Rafael Santi.
Angelj z obrazom mladega Rafaela.
Slikarska umetnost je takrat cvetla po Laškem najlepše in se delila v razne šole. Spomnimo se, da je bil takrat na vrhuncu slavni Leonardo da Vinci, (rojen leta 1452., umrl 1519), in orjaški Michelangelo je razprostrl peruti svojega velikega duha. Bila je tedaj res doba umetnosti. Lahi so se sicer radi bojevali, in skoro nikdar ni bilo miru po njih malih deželah in kneževinah, a prav tako so ljubili umetnost in umetnike.
Učenje pri Peruginu je bilo za Rafaela jako važno. Umbrijsko slikarstvo je izviralo iz dobrega duha Umbrijcev. Zato je pa tudi ta umetnost navdihnjena s pravo in čisto pobožnostjo in hkrati s preprostostjo. Narava se kaže v teh delih neskaljena in nepokvarjena. Perugino je slikal Madonno (Mater Božjo — Našo Gospo) ljubeznivo in na razne načine. Najrajši jo je slikal tako, da moli dete svoje in je skupaj z angelji. Rafael se je navzel tega duha in ostal na tej poti.
Kajpada je Rafaelov sicer mirni, a močni  genij   kmalu  došel  in  prehitel
mojstra. Pa tudi zunanje razmere so ju ločile, če tudi se ni od njega popolnoma odtrgal. Perugino je šel namreč v Florencijo kake dve leti potem, ko je Rafael vstopil v njegovo delal-nico. V Umbrijo in posebej Perugio so se bili naselili boji in vznemirjali njegovo delo. Tudi je bil tedaj ugoden čas v Florenciji zanj, ker je imel že veliko slavo in ga je tam čakalo mnogo dela.   Rafael  ni šel takoj   ž njim, ampak je ostal v Umbriji. Slikal je   za  cerkve  v mestu Citta di Castello.   V  teh  njegovih  delih   se kaže, pri katerem mojstru se je učil, toda hkrati  se vidi,  kako   se  dviga mladi umetnik  do višje  popolnosti. Iz njegove mladosti, še predno je bil pri Peruginu, izvira slika, katero vidijo čitatelji v posnetku natisnjeno na 9. str. Nekateri trde, da je Rafael naslikal samega  sebe, drugi  pa, da  to ni   prava njegova slika.  Vendar jo smemo  brez skrbi   prisojati Rafaelu:   je - li   pa   res Rafael  sam  ta  lepi  mladenič,   ali   ni, tega nam  ni  treba  preiskovati.   Omenjati pa treba  drugo   slavno in  znano Rafaelovo delo iz prve  dobe: Zaroka Marijina, katero je  dovršil  1.  1504, torej   v  21. letu,  kakor  pravi  podpis, ne pa 1. 1516., kakor se čita tu pa tam. V  Florenciji,   glavnem   toskanskem mestu, je bilo  od nekdaj   živahno  duševno gibanje. Tukaj se je rodil in razvil Dante,   največji laški pesnik,  tukaj je cvetla  zgodaj  tudi   slikarska  umetnost.   Ko je bil Rafael v Umbriji,   občudovali  so v Florenciji Leonardija in Michelangela,  in  bili  ponosni  na dela florenške šole   od Massaccia dalje.   Ni torej čuda, da je vleklo Rafaela v Florencijo,  kjer je  želel  učiti se in delovati. Prišel je tje proti koncu 1. 1504. in je dobil tudi dosti dela. Tu si je ogledoval  mojsterske  umotvore Leonardove,
1*