opisal nočni dogodek. Od vojakov je pobegnil 28-letni redov 45. pešpolka v Mariboru Adalbert Gačnik iz Konjic. Vojaške in civilne oblasti so izdale za njim tiralico. O razorožitvi. NAZNANILO Žalostnim srcem nazanjam, da je dne 11. septembra 1929, umrla v Bellevue bolnišnici soproga oziroma mati — Marija Persliak Pogreb se bo vršil dne 13. septembra ob 2. popoldne iz hiše žalosti, št. 115 St. Marks Place, New York City v cerkev na drugi cesti, odtam pa na pokopališče Calvary. Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 16. septembra v cerkvi sv. Nikolaja, druga cesta med l in Avenue A ob 8. uri zjutraj. Žalujoči ostali JOSEPH PERSHAK. soprog ANNA PERSHAK, hčerka Dandanes časopisje skoro drugega ne poroča kot o prohibiciji in o razoroževanju Razoroževanju so posvečeni debeli naslovi, dolge kolone, včasi ce-(le strani. Delegatje se zbirajo zdaj v Haagu. zdaj v Ženevi, i.daj z^pet kje drugje in ne govore drugeca kot o samem ljubem rozoroževanju. Pri tem se svečano duša; o in ve-j rijo. da bi jim človek skoro res verjel. ce bi ne bili diplomati Dopis. Johnstown. Pa. Osmi september je bil velik dan za tukajšnjo slovensko naselbino. Omenjeni dan je bila prva maša v slovenski cerkvi, katere se je udeležilo lepo število naroda, tako da je bila cerkev polna do zadnjega kotička. Popoldne pa se je vršila slavnost v obliki izleta v Hrvatskemu parku, kjer je bila udeležba povoljna. Bilo je na stotine Slovencev in tudi dru-gorodci so se udeležili naše prireditve, med njimi tudi par kancii- j datov, ker se bližajo primarne volitve. Mr. Weimer, sedanji okrajni 1 pravdnik išče nominacijo za okrajnega sodnika. Imel je kratki nagovor in nam priporočal, naj se udeležimo vsi primarskih volitev 17. septembra. Da je bila ta prireditev tako dobro obiskana, se je v polni meri zahvaliti slovenskemu izobraževalnemu društvu "Eled" in hrvatskemu prosvetnemu društvu "Rodoljub", ki sta s svojim nastopom očarali vse poslušalce, kajti vsako slovensko srce ljubi slovanske pesmi. Obe omenjeni društvi sta peli pod vodstvom splošrib znanega g. John Po-tokarja iz Conemaugh. Društvo "Bled" je sodelovalo tudi v cerkvi med mašo. Udeleženci niso mogli prehvaliti, ker slovenska pesem jih je zanesla nazaj v detinj-ska leta in v domovino. Hvala tudi vsem delavcem, ki so žrtvovali čas in moči v korist cerkve. Posebna hvala gre požrtvovalnostim naših žena in deklet, ki so se trudile celo popoldne in pozno v noč in tako pripomogle do povolj-nega uspeha. Nadalje hvala vsem onim, ki ste se udeležili piknika in tako pripomogli k napredku blagajne slovenske fare. • j V splošnem je .bila harmonija in \ postrežba zadovoljiva, ako pa se je komu zgodila krivica, naj oprosti, ker povsod se.najde kaka pDmanj-kljivost,, tako tudi tukaj ni bilo vse kakor bi moralo biti. kar nam je vrlo žal. Kdor je prizadet, ga prosimo oproščen j a. Mi bomo skušali nedostatke popraviti pri dragi prireditvi. Pri družini Kamniker se je pripetila v soboto 7. septembra nesreča. Sofija, 15-letno dekle, je čistila obleko z bencinom, kateri se je vnel. in deklica je dobila opekline j Miss Sofiji želimo skorajšn.ega o-po rokah, vendar opekline niso ne- | krevanja od opeklin, varne. Zgorele so tudi zavese pri : pozdrav vsem Slovencem in SIo-j oknu; do večje nesreče vendar ni j venkam sirom Amerike, Tebi vrli prišlo. list pa želim na stotine novih na- Povzročilo je le strah v družini ročnikov. in upam3, da ne bo hujših posledic. Clan slovenske fare. Pohlep po zemlji jih je pognal v zločin. Glavna privlačna sila, ki nam dovaja dnevno vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT, je poleg točnega poslovanja Popolna varnost pri nas naloženega denarja. Obresti po*§š<#)!£ e « e * n. ° /^obrestovanje. Sakser State Bank 82 Cortland* Street New York, N. Y. Tiszakiirt in Nagyrev ...Dve mali, od Boga in sveta zapuščeni vasici, brez civilizacije in kulture, ležeči v samoti scolnoškega okraja Težko sta dostopni, kajti ceste in pota so slaba. V obe gnezdi je zad-jnje čase prodrla civilizacija. Civilizacija je orožnik s perjanico, s puško na ramah in nasajenim bajonetom. Madžarski orožniki so, ki že več tednov preiskujejo senzaci-jonaliio zločinsko afero, ki zavzema vedno večji cbseg. Veano več orožnikov se pojavlja v selih, kajti število odkritih zločinov narašča od -dne do dne. 34 kmetic iz obeh vasi ^ je obtoženih zavratnih zločinov za- ( strupljenja in sodelovanja pri u- j merih. Prepeljali so jih v zapor:- ' državnega pravdništva v Szolnoku, ; kjer jih zaslišujejo. Večina prizadetih je zločin priznala, druge, ki , že taje, bodo morale pod težo do- j kazov z resnico na dan. Ozadje strašnih zločinev je brez- ' mejni pohlep seljakov po zemlji. Madžaiski kmet ima same eno strast: On hoče imeti svet, veliko1 sveta, ki ga obdeluje sam, ki pri- j pada samo njemu. Borba za zemljo je pa na Madžarskem, kjer imajo veleposestniki še vedno glavno besedo in kjer so ogromne pokrajine last privilegiranih slojev, raznih magna tov in grofov, kakor Met-ternichov, Windischgratzov, Ester-hazyjev in drugih, zelo težka. Cela "kmetija" obsega 32 oralov, "pol kmetjie" 16 oralov. Kdor je gospodar najmanj pol kmetije, je spoštovan. ugleden in upoštevan. Zato ni čuda. da se seljaki bore za svet. Borba je kruta in nesmiljena. Brat nc pozna brata, žena ne moža, sir ue očeta. Za svet in polje se prav-dajo, za svet se pobijajo, za svet more. Tako je bilo tudi v Tiszakurtu in Nagyrevu. Že pred leti so oblasti prejele anonimne ovadbe v katerih so pisci opozarjali na nagle in nenavadne slučaje smrti. Po obeh selih in tudi v okolici so šušljali, da je več popolnoma zdravih moški nenadoma obolelo in umrlo, ne da bi zapustili oporoko. Večinoma so bili možje, ki so se prepirali s svojimi ženami, kot lastnicami polja in kmetij. Če ni oporoke, je pc ogrskem zakonu žena zakoniti dedič. Na ta način je mnogo žensk- čez noč obogatelo, postale so velepo-sestnice. Orožniki, se spočetka za te govorice niso zmenili, kajti mrtvaške listine so bile vedno v redu in mrliški ogled ali zdravnik je kot vzrok smrti ponavadi navedel kake orga-nične bolezni. Mislili so tudi, da gre za anonimne ovadbe kot posledico zavisti in zlobe sosedov ali pa zavrnjenih snubačev. Toda nekega dne je prispela ovadba, da je babica Marija Faszekas zakrivila smrt vseh nenadno umrlih mož Anonimni dopisnik je podrobno navedel, da je babica prodajala ženskapi.ki so prihajale k nji arzenik. Orožniki še vedno niso vrjeli. .Toda odkopana trupla so bila zadosten dokaz. V nekaterih je bikK toliko strupa, da bi se zastrupilo z njimi-100 ljudi. V krstah so našli ob vznožju celo stekleničico s trupom, ki so jib položile vzorne ženice možem v grob. Orožniki so aretirali ved osumljenk, ki so takoj priznale zločin. Ko so hoteli orožniki aretirati tudi babico Faszaka-sovo, ki je bila inicijatorka zlpči-činov, so prišli prepozno. Paaeeka- sova si je sodila sama. Našli so jo obešeno na vratih. Do sedaj so orožniki aretirali 24 žensk, ki so sodelovale pri zavratnih umorih. Večinoma so to zgara-ne, šibke ženice, siromašno oblečene in dušvno omejene. Na aol-gi verigi po dve ir. dve skupaj o jih odvedli v zapor. Polje, za katero so se pulile in pehale, .so takoj prevzeli drugi. Po en ali dva orala so zapustile ženice. ' Najbogatejša" je zapustila šest oralov in malo hišico. Bila je to vdova Paula Lipka. ki ima na vesti sedem človeških življenj. Zavoljo polja je zastrtipiia svojega o-četa, svojega moža. dva sina in enega strica. Vse imetje je bilo poslej njena last. Sedem drugim morilk je cinično priznalo, da so svoje može zastrupile z arzenikom. katerega so jim primešale mej jedi. Brez vsakih globljih čustev. br:-z usmiljenja žive madžarski seljaki topo in zabito tja v en dan. Ljubezni ne poznajo, harmonije v zakonu ni. Ooe sovraži sina. mati o-ba, brat brata, sestra vse skupaj. In vse zavoljo polja. Madžarski kmet je lačen zemlje, njegova strast in pohlep po zemlji je brezmejna in kadar se v njem oglasijo zlobni instinkti. ga ni strah moriti, ne ubijati, ne zastrupljevati. Vse ženice, ki sede zdaj v zaporih, bodo morale radi brezmejnega pohlepa po zemlji na vešala. S tem bo sicer pravici zadoščeno, toda pohlep po zemlji, ki je seljaku v krvi. ki mu je prirojen, bo ostal. Vsaka država zatrjuje, da je za-jtla prav zares misliti na splošno in popolno razorožitev, češ, da je dala zadnja vojna narodom preveč po duši in da od takih vojn laktično nima nihče nobenega dobička. Posebno velike zagovornice razorožitve so Francija. Anglija, Zdru-žene države in Japonska, torej di-I žave. ki bi imele povsem dovolj o-J rožja, če ga bi imele polovico manj kot ga imajo. Že pokojni Harding oil sklical v Washington nekako razoroži t v< -no konferenco, ki pa ni imt.la velikega uspeha. Morda bo zdaj kat boljše, ko bo prišel MacD~>nald uglajat pot v Ameriko. Razorožit vena konferenca se b> pozneje vr.siia. menda meseca decembra v Londonu. Od vseh strani bodo prišli dele-< gatje. vse države jih bodo poslale. j Lep<£ svečano in dostojno se bo-! do pozdravili, dobro se bodo napili J in dobro najedli, potem bodo pa j legli v mehke pernice. In prišel bo spanec in glej: Vsi delegat je stoje na visoki go-I xi. odkode: je razgied daleč na- ZAHVAL A. Naznanim vsem prijateljem in znancem v Rockdale in Waukegan, 111., da odpotujem danes 11. septembra s parnikom •Aquitania" proti stari domovini s sinkom in mojo zakonsko polovico ter se zahvaljujem vsem, ki so me spremili na kolodvor v Waukeganu. kakor tudi Jožetu Zelenci« Posebno pa se zahvaljujem SAKSER STATE BANK v New Yorku, kjer se mi je vse tako lepo uredilo m priporočam vsakemu rojaku, naj se obrne na Sakser State Bank, kadar želi potovati v stari kraj. Baš govorim z rojakom, ki se je že sedmič sem pripeljal in vselej tja in nazaj potoval skozi omenjeni zavod. Na veselo svidenje vsem skupaj, tudi onim, katerih nisem mogel o-sebno obiskati pred odhodom. Kari Možina. ŽIDJE V CINCINATIJU ZBIRAJO DENAR " CINCINATI, 12. septembra. — Sklad $3,500 in je namenjen za revne Žide v Palestini, je bil zbran po nekem tukajšnjem zborovanju, ki se je vršilo včeraj zvečer. POUČEVANJE tGlASOVIRJA ŽfeBm počnčevati naše rojake gteovir po "Solfaggc" sistemu Za pojasnila pišite na — Mrs. IRMA DELE KO 1990 Gleason Ave., Bmbx, N. I.* okreg. Na zemlji žive narodi — petnajst do šestnajst sto milijonov ljudi. Vsi so prijatelji, niti dva se postrani ne gledata. Kaj vedo ti narodi o kanonih in strupenih plinih, bajonetih? Nekoč so čitali nekaj o tem v zgodovinskih knjigah, pa se ]im je zdelo neumno in smešno. Na vsem božjem svetu je ena sa- ! ma križa rka. 1 Nahaja se v največji dvorani velikega muzeja. Vsa je zarjavela in kaže znake ostarelosti. i Proti mali vstopnini jo lahko radovedneži vidijo ob sredah in ne- • deljah popoldne med drugo in peto uro. I Na križarki je bela zastava in na zastavi napis: — Mir ljudem na zemlji! Nikjer ni nobenega vojaka, nikjer nobene uniforme, nikjer se ne oglaša tromba. ki bi klicala — na boj! Vsepovsod so sami civilisti. Toliko jih je, da se drenjajo, pa se nič ne jeze, če drug drugemu stopajo na noge. — Oprostite, prosim. — pravijo, pa je zadeva urejena. Izhajajo listi, pa noben list ni navdušen za domovino, nobena organizacija ne zbira tajnih skladov, nikjer ni nikakih špijonskih oddelkov, nikjer nobenih rekrutov, vojakov. feldveblov. generalov. To sliko so videli v sanjah gospodje delegati, ki so prišli na razorožit veno konferenco. Jezni so skočili iz postelj in v samih gatah in srajcah ali kakor so že bili, sestavili odločen protest, da ne marajo gledati takega sveta, kakršnega so gledali v sanjah. Nadalje je bilo v protestu rečeno, da so take sanje miroljubne sanje, ki uničujoče vplivajo na njihove živce ter si podobne sanje enkrat za vselej, odločno in strogo prepovedujejo. Ko so sprejeli ta .protest in ga podpisali, so se nekoliko oddahnili. Spodobno so se oblekli ter odšli na razorožitveno konferenco in pričeli razoroževatl... JfiS "G LAS NARODA" NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 13, 192D The LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. _ vestt tz Primorja. NAPREDEK ELEKTRIKE HASJ5E ZETTERSTROEM Pred časom sem bral v nekem dnevniku zgodbo o sebi. Resnična seveda ni bila, vendar me je zabavala, ker sem jo bral že v dva in dvajeetič. To zgodbo so pripovedovali vsakovrat drugače: Ko sem jo prvič bral, ie bila takale: Mlad pisatelj je prišel nekega dne k Hassu Zetterstroemu v uredni-' štvo, da bi mu ponudil pesem. U-rednik je pesem prebral, se zahvalil za zanimanje in izjavil kakor večina urednikov, da mu pomanj-; kanje prostora žal ne dovoljuje ob-j javiti to izvrstno pesem. Tedaj je potegnil pisatelj dve vrvi iz žepa ! "Kaj hočete s tem?" je vprašal u-rednik. -V vaši sprednji sobi se bom o-i besil," je dejal mladi mož. Pa saj imate venddr dve vrvi,") je nadaljeval brezčutni urednik. "Kaj hočete z drugo?" "To bom potreboval pri vašem j konkurentu." Urednik je pesem sprejel. Zgodba je. kakor rečeno, izmišljena. Vendar je v nji nekaj humorja Ln me zabava vselej, kadar jo berem. Toda tako je z zgodbami. Novih ni. V.se sto rtare. Nove pa postanejo, če jih ume pripovedovalec malo preobličiti, ne da bi jim pokvaril poento. Pred mnogimi leti sem srečal v kavarni nekega slikarja, dovtipno glavo. "V zadnji številki si objavil zelo šaljivo zgodbo." Je dejal prijazno, j To je mogoče," sem menil skromno. "LL,ta ne preberem tako natančno. zato se je ne spominjam."; "Ne, ne," je dejal slikar, "ta zgodba me je res zabavala. In ko sem jo prebral, sem se splazil v podstrešje, da bi poiskal star jopič in tam je ležal v stari omari časnik iz 1. 1856. in v njem je bila tvoja zgodba. L. 1856. je bila skoraj boljša nega sedaj." Seveda je bila slikarjeva zgodba Izmišljotina. Saj je mogoče, da ima star jopič — morda jih imela celo vec — toda podstrešja in stare o-mare gotovo nima. Morda pa ima prav. Kdor izdaja šaljiv list, si nabeve z zgodbami nekaj izkušnje. Moj telefon zvoni. • 0. -Ali sprejemate dovtipe?" vprašuje glas. "Zakaj ne." odvrnem, "samo da so dobri. In novi.' Vsaj navzven." "Koliko plačate?" de glas. "Kakor že. Več nego petdeset dinarjev za kilogram ne. Časi so slabi, papir je drag." "Za zgodbo, ki bi vam jo jaz dal. bi mi plačali gotovo sto dinarjev." "Bodite, tako dobri in mi jo povejte. Toda upam. da ste sami v sobi in da ne poj de naokrog, še predno bi bila natisnjena." "Ne, povedati je pa ne morem. Morda hi mi zgodbo ukradli, ne da bi plačali." "Da. bodite rajši previdni. Stopite k notarju in deponirajte prepis BITKA ZA NEVEDNOST , Vzgoja mladine v fašistovskih organizacijah stremi le za tem. da vzgoji v novem rodu zagrizene la-1 še nacionaliste ter na boj pripravljen nov rod. Zanemarja se vse drugo. Pred konkordatom je papež posredno obsodil tak način vzgo-; svoje zgodbe pri njem. Potem vas povedoval zgodbo o čudni vožnji! je, po konkordatu že bolj neposre-ne morem ociganiti Vendar pa r.' po železnici, ki jo je bil doživel. J dno, toda še vedno premalo odloč-tem ni rečene, da jo sprejmem." "Bilo je v Ameriki," je dejal,'"in no. Mladina se zato odteguje vedno "Zakaj ne?" vozil sem se z brzovlakom, ki je bolj knjigi in resnemu učenju. Ni • Ker mi morda ne bo ugajala."" dirjal z blazno hitrico. Sredi noci laških vseučiliščih postajajo raz-Radovoljni sodelavec izgovori gr-! smo prispeli do mostu, ki se je mere vedno bolj žalostne, vedno do besedo in odloži slušalko. Ka^ti vzpenjal visoko nad reko. Po ne- bolj pada resnost visokošolskega takšni so ljudje. Pri telefonu. sreči se je most malo pred priho- študija. Na mesto znanih učenja-Sicer so si pa naziranja o hu-; dom vlaka podrl; pa to ni škodilo, kov, toda nefašistov, nastavlja fa-morju tako različna na tem svetu, kajti vlak je vozil tako naglo, da )e šizem svoje ljudi brez vsake glob-Spcmnil sem se zgodbe, ki tudi vendarle sam premostil praznino." lje naobrazbe. Peša splošno zani-ni nova. Družba se je smejala in druge manje za knjige. Nihče jih več ne V neki družbi je pripovedoval ne- zgodbe so prišle na vrsto. Tako je kupuje. Odkar so postali laški listi kdo zgodbo o človeku, ki je stano- preSlo več ur in pravkar so se enolični, ker morajo opisati le po val v šestem-nadstropju trgovske spravljali k mizi, ko je hipoma vstal poveljih, ki jih dobe dnevno i z hiše in hranil v svojem stanovanju starejši gospod, udaril pred igral- prefektur, je njihova naklada sil-celo zalogo gumastih čevljev in gu- cerr. s pestjo po mizi in dejal: ! no padla. Mednarodno znani milan-mastih oblek. Izbruhnil je požar "To je bila presneta goljufija, ta ski list "Coriere della Sera" je tudi in mož se je potegnil rešiti samo z vlakom — to je vendar nemogo-: radi teh razmer padel čisto na sta- IZ POSTOJNŠČINE na ta način, da si je nataknil vse če. popolnoma nemogoče!" gumaste obleke in vse gumaste cev-___ lje ter skočil skozi okno. ! Zgodbo gotovo poznate. Stara je ynri n MAR IF 89 let in precej izrabljena, vendar vHELU luUllJL p a bo po vsej priliki životarila še _ nekaj stoletij. lišče navadnega fašistovskega bil-, tena (lističa). Vse fašlstovske bitke od žitne do slamnate so propad-1 le. razvija se in procvita le bitka za i nevednost. Strahovito se širi ne- __! vednost po celi Italiji in žal tudi v Listi so nedavno poročali o vul- j naših krajih. Vsaka svobodna mi- Ko je pripovedovalec končal, je tonskl katastrofi na otoku Amri- sel- vsak0 svobodno umetniško bilo v sobi vse tiho. dokler se ni; nu y Južnem morju. Kapitan Iran-| stremljenje, ki ni popolnoma udi- coskega rešilnega pamika "La Pe- »Jeno fašizmu, mora izginiti. Kot nekdo oglasil: • To ni nič! Morali bi videti P°" j rouse- neece ki se je sedaj vrnil1 nekoč uredniki naših listov, tako žar. ki ga je doživel moj oče - pri- ' tistih krajev '(Amrin pripada sku-, Je moral odstopiti jezuitski pater mojdunaj. to vam je gorelo!" | .. novih Hebridov> je podal po-' Rossa od uredništva stare svetov- ' ročilo o svoji ekspediciji. j ne znane reviie "Civilta Cattolica". Ko se je bližal s svojo ladjo obi- V zadnjih časih so fašistovske ob-čajnemu pristanu, je zapazil se- j lasti plenile po knjigarnah knjige dem velikih tokov lave, ki so lili j Gorkija. Tolstoja, Turgenijeva, Jack s pobočja vulkana v morje. Na tej j Londona. Konfinirancem so odvze-strani otoka se je bila vegetacija J leg Marxovih del celo knjige Maz-popolnoma posušila in vročina je zinija. Povedal sem to zgodbo mlademu juristu. Odvrnil je: * Čul sem, da je mož v gumastih oblekah poskakoval med tlakom in šestim nadstropjem kakor žoga ni so ga morali nazadnje ustreliti, Ja so ga ustavili." Vasi pod Nanosom od Razdrtega pa do Postojne doživljajo zadnje čase čudne love na neznano divjačino. Kar nenadoma pridrve na tovornih avtomobilih v vas policijski agentje v spremstvu do zob oboroženih karabinierjev in miliča»--jev. Po dnevi se navadno vržejo na gmajno in gozdove ter preiskujejo dol in breg za neznanimi napadalci in borci proti fašizmu. Ponoči na predramijo nenadoma cele vasi. »si izberejo kako boljšo hišo ter jo preiskujejo od kleti do strehe. Ne v gozdu in ne po hišah ne dobe za-željene divjačine. Karabinierj,i v Razdrtem žive posebno v hudem strahu .Na dan odkritja Cerkveni-kove spominske plošče je bila nji-hcva kasarna opoldne napadena in obstreljevana. Hrabri karabinierj so jo kar pobrisali iz obstreljevane hiše ter dali edinemu jetniku puško naj brani sebe. kasarno in karabi-niersko čast. Napad se je nekaj d»ii potem ponovil. Pa še dva miliearja sta tudi za mesec dni nato odnesla trepetajočo kožo. Zato pa se sedaj delajo junaki ter kar po 20—4C skupaj preiskujejo prazne gozdo*. e in mirne vasi. V hrenovški občini, pa kaj bi i-' menovali samo hrenovško občino, v vseh občinah naši ljudje čimdalje težje odrajtujejo prevelike davčne obroke. Posamezne kmetije so >.e preveč izčrpane, da bi mogle plačevati še nadaljne davčne obroke. J Vedno gostejši postajajo slučaji davčnih rubežev. Ker se pa ti davč-, ni valpeti bojijo izbruha obupa pri' našem ubogem kmetu, prihajaio rubit s tovornim avtomobilom v spremstvu treh oboroženih karabi- i sem gori k nam na Postonjsko. Sa-veda pridrči gori le v varnem sprem- Mathew S. Sloan, predsednik New York Edison Company in združenih družb ter predsednik National Electric Light Association, je govo- stvu po glavni cesti z avtomobilom.!ril P«d Neu Geographic V par krajih so mu podeštatje j Division of the National Electric zbobnali ljudi skupaj. Držal jim je,LlSht Association ter neke govore ter pridno novačil ra milicijo. Treba bi bilo, je rekel, u-stanoviti v vsaki vasi vaško milicijo. Naši ljudje so pa bili gluhi za ta- poudarjal dejstvo, da je združevanje družb, ki proizvajajo elektriko, edino sredstvo za dobavo nižjih cen. Med drugim je rekel: ~ V tej deželi je danes sedem- ko govorjenje. Za kaj. vraga, naj bi rabili milicijo in kaj naj bi £Tra- I desel odstotkov vseh domov op:em-žili! Domovi so čisto osiromašili, Uenih z elektriko.Tovarne so elek-tako da se skoraj ni bati tatov. Ako^ imajo številni karabinerji. fi-, ^ Pravi pa trificidane 50 odstotkov ali več, to potom centralne službe. nancarji in fašisti kljub svojemu o-) K1iub temu ** Je Pa dognalo, da rožju in junaškim besedam tak« povprečni dom potrebuje samo eno strah v naših krajih, naj se proč poberejo. NOVAČENJE KOT PRED STO LETI Jurčič nam je prav lepo opisal, kako so nabirali vojake v starih časih. Bogati so se odkupili, zdravi revni fantje so se pa morali skrivati po gozdovih pred županom i."> biriči. Marsikdo je rajši končal pri -a • Petino elektrike, katere bi se lah-, po spridoma posluževal. Nadalje je . še pet ali šest milijonov farm, ki | še nimajo električne siužbo. pM mi-i lijona farm je pa ob črtah central-i nih postaj in se poslužujejo dosti manj elektrike ko bi se je lahko. — Ko bodo vsi domovi opremljeni z elektriko, bodo imele družbe I dosti prilike, da zadoste svojim na-j porom. Naša naloga naj bo napra-; viti. da bo ceneje posluževati se elektrike kot pa biti brez nje Vsaki gospodinji moramo na podlagi rokovnjačih kot pa se pustil vlovi ti ter odpeljati najmanj za polovi- cen dokazau, da je dosti na bolj co svojega življenja v vojaško služ-išem (»c se poslužuje elektrike kot ce je brez nje. ČRNA KRONIKA ALPIN1-STIKE Ce natanko preiščete potek do-; neznosna da je morje ki- i Kako sijajno uspeva v naših kra- bo. Ker že vse propada in pada nazaj v stare čase bede, neznanja i:i surovosti, tako fašizem tudi pri novačenju za milicijo vporablja sistem starih absolutističnih vladavin. Planinski klubi, ki vodijo pre-V nedeljo 18. avg. je občinsKi ta j- gled smr(nih neSreč v Alpah, so nik iz Hruševja, ki jo navadno pn-jp..^ na podiaRi stvamog.i rrate-maha v urad šele pozno, že pred liJala do zaključka, cU pomeni le-sedmo uro zjutraj hodil budit čla- loSrje loto 2a aipmistko rekordno leto planinskih nesreč. V zadnjih desetih letih izkaz katastrof na stalno narašča. Kaj je li codkov, boste našli, da sta prvi pripovedovalec in mladi jurist pojmovala zgodbo na isti način, šla sta mimo nje. Ni ju zabavala in sta se oprijela posameznosti — skratka, nedostojalo jima je čuta za poento. pelo in da se je odločil Rc-ece pri- ; jih bitka za nevednost, kake kristali na nasprotni strani. Sem je žarske vojske vodi fašizem proti slo-bilo pribežalo tudi vse domača pre- . venski knjigi, je pa dovolj znano, i bivalstvo in belokoži kolonisti. Ko; V Tolminu so 22. julija zaprli so domačini zagledali parnik. so o- j Tončkovega iz Ljubinja ter so ga stavili žene in otroke, poskakali v \ obsodili radi slovenskih knjig po osmih dneh na 35 dni zapora. Par dni zatem je imel preiskavo ■ morje in se hoteli blazni od strahu i Nu, pozneje sem pripovedoval ti na hmv Toda belokožci so ! sto zgodbo in sem ji dodal juristo- nuškami v rokah orisilili k I vo domislico o ustrelitvi. To,rat je ^/s^™ re- ^Plan ^ernr. Dobi! je 35 dni za- 1 & j pora. Tudi radi knjig. Vzeli so mu sevanje take, da so odpreaiili na . . _, . .. . J ' ' na stanovanju se mal trak v slo- bila poslušalka mlada dama. Poslušala jo je verno in potem je vpra- ,adjo 'najprvo ženske ^ otroke> ^ šala: -Kako se je mogel ustaviti, ko so ga ustrelili?" "Bržkone je postal od krogel tako težak," sem odvrnil. "Ah." je rekla mlada dama po kratkem pomisleku, "saj te so vendar skozenj." Začel sem nov pogovor. Eden mojih prijateljev, fgralec. je sedel nekoč v neki družbi in pri- venskih barvah, ki ga je hranil v spomin na novo mašo. tem ostale otočane. potem so od pravili razne premičnine in drago- . cenosti. končno pa so odšli še beli j' " možje. "Le Perouse" je nato hitro j črn steber, se razletel na vse stra ne gasilnih društev po sosednih vaseh in jih spravljal v Hruševje, če^ . . _. , i da bodo paradirali kot gasilci pred' , . v. nierjev. Poleg eksekutorja, ki ne zna1 \ , . - , ,_ i Mamnan besedice slovenski, prihaja še nje-' r'eko, vis0K0 osebnostjo Nic sla be- V2rok UJ Ul>(,it, Mla_ gov tolmač. Avto. karabinierje, dav-, ^ slulec s0 se vasi e^1 od2^b' da generacija, ki ; > je v tolik: me karje, vse mora plačati ubogi kmetJ vabilu- v ** fl?* ^ i meni nič tebi me preoblekli v mi- V mesecu juliju so prišli rubit na' ličarsko uniformo. Tisti, ki so ut^- Velika Brda k Jakobu Stegu. Doma- gnili, so zbežali, druge pa so tako cin so bili pač vsi na polju pri de-j uniformirane in oborožene s pu- lu. Vfata so bila zaklenjena. Vdrli ^ škami gnali v Postojno in nato v so zato v hišo in razbili vrata. Po- 4 Trst kier so paracuraii med onimi brali so vse hišno pohištvo in ga| ^ miličniki> ki jih omenjajo laški naložili na avto. Ko se je gospodar . in„aod J - , ...____ __ listi, pred vrhovnim fasistovski-n \ r.e^goo vrnil domov, je našel hiso oplenje-J k; poveljnikom milicije, generalom t ' že nobeno dru^u. Sa.i t v zaanjem Terruzzijem. Tržaški "Popolo di tednu jUiija je pDbrala v Cen- Triestc" in kameleonski "Piccolo" (t, alnih Alpah sto ži u-v. V avgustu nista mogla dovolj nanvaliti hitre pu ni dneva, da ne bi javljali o kak- katastrofi. In kar ri prevzel športni duh, ni dovolj izkušena in pripravljena na vse. kar lahko sicca turista na po*i Površna in nazadostno oprfzna kakor je. plaouje svoje iaiikotmseine podvige z lastnim življenjem. Čeprav kaže statistika zadnjih desetih let konstantno naraščanje je vendar letoin;.e leto ti- no in vrata razbito. Kam naj se pritoži? Čujemo. da je drugod še več takih rubežev. Ni čuda, da ljudje vedno bolj stiskajo pesti in se pripravljajo na krvav obračun. odplula. Se ni b:l parnik posebno daleč, ko se je tam blizu dvignil iz vode ogromen, več sto metrov visok. ni in spet izginil. Če bi se bilo to zgodilo nekoliko prej ne bi ušel živ noben rešitelj ali rešenec. Odkar je postal znani sežanski na-silnik Grazioli še neke vrste faši- in prostovoljne mobilizacije kra- j šni turistevski ške kohorte, kakor se imenuje od-F Je morda najznačilnejše obisk tu- , , , . . ^ . . . ' ristov ni letos nič večji ocl prejšnjih delek nesrečnezev. katere lovi m / , Jet. nasprotno, prej b: se ixhko tr- RADIO-BLAZINE. Otroška bolnica v Livemoolu je sklenila na kaj originalen način pri J hraniti svojim najmlajšim paci- j jentom nadlego, ki jo povzročajo slušalke za radio. Dala je izvedencem napraviti načrt posebne blazine. ki bo na zunaj mehka in voljna, v notranjščini bo imela mehaniko slušala za radio. Tisti, ki so napravo preizkusili, pravijo, da je izvrstna in. si boljše ne morejo želeti. Zdaj nameravajo uvesti takšne blazine tudi na Angleškem. Dobile jih bodo vse bolnišnice, da bo njih paci jentom krajši čas. I i nam in mi vam bomo pošiljali |i 2 meseca 99 "Glas Naroda in prepričani «mo, da boste potem • .stalni naročnik. L STENSKI ZEMLJEVID Človek, ki žita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila pahaja^o is raznih tako malih in oddaljenih točkt da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanja smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljbm. Na zemljevidu ■o vsi deli iveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. CENA SAMO $1. (Z» C&nado $1.20 s poštnino in carino vred.) Pcfttnino pikč&mo mi in polijemo Nevarovano. V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO: Veliki in krasni semljevid celega sveta in vseh kontinentov, tiskan v petih barvah. Velik semljevid Združenih drtav, na katerem so in Ms 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU m a» te. «e kavkaški družini, rumeni ali mongolski? Naposled ga je antropologija postavila posebe, v sijajno osamelost. Ainu je je nedavno proučeval francoski znanstvenik, dr. Montandon, in nekoliko osvetlil njih posebnost. Najznačilnejša poteza pri njih je nenavadna lasavost. To je tem čudnejše, ker vsi sosedje (Japonci, Mongoli, Eskimi itd.) nimajo tako rekoč ni brade. Izpočetka se je njih ozemlje razprostiralo dokaj na široko: bivali so na velikem delu Medicina ne more prav natanko razložiti, kako prav za prav nastaja glavobol. Poznamo štiri njegove vrste: 1. simptomatičen glavobol, ki nastopa kot simptom ali znak kake telesne bolezni. 2. periodično 'od časa do časa> se vračajoči glavobol. 3. nevralgičen glavobol, ki za pravo ni glavobol, marveč nevral-gija ali živcobol. 4. migrena. Simptomatičen glavobol nastopa skupaj z drugimi znaki, predvsem s slabostjo: 1. na začetni stopnji nalezljivih bolezni ali bolezni, ki so združene z vročico ali mrzlico. 2. pri zastrupi jen ji h najrazličnejše vrste. Značilen, uprav tipičen glavobol te vrste povzročajo na pr. ponarejene alkoholne pijače. Nekatere kemične snovi lahko povzroče glavobol, druge pa imajo ravno nasproten vpliv: da ga olajšajo ali odpravijo. 3. pri obolenju vitalnih organov in sistemov našega telesa. Bolezni srca, motnje želodca in čreves, kakor tudi bolezni medenice pri ženskah takisto pripomorejo k glavobolu. 4. pri obistnih boleznih. Ta vrsta glavobola se odlikuje po silovitosti. ki se skoraj ne da premagati. Ali so vzrok obisti ali ne, lahko do-žene zdravnik z osebno preiskavo. možgan. To je kar jih pozna-vrsta glavobola 5. pri oteklinah najhujši glavobol, mo; k sreči je ta samo majhen drobec enega odstotka vseh glavobolov. Vrhu tega kaže čisto posebno obeležje, tako da ga lahko razločimo od navadnega glavobola. f Pomen in zdravljenje simptoma-tičnega glavobola zavisi, kaj pa da. od poteka bolezni, ki ga je povzročila. Zdravnik, ki preiskuje nek: glavobol, pa bo lahko odkril še znatno več drugih možnosti nege so te, ki smo jih omenili. Pri preiskavanju mu kajkrat pokažejo pot čisto posebne značilnosti tega primera, na pr. čas, kdaj nastopa, kako nastopa itd. Še bol.; pa bo vpošteval pri diagnozi raznt druge bolezenske znake, zato se bc zanesel predvsem na natančno telesno preiskavo, morebiti na laboratorijsko analizo telesnih izmečkov. Šele če natančna preiskava dužene, da ne povzročajo glavobola bolezenske mtonje organizma, lahko krene k drugim vrstam glavobola. Periodično se vračajotega glavobola ne povzroča nobena bolezen, ki bi se dala dognati.'Nekatere lju- j di skoraj vedno boli glava. V večini primerov pa bolečina ni preveč huda. Zdi se. da je traeba vzrok takega glavobola vsaj deloma pripisati dejstvu, da je tak človek posebno očutljiv za glavobol; vzroki, ki pri drugih ljudeh ne povzročajo oolehanja glave, zadostujejo pri J Sibirije, vsem japonskem arhipelu njem. da dobi bolj ali manj močan in sosednih ostrovih. Danes naletiš glavobol. Nagib k temu je v mno-nanje zgolj na severu in vzhodu o-| gih rodbinah deden in je v bliž-toka Jesa, na jugo otoka Sahalina' njem sorodstvu z dedno slabimi živin nekih točkah sibirskega obrež-j ci. V nekaterih primerih kaže pri-ja. Ker so že moški tako kosmati,1 pisati glavobol na rovaš težkemu bi-jih ženske rade posnemale. Zato duševnemu delu. Takisto ga uteg-si tetovirajo široke brke s temno- ne povzročiti prenaporna gleda-modro barvo. Ainuji imajo zanimi-|nje; tudi o skrbeh in razburjenju vo vero: love mlade medvede ter i je znano, da zapuščajo za sabo gla-jih obožujejo. Dobro jih opitajo, vobol. V nekaterih primerih je iska-da je prej ah slej med svečanimi j t\ vzrok vračajočega se glavobola v Kretanje Parnikov — Shipping News -— 14. septembra: Deutscbland, Cherbourg. Hamburg Veendam. F-oulugne »ur Mer, Kol-dam Čutite Grande Vapoll, Genova 11 Mptembra.' Herentaria. Cherbourg G^orje Washington, Bremen ItymJam. Boulogne »ur lerdarn Cherbourg. Mer, Rler. Jiot* t.11 dam .MitiiK-kahda. Cherbourg 23. septembra: lutr, OTn-rtxjur®. Hamburg 25. »eptemtjra: .M a ur« lanu, Cher» ->urg * Am-rica. Clitt liuurf, liremen 26. septembra: I«r»->Kleii. Cherbourg, lireinen 27. »eptembra, I «1- Krunie, Havre Vul.du.a, Tral Uiimrrlc, Cherbourg IVntiiar.d. Cherbourg, Antwerpen 1^-rlin. Cbf-rtxjutK. Hremen lt £n| skupni lalat, — 0. dec.. »Ha d« F-snca". R DNI PREKO OCEANA , NaJkrajfta In najbolj ugodna pot sa ootovanja na ogromnih oarnJkih: . MEXIQUE 14. sept.; 9. oktobra tU A. M i FRANCE 20. sept.; 11. oktobra 17 P. M.i iflP.M.i ILE DE FRANCE 27. sep.: 18. okt (4 P. M.» <7 P. M » Najkrajša pot po fciaamct. vuto je v poaebrl kabini s vaeml moderni ml udobnoatl — PUaCa Jn alavna franctiaka kuhinja. !xr»«lno nizke cent VpraJajte kateregakoli ooobtaACanec* aoeota FRENCH LINE 1« STATE STREET NEW YORK. N. Y. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih ljstih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam ml lamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedna le prvovrstne bno-parnike. Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz VVash-ingtona, ki je veljaven za eno teto. Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev ^n isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vloiiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpotovanjem in oni. Id potujejo preko New Torka, je najbolje, da ▼ prošnji označijo, naj ie jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI 8VOJCE IZ STAREGA KRAJA . Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila ▼ veljavo z prvim julijem, znaša jagoslovan-ska kvota 845 priseljencev letno, a | kvotni vizeji se fcedajajo samo onim j prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Starttl ameriških držav-Ijanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. jnnijn 192*. leta poročili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. -TI so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa sc opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedržavljanov, ki so bili postavno pripuščenl v to deželo sa stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK SZ CORTLANDT STREET NEW YORK