št. 33 (960) L. XIX NOVO MESTO, četrtek, 15. avguste 1968 DOLENJSKI LIST PRED PARTIZANSKIM SREČANJEM V METilKI Velike priprave na 1. september Ob 25-letnici ustanovitve XV. SNOUB Belokranjske in enaki obletnici ustanovitve prve oficirske šole Glavnega štaba NOV in POS bo v Metliki velika slovesnost z 10.000 navzočimi V NEDELJO JE OBISKAL DOLENJSKO tudi tovariš Franc Leskošek-Luka, predsednik Združenja zveze borcev NOV Slovenije; v Podbočju se je udeležil razvitja prapora tamkajšnje organizacije borcev in tovariškega srečanja nekdanjih partizanov in aktivistov tega dela pod Gorjanci. Na sliki: tovariš Luka med borci in partizanskimi materami po končani proslavi v Podbočju (Foto: P. Miklič) 1. septembra, na dan obletnice ustanovitve XV. SNOUB Belokranjske, je že nekaj let v Metliki srečanje slovenskih in hrvaških borcev, letos ob jubilejnem lebu pa bo proslava toliko slovesnejša. Hkrati bodo praznovali tudi 25-letni-00 ustanovitve oficirske šole pri Glavnem štabu NOV in POS, zato bo imela prireditev republiško obeležje. Razen pripadnikov Belokranjske brigade in oficirske šole se bodo 1. septembra v Metliki zbrali še bivši borci Belokranjskega odreda, Cankarjeve in Levstikove brigade, borci XIII. proletarske brigade, brigade Rade Kon-čar, I. brigade VDV in slovenske artilerijske brigade. Računajo, da bo Metliko obiskalo okoli 10.000 ljudi. Pripravljalni odbor je že se- stavil okvirni preoram za proslavo: ob 9. uri dopoldne bo slovesnost v veži nove osemletke, ki bo dobila ime po slavni XV. brigadi, odkrili pa bodo tudi spominski relief borcem ter odprli razstavo o življenju o delu Petnajste, Pred vinsko kletjo bo ob 10.30 veliko zborovanje, na katerem bo govoril predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher, udeležbo pa je obljubil tudi član sveta federacije Edvard Kardelj, Sledilo bo prisrčno partizansko srečanje, na katerem bodo Belokranjci nastopili z izvirnim programom, kot gostje pa bodo sodelovali še mladinski pevski zbor z Jesenic in pevski zbor »France Pre šeren« iz Kranja. Pripravljalni odbor, ki ga vodi podpredsednik metliške občine Slavo Prevaljšek, si prizadeva zagotoviti vse potrebno, da bo večtisočglava množica zadovoljna z obiskom v Beli krajini. 25-LETNlCA VSTAJE PRIMORSKEGA LJUDSTVA Pred srečanjem v Novi Gorici Zmagovita NOV je združila Italijane, Furlane in primorske Slovence v dobre sosede, ki so v boju proti skupnem sovražniku pozabili grenke izkušenje našega ljudstva pod okupacijo fašistov v nedeljo so v Črnomlju slavili občinski praznik. Popoldne je bila proslava pri spomeniku v VranovL čih, kjer sta predsednik ObS Anton Dvojmoč in pred-sednilc občinske konference SZDL Lojze šterk razdelila odlikovanja predsednika republike. (Foto: R. Bačer) V Novi Gorici bo septembra ob 25-letnici vstaje primorska Ijiidstva proti nacizmu in fašianu veliko praznovanje, ki bo obenem tudi glavna letošnja slovenska proslava z mednarodnim pomenom. Po italijanski okupaciji, ko so postaH partizani popolni gospodarji položaja na skoraj tretjini slovenskega ceemlja, ki je bik) prej pod italijan- sko oblastjo, se je veliko Italijanov pridružilo partizanom v boju proti fašizmu in na-vse slabe izkušnje Slovencev cizmu. Pozabljene so bile vse slabe izkušnje Slov^iciv z Italijani in oba naroda, ki sta že stoletja soseda, sta se pobotala. Ravno sodelovanje Slovencev in Italijanov v boju proti okupatorju je osnova današnjemu prijateljst-m in sodelovanju med obema narodoma. Razen Slovencev, ki žive v Italiji, se bodo proslave prav gotovo udeležili tudi napredni italijanski državljani, ki so sodelovali v boju za osvoboditev, in drugi pristaši piri-jateljstva med Jugoslavijo in Italijo. Da bi steklo vse po načrtu, je občinska skupščina Nova Gorica ustanovila posebne komisije, ki skrbijo za posamezne panoge, od ssdrav-stva, higiene, prometa do propagande in oskrbe. Delo komisij vodi 41-članski odbor, ki ga je imenovala skupščina. Prireditelji pričakujejo, da se bo samo velikega zborovanja, ki bi 15, septembra, udeležilo približno 100.000 ljudi z 20.000 avtomobili. teri bo sodelovalo 150 tekmovalcev. Od 30. avgusta do 1. Prireditve se bodo začele že 25. avgusta z mednarodno motooiklistično dirko, na ka-septembra bo v Novi Gorici tekmovalo 1400 gradbincev. Tekmovanja v lahki atletiki se bo 14. septembra udeležilo 140 tekmovalcev iz šestih slovenskih mest. Od 9. do 12. septembra bo v Novi Gorici tudi zborovanje slovensk'h zgodovinarjev. Na sporedu so še rame kulturne prio-editve. HALO - delavci PH: v nedeljo na Mirno! že petič se bodo prihodnjo nedeljo srečali delavci PTT podjetja Novo mesto, tokrat na izredno lepi izletniški točki po.d razvalinami gradu pri Mirni na Dolenjskem. Srečanja delavcev PTT, tako afcti\'nih članov in nj'i-hovih družin kot upokojencev iz te {5troke, so ^ postala tradicionalna in vnaiprej lahko pričakujemo, da jim tudi tokrat ne bo manjikalo ne dobre volje, ne tekmovalnega duha in priložnosti za prijeten oddih. Goriška vas vabi na osrednjo slovensko proslavo v Novi Gorici 15. septembra 1968 ob 11. uri. Tovariš Tito, predsednik republike, je pokrovitelj proslave 25. obletnice vseljudske vstaje na Primorskem. OD 15. DO 25. AVGUSTA Nekako od 18. do ZZ. avgrusta nestalno s pogostimi padavinami in hladneje. Pozneje se bo vreme izboljšalo. Dr. V, M. V petek popoldne je odSla na mladinsko delovno akcijo SAVA 1968 I. novomeška MDB »M^de dilc«. Na zbornem mestu ▼ Novem mestu se je zbralo »samo« 52 brL gadirjev, ki so po dveumem čakanju (zaradi malomarnosti organizatorjev iz Zagreba, ki niso poslali avtobusov) le odpotovali po zaslugi avtobusnega podjetja )^Gorjaaci«(. Na zbornem mestu ni bilo prave živahnosti, kar je razumljivo, ko so brigadirjem od dolgega čakanja skoraj »znusle brade«! Ko so krenili na pot, se je temperatura rasjnunljivo nekoliko dvignila, sem in tja smo opazili že kakfioa nndUjaj! (Foto: S. Dotrebna zaradi velike vročine in napornega deda. Prednosti nove tehnike vlivanja v kokile so manjši materialni stroški, manj odpadkov ter z istkn številom zaposlenih vefija proizvodnja. V novo urejeni hali je montirandh 14 avtomatskih strojev, litina pa bo tekla po livni progi. V tem obratu bodo vlivali zavorne bKOtone, vztrajnike ter vratca, rešetike itd. V BBLTU nameravajo preurediti tiidi staro livarno, ki je že zastarela, zato v ntjej ne dosegajo zaželene storilnosti, pa tudi zmogljivost ni zadovoljiva. K. W. Stane Kranjc predlagan za delegata v Posavju Na nedavnem skupnem sestanku so se predstavniki občinskih komitejev 7X. dz Sevnice, Krškega in Brežic sipo-razumeli, da bodo predlagali svogm kadrovsSkim komisijam, naj izberejo za kandidata na IX. kongresu 25KS Staneta Kranjca, čOana IK CK ZKS tn predavatelja na Visoki šoli za politične vede v Izubija/* ni, sicer domačina iz sevni-ške občine. Kadrovska Sooonisija občinskega komiteja ZK Brežice je pr^og će potrdila. »Zadeva Galileo Galilei,« je zapisalo vatikansko glasilo »Osservatore Romano«, »nitnA no'jcne zveze s koniracepci-jo.a članek je tzšel spričo očitkov, da je papeževa enciklika »Humanae Vitae« drugi primer Galilei... Ameriška republikanska stranka je varno spravila »pod strelio« svojega kandidata Nnona. V de-mokmtskcm taboru pa se je pojavil zdaj še tretji kandidat — da bi bila zmeda večja... Prvi sekretar ^ED Wal-ter Ulbricht, ki je že drugič v tem mesecu obiskal ČSSR, je (lejat: »Na Češkoslovaškem je bilo zelo lepo.« Kaj je zasebno govoril po Bratislavi, časopisi ne poročajo... V Sovjetski zvezi so v zadnjih dtieh izstrelili nekaj "»vohunskih« satelitov. Eden izmed njih je ubral drugačno pot kot ostali. Leti čez tisti del Tihega oceana, kjer bodo Francozi v kratkem preizkusili svojo prvo vodikovo bombo. Zanjo se zahtmajo tudi Američani, ker so še pred Rusi poslali tja svoj vohunski satelit, človek dan?s res nima nikjer miru... V Južni Afriki so organizirali manevre, pri katerih so sodelovali tudi lovci mirage, ki so niz-, ko leteli nad »grmovjemu. To »grmovjea, ki mu Francozi pravijo »magurs«, mi pa po domače »hosta«. je med drugo svetovno vojno delalo hude preglavice nacistom in ia-šistom. Južna Afrika se ne boji Jiacistov, ker jih je precej na uglednih položajih, boji pa se osvobodilnega gibanja Afričanov.. Pekinški tisk piše, da so sile Mao Ce Tunga povsod na Kitajskem zmagovite in da so strle sleherni odpor »revizionistov« in pristašev kitajskega ^Hruščo-va« tiu šao čija. Ker tisk to piše že najmanj leto dni 'in. ker se množijo poročila o krvavih spopadih v več kitajskih provincah, bo najbrž še precej dolgo pisal o tem, da je sleherni odpor strt... Iz Adis Abebe poročajo, da so pogajanja med Lagosom in docepljeno Biafro spet zašla v slepo ulico. Resnica pa je, da še nikoli niso prišla iz nje... Nastopa vseljudski parlament Delež občine v samoupravnem sistemu - Državljani prevzemanfK) po Socialistični zvezi družbeno kontrolo nad delom nosilcev vseh javnih pooblastil Vztrajanje na temeljnih vprašanjih graditve samoupravnega sistema v komuni je nujno tudi zaradi tega, ker ni mogoče pustiti, da bi še naprej obstajalo nesoglasje med ■ normativnim in i stvarnim. Ce bi takšno stanje ' še naprej dopuščali, bi to pomenilo, da na tem zelo važnem področju nadaljujemo s popolno ločenostjo besed in dela. Zato je tudi tukaj nujna akcija Socialistične zveze, ki se mora poslej spreminjati v vsejudski paranient, ki se sicer ne upira skupščinam in družbeno-političaim skupnostim in njihovim politično-izvršnim organom, ki pa vendar ni mirnodušen do tistega, kar delajo kot nosilci javnih pooblastil in družbenih funkcij. TELEGRAMI LOS ANGELKS - V tem kalifornijskem velemestu so mobilizirali vsa policijske sile po silovitih nemirih v čmsVuh četrtih, kjer so bile v zadnjih diieh ubile tri osebe, 44 pa jih ie bilo ranjenih. MADRID — V fipaniji se stopnjuje teror proti Baskom, narodnostni manjšini na severu države ob Biskajskem zalivu, ki se je amci-aj borila za svoj jezik in narodnostne pravice. Med državljansko vojno so bili Baski opora' republikanskega režima, ki se je boril proti Francu. SANA — V Jemenu in Južnem Jemenu, nekdanjem adenskem pro-i lektoratu, se čedalje bolj vmešava Saudska Arabija, ki bi rada okrepili svoj vpliv na juj^ Arabskega polotoka. V zadnjih dneh je nain in svetovno časopisje pisalo tudi o dveh jugoslovanskih pilotih, ki so jili zajele uporniške sile v Južnem Jemenu. NEW yORK — ZDA so povečale bombardiranje Se\iemcga Vi-« etnama, odkar je predsednik Johnson 31.' marca izjavil, da ga bodo zmanjšale. SPLIT — Ameriški uradni krogi he vedno molčijo o vzrokih skrivnostnega trčenja ameriške atomske podmornice ob našo ladjo na Atlantiku.. TEL AVIV — Dve sirski voja.ški letali tipa MIG-17 stn preleteli izraelsko mejo in pristali oa izraelskem ozemlju. Izraelci še niso povedali, ali sta morali letali zasilno pristati aH sta morda pilota dezertirala. V sedanjem razdobju ntiše-ga razvoja se Socialistična zveza odkrito, iz ofti v oči, sooča z delovnimi ljudmi kot nosilci določenih pooblastil. Kajti sedaj ima vsak možnost, da izkoristi svoje nagnjenje, znanje in sposobnost za opravljanje družbenih poslov in funkcij samoupravljanja, pri čemer tudi vsak nosi svoj delež odgovornosti. I Da bi bilo uresničevanje g| samoupravljanja čimbolj ■ učinkovito, državljan se-B daj prevzema po Socialistič-ni zvezi družbeno kontro-B lo nad delom nosilcev \'sc m javnih pooblastil. V »vladi« Kot najširša samoupravna organizacija celotne družbe, je Socialist-ična zveza na samoupravnem področju delovala, vendar ni poistovetena z njim. Prav tako se ne omejuje od nosilcev samoupravnih pooblastil v tem smislu, da bi želela njihovo spremembo, oziroma spremembo politične strukture ali ciljev. Zatorej tudi spodbuja na premišljanje nedavno izražena misel, da je Socialistična zve za delovnih ljudi Jugoslavije obenem v »vladi« in v »opoziciji«. Povedano s klasičnini parlamentarnim jezikom, je So-cialističtia zveza res v »vladi« vse dotlej, dokler podpira ti sto, kar vlada dela v interesu razvoja družbeno ekonomskih odnosov na samoupravni osnovi, in dokler zastopa vse tisto, kar je X)pravičljivo in koristno. V tem smislu So ciali.?tična zveza nosi z vlaJo skupno odgovornost, oziroma prevzema nase del odgovor nosti. V »opoziciji« ,Kot najširši samoupravni organizem Socialistična zveza laliko nastopiti tudi kot »opozicija«. Saj ne bi mogla uresničevati svoje družbene funkcije, če se v praksi odkrito ne upre vsemu tistemu, kar predstavlja nemarnost, neučinkovitost, mirnodušnost in neznanje. Zato Socialistična zveza, kot organizacija v »opoziciji«, ne želi za vsako ceno strmogljavljanja vlade, saj je tukaj v klasičnem smislu besede ni. Toda nujno je treba doumeti, da aktivnost Socialistične zveze nikakor ne more biti le v tem, da daje podporo, mnenja, priporočila in opozorila, ki jih največkrat niti ne upoštevajo. Zato si mora Socialistična zveza prizadevati, da se vsaka javna de javnost odkrito obravnava na njenih tribunah, in da se, če je treba, postavi tudi vprašanje odgovornosti. Pri tem mora Socialistična zveza izhajati iz stvarnih zahtev državljanov, ki jih svobodno" izrazijo na tribunah in v sekcijah. Vztraja se tudi na utrjevanju programov akcij vseh političnih in samoupravnih institucij, ki imajo pomembne fiuikcije in pooblastila v komuni. Socialistična zveza bo te programe z vso močjo podpirala, toda šele potem, ko jih bodo sprejeli tudi občani. Organizacije SZDL morajo biti usposobljene, da spremljajo uresničevanje teh programov in akcij in da jih pomagajo uresničiti. D. R. KDO SE OKORIŠČA Z RAZLIKAMI? O nepoštenih odnosih med prodajnimi cenami mesa m nakupno ceno živine smo ponovno poročali v našem listu. Podatki povedo, da so bile letos maja cene goveje živine za pribl. 15 'odstotkov nižje kot maja lani, cene pra šičev pa celo za 20 odstotkov. Cene svežega mesa v nadrobni prodaji pa so se hkrati znižale v istem Času samo za 4 procente. To vse prav gotovo ne spodbuja kupcev k večji potrošnji oiesa. Zvezni izvršni svet razmišlja zato tudi o možnosti, da bi odkupnim in mesnopredelo-valnim podjetjem zasegli sredstva, ki so bila pridobljena na račun pretirano viso^kih drobnoprodajnih cen mesa. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ RAZVOJNI PROGRAM — Ko^ misija za družbeno ekonomske odnose pri CK ZK Slovenije bo te dni dala v široko javno razpravo gradivo o idejno političnih osnovah programa družbeno ekonomskega razvoja SK Slovenije. Gradivo obravnava v svojern uvodnem delu izhodišča in cilje razvojnega programa ter nekatere ključne probleme dolgoročnega razvoja Slovenije, M katere želi ZKS še zlasti opozoriti. V nadaljnem delu pa obravnava gradivo nekatera vprašanja o-ziroma nakazuje tudi dileme glede razvoja samoupravljanja v delovnih organizacijah in njihovih združbah, o dohodku kot družbeno ekonomskem odnosu, o integracijskih procesih, o kadrovski politiki in znanstveno raziskovalnem delu ter o komunalnem sistemu, odnosih med komuno in republiko ter federacijo. Komisija bo sprejemala pripombe in predloge k temu gradivu do 10. septembra. Nato bo o tej problematiki razpravljal centralni komite ZKS na posebni seji. Idejno političnim osnovam razvoja Slovenije bo posvetil svojo poglavitno pozornost tudi VI. kongres ZK Slovenije, ki se bo sestal proti koncu le. tošnjega leta. ■ TITO NA ŠTAJERSKEM — Dan pred odhodom na Češkoslovaško se je predsednik republike napotil (v četrtek 8. t. m.) z Brda pri Kranju na Štajersko. Skozi Celje je pripotoval na Kozjansko.. V Pod-sredi je obiskal domačijo svoje tete Ane Kostanjšek, kjer živi sedaj njegova sestrična. Nato je tov. Tito obiskal svoj rojstni kraj Kum-rovec, od tam pa se je prek Bi-zeljskega vrnil na Brdo. Titova so- proga Jovanka pa se je pred dnevi prvič povzpela pa Trigla^. ■ SPET VEC GRADIMO — Vrednost gradbenih del, opravljenih v vsej državi v letošnjem prvem polletju, je za 14 odst. večja kot v istem lanskem obdobju. Gradbena dejavnost je torej očitno spet začela naraščati, zato se je letos v tej panogi povečalo število zaposlenih za 3 odst. ■ MANJ NALEZLJIVIH BOLEZ- NI — V letošnjem prvem polletju ni Slovenije prizadela nobena hujša Javna razprava o razvoju Slovenije epidemija. Nekaterih nalezljivih bolezni je manj kot prejšna leta. Prvič po več letih je zdaj manj primerov nalezljive zlatenice. Največji uspeh smo dosegli pri preprečevanju oslovskega kašlja. Prej je letno obolelo za to boleznijo do sedem tisoč otrok, odkar pa cepimo širok krog otrok, se je število te bolezni skrčilo na kakih 300 primerov letno. Številni pa so prime ri mumpsa, ki mu včasih sle^ meningitis, na srečo le v lažji obliki. ■ IZSEUENCI NA IZLETIH — Skupina slovenskih izseljencev iz Clevelanda potuje ta teden po Slo- veniji. V ponedeljek so bili na O-točcu, v torek v Bohinju in na Bledu, v sredo v Mednem, v četrtek gredo v Velenje, v petek pa na Vrhniko in Postojno. ■ TISOČ VILIČARJEV — V Li tostroju so te dni izdelali tisoči viličar. Ta tovarna izdeluje samo večje viličarje z nosilnostjo več kot 2000 kg. ■ 42-TISOCTONSKI ORJAK — Ladjedelnica »3. maj« na Reki je izdelala za »Indijsko brodarsko družbo« 42-tisočtonsko ladjo za prevoz razsutega tovora. To je že tretja ladja iz te serije, ki so jo izdelali v reški ladjedelnici. Dolga je 193, visolca pa 16 m. ■ TRIJE TV PROGRAMI — Cma gora je v Jugoslaviji edino območje, na katerem gledalci lahko spremljajo kar tri televizijske programe — domačega in dva italijanska. ■ KARAVANA PRIJATEUSTVA — Na Češkoslovaško bo 10. septembra odpotovalo kakih 500 udeležencev karavane prijateljstva Jugoslavija — Češkoslovaška. V karavani bodo v glavnem bivši jugoslovanski učenci in študentje, ki so se po vojni Šolali na Češkoslovaškem. ■ POTRES V SARAJEVU — V četrtek, 8. t. m. zjutraj sta Sarajevčane vznemirila dva potresa 4. stopnje. škode ni bilo, vendar pa so se mnogi ljudje umaknili iz hiš in tudi iz mesta. ■ NEURJE V TITOGRADU — Prejšnje dni so bile marsikje v državi nevihte. V Titograđu pa je divjalo v četrtek 8. t. m. takšno neurje, da je voda zalila mnogo stanovanj in lok^ov. Mesto je bilo nekaj ur brez vode in elektrike. Katoliškega duhoviiika PAULA WEIRA, 31, (na sliki) iz Norih Gheama v Surreyu na Angleškem Je south-vvaršld nadškof monsignor Cowderoy razrešil vseh dolžnosti v tukajšnji cericvi Sv. Cecilije, ker se ni strinjal s papeževim poveljem o kontroli rojstev. Telefoto: UPI tedenski zunanjepolitični pregled \ Samo tisti, ki so bili tam, so lahko občutili vso veličino sprejema, ki so ga Pražani priredili Titu. Pisana beseda lahko samo medlo izrazi tisto resničnost, ki jo je gledalec televizije vsaj zaslutil. Tita so sprejeli kot junaka, prijatelja in somišljenika. 2e pred obiskom je svetovni tisk — z izjemo nekaterih socialističnih držav — napovedoval, kako veličastno bo Praga sprejela Tila. Toda sprejem je prekosil vsa pričakovanja. To je bil četrti Titov obisk na Češkoslovaškem. Prvi »obisk« je trajal dve leti, ko je naš predsednik delal tam pred pn'o svetovno vojno. Drugi uradni obisk je bil od 21. do 24. marca 1946. Tretji obisk pa leta 1965. Ko so Pražani in vsi Cehi in Slovaki pozdravljali to pot Tita, so dobro vedeli, kakšno stalLšče je zavzemala in zavzema Jugoslavija v njihovem boju za nacionalno neodvisnost in pravico, da si izbirajo svojo pot v socializem. Brali so, kaj je pisalo jugoslovansko časopisje v najbolj kritičnih trenutkih julija in avg^ii-sta. Hkrati pa so se spominjali, da je Jugoslavija pod Titovim vodstvom pred dvajsetimi leti tudi začela boj za pravico do lastne poti. Srečanje med Titom in jugoslovansko partijsko delegacijo na eni strani in voditelji KPC na drugi je rodilo tiste sadove, ki so jih vsi pričakovali. Naše partijsko vodstvo je izreklo vso podboro boju češkoslovaškega vodstva in ljudstva za neodvisnost in podprlo razvoj demokratizacije v CSSR. Poudarilo je solidarnost socialističnih dežel v boju ^roti imperializmu. Skupno sporočilo tudi vsebuje napoved tesnejšega sodelovanja. Obisk je po pravici zbudil izredno zanimanje po vsem svetu in o tem tudi pričajo številna poročila posebnih dopisnikov iz Prage kakor tudi komentarji tiska, radia in televizije. Vsi ugotavljajo, da Praga od dneva osvoboditve leta 1945 ni doživela kaj takega. Se zdaj prihajajo na jugoslovansko veleposlaništvo v Pragi pisma (n brzojavke po-sameznikov in organizacij' Titu. V njih je izraženo vse tisto, kar so Cehi in Slovaki čutili v zadnjih dneh. Ta pisma so izraz najčistejših in najbolj vzvišenih čustev, ki jih en narod lahko goji do drugega. In to je najlepše, kar je obkrožalo našo deigacijo med kratkim delovnim obiskom v bratski prestolnici. Prejšnji teden so delegati republikanske stranke na konvenciji stranke v Miami Bea- T tO v chu na Floridi izvolili za svojega predsedniškega kandidata na volitvah 5. novembra letos Richarda Nixona, nekdanjega podpredsednika pod Einsenhowerjem, in politika, ki je leta 1960 za las izgubil tekmo z Johnom Kennedyjem. Njegove izvolitve ni nihče v Ameriki sprejel s posebnim navdušenjem. Ljudje so se že sprijaznili s tem, da se bosta letos pomerila za predsedniški položaj dva utrujena politika — Nixon za republikance in Humphrey za demokrate. še manj navdušeno je Nixo-novo iz^'olitev za predsedniškega kandidata sprejel Ha-noi. Predstavnik delegacije DR Vietnama, ki se pogaja z ameriško delegacijo v Parizu, je izjavil, da program republikanske stranke, sprejet na konvenciji, vsaj kar zadeva Vietnam, ni v stanju, da bi končal agre.sivno vojno v Vietnamu. Prav tako je ostro kritiziral nekatere Nixonove izjave o Vietnamu. V Moskvi tudi niso navdušeni, saj velja tam Nixon za starega in preizkušenega an-tikomunista, skušajo pa nekoliko pozabiti na to njegovo preteklost. Sicer pa je tudi res, da še noben predsednik ni bil takšen, kakršen je bil kot kandidat. Položaj predsednika prinese s seboj razne odgovornosti, ki jih človek ali stranka v opoziciji nimata. Zato se bo, četudi bi bil Nikon izvoljen za predsednika, dvogovor med obema najmočnejšima državama na svetu verjetno nadaljeval, ker je to v obojestranskem interesu. Počakati bo treba še deset dni in takrat bo znano tudi ime demokratskega predsedniškega kandidata. Zelo verjetno bo to Hmnphrey. Američani z zehanjem pričakujejo letošnje predsedniške volitve. ^ DOLENJSKIIIST * TEDNIK* VESTNIK». vsak'.četrtek 60.000JzvbddvU gospodarstvu Kaj prinaša zakon o ugotavljanju ^in delitvi dohodka - Novi zakon zajema vse samostojne organizacije združenega dela, ne glede na vrsto dejavnosti - »Ekstra« dohodek, ki ni posledica dela, naj bi zajemali s posebnim obdavčenjem in na podlagi posebnega zakona Zvezna skupščina je končno sprejela novi zakon o določanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah. O ma-lokaterem zakonu je bila pri nas tako široka javna razprava in rekdokdaj so bili gospodarstveniki tako enotnih misli, da je tak zakon potreben. Ta zakon je bil- v delu leto dni, njegov načrt so obravnavali v zbornicah in sindikatih, neštetokrat pa so o njem razpravljali tudi v skupščinskih^ telesih. Prva od mnogih novosti v tem zakonu je ta, da se zakon nanaša na vse »samostojne or> ganizacije združenega dela, ne glede na vrsto dejavnosti«. Posebni odstavek v zakonu predvideva, da se od t^a pravila lahko odstopi tedaj, ko gre za delovne organizacije, ka se ukvarjajo z družbenimi dejavn<3stmi (izobraževanje, znanost, kultura, jsdravstvo). V teh primerih bo treba sprejeti posebni zvezni ali republiški zakon. Doslej je en zak<»i o določanju in delitvi dohodka veljal za gospodarske organizacije, drugi pa za negosE>odar-ske dejavnosti. Združenja Sedaj je z zakcmom določena pravica delovnih organizacij, da odločajo tudi o delitvi dohodka v poslovnih združenjih. Z drugo besedo kadar posamezna podjetja osnujejo skupne organizacije, potem imajo te pravico odločati o pierilih delitve dohodka po zaključnem računu in o razpolaganju s skladi v svojih združenjih. Pomen tega zakonskega določila lahko spoznamo, če pomislimo, da so delovne organizacije lahko bile na robu likvidacije, da so zaposleni lahko prejemali minimalne osebne dohodke, da pa so zaslužki njihovih združenj bili na »evropski ravni«. Prav zaradi »divjanja« osebnih dohodkov v mnc^h od njih, so poslovna združenja prišla pod udarec zakona o »zamrz-njenju« osebnih dohodkov v nekaterih delovnih organizacijah. Fakturiranje Celoten dohodek se bo poslej določaj na osnovi fakturirane realizacije, namesto vplačane. Predlagatelji aako-na poudarjajo, da se bo zaradi tega skupni dohodek po zaključnih računih za prihodnje leto laliko povečal. Delovna organizacija bo sodelovala tudi v dohodku druge delovne organizacije ali tujega podjetja, če ima z njim pogodbo o združevanju sredstev zaradi skupnega poslovanja. V skupni dohodek bodo šle tudi obresti na najeta denarna sredstva in na blago, ki se prodaja na kredit. Pomembna je tudi novost 7 sistemu nadomeščanja zakonskih in pogodbenih ob veznosti. Ce delovna organizacija ne bo mogla iz dohodka izpolniti svoje zakonske obveznosti in zagotoviti minimalne osebne prejemke de lavcev, bo oproščena enega dela svojih zakonskih obveznosti. To bo pomoč kolekM-vu, ki bo zašel v težave. Sporazumi Novi zakon je utemeljil tu di samoupravne sporazume o delitvi dohodka. O tem se bo do dogovorile posameane delovne organizacije, njihova poslovna združenja, sindikatii ia lizvršni oi^ani družbeno-$>o-litičnih skupnosti. Vse kaže, da bo to pcMnagak) odpraviti anomalije v delitvi po d^. Ti samoupravni dogovori morajo biti prostovoljni in bodo veljali le tedaj, če jih bodo sprejmi organa tistih delovnih organizacij, ki so ta sporazum sklenile. Obenem dobijo družbenopolitične skupnosti pravico, da sprejmejo ukrepe, ki bodo družbeno usmerjali delitev dohodka, da bi se tako odpravile tiste razHke v osebnih dohodkih, ki niso posledica dela. S tem bo omogočeno zajeti »ekstra« d<đK>dek. Posebej, na primer, se omenja možnost, da se ekstra dohodek odvzame s progresivnim obdavčenjem osebnih dohodkov, kar bi se predpisalo s posebnim zakonom Sredstva, ki se bodo zbrala s prc^resiviiiim obdavčil jem osebnih dohodkov, pa ne bodo mogla biti porabljena za proračunske izdatke. S. V. — Tovariši, rešitev moramo iskati... tam nekje! (Karikatur« k A »nnMnm. PO DEVETI SEJI CENTRALNEGA KOMITEJA ZKJ Najbolje je še vedno v občini v predstavniških organih je iz leta v leto manj neposrednih proizvajalcev, mladine in žensk, pravtako pa je prenuilo delavcev v raznih konferencah Zveze komunistov — Pred kongresom ZK je treba uresničevanju načel kadrovanja posvetiti vso skrb in imeti tanek posluh za vsa taka vprašanja Na deveti seji CK ZKJ so sprejeli tudi resolucijo o najvažnejših nalogah Zveze kCMnunistov na podre, čju kadrovske politike. V t«n dodarski J^J^na komisija. zbor naše republike po raz- Zaradi omejenega pravi o kmetijstvu sredi julija, je pripravila osnutek predloga sklepov in priporočil za odpravo sedanjih težav v kmetijstvu. Uspešen razvoj kmetijstva je namreč eden izmed osnovnih pogojev za nemoteni gospodarski in družbeni razvoj Slovenije. Osnutek je prostora lahko le naštejemo ugotovitve in predloge iz tega osnutka. Razmere v kmetijstvu, ki so se ob uvedbi reforme izbolša-le, so se lani in letos močno poslabšale zlasti zaradi neurejenih razmer pri izv02fu in uvozu mesa ter nekaterih dru- dan v javno razpravo. O njem gih živil. Te stvari bo treba naj bi razpravljali predvsem kar najhitreje urediti, zlasti posebni odbori po občinah, kolikor so povezane z živino- Kmetijci in drugi občani, ki rejo. Kmetijcem bo treba za- ne bodo zajeti v teh odborih, gotoviti prodajo vseh pridel- pa lahko pošljejo svoje pred- kov in živine, in sicer s skle- loge občinski ali republiški skupščini. O težavah kmetijcev zaradi neugodnih razmer na domačem in svetovnem trgu je bilo TURISTOV KO LISTJA IN TRAVE ... Medtem ko strokovnjaki še vedno ugibajo, ali bomo letos dosegli lanske rekordne številke tujih ^turistov, zlasti vzdolž Jadrana, govore prvi podatki, da je teh sicer manj kot lani, toda pri nas puščajo veliko več denarja kot prejšnja leta. Iz Istre, ki je m tu-turiste iz srednje in severne panjem dolgoročnih pogodb, da bodo vnaprej vedeli kaj naj pridelujejo in redijo v hlevih. Pri načrtni proizvodnji bo treba zagotoviti tudi ustrezne cene, ki se ne bodo pogosto spreminjale. Poleg živinoreje, Predvsem pa bo treba narediti koncept dolgoročnega razvoja kmetijstva za vso Slovenijo. Osnutek določa, kaj bodo morale storiti za uresničitev takih predlogov kmetijske organizacije, gospodarska zbornica, poslovne banke in občinske skupščine. Med sklepi tudi navaja, kaj bo storil izvršni svet naše republike ter nekateri republiški sekretariati. Poleg kmetijstva obravnava osnutek tudi odnose v gozdarstvu. Družbeni organi so se torej zelo resno lotili teh stvari. Položaj kmetov pa bo tudi po sprejetju takih sklepov in priporočil močno odvisen od njihovih organizacij, kmetijskih zadrug, kombinatov in gozdnih gospodarstev. Zato ne smejo pričakovati, da bo ljudska skup- je število mkdih strokovnjakov. Očiten je napredek tudi v osamo, svojitvi in javnosti kadrovske politike in T uresničevanju na^a rotacije v predstavniških organih družbeno-političnih organhsadj. To velja zlasti za občine. Proizvajalci odrinjeni? Uresničevanje načel kadrovske politike pa spremljajo tudi rszlič-ne slabosti. Niti Zveza komunistov se na tem p^ročju ni dovolj zna šla in uveljavila. Kajtd opuSčena je stara praksa vodenja kadrovske politike po vodstvu Zveze komunistov. člani ZK pa se v tako nastali prazaiini niso dovolj zna£ii in an^irali. Prišlo je do nedoslednosti in kompromisov do odmika od sprejetih načel, ali pa so bila ta načela sprejeta zgolj formalno. Zato seveda ni čudno, če se zadnja lete venomer zmanjšuje število nepoArednih proizvajalcev, mladine in žensk v predstavniških organih. Po lanskih volitvah je v gospodarskem ^ru zvessne skupščine ostalo komaj 7 odstotkov delavcev, medt^ ko jih je leta 1965 bilo 17 odstotkov. Organiza-cijsko-politični zbor je imel prej delavcev, sedaj jih ima samo pet. V zboru narodov je eden, v zveznem in kultumo-prosvetnem zboru pa ni niti enega neposrednega proizvajalca. Število mladincev in mladitA v najvišjem predstavniškem organu se prav tako manjše. Na volitvah lani so biti v zvezno skupSčiuo te-voljeni 5!<\mo trije mlfCdinci, t vseh lepuoliških skupščinah pa je le 27 poslancev pod tridesetimi leti. Nič boljše stanje ni glede ženak. Leta 1963 je bilo v zves)! skupšdi-ni 19 odstotkov žensk, luni samo Se 13 odstotkov. V občinskih skupščinah je bilo v istem razdobju sodelovanje ženak onanjšeno od 16 na 9 odstotkov. Obnavljanje - ali le vrte> nje v istem krogu? Občinske konference ZK, še manj pa republiški in zvezni organi ZK, s J ne morejo pohvaliti % velikim sodelovanjem delavcev. V vseh občinskih konferencah ZK je bilo lani in letos izvoljei^i 32,7 od-stctkov delavcev fprej jih je bilo 21,u odstotkov). To kaže, da se je nekoliko izboljšala socialna struktura, vendar je to Se vedno precej pod številom driavcev v organizacijami ZK. ki sestavljajo o-krog 33 odstotkov članstva. V vseh republiških centralnih komitejih je bilo Izvoljenih 30 delavcev, medtem ko je v centralnem komiteju ZKJ 50 članov bilo delavcev pred letom 1941, trenutno pa v tem fo-runMi nI niti enega delavca iz ne. posredne proizvodnje. Teh nekaj podatkov nedvoauio potrjuje, da se kadrovska politika ne izvaja v skladu s sprejetimi načeli. Obnavljanje vodstev, v republikah in v zvezi, je bdlo iiovrSe-no s štervilčno razširitvijo, manj pa s stvarnimi kadrov:&imi ^re-membami. Rotacija je vodila gibanje kadrov iz ožjih v širše dru^ beno-politične skupnosti ali pa k zemenjavanju istih ljudi v aapr. tem krogu. D, R. Kmetijski nasveti ki je v Sloveniji zar^narav- odpravila v^ probleme, nih razmer prevladujoča kme- ^ ^ tijska dejavnost, bo treba J. PETEK bolj kot doslej pospeševati tudi sadjarstvo in vinogradništvo ter pridelovanje povrt-nin. Hektarske pridelke pa bo treba zvečati da bi bili pridelovalni stroški čim nižji- Za tako gospodarjenje je potrebna boljša pospeševalna služba med kmeti, kot jo Slabo z izvozom kmetijskih pridelkov Junija smo iz Slovenije izvozili samo za 29,9 milijonov dinarjev, medtem ko je iiilo maja letos prodanih na tuje za nekaj nad 40 milijonov dinarjev kmetijskih pridelkov. imamo zdaj. Tudi kmetijsko Evrope pravi »jadranski raj«, golstvo bo treba razširiti, in Lani junija smo izvozili za pa poročajo te dni, da imajo gj^er že letos. Za ti dejavno- 43,4 milij. din kmetijskega nad 70.000 turistov. Čeprav so gti tjo treba zagotoviti potre- blaga, medtem ko pokaže pri-že lani imeli po osvobodit- jjen denar, nekaj iz kmetijske merjava med lanskim in le- proizvodnje, nekaj pa tudi iz tošnjim prvim polletjem pa-drugih družbenih virov. dec za 15 odst. v škodo lot )- Kmetijska proizvodnja mora šnjega izvoza. biti načrtna torej, organizirana. Za to morajo skrbeti kmetijske zadruge ali obrati za kooperacijo pri kmetijskih kombinatih. Seveda morajo imeti kmetje v njih ustrezno besedo. Mehanizacijo kmetij- vi najuspešnejše leto, so zdaj dosegli nov rekord. — V Rovinju so že letos prodali tujim gostom vsa ležišča za 1969 Na obalah črnogorskega Jadranskega morja je trenutno kakih 40.000 turistov, skoraj vse hotelske zmogljivosti pa so zasedene. Boljše je v gozdarstvu: to je samo od maja do junija letos povečalo svoj izvoz za 47 odst, V primerjavi z lanskim prvim polletjem smo letos izvozili iz Slovenije za 19,2 odstotka več lesa. Čredinke tudi na kmetijah Naj, živinorejec poskuša karkoli, vedno znova bo ugotovil staro resnico; dobra zelena krma je za govedo najboljše. in kar je še važnejše — najcenejše krmilo. Hlev mera v bližini imeti travnike, pašnike, kjer je na voljo dovolj zelene krme, če hočemo imeti pocend meso in mleko. Načrtovalci velikih družbenih hlevov tega niso dovolj upoštevali, posledice pa so nam vsem dobro znane. H Darove narave moramo kar najjbolje izkorisiti. To velja tudi za zeleno sočno krmo, ki jo je treba kar najdlje polagati v presnem stanju, še ceneje pa je, čc jo živali na pa.^i same nabirajo. Paša jie najugodnejši način prehrane. saj hkrati s svežo, sočno krmo, ki ima veliko beljakovin, omogoča živalim še gibanje. Ce poznamo nekaj osno^'nih pravil tega načina prehrane, travnate ruše ne poškodujemo, marveč jo celo izboljšamo. Trpina ljulka, pasja trava, latovke, mačji rep, travniška bilnica, bela in navadna detelja ter lucema med krmnimi rastlinami pašo najbolj prenašajo. Pri nas za pašnike povečini ne znamo skrbeti; pustimo jih vnemar, vsi zanemarjeni pa res ne dajejo vtisa, da je paša najboljši način izrabe travniške ruše. Toda poglejmo v kmetijsko bolj napredne dežele, ki so kar prepredene z gosto pregrajenimi pašniki, ki jih imenujemo črednike! Paša v črednikih je napreprostejša in najcenejša mehanizacija, B Zakaj črednike? Ce bi imela živina v času najbolj bujne rasti na voljo ves travnik, bi veliko krme uničila in poteptala. Zato pa.šnik pregradimo v več oddelkov. Ko govedo popase v enem oddelku ali čredinki vso krmo, ga spustimo v drugo in tako naprej. V času počitka si rusa opomore, neovirano jo lahko gnojimo in oskrbujemo ter po potrebi tudi pokosimo. ■ To je na kratko vsa umetnost pašno-kosnega gospodarstva. ki je najbolj sodoben način izkoriščanja travinja. Omogoča nam doseči take donose kot na njivi, zato strokovnjaki priporočajo čredenje tudi na naših kmečkin gospodarstvih. DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK' vsak četrtek 60.000 izvodov! »▼ deveti dolliii, ta deveiiad fomni je ▼ devcii deieb nekoč žiTel knUJevic...« Tako se »ačenjajo pravljke. Naša pripoved, ki žal ni j^vijica, pa bi se lahko začela takole: »V deveti dolini, za devetimi {gorami je v socialistični deželi nvel obrtnik, ki je plačeval zelo zelo nizke davke in si koval težke milijone ...« Za nekatere obrtnike smo res pravljična dežela. Nemalokrat so brez posebnega truda In prizadevanja, včasih že skoraj samo z za-mahom njihovih rok pojem obrti spreminja v zlato in v bogastvo. V vsaki pravljici nasto^^ajo tudi čarovnice. Navadno so samo za /gago. Ker teče v naši pravljici beseda o obrtnikih, bi lahko nastopala kot čarovnica kvečjemu naš davčni sistem in uprave za dohodke. Da ne bo strahu, se takoj potolažimo: uprave za dohodke in naš davčni sistem v naši zgodbi skoraj ne nastopajo. Predstavljajo lakko (doslej) kvečjemu malega, neškodljivega nagajivega škrata ... Zato pa sta n?^ de'2ela in naša pravljica še bolj pravljični (vs?j za nekatere obrtnike )... Vloge smo raadelill; kraljeviči so obrtniki. Čarovnic ni. Kot obrtniki v naSi zgodbi ne nastopajo krojači, šivilje, kovači, čevljarji in njim podobni obrtniki, ki si v potu svojega obraza s svojimi rokami služijo vsakdanji kruh. Govorili bomo o avtomobilskih prevoznikih, o pletiljcih, sodavičarjih, steklarjih, pleskarjih, raznih »št£ncarjih« ki njim podobnih obrtnikih. Navadno imajo za delo najete tuje ljudi, sami; pa le vodijo »kteft« in razpredajo mreže, Voaijo se v velikih in Čemu favnost dela in zaprta pot do podatkov? Javnost dela obCLnskih organov je zajamčena z ustavo. Zakaj j^ bilo torej toliko težav pri iskanju in zbiranju podatkov o obrtnikih? V no-vomsiki občini smo jih dobili šele po vejih posredovanjih. V Metliki je bilo teže; pravijo, -da podatkov, ki bi jih ml ieleli. nimajo oz. ne morejo zbrati. Nekaj smo zdto nabrali sami, mimo občine in brez nje. Z^olj to, kar smo zbrali in zvedeli, pa meče Mercator KOZMETIKA • USNJENA GALANTERIJA • BI2UTERIJA • MOŠKA, ŽENSKA,. OTROŠKA KONFEKCIJA IN PERILO • TEKSTILNO BLAGO • ŠPORTNE POTREBŠČINE • STEKLO • PORCELAN • GOSPODINJSKE POTREBŠČINE • ELEKTROAKUSTIČNI APA-RATI • ELEKTROGOSPODINJSKI APARATI • POHIŠTVO • ŠOLSKE POTREBŠČINE do MILIJON Sdin KREDITA - tudi brez porokov! novo mesto Obrtniki, izbirajte si občino! Pravljica o deželi, v kateri so bili davki v eni občini višji, v drugi spet nižji, obrtnikom pa je bilo dano na voljo, da so si sami izbirali občino, ki jim je bila najbolj všeč ~ 16 obrtnikov, večkratnih milijonarjev v novomeški občini, medtem ko v metliški občini še ne vedo, koliko jih imajo! - Obrtnik s 109 milijoni din prometa je plačal lani 1,487.000 din prispevka ali komaj 1,3 odst. od ustvarjenega prometa! - Prababica vozi težak kamion s prikolico - Noben obrtnik ni vložil prijave za odmero prispevka od skupnega dohodka, čeprav je taka prijava po zakonu obvezna za vse občane - Resnične zgodbe o neopravičenem bogatenju posameznikov, ki jih je toliko, da se človeku ježijo lasje ... mod'imih osebnih avtomobilih, na leto pa imajo po nekaj deset, pa tudi p>o sto in več milijonov dinarjev prometa (ugotovljenega prek žiro računa). To, kar se zasluži še postrani, mimo žiro računa v banki, v naši zgodbi ni zajeto: lahko pa nam verjamete: tudi tega je precej. Naša pripoved se odvija v met'.iSki in novomeški občini. Podatke zanje je bilo zelo težuco zbrati oe. sploh zvedeti za skrivnosti, sredi katerih pa vsak dan živimo. slabo luč na davčno polJ:i';o v metliški občini. Morda nismo mofrli dobiti iskanih podatkov tudi zato, ker imajo v metliški občini zadnje mesece veliko dela in sestunkov zaradi ns'ce^a odbornika občinske skup'^člne. Občani mu očitajo, da se je okoristil z zemljo, dobljeno od agrarne reforme. Na občinski skup&čtni so že sklenili, da se obtožbe prot! temu odborniku ustavijo Ali ni ma- lo čudno, da občinska skupščina, k^bi morala biti čuvar zakonitosti, sprejme tak sklep? Verjetno bd morala biti prav skupščina prva, ki bi tEiko zadevo prepustila v postopek organom javnega tožilstva. Ti so pristojni in kvalificirani za take in podobne zadeve in bi stvari najbrž laže prišli do dna. v Metliki se šušlja in govori veliko stvari. Javna tajnost je govorica, da odbornik, ki smo ga pravkar omenili, s svojim denarjran pod tujo firmo ureja v M'jtliki obrt za plastične izdelke. Njegov partner je nekdanji vodilni uslužbenec občinske uprave. Za »firmo«, pod katero naj bi obrt poslovala, sta si sposodila foveka, ki ima (tako govorijo Metličani) na svoje ime ž3 prijavljeno v neki druiri s'ovenski občini gost n-sko r^brt. Grj^.rJa: >:Če nam r/rš?te davke, se preselimo čez Kolpo!« v pregovorih je skrita modrost malega moža. »Ti meni, jaz tebi...« pravi eden izmed pregovorov. V Metliki so se več ur pogajali glede davkov z dejanskima lastnikoma pletiljske obrti iz Metlike. Tudi ta posluje pod ij^josojenim imenom, denar in zaslužek obrata pa obračata dva druga, sicer dejanska, na zunaj pa »ilegalna« lastnika. S tema dvema so se občinski možje pogovarjali o zvišanju prispevka za njuno obrt. Prizadeta sta zagrozila, da bosta v enem dnevu preselila obrat preko Kolpe na Hrvaško (dober poldrug kilometer daleč!), kjer z davki ne bo težav. Pravijo, da so občinski možje ob takšni grožnji popustili. V Metliki vam pokažejo štiri hiše, ki so v žabjih letih zrasle ena za drugo l^>o v vrsti. Vse je dal po.staviti en občan, in tri doslej že prodal. Prispevka od zaslužka, ki ga je imel s preprodajo, seveda ni plačal. Na občini ne vedo, da je imel 48 milijonov din prometa Metlika je deveta, pravljična dežela za avtomobilske prevoznike. Za takšne, ki imajo s&mo en kamion s prikolico In za takšne, ki imajo po 2, po 4, po 6, pa tudi po 10 in celo več tovornjakov s prikolicami. Metlika je raj za avtoprevoznike, ki .ustvarijo s prevozi po nekaj naili->nov, pa tudi, na desetine .nilijonov prometa na leto. Metlika je paradiž za avtoprevoznike iz vse Slovenije, ljetos je prijavilo v metliški obrini avtnprevozniSko obrt razen domačih kar 61 tujih prevodnikov! Prijavljmi so kot »stalno bivajoči« v iMet-. liki in v okoliškili vaseh v hi^h, kjer .so jih videli samo enkrat ali pa m to ne. Zakon določa, da mora imeti obrtnik stalno bivališče v občini, v kateri ima prijavljeno obrt — in zakonu je treba zadostiti... 2^ebni avtoprevoznik po predpisu ne sme imeti več kot en kamion. Spretni so se znašli: en kamion imajo prijavljen nase, druge pa na brate, sestre, vnuke, na starega očeta in na prababico ali pa kar na šoferje, ki jim tovornjake vozijo. Predpisom Je zadoščeno, milijončki se stekajo- Zakaj je na občinski upravi za dohodke tako malo ljudi, ki res ne zmorejo zelo 3bsežnih in odgovornih nalog? Ko pretehtaš vse naiteto, kar je znano uradno in neuradno, se ti ucdi pelinoma naravno, da se na ob<^oski upravi za dohodke in na oMini v Metliki ne da glede tega nič izvedeti. Vprašljiv pa postane ob tem izgovor, da »uprava za dohodke ne unore obs^^-ga dela«. VpraSljivo postane tudi dejstvo, da ima uprava za dohodke samo štiri delavce: šefa uprave, referenta za odmero davkov, referenta za izterjavo in knjigovodjo. Popolnoma narobe bi bilo valiti krivdo za takšno stanje na uslužbenca uprave za dohodke. Referent ima 80.000 Sdin prejemkov na mesec. Krepko mora delati, £e hoče samo takole po posluhu, upoštevaje našo milo zakonodajo, odmeriti prispevke. Seveda je treba predpisane davke in prispevke nato i» izterjati, za kontrolo pa sploh ne ostane nič časa! ■ Naj podčrtamo: človek mora biti zelo potreben ^narja in dela, da se za 80 stariu tisočakov na mesec sploh pelia in bode z ljudmi, ki so-polni z\-ijač in premete-nofiti in o katerih smo pravkar govorili. Taka ugotovitev velja seveda tudi za delavce v vseh občinskih upravah za dohodke. Pa se vprašajmo še tole: komu je všeč, da je metliška uprava za dohodite takšna kot je? Več ljudi z ustrezno kvalifikacijo bi gotovo laže zmoglo pravično in pošteno odmero, izterjavo in kontrolo — s tem pa bi zagotovili znatno večji dotok dohodkov v občinski pro-ročim. Se več pa bi bilo vredno to, da bi tako delo preprečilo številne nepravilnosti in golju^Ue. ki smo Jih nekaj pravkar omenili. Promet se je zvišal za več sto odstotkov, prispevki pa za veliko manj Tudi v novomeški občini m stanje glede obdavčenja obrtnikov veliko boljše. Podatke o tem smo dobili na upravi za dohodke Začeli bomo s primerjavo let 196-4 in 1967 glede prispevne osnove obrtnikov in glede prispevka, ki so ga plačali (prispevna osnova je obrtoi-kov dohodek, od katerega mu odmerijo prispevek, ki ga bo plačal' obC-'n! v tekočem koledarskem letu) B Lani ie imelo 58 avto-prevoznikov v novomeški občini skupno prispevno o.snovo 54 milijonov din, plačali pa so skupno 11,723.6(H) din prispevka Račun: prevoznikov je bilo za 262® o več kot 1964^ vsi skupaj so imeli za 205% višjo prispevno osnovo, prispevek vseh teh prei'oznikov skupaj pa je bil le za 24% višji od tistega, ki ga je plačalo 1964 takratnih komaj 16 prevoznikov? B V zasebnem {gostinstvu ni nič boljše. Lani je 58 zasebnih gostilničarjev imelo skupaj 59,360.000 din prispevne osnove, plačali pa so 7,741.000 din prispevka. Gostilničarjev je bilo lani le za SBo/o več kot 19G4. njihova skupna prispevna osnova je bila večja za 434®/b od tiste pred tremi leti. prispevek, ki so ga plačali lani, pa je bil komaj za 138% večji od plačanega prispevka v 1964! B Prispevki zasebnih obrtnikov so se neprimerno zmanjšali, zaradi potreb po njihovih storitvah In povečanja kupne modi pa se .)e promet zasebnih obrtnikov izredno povečal. S tem pa so bili ustvarjeni pogoji za neupravičeno bogatenje spretnih posameznikov, ki so priložnost seveda i;dcoristili. Tako so se v naši družbi rodili mUijo-narji, ki so v nekaj letih zaslužili tudi na desetine milijonov čistefi:a! 16 obrtnikov je imelo lani samo na žiro računih 653 milijonov din prometa Žiro računov obrtnikov sploh ne kontrolirajo Na upraivi za dohodke v Metliki doslej sploh niso kontrolirali žiro računov obrtnikov. Ker poslovne banke trdijo, da so žiro račimi tajnost, nam na bankah niso dosegljivi. Pogledajo jih lahko le predstavniki občinske uprave za dohodke. Ker metliška uprava te možnosti ne uporablja, smo ubrali drugo pot. Za metliškega avtopre-voznika Cara smo izvedeli, da mu je lani samo eno podjetje nakazalo za opravljene prevoze na iiro račun pri podružnici DBH v IVletlilu 47 milijonov in pol din, letos do 30. maja pa je imel od istega podjetja nakazanih že blizu 6 milijonov din. Prevoznik Niko Magovec Iz Metlike Je dobil lani od istega podjetja na svoj ždro ra-čim za opravljene preivoze 29,600.000 din, letos do 18. ma- Zasebno pletiljstvo .Sudac iz Metlike je imelo lani samo z dvema podjetjema za 40 milijonov din prometa, leto« do 1. julija pa prav tam spet za 20 milijonov din prometa. Najvišji, laiš odmerjeni prispevek od obrti, je bil v metliški občini 2,600.000 din. Noben obrtnik — in med njimi je kar precej večkrat- Ne čudite se — pravilno ste prebrali! Tem 16 obrtnikom Je bil za lansko leto v novomeški občini odmerjen prispevek od 34,994.000 din dohodka, ki naj bi ga s takšnim prometom po določilih občinskega odloka o prispevkih in davkih občanov ustvarili. Ob takšnem prometu in ob tako odmerjenem dohodku je vseh 16 obrtnikov plačalo lani komaj 10,908.125 din prispevka od obrti. Pa naj Se kdo trdi, da naS socializem ni socialen! Ko so julija letos te obrtnike povabili, naj prijavijo po zakonu skupni dohodek, da bi jim lal^o za lani odmerili tudi prispevek od skupnega dohodka. Je poslalo prijave le 13 od 16 obrtnikov. Prijavili »o 56,669.000 din skupnega dohodka, ki la- nih milijonarjev - pa doslej „bdavčen Ce k te Ja pa tudi že 18,000.000 din. ti... še ni vložil prijave za odme ro prispevka od skupnega do hodka občanov, čeprav bi po določilih republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov morali tudi obrtniki takšno prijavo (kot v.si drugi državljani) vlagati vsako leto. Kot smo izvedeli, občinski upravi za dohodke v Metliki še ni Jasno, če so obrtniki sploh dolžni vlagati to prijavo in ta prispevek plača- mu pri.^tejemo 8e dohodek, od katerega jim je bil lani že odmerjen pri.spevek,* so torej priznali, da so imeli lani vsi .sHupaj nekaj več kot 90 milijonov din dohodka. To pa je spet dvakrat več od do- Vsi zneski v tem sestavku so plsanf v/ starih dinarjih! hodka, ki je bil ocenjen po sporaziamu med njimi in upravo za dohodke v začetku 1967. Posamezniki s stomi-lijonskim prometom Ne čudite se. če vam povemo, da je imel Stane LIsac, ki ima v Novem mestu kovinarsko obrt, lani samo preko žiro račima 109 milijonov din prometa. Gb tolikšnem prometu je plačal lani od svoje obrti komaj 1,487.000 din prispevka. Mesar Pavle Bobič iz Skoc-jana Je im«l lani na iiro računu 106 milijonov din prometa, plačal pa je 905.450 din prispevka. Kovinar .%ndrej Peric iz Novega mesta je imel lani po žiro računu 42 milijonov din prometa, plačal pa je 659.225 din prispevka. Steklar Romun Doljak iz Novega mesta je imel lani prek žiro računa 41 milijonov din prometa, plačal pa je 408.000 din prispevica. Da se je mimo žiro računa in mimo kontrole nateklo v Do-IJakovo blagajno za razne druge zast^itve v Novem mestu m izven njega še nekaj milijonov dinarjev, lahko opravičeno domnevamo Ro- 4 DOLENJSKI LIST St. 33 (960) Obrtniki, izbirajte si občino! man Doljak je raeen tega kov s tem, da smatra, da ima edini izmed pozvanih obrtni- glede prispevkov do občine ko»v utemeljil zavrnitev do- z lani plačanim denarjem podatne prijave svojih dohod- ravnane vse obveznosti... Ob takšni davčni politiki: uvožena oprema in še ena »tovarna« za sina ob modrem Jadranu... Sodavičaratvo Marija More v Novem mestu je imelo lani po žiro računu 33 milijonov din prometa, Marija More pa je plačala samo 694.850 din prispevka od svoje obrti. Tudi tu bi se dalo ugibati, če ni bil dejanski promet precej večji. Promet po žiro račimu je bil dosežen z družbenimi gostinskimi obrati in s trgovino, ki zasebnim obrtnikom Ajihovih dobav ne ane-jo plačevati v gotovini. Toda v novomeški občini je še 58 zaselmih gostiln, v Beli krajini pa kakih 30. — Kaj pa pr^rški glede zaposlovanja tuje delovne sile v tem obratu, čez počitnice »honorarno« zapDsIeni dijaki in študentje, pa delavci, ki niso ne prijavljeni in ne sanitarno pregledani? • Človek se sprašuje, če je bilo s proizvodnjo Moretove »Ore« res treba delati konkurenco kvalitetnim brezalkoholnim osvežilnim pijačam iz družbene proizvodnje. Sprašujemo se, zakaj je bilo sodavičarstvo kot edina proizvodna obrt v občinskem odloku o prispevkih in davkih občanov v letih 1985 in 19G6 izrecno izvzeto od pla- čila po dejanskem dohodku in dano na veliko milejšo pavšalno obremenitev? Mar res zato, da si je zasebna tvrdka More nahrala dovolj denarja za nakup italijanske proizvodne oprenM in zato, da je lahko zgradila sinu tovarno brezalkoholnih pijač pri CrikvMiici ob Jadranu? Električar Marjan Bevc iz Novega mesta je imel lani po žiro računu 36 milijonov din prometa, plačal pa je 318.000 din prispevka. Pleskar Milan Tomazin iz Novega mesta je imel po žiro računu 23 milijonov din prometa, plačal pa je 384 200 din prispela, soboslikar Martin Cvelbar 33 milijonov din prometa in 322.000 din prispevka, pleskar Ivan Bobić 29 milijonov din prometa in 247.000 din prispevka itd. itd. Pri pleskarjih pa je prav tako precej gotovinskega pron;eta na vseh novih zasebnih stavbah in pri storitvah zasebnikom. Človek si ne bi mislil, da se s pleskarsicim čopičem in s končano obrtno šolo lahko zasluži veliko več kot s končsmo umetniško ckademi-jo ni z umetniškim čopičem ... Dobrota je sirota in zato seveda nt š!o brez,goljufij pri že tako niilem davči^em sistemu! Tak.«na je »pravljica« o davkih nek.tcrili naših obrtnikov. V njej seveda ni zajeto vse tisto, kar se sicer steče skozi obrtniške blagajne. Tudi tu so še številni skriti dohodki, ki jih uradno ni mogoč, dokazati, tudi tu si posamezniki pomagajo s »honorarnimi delavci«, da bi obšli zakon o omejitvi najete tuje delovne sile in podobno. Ni se zato treba čuditi, če vam danes obrtnik po opravljenem delu (n. pr. ob gradnji hiše) ponudi račun, ki je za nekaj 100 tisočakov manjši od dejansko zaračunanega zneska. Ni tudi čudno, če za- Mar prispevek od skupnega dohodka res ne velja za obrtnike? na republiko, republika jo zvrača na občine. Mar bomo tudi v tem primeru samo dvigali pndi in nato spet čakali, da se vse poleže in ix>-miri? Odfovomost je obojestnui> ska: delijo si jo občine in republike, če pa hočemo, da bo odgovornost v samoupravnem sistemu učinkovita, mora biti toliko bolj neposredna, kolikor nižji je v družbeni hierarhiji organ, ki naj odgovarja. Hkrati pa mora biti odgovornost zastavljena tudi tako, da bo organ toliko bolj budno spremljal učinke in posledice svojih ukrepov, kolikor višji je v tej lestvici! Republik« Slovenija ▼ svojem zakonu o prispevkih in davkih občanov iz 1964 ni uporabila pristojnosti, ki Ji Jo Je dal 68. člen zvemeea zakona in zato sta bili stvoritvena obrt in Kostinstvo od 1964 v Sloveniji obdavčeni pavSal-no. Z drugim odstavkom 76. člena republi&kega zakona pa Je republika dopustila, da so pavšalno obremenjene tudi proizvodne obrti — pod pogojem, da jih občine v svojih odlokih posamič izvzame jo. Zakon je prežet z veliko željo, spodbuditi razvoj zaostale obrti Resnici na ljubo je treba priznati, da sta republiški in zvmri zakon o prispevkih in davkih občanov prežeta z željo, pomagati obrti, da bi se zopet rascvel«. Iz besedila ob^ zakonov je jasno razvidno, da naj bi ta spodbuda veljala samo tistim obrtem, ki ne skrivajo v sebi nevarnosti pretiranega zaslužkarstva in neopraviče-nejta bogatenja.* Glede storitvene dejavnosti In gostinstva občine niso imele izbili, republiški zakon pa Jim Je prepustil izbiro in dve poti pri proizvodni obrii: ali obdavčenje po stvarnem dohodku ali pa olajšave s pavšalom. Občinske skupščine so po 1964 šle v konkretni davčni politiki do obrti na špekulativno odmero prispevkov. To Je danes neiq>odbitno dejstvo. Občinske skupščine so se kot samoupravni organ občanov zavestno odločale: »Predpisali bomo nižje prispevke kot v dr^h občinah zato, da bomo privabili k nam čimveč obrtnikov in tako dobili v naš proračun čimveč dohodka . ..« i^pelnilacija na enem področja je vedno samo kratkotrajna reši- ' tev. Nepojmljivo in nedopust«o pa je, da na ipekvlatlvrn način deluje samoupravni, oblastni ali upravni organ! Kakšne so posledice takega dela, ni treba posebej naštevati ob ie nanizanih dejstvih. Zakaj nismo pravočasno zavrli neopravičenega bogatenja? sebni avtoprevoznik zahteva več stotisočakov »na roko«, čeprav ima v DBH svoj žiro račun... Pošten obrtnik, ki se ukvarja s pla^ko, mi Je v pogovoru odkrito povedal, da ima pri ustvarjenem prometu 30 odstot!fov čistega dohodka, pa ima na leto samo neloij milijonov prometa. Cim se promet dvigne nad 10 milijonov, ziiaša čisti dohodek tudi 50 odstotkov ali skoraj polovico vsega premeta, tako mi Je zatrdil. Tako mislijo gl6de čistega dohodka v večjih obrtnih delavnicah tudi pri področnem odboru republiške gospodarske zbonjice v Novem mestu. Davčna politika je bila do zdaj zelo mila še pri tem pa .se posamezni obrtniki tako rodi izmikajo, prikrivajo svoj promet in hodijo na stranpoti. Po.samezniki so zaradi določil republiškega zakona in zavoljo špekulativnc davčne politike občin neopravičeno bogateli, razen tega pa so mimo davčnih uprav in obdavčenja stekle desetine in stotine milijonov čistega dohodka obrUiikov! Kje je zdaj ob tej konkretni neurejenosti odgovornost r^ubli-ke in kje odgovornost občin? V naši dni::bi imruuo zelo veliko poročil in statistik. Neresno bi bilo trditi, da izrednega porasta bruto promsta v obrti ter hkratnega sorazmerno zelo majhnega povečanja obduvoitev te obrti v zadnjih treh letih ni nihče opazil. To vse so pristojni organi najbrt ie opazili, toda nihče ni ukrepal. V republiki spremljajo zakonodajo občin in so torej lahko opazili špckvilativnost občinske davčne politike v Sloveniji. Za to špekulacijo. ki Je bila legalizirana in (kot zatrjujejo v naših občinah) predmet mnogih žolčnih razprav in med-sebojnih očitkov na konferencah ter po-jvetih v Ljubljani, so vedeli vsi, toda nihče ni ukrepal. Celo več: novi republiški zakon o prispevkih in davkih občanov je lani, ko je bila za nami ie dvoletna praksa, prinesel 81. člen, ki Je dopustil pavšalizaoijo prav vse obrti. Vse občine so že lani v svojih odlokih krepko posegle po tem členu in vso obrt (tudi proizvodno!) jiavšalizirale. Zato Je republiku za takšno stanje v davčnem sistemu sokriva. Sistem je mrtva stvar, nepravilnosti so krivi ljudje Po določilih 101. člena republiškega zakona iz 1964 in po določilih 104. člena republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov iz 1067 Je zavezanec za prispevek iz skupnega dohodka ob-Cfuiov Jtigoslovanski državljan, ki ima stalno bivališče v Jugoslaviji. Po tem zakonu prijavljajo skupni dohodek nad določenim zneskom (lani nad 2;OOO.QOO din) in plačujejo prispevek od t^ dohodka mnogi pošteni delovni ljudje; vodilni delavci, zdravniki, profesorji, pevci, Igralci, znanstveni delavci in dru^. Vsako leto Je objavljen poziv In do konca Januarja morajo pri-sadeti občani prijaviti v preteklem letu ustvarjeni skupni dohodek, s katerim so presegli določeni znesek. Vse doKlej nI prijavil dohodka na la način noben obrtnik, čeprav smo pravkar videli, koliko milijonov zaulužijo in čeprav jih aakun ne izvzema! V družbenem sektorju zaposleni delovni ljudje morajo razen tega, kar dobijo izplačano kot osebni dohodek, ustvariti v svoji delovni organizaciji še vse druge dajatve, od socialnaga zavarovanja do raznih prispevkov družbi. Čeprav so torej dajatve od prejetega denarja enkrat ie plačali. Jih po prijavi skupnega dohodka plačajo še drugič. Tako zdravniki, vodilni delavci, igralci, znanstveniki itd. In obrtniki? Kakšne so bile doslej ob večmilijonskih zaslužkih njihove dajatve, smo videli, toda davka od skupnega dohodku, ki bi vsaj malo obremenil drl njihovih |K>poI-noma neobdavčenih zaKlužkov, niso plačevali! Po 205. Členu republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov zastara pravica do odmere prispevkov in davkov v 5 (petih) letih po preteku leta, v katerem bi jih bilo treba odmeriti. Občin« imajo torej še možnost za naknadno odmero in izterjavo za vsa leta nazaj. Upamo in tudi zahtevamo, da bodo to možnost v vseh primerih neupravičenega bogatenja do kraja odločno uporabile in prispevke izterjale. Kdo je odgovoren za davčno politiko, ki je omogočila neopravičeno bogatenje? 2ivimo v socialistični in v samoupravni družbeni ureditvi. Marsikaj je v tej ureditvi zamišljeno zelo idealno. Marsikaj se nam Je kljub dobri zamisli tudi izrodilo. Zadnja ugotovitev velja vsekakor za davčni sistem. Kdo je za to odgovoren? Občine mečejo odgovornost »Veddi S710, da nimamo dovolj učinl;ovitc davčiie službe, ki bi lahko kontrolirala obdav<^Je po dejanskem dohodku. Zato nam ni ostalo nič drugega, kot da smo šli v pavšalizacijo.« To je izgovor, ki se ponuja na vsakem koraku tako v občinah kot v republiki. V.sekakor pa bi bilo pravilneje izboljšati davčno služlK>, kot pa iU na pavšal in pri nJem ostati tako dolgo,,dokler ne bo javnost obsojala čezmernega in neopravičenega bogatenja posameznikov. O tem bi morali razmišljati vsi tisti, ki so raje iKbrall lahko pot in dopastlli to, kar zdaj obsojamo. Na to bi morali pomisliti tudi vsi tisti, ki se zdaj izgovarjajo, da so »delale vse občine tako .. .« Res je bilo in Je Se, da Jemljemo zglede po boljših in ne po slabših. Res je tudi, da sistem ne more biti kriv nepravilnosti, pač pa so jih krivi ljudje, ki so sistem napačno tolmačili, iskali v nJem luknje ali pa Jih celo vrtali vanj ... Ali je kdo, ko smo uzakonili pavšalno obdavčitev pomislil na to, da onemogočamo s tem kazenski pregon davčne utaje po orgauiih javnega tožilstva in organih javne varnosti? 235. člen kazenskega zakona predvideva kazen samo za tistega, ki z namenom utaje da lažne podatke o svojem dohodku. V primeru pavialne obdavčitve (če plača obrtnik prispevek v pavšalnem letnam znesku ali pa če mu je odmerjen od pavšalne letne osnove) pa utaje ne more biti, ker obrtnik svojega dohodka ni napovedal, .saj sta bila dohodek in prispevek sporazumno odmerjena med njim in upravo za dohodke! Kazenski pregon zavoljo neopravičenega bogateiija med takimi obrtniki torej nd mogoč! ■ TakSna je pravna plat te žalostne zadeve. Ob milijonskih zaslužkih, ki amo jib MOJK VB8KL«IK, VKltJEMITE, •NE TRAJNO KOT KER DRUŽINO IMO«IO EM£L5 GREJE ČUDOVITO Ei^O Oc C ■ i. .1 ■ NAZIVNA MOČ 5000 kcal/h prostornina rezervoaria 12 Itr poraba olja 0,2-0,64 kg/h teža peči cca 35 kg ogreva prostor do 90 VELIKAN MED DETERGENTI NAGRAJUJE navedli, in ob imenih, ki smo jih našteli, pa se odpira še ena. človeško - moralna plat pojava, ki ga obsojamo. ■ Kako bi odgovorili rudarju ali delavcu na njegovo vprašanje ljudje, ki so vodili takšno davčno politiko in z njo omogočili neopravičeno bogatenje posameznikov? Kako bi odgovorili kočevskemu ali kanižarskemu rudarju, ki dela 8 ur na dan 'v rovu pod zemljo in ne more zaslužiti več kot 100.000 din na mesec? Kaj bi lahko odgovorili rudarju ali tovarniškemu delavcu, ki bi lahko delal (če bi seveda mogel!) tudi 24 ur na dan, pa ne bi zaslužil milijonov, ki se stekajo k obrtnikom? ■ Kako bi odgovorili delavcu, ki pošteno dela v tovarni in konec meseca ne dobi več kot 70 ali 80 tisočakov, pa mora pr^ironiti ženo in nekaj otrok? Sposobnost marsikoga izmed njih za kvalitetno delo pa ni prav gotovo nič kaj manjša od sposobnosti naših obrlt^ov! Prav ta rudar in ta delavec pa s svojim znojem in trdim, poštenim delom držita posnel naš socializem in zato upravičeno sprašujeta: KAKO STE MOGLI DOPUSTITI, DA SO POSAMEZNI-KI NA NEPRAVIČEN NAČIN TAKO BOGATEU, MI PA SE S POŠTENIM DE-LOM KOMAJ PREŽIVLJAMO? Naći delavci in vsi drugi d^ovni ljudje to tudi spra-šinejo in terjajo odgovor ter ukrepe brez jalovih opravičevanj. MILOŠ JAKOPEC / ZA SNEŽNO BELO ROČNO PRANJE POIZKUSITE NASE MESNE ■ PROIZVODE in ostanite tudi njihov potrošnik! POSEBNO VAM PRIPOROČAMO: 0 kranjske klobase 0 lovsko salamo 0 '^unkarlco 0 vse ostale vrstr klnba9 in salam Za Hrenovke, pečenice ut Mifalade sprejemamo posebna naročila OBRAT KLAVNICA tel. 92-231 dt. 33 (»60) DOLENJSKI LIST 3 PREO&TAVLJAMO VAM 1>DELEŽENCE FORME VIVE Nekaj iz sanj, nekaj iz Ijndstva Na dTOrišču kostanjeviške šole dela udeleženec letošnje Forme vive Bogisav Živkovič. Ogromno hraslovo deblo iz dneva v dan spreminja oblike: pokorno je mislim tega starejšega človeka in njegovi roki z dletom, živkovič dela počasi in premišljeno. Živkovič ima za seboj deset let dela. V teh desetih letih, ki sicer v človekovem življenju ne pomenijo vsega, je dal svoji življenjski peti smer — in ta ga iz dneva v dan pelje po neznanih pokrajinah notranjosti, svsta, ki je v njein in tistega zunanjega, ki ga v sebi preoblikuje. Kipar Živkovič je doslej razstavljal že v Parizu, MOjkvi, na Dunaju in v Leningrad:', njegova dela so presenečala Budimpešto in Varšavo, Stockholm in Amsterdam. In vendar je njegov dom, vas Leskovac pri Laziarevcu, njegovo najljubše razstavišče. Na dvo^rišču svojega doma razpostavi vsako leto svoja dela in tjakaj prihajajo ljudje od b'izu in daleč. »Vsako leto pride k meni na dvorišče najstarejši vaščan Prežek — krajevni muzej? Grad (neiaaieč o^ Secitjiemeja) je pavuzen in zapuščen. Z., to nexa'te>ri, ki imajo boljtii čut za oinriani-iev agodcviiisk h s^-omenjkov, peaiagajo, aa bi ga začeh obnavljati- Dr. Vinko šribar, ki nadaljuje arneološka izko-penrenija na Otoku, je v pogovoru z n«kat»rimi predstavniki Senyearn&ja po^'edal, mil podobo o našem fenomenu, naivni likovni umetnosti. , P. BRESČAK »Kako ustvarj^? Nekaj iz sanj in nekaj iz ljudstva,« i^vi o svojem delu kipar 2ivković (Foto: Mililo Vesel) „Tudi slepi vidijo" Pi..d kratkim je na Hrvaškem izšel nov roman v Leskovcu pri Krškem rojenega Jara Stovićka »Tudi slepi vidijo« (»I slijepi vide«). Pisatelj ga je napisal v hrvaščini, tako kot vrsto drugih svojih literarnih tekstov, m izdal v samozaložbi. Nekaj več kot 200 strani obsegajoča knjiga je pripoved o slepem slikarju, ki mu nasproti stoji versko prepričana ženska. Kot so na ovitek napisali Gustav Krklec, Novak Simic in dr. Mihajlo Rostohar, se je pisatelju posrečilo zelo spretno raz- Bratje Bergerji na Dolenjskem v Krškem smo izvedeli, da se ansambl bratov Bergerjev pripravlja na jesensko turnejo po Dolenjski. Razen večine dolenjskih mestec bodo obiskali tudi nekatetre vasi. »ZAGREBŠKI DNEVI« na Dunaju Na Dunaju bodo od 16. do 29. septembra letos »Zagr^-ški dnevi«, kjer bodo umetniki iz hrvaškega glavnega mesta pripravili več koncertov in veliko iimetniško razstavo. Srečanje v Gorici Od 21. do 25. septembra bo v italijanski Gorici tjretje »Srednjeevropsko kulturno srečanje«, tokrat pod geslom »Vrednote in naloge tradicionalne kulture«. Hkrati bo v Gorld tudi vsakođetno tekmovanje pevskih zbOiTov. rešiti psdhološki konflikt med glavnima osebama romana. Delo bo izšlo tudi v francoskem prevodu, ki ga je oskrbel Simon Mi-chele. Jutri razstava Eugena Ciuca v Krškem v i^tek ob 18. uri bodo v krški galeriji odprli za nimivo razstavo romunskega kiparja Eugena Ciuca, udeleženca letošnjega srečanja FORMA VIVA iz Kostanjevice. Romimski umetnik bo razstavil v Krškem vrsto zanimivih risb in olj na steklu. Prijatelji umetnosti: vljudno vabljeni! 2. nagrada za Prešernovo gledališče Na nedavnem festivalu amaterskih dramskih skupin in gledališč Jugoslavije, ka je bil budi tokrat na Hvaru, je dobilo Prešernovo gledališče iz Kranja za Pinžgarjeve »Razvaline življenja« drugo nagrado — srebrno plaketo. Kranjčani so se vrnili tudi z nagrado za naj'boljšo moško ter z nagrado za naj Tridnevnega republiškega prveii- postavil štiri republiške rekoide: , J v plavanju za starejše pio- na 100 m in 800 m prosto ter ' nirje, ki je bilo prejšnji teden 200 m mešano in 100 m delfin. ..................v. HABTMAN skem šahovskem prvenstvu za y Celju, se je udeležilo tudi 11 posameznike so odigrali že sedem te-kmovalcev Celulo/arja. V skup- kol. V vodstvu je mojster Longer. „ern seštevku točk so s 4523 toč- Dolenjska zastopnika Igor Penko karal zasedli 6. mesto. Pred njim in Rudi Osterman se za z^j še so Triglav, Ljubljana, Ilirija—Sla- kar dobro držita. Penko je iz sed. uja, Kupcr in Neptun. mih partij osvojil 3 točke in pol. Rezultati; pionirji 400 m prosto; Osterman oa točko mnnj. — 3. Tnrk .S: 13,6; 200 m mešano: (N. N.) «. Turk 3:06,2; 100 m delfin; 3. ■ CELJE — Na minulem dr- Turk 1:22.8; štafeta 4 X 100 m žavnem atletskem prvenstvu je bil mešano: 4. CeUiloMr (Grajžel, še-med usDešnimi tekmovalci tudi pet«^vo, Tiu-k in Barbič) 6:04,9. Novomeščan — metalec kop.ia — Deklet« 100 m delfin: 1. Jen. Marjan Spila*. Osvojil je 1. mesto kole 1:24.0; 100 m prosto: 8. Er- in si s tem verjetno spet zagoto- javcc 1:29,0; 400 m prosto: B. Jen- vil mesto med državnimi reprezen. kole 6:41.8; 200 m mešano: 3. Jen- tanti. Uspešen je bil tudi Jane« kole 3:10,4; štafeta 4 X 100 m ^ ^ ^ Penca v teku llO m z ovirami m pokazali svoje sposobnosti pred v višml. t«. »•) vak, C.abue m tTjaveci o.is.n, urvenstvom za sta. ■ MO/IRJE — Atletske šole za štafeta 4 X 100 m mešano: 3. mlade obetajoče at'eie se je ude- (k-iulozar (Novak, Erjavec, Jen- ležilo pet atletov AK Novo mesto, kale in Gabi'ič) "6.34,5. Ptiprave so bile namen'ene stl"?- Vsi rezultati .so bili do."ež31i na atlet- v finalu, medtem ko so odirfavali skem Ses»€'oboju slovenskih mest, v pr&itekmovanjih Celuloaarjevi ki bo 15 septembra v Novem n'avalci več osebnih rekordov. mestu (B B.) Tako je mlajši pionir Ijfor Tiirk KOMET za košarkarje Delovni kolektiv KOMETA iz Metlike je ustregel prošnji novo. meškdh košarkarjev in jim brea. plačno izdelal trenerke. Košarkar, ji s temi vi^ticami javno zahvaljujejo! ATLETSKI MITING D^nes popoldne ob 17. uxi bo pregledni atletski miting, na ka. terem bodo nastopili inladinci — V Novem mestu spet „Elan" Preteklo soboto je bila izi-edna skupščina NK Novo mesto. Na skupščini so prišli do sklepa, da se dosedanji nogometni klub Novo mesto osamosvoji: doslej je bil v sklopu športnega društva Novo mesto. v zelo razgibani razpravi je sodeloval tudi predsednik Športnega društva Novo mesto Slavko Sitar, v razpravi je omenil vse slabosti, ki so bile zapažene v no gometnem življenju. Poudaril je, da je krivda za takšno stanje v slabem finančnem položaju. Dose-danji predsednik NK Roman Do-)jak se je posebno ustavil pri tem, zakaj je bila skupščina ."?ploh sklicana. Poudaril je, da je na-mea skupščine in novoustasiovlje-nega upravnega odbora, da razvije nogomet na takšno raven, kot jo je že imel. V razpravi so še sodelovali: Janez Turk. Bran«-Murn, Braitko Roksandir, Ra-šo 1'rotlč in MMeako Marinkovh'. Ne .skupščini »o izvolili nov upravni odbor. Za predsednika je izvoljen Roman Doijak, podpredsednik je Avgust Avbar, člani pa so še: Majda Rodlč, Milenko Mn-rinković, Božo Vesel, Tone Križ. Branko Roksandie, Brane Mum, in Daiko Lutnian. M. MARINKOVIC Nov rekord Čarga in Turka v Trbovljah je bil končan prvi del moštvenega prvenstva republike v plavanju za člane. V močni konkurenci je 7 plavalcev postavilo štiri državne ter deset republiških Članskih in mladinskih rekordov. Omembe vreden je mladinski rekord SFRJ in članski SRS, ki ju je hkrati postavil član Celulozarja Franc Cargo na 800 m prosto s časom 9,53,5. Ravno tako je Igor Turk postavil republiški rekord za mlajše pionirje na progi 200 m mešano s Časom 3.08,3. v prvem delu tekmovanja vodi Triglav iz Kranja, Celulozar pa je peti. Boljii rezultati krfikih plavalcev. Moški — 200 m — prosto: 1. Zla-tič 2.54,9; 3. 2iberna 2.37.3; — 100 m — delfin: 4. Cargo 1.08,6; 200 m — prosto; 4. Bizjak 2:16,2; vsak četrtek 1500 m — prosto: 1. Car^o 18.55,8; 3. Bizjak 19:43,4; 4x100 m —prosto: 2. C-elulozar (Cargo, Gclb, Bizjak in Potočnik) 4.06,6. Ženske — 100 m delfin: 2. Jenkole 1.23,4 in 4x100 m — prosto; 4. Celulozar (Novak, Poljanec, Erjavec in Jenkole) 5.39,2. K. PAVLIHA republiškim prvenstvom za sta. rejSe mladince, ki bo 24. in 26. avgusta v Celju. Vinica zasluženo zmagala V počastitev občin-skega praznika je NK' Bela krajina organiziral turnir v malem nogometu za preliodni pokal, ki ga je zasluženo osvojila ekipa z Vinice. — Rezultati: Vinica — BELT 3:0; Bela. krajina — mladinci (C^r.) 8:5; finale za 3. mesto; BELT: mladinci 10:7; za pr\-o mesto; Vinica ; Bela krajina 4:3 (3:2). KONČNI VRSTNI RED: 1. Vinica, 2. Bela krajina, 3. BELT, 4. mladinci (čr). Prehodni pokal je na koncu turnirja izročil zma-.povalni cldpi Vinice predsednik UO NK Janez 2imič. Najboljši strelec na turnirju je bil igralec Bele krejine Ivan 2u-nič, ki je dal sedem golov. CRNOMKU — Na rokometnem igrišču sta se v malem nogometu srečjili ekipi Črnomlja in \'inice; domačni so bili boljši in so zmagali z 8 ; 4. SEMIČ — Na novem asfaltnem igrišču so bile odigrane tri tekrne v malem nogometu. Rezultati; pionirji Semič —• Gradac 5 : 1; mladinski B ekipi Črnomelj — Semič 4 : 3; A ekipi Črnomelj — •Semič 13 ; 6. SOLZILEC NA PLESU — PrejS. nji četrtek je mladinski ansambel Pussyke priredil v avli prosvetnega doma ples, na katerem pa je »ideležencem zabave nekdo spustil soLdlni plin na plesišče. Vsi so morali zapustiti vežo in se zateči na svež zrak. A. LATERNEB ena ZA MLADE 'POSRCXI NAŠ RAZGOVOR Jeseni brez spremembe Trenerja nogometašei' Rudar, ja s l^novega Vida Budno sem slučajno srečal v novem športnem parku pri dijaškem domu v Krškem. Kot stara znanca Bva se zapletla v kratek pogovor. Vid se je v Krškem mudil zaradi ugotavljanja kvalitete asfaltne preproge, ki jo bodo v kratkem položili tudi na Senovem. Kot ml je povedi, bodo tam uredili rokometno igriSče. — Kako je v taboru Rudar. i», pred jesenskim tekmova. njem? »Priprave so v teku. KakS-nih večjih sprememb med igralci ne bo. V ekipi bodo isti igralci kot spomladi, »osvežili« nas bodo le tisti, ki bodo prišli od vojakov.« — KakNen uspeh boste dosegli jeseni? »Kot ponavadi bomo tudi je. senl »pristali« pod samim vr. hom. Na kaj več pa ne raču-nam! . .« — Ste zadovoljni z delom v klubu? »S!em!« Od srnovskih nidarjrv lah- / ko pričakujemo jc.senl dobe." nogomet. Videl »em jih igrati: igi^o borbeno, požrtvovalno in z vsrm r.rc«"m. Z vest^ljean sem opazoval ml-de fante, pi KO »e odločili preživeti prosti ČAN na zelenih ieriičih. Sd U DOLENJSKI LIST Št. 33 (9(>0) Nevsakdanji dogodek na šentjanškem pokopališču Tovariš urednik! 22. julija je prišlo na pogrebu Franca Lazarja, delavca krmeljske Metalne, do neljubega dogodka, ki v slabi luči kaže ravnanje nekaterih odgovornih oseb. Ker si je pokojnik sam vzel življenje, je morala komisija ugotoviti vzrok smrti. Krmeljski zdravnik je bil v času, ko so našli pokojnikovo truplo, opravičeno odsoten. Zato je postaja milice v Sevnici v soboto. 20-julija, obvestila dežurnega zdravnika sevniškega zdravstvenega doma, naj pride komisija ugotovit vzrok smrti. Ker komisiji kljub ponovni zahtevi ni bilo niti v soboto niti v nedeljo, so hoteli pokojnika pokopati v ponedeljek zjutraj. Takrat sta prispela tudi člana komisije iz Sevnice. Ko je sprevod prišel na pokopališče, so krsto po krajšem prerekanju položili zraven jame. Po končanih poslovilnih govorih, končanem cerkvenem obredu in ko je nehala igrati radeška godba na pihala, sta člana komisije zahtevala, naj se vsi prisotni umiJcnejo s pokopališča. Kljub prerekanju in ugovarjanju svojcev so se pogrebci morali umakniti. Krsto so medtem položili v jamo, jo čez nekaj časa spet dvignili ven in opravili predpisani pregled. Nato so jo ponovno spustili v jamo in jo zasuli. Prastar običaj je, da sorodniki vržejo grude prsti na pokojnikovo krsto in se nato še nekaj časa zadržijo na njegovem zadnjem. domovanju. V tem primeru tega niso mogli storiti, ker so se morali že prej odstraniti s pokopališča. že sama smrt pokojnika je. težko prizadela njegovo družino in domače, še bolj pa jih je prizadel neljub dogodek na pokopališču. Vsega tega ne bi bilo treba, če bi d&i—nii zdravnik Zdravstvenega doma Sevnica opravil svojo poklicno dolžnost. BORIS DEBELAK Krmelj 65 Pijte naravne} sadne sokove! Kmetje in divjad TOVARIŠ UREDNIK! Pred kratkim mi je poslal tov. Franc Penca iz Gtmiberga pri Otočcu dopisnico z naslednjo vsebino: »Dragi prijatelj! V Dolenjskem listu sem bral, da ščitite mačke, ki so res potrebne. Ce kmetje ne bi imeli mačk, bi t^e že zdavnaj na naših kmetijah gospodar miši. Prosim vas, da bi lovcem napisali, koliko škode nam naredi njihova divjad. Takoj spomladi, ko sneg malo skopni, se spravijo zajci nad ječmen, potem na fižol, solato, peso itd. Tu so še srnjaki, kragulji, lisice in dihurji. Zadnjič je odnesla ta njihova divjad 24 piščancev in zajčkov.« Najbrž se s tem strinjajo vsi kmetje, saj jim povzroča divjad neprecenljivo škodo. Lovci zahtevajo ograjena zemljišča. Precej je kmetov, ki imajo več hektarov obdelovalne zemlje, za delo pa samo nekaj ljudi. Kdaj bo imel toliko časa in sredstev, da bo svoje njive zavaroval! Pa še to ne bi učinkovalo. Tov. Viktor željko iz Me-glenika ima skromno njivico in 5-člansko družino. V celoti živijo z njegovim skromnim zaslužkom. Na njivo je posadil nekaj krompirja in fižola. Ogradil jo je z vrvico do višine 1 m, široka pa je bila 10 cm. In kaj je dosegel? Sme so vse vrvice p(^ trgale in fižol tako uničile, da so fižolovke popolnoma prazne. Njegovim sosedom se tudi ne godi bolje. Sme se človeka sploh ne boje in pridejo tudi v njegovi prisotnosti na njivo. Lovci naj zgradijo svoja lovišča, da ne bo uhajala divjad na polja in tako ne bo treba plačevati kmetom odškodnine, ki jo povzroča njihova divjad! To sem napisal na željo več kmetovalcev. Sicer nisem pravi naročnik Dolenjskega lista, vendar ga plačujem skupno z Ludvikom Zupančičem iz Me-gler^a. JOŽE KAMIN češnjevek, p. Trebnje Voda in naše zdravje Uredništvu DL! Veliko je storjenega v skrbi za človekovo zdravje, vendar še ne toliko, da bi lahko bili zadovoljni. Voda je osnovna človekova potreba, zato je prav, da bi na področju preskrbe z vodo storili nekaj več. Znano je, da se mnogo Iju-"^ "j Dolenjskem, zlasti v Li . /ajini, oskrbuje z vodo IZ vodnjakov, kjer je le deževnica. V sušnih mesecih pa ljudje nosijo in vozijo vodo po več kilometrov daleč. Vodnjaki so stari in slabo očiščeni. Tam, kjer so ostali na kmetijah stari ljudje, vodnjakov že več desetletij ni nihče očistil. V njih se nabira mrčes, po žlebovih prihajajo vanje razne živali, ki se raztapljajo v pitni vodi. Včasih se zgodi, da potegne gospodinja nevede jia dan podganje ostanke, potem pa porabi to vodo v gospodinjstvu. Povprašala sem ljudi v vaseh krajevne skupnosti Dobr-nič, če je kdaj prišel kdo od higienskega zavoda, ki bi razkužil vodo ali bi jo vsaj pregledal. Povedim so, da nihče, da pa že dolgo let plačujejo prispevek za vodovod. Kdaj bodo prišli do zdrave vode, tega ne vedo. Mislim, da bi morali biti deležni te skrbi za osnovo človekovega zdravja vsi ljudje, ne le prebivalci v mestih in naseljih, temveč tudi kmečki ljudje. Tudi ti plačujejo davke in druge obveznosti in bi vsekakor za-služili, da bi jim družbeni organi vsaj s kontrolo zagoto-vili pitno vodo. Prepričana »em, da bi vsaka družina plačala prispevek za pregled vo-de vsaj enkrat v petih letih, če je že ni mogoče pregledati in razkužiti večkrat. Morda bi bilo prav, da bi storili nekaj zdravstvenih ukrepov že prej, da ne bi prišlo do obolenj ali celo človeških žrtev. Predlagam, da zavod za higieno in svet za zdravstvo v Trebnjem storita nekaj več za zdravje ljudi v teh predelih dobrniške krajevne skupno-sti. ANGELCA ŽIBERNA PTUJ m Izletniki odhajajo, smetišče pa ostane! PRIZORČEK IZ TABORNIŠKEGA ŽIVLJENJA dijakinj novomeške pedagoške gimnazije na Valeti nad Portorožem. Dežurni vod {iripravlja hrano v kuhinji; delo in življenje so si uredili po taborniškem vodovem sistemu (Foto: M. D.) Še o Valeti^ in priznanju za športne deiavce D 7 eđništvu Dolenjskega lista! Vaše povabilo k javnemu razpravljanju o »Rožnati MOr riji«, predvsem pa o redu in neredu v taboru na Valeti, nas je^opogumilo^ da se tudi rtie"^oglasijo'. Smo, članice TVD Partizaria Novo mesto in smo bile že večkrat na taborjenju na Valeti. Vedno smo bile zelo zadovoljne. Zelo nas je presenetilo, ko pisec članka tako ostro kritizira »vojaški« odnos do nas. Mogoče piscu in nekaterim starejšim mladincem ni bilo všeč to, da so morali biti ob 12. uri zvečer v taboru. Zanima nas, kako bi izgledal tabor, če bi vsi hodili domov kadar bi sami hoteli. Prepričani smo, da nas starši ne bi pustili na taborjenje, če bi se dogajale take stvari. M. Bauer v članku namiguje, da si vodstvo tabora prisvaja ostanke hrane. Naj pojasnimo zakaj se tovornjak najprej ustavi pred hišo vodstva — zato, ker tam odloži našo prtljago, po katero sami pridemo, da nam je ni treba tovoriti po avtobusih in vlakih. Za zaključek nas zanima samo to: kdo bo v bodoče imel voljo in čas, da bo .2 meseca (poudarjamo; brezplačno) prevzel delo in odgovornost za mladino, ki ji je bila Valeta (vsaj mnogim) edina priložnost za letovanje na morju. Ne verjamemo, da bo dosedanje vodstvo tabora pripravljeno še naprej voditi tabor ob tako grdem in nehvaležnem napadu nanj. VANJA ILOVAR DANICA HANČIČ MOJCA KOSEC Novo mesto V celoti sestri njam z mnenjem pionirk — udeleženk v taboru Valeta; poudarjam pa še tole moje mnenje: doslej sta bila tov. Rtiža Ko-vačič in tov. Vidmar edina pripravljena zastonj hoditi v telovadnico in mladino voditi v telesno-vzgojnem udej-stvovdnju. MAR V NOVEM MESTU TO RES NI NIC VREDNO? Ali tov. predsednik TVD Partizan res ni našel primernejšega načina, da uredi ekonomsko-administratiV' no stran tabora, kot da z inscenirano zeleno »opojnostjo« tako banalno razvrednoti vse moralne kvalitete ' (vsaj namen je bil tak) vodstva TVD Partizan — tabor na Valeti? , Končujem z željo, da naš 'dolenjski tednik v največji meri pripomore, da ob tej priložnosti dobe vsi športni delavci v Novem mestu zasluzeno priznanje za dolgoletni trud, ki ga posvečajo novomeški (naši) mladini! S tovariškimi pozdravi, ANA KOSEC Novo mesto Dokler bo delo sramota, pri nas ne bo brezposelnih Kam ,z mladino po končani osemletki? Taka vprašanja beremo skoraj v vseh nar ših dnevnikih in tednikih. Sprašujemo se, kam s tistimi učenci, ki bi se radi zaposlili, a ne dobe primerne ^zaposlitve. S tem v zvezi bi rada opisala naslednji primer. Pred kratkim me je prijateljica prosila, naj ji preskrbim dekle, ki bi znala pospravljati in nekoliko kuhati. Ko sem vprašala nelcaiere znanke, če poznajo kako dekle, ki bi šlo za gospodinjsko pomočnico, so skoraj vse menile, da jo bo težko dobili. »Danes se dekleta želijo zaposliti v tovarni ali tam kjer so proste in neodvisne*, so odgovorile. Neka mati mi je celo rekla, da ona ne bi pustila hčerke za »deklo«, ker se potem ne bi mogla poročiti. Da to ni res, lahko povemo gospodinje, ki smo že imele gospodinjske pomočnice. Prav pri dobri gospodinji se dekle na-uči gospodinjiti. Ker $ povpraševanjem pri znankah nisem imela uspe^ ha, sem odšla na zavod aa zaposlovanje. Presenetilo me je, da je referent med kupom prošenj našel samo eno, v katero prosilka piše, da bi šla tudi za gospodinjsko pomočnico! Kaj naj rečemo k temn? Na eni strani brezposelnost, na drugi pa tak odpor za poklic gospodinjske pomočnice. ANGELA LILIJA Novo mesto Tovariš urednik! K pisanju me je spodbudil članek: »Pravico imam, da vam razbijem avtomobil«, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu. Rad bi nekaj povedal v imenu tistih, ki se ne morejo ob nedeljah ubraniti navala motoriziranih turistov, ki parkrajo na njihovih zemljiščih kot se jim zdi. Vem, da si marsikdo želi počitka in miru v naravi. Ne morem pa razumeti, da se nekateri lahko kopajo in da lahko parkirajo svoja vozila kjer se jim zahoče, čeprav so zato posebej določeni prostori. Marsikateri lastnik zemljišča se na take imetnike upravičeno jezi, saj mu mimogrede uničijo travnik, ki je morda njegov edini vir dohodkov. En sam dinar odškodnine za parkirani avtomobil ni veliko. Drugje pobirajo za parkiranje precej več. Po mnenju pisca bi moral lastnik zemljišča za ta denar čistiti travnik, pobirati papir, kon-zervne škatle in vse, kar puščajo za seboj nekulturni izletniki. Krka je pravi dolenjski biser. Tega pa ne vedo najbrž tisti izletniki, ki prihajajo na kopanje. Ne samo v Podzemlju, tudi v bližini Brežic je v nedeljo vse živo. Vozniki avtomobilov parkirajo svoja vozila kot se jim zljubi in se ne menijo za pritožbe lastnikom zemljišč. Ko odhajajo. VSAK DAN SVEŽI PIŠČANCI Trgovska poc^jefcja, gostinci in potrošniilci, nudimo vam vsaik dan sveže zaklane piščance odMČ-ne kvalitete. Vsak petek in soboto dopoldne prodajamo na novomeški tržndci tudi žive piščance. Naročiila sprejemenio na tel. 21-417 in 21-480 Za nakup se priporoča Km^ijska zadruga »KRKA« Novo mesto, klavnica perutnine Trška gora. puščajo za seboj pravo sme-tišče, ki je slabo spričevalo njihove vzgojenosti in kulture. Kdo bi moral po njihovem čistiti za njimi? NIKOLA JOVANOVIC Tomšičeva 105 Brežice Beseda trpečim Iz šentruperta smo dobili naslednje pismo: »Zadnje čase, ko se toliko govori in piše o najlepši Jngoslovanki-Sloven-ki, se tudi star človek poživi ob srečanju z lepoto in mladostjo. Vendar se mnogi ne strinjamo s previsoko nagrado, če se spomnimo na trpljenje tistih ljudi, ki so pustili vse svoje moči, iepotoj mladost in zdravje po rudnikih, tovarnah in tudi domača gruda je mnoge onesposobila ter jih priklenila na posteljo. Je za te reveže dovolj preskrb-jeno? Imajo prizadeti za vsakdanje potrebe? Premnogim tem ljudem bi bila reShično potrebna za-slutena nagrada.. \ Pa se spomnimo šedru^ gih večjih trpinov, o fca-terih vsi tako zadržano molčimo; to so od rojstva prizadeti, brez udov, te' lesno nerazviti in morda še spačeni; pa so vendar ljudje in vse življenje nosijo zavest spoznanja manjvrednosti. verjetno bo kateri izmed nas zdra-tnh dejal: »Saj so ti ljudje tako in tako vse življenje v breme otčini in družbi.« Bi kdo zamenjal svoj položaj z onimi Tie^, srečnimi, ki se jih mogoče lastni starši srđmujejo, ki se jih nihče ne spomni, jim nihče ne plosTcdr in ne čestita, ki niso nikjer zaželjeni, nihče jih ne ob sipi je X ljubeznijo? ' Morda so bili celo prikrajšani za prvi veseli materin objem in poljub- Kakšna je krivda teh nesrečnežev in kaj so zagrešiti, da se je narava nad njimi tako kruto maščevala? Ničesar! In kakšne zasluge deklet so, da so najlepše? Vse jim je bilo podarjeno. Prav je, da izbirajo najlepša dekleta, sa je to zdaj stara navada, vendar bodimo velikodušni in obrišimo tudi onim revežem solze, ki se jim niso in se jim ne bodo nikoli posušile in ne nagrajujmo samo lepote in sreče s težkimi milijoni.« J. M. Izjava se nam zdi čudna! v 30. štev. Dolenjskega lista je Pavel Verderber, župnik iz Metlike objavil, da Marija Plut iz Grma ni kradla drva v njegovem gozdu. To pa se ljudem čudno zdi, saj mnogi vedo, da je Plutova drva res odpeljala. Se bolj čudno se rum zdi zato, ker župnik hkrati izjavlja, da je Marija Plut poštena. Tisti, ki so pri Pavlu Verderberju skoraj mesec dni popratdjali in prekrivali poslc^e, vedo, da so se v župnijski kuhinji pri kosilu pogovarjali o ukradenih drvah. Kot piše Pavel Verderber, je mož Plutove plačal drva po dogovoru. Verjamemo, da jih je moral plačati, saj so jih pri njem našli varnostni organi. , IVANKA KURE Grm št. 5, p. Gradac ■ .wr- jejmisca Na novomeškem sejmišču v ponedeljek, 12. avgiwia,' so pripeljali l^eiovalci na tedenski sejem v Novo mestu 515 prašičkov, prodanih pa je bilo 345. Za manjše so zahtevali 70 do 130 din, za večje pa l'^^ do 240 din. Za nakup prašičkov še zmeraj ni poscliH^a zanimanja, cetie pa se ie nekaj časa nespremenjene. 1- Sejem v Brežicah v ssboio, 10. avgusta, so pripe jali kmetje na tedenski sejem v Brežice 600 manjSii in 30 večjih prašičev. Prodali so 430 manjših prašičev po 5,50 din za kg in 12 večj h prašičev, pri tate-rih 90 se cene gibale do 5,00 din na kUograsn. Št. 33 (9G0) DOLENJSKI LISI 7 ri.; ANTON PAVLOVIČ ČEHOV: BERAČ Denar za severni stolp v Žužemberku? Sefitembra bodo aačeJd v žuže4iiberk.u obnavljati severni stolp med vojmo poniše-gradu, 6e bodo imeli detiBT. RepubliSiki sklad za pospeševanje icuitiuTiiih de-ja/vtiOsbi je obljubil, da bo prispev«! za obnovo 25 000 dinaiTjev, če bo enako vsoto zBgotovnJa UkM občina. Za obnovo gradu so v Zvižem-berku pripravili že sa okoli 56.000 dinarjev lesa in opeke. Sbolp bodo najprej porekrili, kasneje pa ga bodo uredili za potirebe turizma. Po poteh Janeza Trdine Kmalu bo minilo 100 let, kar je Janez Trdina začel odkrivati lepoto prostranih Gorjancev. Marsikaj se je od tedaj spremenilo. Brez naporov se danes lahko v slabi uri približamo znanemu izviru »Gospodična« in košenicam pri Miklavžu, številni av-tomobilisti ob sobotah in nedeljah dokazujejo, da { Trdina ni pretiraval, ko i je opisoval lepoto buko\Th { gozdov in gorjanskih ko-šenic. Pešec je danes v Gorjancih bolj redka prika-i zen kot divji zajec ali srna. A ravno pešec se lahko poda v tiste predele Gorjancev, ki so ostali taki, kot so bili pred 100 leti. S prijazne Paderšičeve koče, izpred katere je ob julija. Motornih kosilnic še ne uporabljajo. Posebno doživetje je za turista, ko zagleda v daljavi na obzorju silhuete koscev, ki v vrsti zamahujejo v enakomernem ritmu in v tihem medsebojnem tekmovanju pwa&i, a vztrajno prodirajo proti robu gozda. Govorica koscev je izdala, da so iz uskoške vasi onstran Gorjancev. Gospodinja je pripravljala kosilo na poseben način. Na vprašanje, zakaj ne postavi poljskega ognjišča na kamnih, je odgovorila: »To znate samo vi, Kranjci!« Ona pa je na žerjavico postavila lonec z vodo in ob njem naprej nalagala dračje — in v loncu je prav lepo vrelo. Tako se Kaj glava — J vino, vino! Znana obiskovalca vseh kočevskih gostinskih lo-icalov sta bila na dnev- i nem »obhodu« in zato | že kar precej okajena. Veliko za tako stanje tudi ne po^trebujeta, saj ga vsak dan samo malo dolivata ... Pred gostilno »Pri lovcu« pa sta se zapletla v živahen pogovor. Ko je enemu izmed njiju končno zavrela kri, je dvignil buteljko in zagrozil prijatelju'. »če ne boš držal jezika, te bom kresnil s flašo po bučil....« »Joj, samo tega ne!« je vzkliknil ogroženi in prijel buteljko, ki je že bila nad njegovo glavo. »Lepo te prosim, ne — ali ne veš. da je v njej še vino/« Seveda, za vino morata dajati sama, ra razbite glave pa plača socialno •. »Žahlioča srna«< Na vratih neke gostilne v okoliči Brežic je bil preišnji teden pritrjen li-stir, na katerem je pisalo: Nocoj srnjak v omaki — vabljeni! Nek hudomuš-než je spodaj pripisal: žalujoča srna. Takole pada red za redjo košate planinske trave na Malčevem krču in drugod po gorjanskih košeiucah... (Foto: S. J.) dopoldanskih urah čudovit pogled na novomeško kotlino, sredi katere se koplje v soncu stotine novih hiš okoli starega jedra Novega mesta, v caadju pa se dviga i^orama Savinjskih Alp, je prav lep izlet za pešca proti Mal-čevemu krču. Pri velikem ovinku na vozni cesti, ki se položno spušča proti »Tovarni«, kreneš po markiranem kolovozu proti jugu skozi mlad biikov gozd. Vzpon je enakomeren in ne prestrm. Kmalu se odpro prve jase. ki so še majhne, za njimi pa vedrDO večje, dokiler na mogočnem hrbtu Malče-vega krča ne prevladajo same prostrane košenice. Na teh košenićah kosijo samo enkrat na leto, in sicer v drugi polovici KAJ SO PRED 50 LETI PISALE i Kako počasen je tudi ^ vojaški — šimel! ■ v SMISLU MINISTERIJALNEGA RAZokrije v«eh stroškov. (Iz št Jerneja). ■ VELIKO SE POPIJE. — V Mariboru pn>daja vojaSki erar ravnokar nad 30.000 praznih steklenic, iz katerih je tekel peneči šampanjec. Kaj pravite, kje bd se dalo šlediti? ■ 0BT02BA RUSKE CARICE. ~ Listi go\'ore, da bo ruska vlada obtožila bivšo carico zaradi sjvez z umorjenim menihom Bazputinom. Kaj pomaga, ko pa mrtvi ne pričujejo! H PRECUDEN VZROK UMORA, ki se nadomestijo kalorije pri Malčev krč. porabljene vzponu na S. J. Metro v Tašitentu Prva proga metroja v Ta-škentu (glavno mesto Uzbe-kist-ana) bo vez&la jugovzhodni del mesta, v katerem se izvaja množična industrijska in stanovanjska izgradnja, s središčem, zatem pa bo podaljšana na severovzhod, v nov rajon glavnega mesta Uz-bekistana. Predvideno je, da bo na tej progi zgrajenih 14 postaj; zgrajene bodo iz montažnih armiranobetonskih konstrukcij. Po besedah glavnega inženirja Alekseja Sena-jonova bo graditev metroja v Taškentu otežilo to, da je ves teren izpostavljen pogostim in močnim potresom. Zato bodo armiranobetonske konstrukcij ojačane s specialnimi antiseizmičnimi pasovi iz monolitnega armiranega betona. človek nauči vedno kaj novega_ od preprostih ljudi. . ~ Na Malčevem krču je polno izvirov hladne vode. Bodite previdni s pitjem, ker lahko doživite nepredvideno »notranjo revolucijo!« Z Malčevega krča vodi proti Trdinovemu vrhu zapuščen kolovoz. Trdinov vrh je danes turistično zanemarjen. Pot mimo vrha . skozi visoke bukove gozdove pa je užitek svoje vrste, posebno če piha veter in debla »stokajo«. V dobrih treh urah je končan izlet v Trdinovem slogu brez i^moči bencina. Dobri ajdovi žganci, zabel j eni z zaseko in skodelica meka, s katerimi vam postreže gospodinja v Paderšičevi koči, vam Nova modna novost: brada v zadnjem času je v ZDA vse več ljudi, ki si jih na uradnih sprejemih ald ob drugah svečanih priložnostih ne morejo zamisliti brez — brade. V debelih katalogih trgovskih hiš in nn^azuiov, ki prodajajo umetne brade, si vsakdo lahko izbere model, ki mu najbolj u.stre29a — v določeni barvi in velikosti — za dostopno oeno. Moda umetnih brad je zajela tudi ameriško mladino. Brade nosijo v glavnem, kadar nadenejo večerno obleko. Po lastnem okusu se ljudje spremi-njaijo v intelektualce, askete in umetnike. Brada je pričela igrati določeno vlogo tudi v zakonskem življenju. Številnim žeciam je zelo všeč, če se pojavijo na ulici z možem, ki ima negovano brado, čeprav je umetna. zamore le na Ruskem izvršiti. Listi pišejo, da so baje ruskega cesarjeviča rdeči gardisti ustrelili, ker se ni mogel potolažiti nad tragično tisodo in smrtjo svojega očeta-carja. Pač prežalosten vzrok! I O OBNAŠ.ANJU. — Razumljivo je, da se tujskega prometa ne vesele dandanes nit-i na Dolenjskem tako kot v normalnih časih, kljub temu bi se ljudstvo lahko v gotovih skučajih nekoliko spodotmeje vedlo, posebno če ne ve, s kom ima opravka. — Stlovenska uradnica dobi po petih letih napornega dela 14-dnevni dopust in ko pride vendar enkrat na svež zrak ter se izpre-haja po poti mimo njive, začnejo kmetice kričati nanjo: »Delafc pojdi delat, ko si tako lačna, da se ti pajčevine v trebuhu predejo!« itd. Na prošnjo, naj jo puste v miru, odgovore s Se gršimi psovkami in če bi se ne umaknila, bi prišlo najbrže tudi do dejanskega napada. Naj vendar pomislijo tudi kmetice, da vojna ne bo trajala vedno in da taka sirovost ne more koristiti ne kraju, ne prebivalcem ter da se bodo tujci v bodoče takih krajev iaso-gibali, kjer je celo ženstvo tako posirove-lo. Kako morejo pač take ženske otroke vzgajati? V tem slučaju je bila ljudska sovražnost obrnjena na napačno ^reso. (Imena žensk in kraja na razpolago). (Ix DOL. NOVIC — 15. avgusta 1918) Za poskus uboja 4 leta strogega zapora —-----in spoznalo nezattosleneera de- gel sprijazniti z ločitvijo in je ^ihailo Nikoiić, ki je hotel z nožem umoriti svojo bivšo ženo, učiteljico v Veliki Dolini, prejel kazen VROČI JULIJSKI DNEVI so se zadnjih 14 dni kar nekam izgubili: hladno je bilo in dež je spet pošteno namočil suho zemljo. Lepše je bilo za^ji teden našim dopustnikom vzdolž slovenske in hrvaške istrske obale, od koder pošiljajo domov »slane in vroče« pozdrave. Tale malček vas pozdravlja iz Strunjana. (Foto: M. D.) Hidro topovi zoper led Mopedista so odpeljali v bolnišnico Mopedist Jože Kolenc iz Vrho-vega se je 11. avgusta popoldne peljal iz Sevnice proti ^dečam. Na vrhu klanca v vasi Kompolje ga je ha levem ovinku zaradi ne-primerne hitrosti in gramoairane ceste zaCelo zanašati, da je padel po cesti in se poSkodoval po glavi. Odpeljali so ga v zdravstveni dom Sevnica, od tam pa v celjsko bolnišnico. V inštitutu za hidrodina-miko v mestu Novosiblrskra so konstruirali tako imenovane hidro topove, ki jih bodo ledolcmilci uporabljali za razbijanje debelih plasti ledu. Ti hidro topovi so presegli vsa pričakx>vaiija pri eksperimentih. Zdaj je omogočeno konstruiranje ledolomil-oev, ki bodo zmožni premagati ledeno polje ne glede na debelost plasti. .Tak ledo-lomilec je videti kot navadna ladja, toda na kljunu ima nekoliko odprtin, skozi katere so navzdol naperjene cevi hidro topov. Ladja se Zaklad iz 11. stoletja štiriletna deklica Maša Ko-stina iz Džambula, mesta v južnem Kazalistanu, je našla med igraii^jem starodaven zaklad: posodo s srebrnimi kovanci in sponkami. Kovanci merijo v preoneru 27 milimetrov, debeli pa so pol milimetra. Na njih so odfcrUi sledove arabskih črk. Dekličina mati je predala najdbo mestnemu muzeju, katerega strokovnjaki so ugotovili, da izvira denar iz 11. stoletja — iz časov, ko -e ležalo na področju današnjega modernega Džambula mesto Taras, trgovski center na poti iz Evrope proti vzhodu. pomika naprej in nenehno »strelja« z vodenimi cvurki pod ladjo, kjer jih posebne naprave mečejo pod bočr^e robove ledenega polja. Za ledolomUcem o-taja globok, čist kanal, v katerem se neovirano gibljejo druge ladje. En dan milijonarka Petletna Anetta Jens^ iz dianskega mesta Rundsteta, se je lahko le en dan počutila kot milijonarka. V banko je odnes^la hranilnik s 35 danskimi kronami, da bi jih vložila na svoj tekoči jačun. Pri linici pa je dobila poročilo, da ima na račtmu 99,994,068,17 krone, čeprav je imela predtem na računu le 4000 kron. Do te sprememle je prišlo, ker se je elektronski računalnik zmotil pri se&tevanju. Napako so kmalu odkrili in Anetita se sedaj lahko spet potolaži tako kot njene varč-•ne vrstnice. našem listu smo že pisali 3 Mihailu Nikoliću, ki je 6. tnaja letos z nožem napadel svojo bivšo ženo Heleno NH:olič v ravnateljevi pisarni OMiovne šole na Veliki do- Stlačil ga je v košaro in oropal 1 leto in 2 meseca strogega zapora za rop bo-lehnega Antona Špana iz Prigorice lini. Ker ni pristala, da bi spet z njim živela, jo je zabodel v ramo in prsni koš, ko pa jo je hotel še v vrat, mu je to preprečil učitelj Jože šumaj, ki je slišal krike in pritekel v sobo. S stolom je napadel Nikolića, nato pa ga razorožil. Okrožno sodišče v Novem mestu je zadevo obravnavalo in spoznalo nezaj^oslenega delavca Mihaila Nikolića za krivega poizkusa uboja svoje žene. Senat mu je prisodil 4 leta strogega zapora. Na rakavi je obtoženec priznal dejanje, trdil je pa, da ženi ni nameraval vzeti življenja in da je bil vinjen. Napad na ženo je obžaloval, vseeno pa je sodišče na podlagi dokazov prišlo do sklepa, da je hotel ženo Heleno umoriti, le da dejanja ni mogel dokončati, keir mu je to preprečil učitelj Sumlaj. Nikoiić se nikakor ni mo- gel sprijazniti z ločitvijo in je zadnja leta že večkrat povzročal raane i^rede v vinjenem stanju. Sodba še nd pravno-moča. Avtomobil je obstal na njivi Ivan Pšeničnik iz Stare vasi se je 10. avgusta popoldne peljal a osebnim avtomobdlom iz Bizeljske-ga proti Brežicam. V Stari vasi je na avtomobilu nenadoma spustila prednja leva guma. Zaneslo ga je v levo, kjer je zadel v telefonski drog, od tam pa ga je odbilo 20 m v desno, kjer je obstal na njivi. Na avtomobilu je za okrog 6.000 dinarjev škode. Huda nesoglasja pripeljala do uboja Ivan Ivanović, nekvalificirani delavec, doma s Hrvaškega- je bil pred kratkim obsoja pri novomeškem okrožnem sodišču, na 1 leto in 2 meseca strogega zapora, ker je oropal priletnega Antona šP®na iz Fodgorice. Ivanovič je kot sezonski delavec stanoval s kolegi nedaleč od samotne španove hiše in je vedel, da živi bolehni gospodar sam in da ima majhno pokojnino. Proti večeru 4. novembra lani je napadel špa-09 pri kletnih vratih njegove 1^, ga zgrabil za vrat, potlačil v košaro in mu iž žepa v suknjiču vzel denarnico s 750 dinarji. Ves prestrašen se je oropani Anton špan poaioči zatekel k Sosedu Menovšku in si ni upal domov, španova hčerka pa je šla rop prijavit miličnikom v Sevnico. je padel na Ivana Iva-novica. Ugotovili so, da je bil prej brez denarja, tistega dne pa je zadihan prašer v barako, se preoblekel, nato pa izginil. Videli so ga zvečer v pl^^kem domu na Lisci, kjer jc iifiel denar in plačal >^pl-' tek. ^ so roparja prijeli, je ta-k<>j priznal, da je napadel Sp^na, izgovarjal pa se je, da iiiu je pri tem pomagal kolega. špan ni mogel pričati, ker je čez kaluh 14 dni zatem iiinrl naravne smrti, javno tožilstvo pa je odstopilo od pre-g(^a domnevnega sostorilca, ke<" za sodelovanje pri ropu ni ^ilo dokazov. Razen zaix>rne kazaii je okrožno sodišče obsodilo Ivano-vi<^ ie na plačilo 750 din, ker si jih je protipravno pridobil. Sftlba še ni pravnomočna. 63-letna Marija Tramte se je naveličala trpljenja - Svojega moža Janeza je utopila v gnojnični jami Na stara leta je morala pred sodnike 63-letna Marija Tramte iz Gor. Gomile pri Beli cerkvi, obtežena umora la-stn^a moža. Pred okrožnim sodiščem v Novem mestu se je ra^mila tragedija. Tramtetova se nikoli nista razianela. Mož je bil vdan pijači, često je pretepal ženo in pri tem ni izbiral orodja. Lani 7. decembra je dopoldne spet vinjen prišel domov in se žene lotil z vilami. Kot je povedala sama, se je vinjen spotaknil in padel ob gnoj-nično jamo, ona pa je pograbila železne grablje in ga tako dolgo tiščala v okoli 50 cm globoko gnojnično jamo, dokler se ni utopil. Sodišče je smatralo, da je šlo za dejanje, ki ga je storila obupana priletna ženska. Ker v življenju nikdar ni okusila nič dobrega, je povsem izgubila upanje, da bi njen mož lahko našel uteho še kje drugje kot v pijači. Kakšen pa je bil pijan, je dobro vedela. Dejanje je priznala in obžalovala, sodišče pa je ob upoštevanju več olajševalnih okoliščin izreklo kazen; 4 leta strogega zapora. Sodba še ni pravnomočna. Mopedist je zapeljal med pešce Zvečer 11. avgusta se je pripetila prometna nekreča v Šmarju pri i^vnici. Mopedist Štefan Vovk iz Sevnice se je peljal iz Orehovca proti Sevnici. Na zadnjem sedežu je imel nekega i)otnika. VoBil je s hitrostjo okrog 35 km na uro. Ko je v Šmarju pripeljal izza le vega ovinka, je za&l prehitevati 4 neznane pešce, ki so šJi v smeri njegove vožnje. Iz neznanega vzroka je zapeljal med nje ter pri tem dva zbil po cesti, vendar k sreči nobeden od njiju ni bil poškodovan. Poškodovan pa je bil mopedist, katerega so takoj odpeljali v celjsko bolnišnico. Na mopedu je za okrog 50 din škode. Mo-pedistu je bila odvzeta kri zarada preiskave. Neprinierna hitrost 6. avgusta popoldne seje pripetila prometna nesreča lia cesti Brežice—^Bregana. Voznika osebnega avtomoMla Milivoja Buljeta iz Zagreba je. v Novi vasi z^adi neprimerne hitrosti zaneslo v de. sno, kjer je zadel ,y električpi drog, nato v, hišo, od tiaili psi še 40 metrov dalje v jarek ob c^i. Buljeta so odpeljali v^ brežiško bolniStdco. na avtomobilu pa je za okrog 3.000 diparjev Škode. Kazen za vlom v šentjernejsko trgovino Franc Conta s Tolstega vrha in Anton Matko iz Pristave obsojena Da 22'-letni delavec Franc Conta nd nič prida, se je izkazalo na AedaVni razpravi pred okrožnim sodiščern v Novem mestu. Obtožen je bil več kaznivih dejanj in tudi spoznan za krivega. Tajiti ni mogel, ker je bil zasačen. Lani 21. julija sta Clonia in Anton Matko vlomila v skladišče prodajalne Dolenjka v Šentjerneju, ki je last trgovskega podjetja Mercator. Splezala sta na streho, odstranila .salonitno opeko in prišla v stavbo. Odnesla sta 3 ženske plašče, 2 moški obleki in 2.100 din. Ko pa sta obleki hotela skriti v grmovje, ju je izpod kostanjev bllau Recljeve go- stilne opassoval Polde MJklič. Mela sta se mu sumljiva; Mladeniča je spoznal in ko je ugotovil, da sta v grmovje nosila obleko, je Mabka zgrabil za vrat in zahteval naj gre z njim na milico, vendar se mu je iztrgal in pobegnil. Miklič pa je obleko sam nesel na milico in prijavil, kar je videl. Mimo tega je istega dne popoldne Conta sam vzel 62 din iz predala točilne mize v jedilnici tovarne Iskra. Konec julija 1967 je na travniku pri prevolah z železnimi vilami sunil Jerneja Bratkoviča v roko in ga laže telesno poškodoval. V Gor. Lakencu je 2. avgu&ta lani v propriru grozil Marjanu Stančiču z vilami. Ker je imela Gontova obramba pKMnisleke o p6polni prištevnosti obtoženca, je sodišče zahtevalo še izvid strokovnjaka — psihiatra. Ta pa je izjavil, da Conta nima no-1)ene duševne bolezni ali motnje in da je kazensko povsem odgovoren. Sodišče ga je spoznalo za krivega in mu prisodilo 9 mesecev zapora. Anionu Matku. ki .}e sodeloval pri vlomu, pa 5 mesecev zapora, po.gojno za dobo treh let. Razen tega morata oba plačati oškodovanemu podjetju 33.90 din. ' - ""v - 'i v5.-V. - J; :> ■■ V \ ■ V'-' ~ ' ' ->■ Vj,- » V : _ V -i'■ v ponedeljek se je oglasil v našem uredništvu France Račič iz Novega mesta. S seboj je prinesel velikega jurčka, ki ga je v nedeljo našel v gozdu nad Bučno vasjo. JurČku, ki tehta 1 kg in 5 tog, premer njegovega klobuka pa Je 30 cm, je zadnje deževje prav go-tovo zelo prijalo. Frai Račič nam je povedal, da je navdušen gobar in da doslej še ni našel tako velikega jurčka čeprav zelo dobro pozna kraje, kjer rastejo. (Foto: M. Vesel) liliil & senriu vm/Ai uflMEJeiCCft. J^nZBFJLJF) JPK/BL/^A/O 200 MU7,POy£ĆC/-JEMUinZOST. I /fMlPS/Cm/J, PG! -PRT4V/Tn SB PJRe OB o 07 RasTR TOCKjTt /KJ . ao tc/s/Ać •ZrmOSTO / i T3Pi XlplM / ST£\/^E. 'M: m SPIMO SE zn ^ MlfJUT, MALO IMUM Prvega je razcapanec prišel in si spet zaslužil pol rublja, čeprav se je komaj držal na nogah. Po tistem je velikokrat prihajal na dvorišče in vselej so dobili kako delo zanj: zdaj je kidal sneg na kupe, zdaj pospravljal po drvarnici, zdaj iztepal preproge in žimnice. Vsakokrat je dobil za svoje delo po dvajset do štirideset kopejk in nekoč so mu podarili celo stare hlače. Ko se je Skvorcov selil v drugo stanovanje, ga je najel za pomoč pri nakladanju in prevozu pohištva. Tisti-krat je bil razcapanec trezen, čmerikav in molčeč; komaj če se je kaj dotaknil pohištva, hodil je potuljen? glave za vozovi in se celo ni nič potrudil, da bi bil videti delaven, temveč se je samo zmrzljivo držal v dve gubi in se medel, ko so se vozniki norčevali iz nj^ovega brezdelja, šibkosti in raztrganega gospioskega površnika. Po selitvi je Skvorcov naročil, naj ga poklitejo k njemu. »No, vidim, da so moje besede pri vas zalegle,« je dejal in mu dal rubelj. »Tu imat« za delo. Vidim, da ste trezni in se ne izmikate delu. Kako se pišete?« »Luškov.« , »Zdaj, Luškov, vam lahko postrežem z drugim, čednej-šim delom. Ali morete pisati?« »Morem, gospod.« »Pojdite torej jutri s temle pismom k mojemu tovarišu in pri njeni boste dobili za prepisovanje. Delajte, ne pijančujte, ne pozabljajte na to, kar sem vam pravil. Zbogom!« Skvorcov je bil v^I, da je spravil možaka na pravo pot, ljubeznivo potrepljal Luškova po rami in mu za slovo še celo segel v roke. Luškov je vzel pismo, odšel in nič več ga ni bilo na dvoriš^ ža delom. Minili sta dve leti. Ko je nekoč Skvorcov stal pri gledališki blagajni ih . plačeval vstopnico, je ogledal ^ ob sebi majhnega možlcka s koštrunčkovinj ovratnikom in z oguljeno kučmo iz mačjega krzna. Možiček je plaho poprosil blagajnika vstopnice za galerijo in jo plačal z bakrenimi peticami. »Ali ste vi, Luškov?« je vprašal Skvorcov, ko je v možičku spoznal svojega nekdanjega drvarja. »No. kako je? Kaj počnete? Ali dobro živite?« »Se kar... Zdaj sem v službi pri notarju, imam po petintrideset rubljev, gospod.« »No, hvala bogu. To je kar dobro! Veseli me zaradi vas. Zelo zelo sem vesel, Luškov! Saj ste nekako moj krščenec. Saj sem vas jaz spravil na pravo pot. Se še spominjate, kako sem vas ošteval, a? Takrat toliko da se mi niste v zemljo vdrli. No, hvala vam, ljubi moj. da niste pozabili na moje besede.« »Hvala tudi vam,« je dejal Luškov. »Ko bi takrat ne bil prišel k vam, bi se prejkone še danes predstavljal za učitelja ali pa študenta. Da, pri vas sem se rešil, zlezel iz brezna.« »Zelo zelo sem vesel.« »Hvala vam za vaše dobre nauke in dejanja. Takrat ste imenitno povedali. Hvaležen sem vam, pa tudi vaši kuharici, bog daj zdravja tej dobri, plemeniti ženi. Tisti-krat ste imenitno povedali, hvaležen vam bom seveda do groba, rešila me je pa pravzaprav vaša kuharica Olga.« »Kako neki?« »I, kar takole. Prišel sem, recimo, k vam drva klat, pa ti je začela: ,Uh, ti pijanec! Ti duša izgubljena! Kako da te ni konec!' Potlej se ti je pa usedla nasproti mene in se omečila, gledala mi je v obraz in jokala: ,Ti nesrečnež ti! Nimaš ga veselja ne na tem ne na onem svetu, pijanec, v peklu boš gorel! Nesreča ti. In kar naprej takole, veste. Kako si je k srcu gnala in koliko solz potočila zaradi mene, teega vam sploh ne morem povedati. Poglavitno pa: namesto mene je drva cepila! Kajti, gospod, jaz nisem pri vas prav nobenega polena preklal, temveč vse ona! Zakaj me je rešila, zakaj sem se spremenil, ko sem jo gledal, in nehal piti, tega vam ne morem razložiti. Vem le, da se je zaradi njenega govorjenja in plemenitega ravnanja v mojem srcu nekaj zganilo, poboljšala me je in tega ji nikoli ne bom pozabil.. Sicer pa moram iti, že zvoni.« Lu.škov se je priklonil in odšel na galerijo. (KONEC) — Striček, naš Janezek še ne zna hoditi, a plazi se pa že tako kot vi, kadar ste na travnikih za našo vasjo! (Iz vojaSkega Usta ZA DOMOVIN!)) Biie in piSe Božo Debeljak Hura za Krko, ki vsaj teče! O neizpolnjenih upanjih brežiškega turizma Sredi turistične sezone smO' Brežiška kopališča ob Krki pa po svoji podobi (če odštejemo kopalce) prav nič ne spominja^ jo na turizem. Vsaj na takšnega ne, ki so ga vajeni drugod. Pa kljub temu prihajajo kopalci in celo turistično tdkso plačujejo. Ko bi denar vsaj metali v Krko, ki ga edina zasluži. Vsaj teče! Obala (dober kilometer od Krške vasi do izliva Krke) je razdeljena med kar tri turistična društva: Čatež. Brežice in Krško vas. Konkurence pa ni opaziti. Pravijo, da je taka delitev nujna, ker daje Krka osnove za razvoj turizma in s tem omogoča delovanje vsem trem društvom. Rahel nasmeh — in navijajmo za tisto društvo, ki se bo prvo razživelo! Nemara bo to ravno krškovaško, ki je aktivnejše od ostalih in se je precej ime to, čeprav za letos nekoliko pozno-, 'lotilo urejevanja kopališča v Velikih Malencah. Brežiškemu turističnemu društvu medtem primanjkuje denarja za ureditev največjih nujnosti, kot so sanitarije, dohodi do vode ipd- Čatež pa se odpoveduje kopališču Grič, ki je vse premalo donosno in preveč zanemarjeno. Mogoče ga bodo komu pre- pustili. tabornikom ali pa društvu upokojencev, da ho vsaj bolj oskrbovano. Vidimo lahko torej, da je kriza velika. Izhoda baje ne bo brez denarja in denarja ne bo, če ne bodo vsi, ki so lani in še celo predlani pobirali turistične takse, tega denarja tudi odvedli kot je treba. Za to pa bo (oziroma bi že davno) morala poskrbeti inšpekcijska služba. Seveda ni treba dvomiti, da bo poletja medtem že davno konec. Drugo leto pa spet od začetka — od načrtov in predvidevanj dalje. In z velikim upom, da se do takrat vsaj Krka ne bo izneverila in spremenila toka... K. S. Več prostora za kopališče v Krški vasi v četrtek so se v Krški vasi zbrali na razširjenem sestanku predstavniki krajevne skupnosti in turističnega društva. Pogovarjali so se predvsem o ureditvi kopališča ob Krki. Ugotovili so, da je prostor za številne kopalce premajhen. Tako bodo morali odkupiti ali najeti za potrebe turizma nove površine od mostu avtomobilske ceste do konca vasi Velike Malence. S tem bi lahko prec^ zmanjšali nedovoljeno taborjenje po zasebnih parcelah. Urediti nameravajo tudi parkirne prostore in dovoze. Občinska Škoda pa taka ... Ko je repiibr'ki- vinarski inšpektor pregledoval kakovost vina v gostnin-skih obratih brežiške občine, se je i^cazalo, da je 'bUo precej vina neprimernega za predajo. Zato so ga morali uničiti. Razen tega bodo morali za takšne prekrške nakaterd gostinci plačati vlaoke denarne k?«*}. Radio Brežice PETEK, IS. AVGUSTA: 30.00 — 20.16 — Vo*člla„ obTestUa In re. kltMne. 20.25 — 21.15 — glantoCKUt oddaja: Izbrali ste sami. NEDRUA, 1« AVGUSTA: 11.00 — Domate zanimivoBtl — Franc Volćaniek: Iz aktivnosti breCi&kih sindikatov — Vzgojno predavanje: Otrok od 3 do 7. leta - Za na. še kmetovalce:' Anton Pinterić — Poostreni puKoJl uveljavljanja premij -M kravje mleko — Zabava vas ansambel Pavla Kosca — Nedeljska reportaža: OblA pri obd. ralcih hmelja — Poeor, nimaS pre. diKMti! — Obvestila, reklame in spored kinematografov. 12.45 — Obćani čestitajo In poBdravlJajo. TOKKK, 20. AVoslali republiškemu skladu za ceste v Izubijani. Brežice: komu honorarno delo? v Brežicah so ugotovili, da je od 70 honorarcev, kolikor jih je približno v brežiških oMini (od teh več kot pK)lovica upokojencev), pravzaprav mak) takih, ki bi bili upravičeni na honorarni ^zaslužek. O tem so razpravljali že na splošnem zboru občinske skupščine in sindikalnega Siveta. Poslali so predlog delovnim organizacijam, naj kar se da zmanjšajo število honorarnih delovnih mest oz. naj jih po možnosti ukinejo. Ker sc doslej ni pokazal vidnejii učinek tega pri-|X)ročila, puipravlja občinski sindikidni svet podrobno analizo s tega področja, ki naj bi dala natančno socialno strukturo doklej zaposlenih honorarcev, obenem pa bi omogfočila tudi določitev meril, po katerih bodo odločali, komu honorarno delo in komu ne. K. S. NOVO V BREŽICAH ■ /ACKLK S« SK PKIPHAVK za prvo sejo občinske skupiiine po poletnih pcjiitnlcah. 0<**>ili bodo gibanje gospodarstva v prvih šestih meiecih, v drugem delu bodo poHlučuli poročilo konUsiJe, ki spremljn zbiranje sredstev od sa. mnprispttvka za gradnjo osnovnih Sol, na koncu pn bodo odborniki potrdili nekatera nova imenovanja v občini. ■ AK TA TRDKN BO V BRR. T'.ICAII Mja predsedstva in komisije /.a &po.t In rakreocijo občinskega sindikalnega sveta. V glavnem se bodo pogovarjali o pripravah na Jesenske občne abore sindikalnih podružnic in o razpisu delavskih športnih iger. ■ KMKTIJSKO IN TRfK>VSK() PODJKTJK »AGRARIA« Je £e začelo obirati hmelj. Da bi bilo dolo pravočasno končano, so poleg domačih obiralcev najeli tudi nekaj .stalnih obiralcev ii oddaljenejših krajev. Za domače o-biralce so tudi leto* uredili prevoz z avtobusi, ki bodo vozili iz Ceikelj, Velike Doline in Sobenje vasi. ■ TRfiOVSKO PODJKTJE »KUKA« Je ic začelo s prodajo v novi poslovalniol »Drogerija«, v kateri prodajajo kozmetična pripomočke in otroSko konfekcijo. M NA HitK/JdKK.M KOKOMKT NKM KiKIi^CU gradijo te dni tri-buno Sa gledalce, ki so morali doslej navijati ali žvižgati kar sto. je. ■ V KltKlM) S« SE SKSTALl (iOSTlNCil družbentjga In pri vat-nega .sektorja s predstavniki občinske skup&člne, da bi se pogovorili o novem načinu plačevanja prometnega davka In vodenju poslovnih knjig. BRE2IŠKA KRONIKA NESREČ Preteklih itirihajst dni so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Alojz Kerln, sin kmota iz Lepe vasi, jo padel in si zlomil desno nogo; Terr/ij« SlrmtMrki, žena kmeta Iz Nove vasi. Je padla po stopnicah in si poškodovala gl^-vo in prsni koš; Angela Stefur, žona kmeta iz Zagaja, Je padla na dvorišču in si slomila levo nogo; Kva Topol, gospodinja 12 Križa, Je padla v stanovanju In si poškodovala desno nogo; Mihael Uvoriak, soc. podp. iz Roi-nega, je padel na dvorišču in si poškodoval hrbet; VJ«*koslav Ku-njas, vejencc is Zaprešiča, si je pri kopanju poškodoval glavo; Martin Hrlbri^k, ključavničar iz Leskovca, Je padel z motorjem in si poškodoval glavo; Anton Jane, delavec iz PoUoe, Je padel s kolesom in si poškodoval glavo; Rarico Pavlinič, gospodinjo iz Polic, je poškodovala krava v trebuh; Gorana Rajačiča, sina učiteljice iz CerkelJ, Je povooil avto in mu mAkodoval desno kolMio; Ana Prcnlk, soc. podp. Iz Cumovca, Je padla v vinogradu In si zlomila levo nogo; Joiefa Pav.Aič, žena upokoJenc4 Iz Mal-kovca, Je podla na dvorišču in si poškodovali desno roko; Jože VolčanJk, upokojoncc iz Gor. Lenarta, Je padel s kole?om in si poškodoval glavo; Vinko Kvstevc, delavec iz Podgorja, le padel s kolesom in si poškodoval glavo; Andrej Ciglar, uslužbenoc iz Bre-gane, se Je prevrnil z avtomobilom in si poškodoval glavo in hrbi.>t. TOVARIŠKEGA SREČANJA ob razvitju prapora združenja borcev NOV v Podbočju se je v nedeljo popoldne udeležil tudi prvi komandant slovenskih partizanov tovariš Franc I^košek-Luka. Na sliki ga vidimo v po-menku z Marijo Horvat iz Podbočja, kateri so belogardisti 29. januarja 1944 na zverinski način pobili moža kar vpričo nje na stanovanju. Na levi upravitelj podboške osnovne šole Jože Zupančič. (Foto: P. Miklič) Voda za Precej stara je pesem o krškem vodov'odu, ki je več kot potreben temeljite obnove. Pa tudi to, da so takšne stvari precej drage in da se od prispevkov za vodo in druge konHinalne usluge nabere bolj malo denarja. Kljub vsemu so lani začeli z obnovo, ki bo v celoti stala okrog 42 milijonov S din. 2e konec tega meseca bodo kcmčana dela za povezavo v<> dovoda preko mostu do zbiralnika na Simečkovem hribu. Tako bo Videm dobU več vode, zmanjšali pa se bodo tudi stroški za elektriko kar za 12 milijonov na leto. Odslej namr^ ne bo več treba prečrpavati vode iz vodnjaka Celuloze, za kar so prej porabili precej energije. Pred izmenjavo mnenj o novih spremembah ustave in volilnega sistema bodo v Krškem razpravljali na skupni seji, ki jo za najbližjo prihodnost pripravlja občinska konferenca SZDL s predsedstvom občinskega sindikalnega sveta. Zdaj v Podbočju tudi prapor ZB Domače in prijetno je bilo v nedeljo popoldne v prijaznem Podbočju, nekdanjem Sv. Križu ob Krki: združenje borcev NOV je v dvorani razvilo svoj prapor, nato pa 90 se gostje in številni domačini prijetiK) zabavali na to^riiškem srečanju. Jože Kodrič, predse<^iik združenja borcev NOV v Podbočju, je kmalu po 14. uri Ijozdravil domačine in goste v polni dvorani; med njimi so videli tudi Franca Lesko-ška-Luko, predsednika Zveze združenj borcev NOV Slovenije, pr^stavnike ObS in političnih organizacij iz Krškega, pred odrom pa so staU praporščaki s 5 zastavami krajevnih organizacij ZB NOV s kršk^ polja. O deležu Podbočja in njegove okolice v letih revolucije je nato zelo izčrpno govoril Valentin Hribar, eden prvih domaČih aktivi^v, ki živi sicef v Sevnici. Za njim je v imenu delovnega kolektiva tovarne celuloze in papirja DJURO SALAJ iz Krškega, ki je prevzel pokroviteljstvo nad prireditvijo, razvil novi prapor direktor tovarne Lado Tram-ptiS, ki je hkrati toplo čestitali prizadevnim članom borčevske organizacije v Podbočju za dosedanje uspehe, zaželel pa jim je tudi kar največ napredka v prihod-i^Je. ^ ELEKTRO KRŠKO OBETA ŽE LETOS Manj skrbi z elektriko Potrebe po električni energiji v spodnjem Posavju iz dneva v dan naraščajo. Da bi jih lahko v ^imvečji m^ri zadovoljevalo, se je podjetje Elektro iz KriUcega odločilo za gradnjo projekta, ki bo omogočil boljšo preskrbo i elektriko domači industriji in vsem drugim porabnikom. Sedaj gradijo novo transfor-matorsko p)ostajo v Stari vasi, celoten načrt pa je v grobem takSen; V brestaniški elektrarni bodo zgradili llO-kilovoUno daljnovodno polje, od katerega bo vodil približno 6 km dolg daljnovod do transf^r-matoaiske postaje. Le-ta bo sestavljena iz dveh delov. V prvem bodo pretvarjali 110- Tudi Krško tekmuje Krško se je letos pridružilo mestom, ki tekmujejo za naslov najbolj prizadevnega turističnega kraja v Slove»iI-jl. Tekmovanje je razpisala Turistična zveza Slovenije. V kraje, ki tekmujejo za naslov prvaka na tem področju, bodo prihajale povsem nepričakovano posebne komisije, ki bodo ocenj^/ale vzdrževanje javnih nasadov, urejenost zgradb in okolice, sta nje javnih lokalov, postrežbo in delo turistične in informativne službe. Za zmago^•alca je TZ Slovenije predvidela nagrado v znesku 1 milijon S din, CP »Dolo« pa 500.000 s din. Razen tega bodo posamezni zmagovalci prejeli več praktičnih nagrad. kllovoKen toik v 20-kiik>voltne-ga, iz drugega dela pa bodo nato po 20-kilovoltnih daljnovodih tok odvajali po dveh daltjnovodih do napajalne postaje aa železnico, dva dalj-norvoda bosta z£;rajena aa potrebe tovarne roto papirja in eden za krško, brežiško in kostanjevi&ko omred^e. Glaivni nameni, zaradi sa terih so se odločili za grad-i\}o, ki bo stala v grobem 600 700 milijonov S din, so izbolj šanje kvalitete električne energije, zmanjšanje izpadov, večja varnost in možnosti zadovoljevanja vse večjih po treb odjemalcev. V zvezi s tem je tudi elektrifikacija proge Zidani nvost—Dobrova —Zagreb, ki bo predvidoiru izvršena v letu 1969. Načrt in montažna dela b'> izvedlo podjetje Elektro samo, gradnjo stavb v glavnem novomeški Pionir, za opre mo pa bo poskrbel Energain vest. Zaenkrat gredo dela po na črtih, predvidevajo pa, da bodo lahko novi projekt spu stUi v pogon že konec leti.^i njega ali vsaj na začetku prihodnjega leta. S. K Sledil je kulturni program, ki so ga lepo pripravili učenci podboške osnovne šade in domači mladinci. Seliškar jeva pesem, posvečena Ke rinovi materi, je izvabila pre nekatero sol^ v oči hvalež nih poslušalcev v dvorani Borbene besede Mateja Bora in Kajuha so požele živa hen aplara navzočih. S ko lom narodnih plesov so pio nirji zaključili slavje v ^o rani, medtem ko so himno ob razvitju prapora zaigral bratje Kuharjii iz Dob. Pred otaivniki organizacij so na no vi prapor pripeli tudi spo minske traJoove, med kateri mi je tudi traik obč. Združe nja borcev NOV, ki ga je pri pel na novi prapor predsednik Karel dterban. Na vrtu gpsldSča Kerin se je nato razvila res prijetna zabava, na kateri so se nak-dan(ji borci in aktivisti srečali s prebivalci Podbočja in podgorjanskih vasi. Tg. Manj skrbi za mame Kt^ mamice bodo imele odsleij manj skrbi s tem, kam bi poslale aivoje malčke medtem, ko so v službi. Z novim šodskim letom bo namreč začei delati tudi na novo zgrajen otroški vrtec, v katerem bodo otroci lahko ostajali od 6. do 17. ure. Seveda bodđ imeli urejeno tudi prehrano in vso drugo oskrbo. Tako bodo starši rešeni skrbi kaj počno otroci medtem, ko oni delajo. Gradi^jo vrtca je financirala krajevna skupnost, za opremo pa bo poskrbela komisija za otroško varstvo pri izobraževalni skupnosti. 20 novih plavalcev Plavalni klub v K^mi j« * J"; Uju organiziral 15-dnevi\l plavalni za predioMie otroke In ^ larje. Plavati aft Jo naučilo 30 rok. Najbolj prladcvna so takoj vkljuftih v plavalni klub in ie dno trftiirajo s »»tarlrol« cl. 5. avKiuta 80 ia£eli s Solo za dnigo skupino olrc*-videvajo, da se bo letos * plavwn» ioll nauUk) plavati 35—40 olro*- KRŠKE NOVICE TR(M)V.SK() POIUl-rrJK TRK. SKRBA me je odločilo su obnovo svoj« poslovulnloe na Rukl. Predvidevajo, d;^ IkhIo dela konćana v petdesetih dneh. ZAKADI PltKVKI.IKE l*<>R \RI-: VODE zn zalivanje vrtov in pianjo avtomobilov je preskrba z vodo v Krhkem v poletnih mesecih precej tcJavnii. TE l>NI NA NOVO l!Ri:.I.A.IO nasad na Hočevarjevem trgu. Na meravojo obnoviti tudi nekute-e dniije. »ANKS JK ()|).mx> na 14 d«i . ne po^ tnlce v lUjvlnj deset otrok l7, krSke obflne. To Jo Sele prvu Izjnenu, kl jo je leto«. Iz Kr škega poalalii zveso prljat«»lj®' mladine. . v&r HOTEI, .SKEMIC je tr«iutno ^ dobro zaseden. Napolnili so JL plavalna ropreK'ntanca Jugo«w^^' Italijanski lovd in domnCI preno" m gostje. da EKKKTRAKNA KltESTANU-A w je regrese svojim delavo^ »JP, Cltnloe v Poreču in Pravijo, da Je posebno veli* nlmanje z,i Poreč, kjer ifn" trama dve hlSIcl. . VESTI IZ KRŠKE OBCINE BREŽIŠKE VESTI BREG: slab električni tok Prebivalci Brega in okoliških vasi se vedno bolj pritožujejo zaradi sla^ga e'.ektričnega toka, ki je od 7. do 9. ure tako šibak, da ne morejo v redu spremljati televizijskega programa. Porabnikov električne energije je v zadnjem času toliko, da je sedanji transformator preobremenjen. Nujno bi potrebovala novega. Izvoz je vedno večji Tudi v sevniški Jutranjki so imeli kolektivni dopust - V načrtu imajo nova investicijska dela in s tem večje število zaposlenih Gasilska proslava v Loki v nedeljo, 5. avgusta, so ▼ Loki praznovali 85-letJiico ustanovitve gasilskega dru-.štva. še pred proslavo so domači gasilci izvedii nekaj gasilskih vaj s sodobnimi napravami. Na proslavi, ki so se je udeležili tudi gasilci z Br^a, ie Sevnice, Radeč, Dola, Hrastnika in Trbovelj, je o razvoju gasilstva v Loki govoril Slavko Hočevar. Zatem je predsednik občinske gasilske zveze Sevnica Jože Smodej izročil 12 gasilcem značke in priznanja, s katerimi jih je za njihovo dolgoletno in požrtvovalno delo odlikovala Gasilska zveza Slovenije. Po slaiTiostnem mimohodu gasilcev se je začela zabava. S. Sk. Bianca nujno potrebuje vodovod v Blanci so hiSe precej raztresene, vendar predstAvljaio šola, prosvetni dom in občinska stanovanjska hiša le nekakšno središče naselja. Ker imajo idravo pilno vodo samo v šoli, morajo stanovalci omejjjene hiSe hoditi po vode k 800 metrov oddaljenemu studencu. ki je blizu železniike postaje. Prfjbivalci se sprašujejo, zakaj sanitarna inSpekclja in krajevna skupnost nooela razumeti njiliovih težav, saj je \t>đa ena najvažnej-siii življenjskih potrebSCen. Menijo, •J«' bi lahko zajeauli vodo kakih ^ metrov od hlfte stanovanjske »oinunalne skupnosti in od tu na-vodovod. Sl-anovalod so pri-P'^vljeni B prostovoljnim dalotn P<^ilfcati pri pradi^, dt bi .čim. prej prisii do Klrave vode. S. Sk. V tovarni otroške konfekcije Jutranjka v Sevnici so imeli od 20. julija do 10. avgusta kolektivni dopust zaposleni v proizvodnji, medtem ko so nekateri v upravi delali. Dopust ni bil organiziran, temveč ga je vsak preživel po svoje. Tudi v brežiškem obratu niso delali. Med tem časom so opravili nekatera vzdrževalna dela, tako da bo proiz-v'odnja spet nemoteno potekala. Stanje v podjetju je po prvem polletju zadovoljivo. Proizvodnja se je v primerjavi z lansko povečala za 30 odstotkov. Prav tako je ix)rastel izvoz na kcHivertibilna tržišča za 97 odstotkov. Tudi v Jutranjki imajo dosti terjatev za že prodano bla- Obleka in obutev kot pomoč RK Na zadnji seji občinskega odbora RK Sevnica so med drugim ra^ravljaJi tudi o obleki in obutvi, ki jo bodo v kratkem dobila za nekatere prebivalce sevniške občine. Večino blaga je RK zbral med nedavno nabiralno akcijo v Ljubljani, nekaj pa ga je zbrala tudi krajevna organizacija v Sevnici, če bi imeli primemo skladišče, bi lahko dobili še več blaga, ki je dobro ohranjeno. Razpravljali so tudi o delu te pomembne mednarodne organizacije, posebno o delu RK Slovenije. Ugotovili so, dft občani niso dovolj sezna-ajeini z uspehi in nalogami Rdečega križa na socialnem in zdravstvenem področju. Zato so sklenili, da bodo njihovi poverjeniki razdelili ob-čanocn raj^e zdravstvene brošure. S. Sk. SEVNIŠKI PABERKI ■ TRGOVSKO IH)DJETJE iz Sevnice preureja v trgovini pri postaji nekatere prostore. Prodajalno glasbil, šivalnih strojev in driigih i4>aratov, ki se je preselila v novo trgovino, bodo izkoristili ^ razširitev špecerijske trgovine, nameravajo pa odpreti tudi bife. ■ GASILSKO DRUŠTVO je do-"l!o od občine opomin, naj takoj pošlje podatke o poslovnih stav- kot to določa odlok o upo-""abi mestnega zemljišča. Temelj-zjikon pooblašča občino, noj odloči, kdo je oproščen prispevka od stavb. Pri^'vek sevniške eusilce precej prizadene, posebno ker je teh primerov v Slove-"Ul malo. Ce bo v prihodnje več ^ih prijav, bo Gasilska zveza ^lovcnije sprožila postopek za u-"rezno dopolnitev rep. zakona. . ■ V ZAČETKU .IE kazalo, da novo kotalkallšče polog TVD Partizan kmalu gotovo, vendar so sc dela precej zavlekla. ■ NOVA !N LEPO urejena kolodvorska restavracija je za Sev-nico velika pridobitev, kaže pa, fla tudi vanjo zahajajo nekateri orezobzimi gostje, kar se posebno Pozna na opremi. Vsekakor takš-•*0 početje nikomur ne koristi! ■ OBIRANJE IIMEUA. 2e v •®^»^ku tega tedna so nameravali * Šentjanžu, Kompolju In Loki PrtČetl z obiranjem hmelja. Zaradi SEVNIŠKI VESTNIK slabega vremena t minulem in tem tednu pa so dela odložili in bodo r. obiranjem začeli v soboto 17. avgusta. Ce obiralce pri delu ne bo prevoč oviralo deževje, bo pridelek precej dober, kakor so povedali v kmetijskem kombinatu v Sevnici. ■ MLADINCI GREDO NA TRI-(iLAV, Jutri zjutraj zarana bodo krenili na pot mladinci in nekateri člai^ planinskega društva Lisca v Vrata, od koder bodo odšli na Triglav, v Bohinj Pa bodo šli preko Sedmerih triglavskih jezer. Izlet bo trajal tri dni. Mladinska komisija vabi vse Člane, da se izleta udeležijo v čim več-jem številu. ■ PRISPEMil DEI>OVMII OR-(■ANIZACU. Kot smo že poročali, ima letos občina Sevnica obv««-nostl do anuitet za negospodarske Investicije 105 milijonov starih dinarjev. S prispevki od delovnih organizacij je bilo predvideno, da bi v skladu za negospodarske inve-sUcije zbrali 75 milijonov. Upravni odbor tega .'Udada je ugotovil, da plačujejo delovne organizacije prispevke zelo neredno, saj je bilo do 5. avgusta zbranih le nekaj manj kot 19 milijonov. Kljub težavam nekaterih podjetij oWin.ska skupščina pričakuje, da bodo kolektivi izpolnili svoje obveznosti po pogodbah, saj ob^a s svojim proračunom tega nikakor ne bo zmogla. ■ IM)IIODKI PRORAČUNA !%E VEDNO W)D PLANOM. Iz poročila občinske uprave ob koncu Ju. IIja Je videti, da so dohodki proračuna do tega dneva manjši ta 7,G od.stotka od predvidevanja, kar pomeni t dinarjih 362.284,82. go, vendar ne toliko kot v nekaterih drugih podjetjih. V načrtu imajo nekatera investicijska dela, predvsem gradnjo novega industrijskega prostora, s katerim se bo povečala proizvodna zmogljivost. Po razvojnem načrtu podjetja nameravajo v prihodnjih štirih letih zaposliti 400 novih delavk. Tako se bo 350 članski kolektiv precej povečal. J. K. Odslej delajo ves dan! Kaže, da se Sevničani tudi slabih cest ne bojijo in da so se nanje kar privadili, saj število motornih vozil izredno hitro narašča. Zato pa ima mehanična delavnica sevni-šikega avtomoto društva, ki je edina na tem območju, vedno dosti dela- Opravljajo najrazličnejša dela na vseh vrstah motornih vozil. Zaradi večjega števila domačih in tujih turistov, ki se ustavljajo tod v poletnih dneh, delajo odslej ves dan- Družbena prehrana ni donosna Eden izmed številnih obratov Gostinskega podjetja v Sevnici je družbena prehrana. Trenutno imajo šestdeset stalnih abonentov, vsak dan pa pripravijo tudi okrog 350 malic- Odjemalci hrano zelo p>ohvalijo, vrhu tega je tudi cena zelo nizka .Družbena prehrana za Gostinsko podjetje ni donosna, ker je število obrokov premajhno, stroški pa veliki. Izlet v Trst in Benetke Tiiristično druš.t'vo v nici organassira 22. in 23. avgusta dvodnevna avtobusni ialet v Trst in Benetke. Ogledali sd bodo vse znamenitosti mesta na \'odi, kjer bodo tudi pretiočili, oied potjo pa se bodo ii6ta\'ali še pri zna-meniteim gradu Miramare pri Trstu. Celotno potovanje z vsemi stroška bo veljalo 175 din. Tisti, ki še nimajo potnih dovoljenj za tujino, morajo prijaviti le številko osebne izkeosnice. Prijave sprejema do 15. avgusta toiv. Smodej, kd bo vodja potovanja. AMALIJI PIKOVNIK Bila je preprosta in dobra žena, skrbna maU desetim otrokom. Njena življenjska pot ni bila lahka. 2e v prvih dneh vojne je izgubila moža, spomladi 1942 pa je mor^a s šestimi nepreskrbljen mi otroki v Izgnanstvo v Nemčijo, od koder se Je vrnila šele po koncu vojne. S skromno pokojnino in z delavnimi rokami Je i^ravila otroke do kruha. Zaradi naporov in težkih udarcev usode se Je zrahljalo njeno zdravje in po daljšem boleha-nju je Izlegla ealirbtni bolOEni. Ohranili Jo bomo v lepmi spominu. Na z^njl poti so Jo spremili številni znanci In prijatelji iz Kr-melja in okolice. B. D. Trgovsko podjetje SEVNICA poslovalnica 3 KONFEKCIJA I I^Odl5.do25. vam nudimo posebno prodajo spomladanskih In letnih ženskih oblek w 30 do 30 odsi. ■»Ol'USTOM „...če se ne bo kdo spomnil..." KZ Trebnje ima sklenjeno pogodbo za prodajo 3500 ton krompirja - Inž. Ne-manič: »Tržišče zahteva samo kvalitetne, ne pa izrojene sorte« Krompir je eden izmed najpomembnejših pridelkov kmetov v trebanjski občini. Toda res samo pridelek, že nekaj let pa ne tudi dohodek! Ce je slaba letina, ni kaj prodati, če je dobra, je cena sramotno nizka. Da pa bi bila vsa stvar še bolj zapletena, ga ne glede na dobro ali slabo letino uvažamo. Kaj takega si naša trgovina ne bi smela dovoliti! Res je, da so nekatere sorte kot merkur in druge že povsem izro.iene in jih bo težko še kje prodati. Toda tudi novejše sorte so med zasebniki že precej razširjene, v prihodnje pa bo treba zagotoviti še več dobrega semenskega krompirja, kajti zemlja je v trebanjski občini še najbolj primerna prav za to kulturo. Kmetiska zadruga ima letos posajenih 75 ha s sortami igor, dobrin in saskija. Zaradi neugodnih vremenskih razmer bo pridelek slabši kot sicer. Direktor inž. Nemanič pravi: »V današnjih razmerah je mogoče prodati samo kvalitetne kmetijske pridelke, še posebej pa to velja za krompir. Letos imamo sklenjene pogodbe za 3500 ton krompirja, ki ga bomo pridelali na naših površinah in ga odkupili od kmetov. Največ ga bomo prodali v Dalmacijo, v Šibenik, Zadar, na Reko, nekaj pa tudi v Ljubljano in Zagreb. Bojazen, da krompirja ne bi prodali, je letos odveč, razen če se ne bo spet kdo spomnil in uvozil krompir z trditvijo, da ga v Jugoslaviji ni, kot so bile sklenjene pogodbe o uvozu semenskega krompirja.« KAKO JE S PŠENICO IN KROMPIRJEM Več pšenice in manj krmnih rastlin z 18 dnevno zamudo so končno le poželi pšenico na 80 ha - Pri KZ Trebnje trdijo, da zaradi tega kakovost ni slabša - Tudi za naprej imajo v načrtu isti sorti: bezostajo in libelulo Prejšnji teden so kombajni KZ Trebnje poželi še zadnjo pšenico. Letos so imeli 60 ha ruske sorte bezostaja in 20 ha libelu-le, najnovejše italijanske sorte, ki je zelo rodovitna in se je v Sloveniji še posebno dobro obnesla, žetev je ves čas oviralo zelo slabo vreme, tako da so jo končali 18 dni kasneje kot so predvidevali. Strokovnjaki pri KZ Trebnje zatrjuje, da kakovost pšenice ni dosti manjša kljub temu, da je bila slama Mokronoška mladina |e spet zaživela Ker dosedaiije vodstvo mla-diiiskega aktiva ni bilo pri-ssadevnp, je delavuost mokro-noške mladine povsem zamrla. Kljub temu, da je večina mladinskih aktivov poleti ne-delavna, so mokronoški mladinci na pobudo Ota Verbiča sklenili, da bo njihova dejavnost spet zaživela. Prejšnjo sredo se je 35 mladincev po dolgem času spet sestalo in izvolilo novo vodstvo. Nova predsednica je Olga Kotar, tajnica pa Danica Vitman. Ze na prvi seji so sprejeli okvirni načrt dela: dogradili bodo športno igrišče, pomagali pri raznih komunalnih delih, poživili sodelovanje z borci JLA, nameravajo pa spet odpreti mladinski klub. Upajmo, da ne bo ostalo vse zgolj pri načrtih, kot je bilo to vrsto let nazaj! Gasilsko slavje v Mokronogu LetoSnja največja gasilska prireditev v občini bo v nedeljo, 18. avgusta v Mokronogu. Pokrovitelj prireditve ob 85-letnici mokron^kega gasilskega društva bo predsednik občine tov. Ciril Pevec. Za to priložnost so pripravili bogat program, ki se bo pričel s parado ob 14. uri. Nato bodo predstavniki občinskega sklada izročili društvu nov avtomobil, za tem bodo odlikovali najzaslužnejše gasilce tz občine, sledil pa bo ogled preurejenega gasilskega doma. Dobro bo poskrbljeno tudi za zabavo in veselo razpoloženje. Vabljeni so vsi prijatelji gasilstva! JEZERO: Z mokre ceste na streho Stjepan Rod iz ZapreSiČa se (o pe^aJ 7. avgusta zjutraj z o-sebnim avtomobilom v Ljubljano. Na mokri cesti pri Jezeru ga je obrnilo, provmll se je na bcrfc, drsrf po cesti, nato pa se Je prevrnil na streho in ostal na kolesih. Škode Je bilo za okoli 2000 dinarjev. skoraj črna. Pridelek je po prvih izračtinih sreden: ni najboljši, toda glede na slabe vremenske rsizmere kar zadovoljiv. Pričakujejo, da se bo pridelek bal okrog 30 centov zrnja na hektar, kar je le za 4 stote manj kot lani, ko je bila letina zelo dobra. Zaradi deževja so se povečali dodatni stroški, ki jih imajo s prevažanjem pšenice v domžalsko sušilnico. S skladiščenjem tudi tokrat ne bo težav, saj imajo že vrsto let pogodbo z ljubljanskim podjetjem žito za vso pridelano količino. Za naprej imajo v načrtu ^pov^ati površino za pšenico, krompir ter koruzo in to v celoti na račun manjše površine za krmne rastline. Po vsej verjetnosti bodo sejali isti sorti: zgodnejšo italijansko sorto libelula in poznejšo rusko sorto bezo- staja. Zadnjo še posebej priporočajo našim kmetovalcem: prenese vsako zemljo, dobro prezimi, ne poleže, trdo zrnje pa daje odliko belo moko. Ugotavljajo, da je kljub tem dobrim lastnostim ta sorta pri nas še razmeroma slabo razširjena. Zadruga bo oskrbela potrebno količino semenske pšenice za zamenjavo s privatniki. Letos so pridelali na 40 ha tudi precej pivovarske-ga ječmena, ki so ga že prodali laški pivovarni. J. KRŽIČ TREBNJE: Trčenje pred bencinsko črpalko Trebanjski avtoprevoesnik Ivan Mrazek je peljal 6. avgusta pol-tovon^ak na bencin^o črpaJko v Trebnjem. Ko je na klancu voail po levi strani v ovin^, se je napi-oti pripeljal z osebnim avtomobilom Italijan Giancarlo Gaspe-retti. Voeili sta trCili, škodo pa so ooeinli na 1700 dinarjev. VOJAKI IN MLADINCI SO PRISKOČILI NA POMOČ. — V nedeljo so vaščanom Hrastovice in Mosta poma^ gali zasipati vodovodni jarek mokronoški mladinci in 15 vojakov 13 Puščave. Njihovo prizadevnost je vredno pohvaliti, saj so zasuli okrog 900 m jarka. (Foto: Jože Kržič) TREBANJSKE IVERI ■ KNJIGARNO v TKKNJEM Se vedno preurejajo. Čeprav so pričeli delati že v začetku julija Tudi na obvestilu v izložbi je na-vedeno, da 1» zaprta le Julija. Ljudje se že pritožujejo, ker morajo po razne obrazce hoditi v Novo mesto, pa tudi novo Šolsko leto se ie bliža, zato morajo z deli pohiteti, da ne bo pozneje preve. like gneCe. ■ TUDI V TREBNJEM imajo zdaj servis za popravilo televizorjev, radijskih aparatov ter drugih električnih in gospodinjskih aparatov. Delavnico je odprl Prano Keber v Trebnjem 55. Sprejema tudi naročila ze popravila na domovih. ■ OSNOVNA SOLA je pred kratkim kupila 33 sedežni avtobus, s katerim bodo vozili v novem šolskem letu učence iz oddaljenej. ših krajev v matično Solo v Treb-njem. ■ DANES POPOLDAN ob 15. url se bo sestal odbor za priprave na praznovanje občinskega praznika, ki bo letos še posebno slo. vesno. ■ ŠPORTNO 2IVUENJE v Trebnjem je po mnenju mladincev premalo organizirano, saj imajo zdaj le odbojkarski klub. Veliko je zanimanje tudi za nogomet, zato menijo, da bo treba sklicati sestanek, na katerem se bodo pogovorili o nadaljnjem delu. St. 33 (9G0) ^ DOLENJSKI LISI || PREDSEDNIK OBČINE KOČEVJE MIRO HEGLER PRAVI; „Cesta Kočevje-Delnice bo!" Cesta Kočevje-Delnice je pomembna in potrebna iz več razlogov - Pri financiranju naj bi sodelovale tudi zainteresirane občine - Potrebnih je preko dve milijardi dinarjev Neasfaltirana cesta od Li-volda proti Delnicam je boleča točka kočevskega gosp>odar-stva in o rekonstrukciji je bilo že veliko povedanega. 2e pred leti ko je bila asfaltira na cesta do Kočevja, so opravili potrebne meritve in pripravili idejni projekt. Občani Kočevja, predvsem pa ljudje v dolini Kolpe, nestrpno pričakujejo pričetek gradnje. Cesta. kakršna je sedaj, ne zasluži tega imena, niti najmanj pa ni podobna cesti drugega reda Najslabši je odsek od Broda do* Delnic, na hrvaški strani. In vendar je to iz osrednje Slovenije najbližja pot do morja, na Reko oz. Crik venico in južni Jadran. Zadnje mesece smo že večkrat slišali o pripravah na rekonstrukcijo ceste, smo za-prosili predsednika občinske skupščine Kočevje Mii« lerja. naj pove o tem kaj več že v začetku leta so ljudje na zborih volivcev opozorili, da je treba storiti vse za ureditev tega cestnega odseka, je povedal tov. Hegler. Cesta je za Kočevje, za gospodarstvo, turizem in §e marsikaj nujno potrebna, prav tako tudi za nekatere druge obči- INKOP: manj zaposlenih Povprečno števuo zaposlenih pri Inkopu se je v zadnjih mesecih 2a7ianjšalo in doseglo planiranih 145. V prvem polletju je kolektiv izpolnil letn: proizvodni plan 53,3 odstotno, lanskoletno vrednost proizvodnje v enakem obdobju pa so presegli za 5,4 odstotke. Kakor v preteklih letih so imeli tudi letos težave pri nabavi nekaterih materialov Pri čisti fakturirani prodaji so zabeležili za 12,7 odst. boljše dosežke kot v preteklem letu, njen plan pa so izpolnili z 51 odst. Se boljši je uspeh pri vnovčeni pro-daji, kjer so bili z ozirom na lansJio polletje uspešnejši za skoro 15 odstotkov 38 stanovanj in mesnic Kočevski »Zidar« gredi poleg samopostrežne trgovine v Seškovi ulici veliko stanovanjsko stavbo z 38 stanovanji za trg. Na željo KGP bodo spodaj uredili tudi sodobno mesnico s hladilnico. Tako bo ta del mesta dobil lepo, veliko zgradbo, mesto pa moderno mesnico. Stanovanja v bloku — zidarji so že prišli do zadnje etaže — bodo komfortna, s centralno kurjavo. Dela bodo predvidoma končana do pomladi. ne — Ribnico, Ljubljano-Vič-■Rudnik in Delnice. Doslej smo se že dogovarjali na republiškem cestnem skladu, kjer imajo pripravljene idejne projekte, prihodnje leto pa bodo, kakor obljubljajo, gotovi tudi podrobni načrti za gradnjo. Po zadnjih informacijah naj bi cesto začeli graditi le- Komu to koristi? v zadnjem času se je v bližini Kočevja na cesti Kočevje—Ljubljana pripetilo več pro-I metnih nesreč, ki so terjale tudi nekaj smrtnih žrtev. Ni namen članka ugotavljati, kdo je kriv za te nesreče. S tem se ubadajo preiskovalni organi. Gre za nekaj drugega- Po nesreči se v Kočevju naglo razširijo govorice, ki Izvedo veliko več kot je res. Razna-šalci teh novic kar tekmujejo med sabo, kdo bo bolj prepričljivo povedal vse o nesrečLPri tem vedo povedati celo osebne in družinske podatke ter kdo je zakrivil nesrečo, po njihovem mnenju seveda. Kot da ne bi bili ponesrečenci že z nesrečo dovolj prizadeti, lih še ogovarjajo! Kaže, da še drži star pregovor: »Ce je tvoja moč še tako velika, se ne ubraniš muh, ne hudobnega jezika.« Nihče od teh raznašalcev »senzacij« pa ne pomisli, da se to lahko pripeti tudi njemu! Mani zaposlenih v industrijskih podjetjih v Kočevju je bilo v prvih šestih mesecih letos manj zaposlenih kot v istem obdobju lanskega leta; lani 2162, letos 2112, planirano pa je 2147 zaposlenih. Najbolj se je število zaposlenih zananj-šalo pri Lesni industrić'i (za 15,2 odstotka), medtem ko se je pri Itasu povečalo za 8,4 odst. ali za 35 delavcev. Šalka vas: kanalizacija v Salki vasi pri Kočevju je Komunala pričela graditi kanalizacijo. Dela bodo financirali Iz cestnega sklada In naj bi bila gotova do občinskega praznika v začetku oktobra-Kanalizacijo bodo priključili na mestno omrežje- Po ureditvi kanalizacije bodo tudi asfaltirali cesto skozi vas do kina do priključka na staro željnsko cesto- ta 1970-71. Potrebnih bo preko dve milijardi starih dinarjev. Vprašanje financiranja še m dokončno rešeno. Nedvomno pa bodo morale del sredstev prispevati, pol^ republiškega cestnega sklada tudi zainteresirane občine — Kočevje, Ribnica, Ljubljana — Vič — Rudnik, Delnice oz. SR Hrvatska. Za gradnjo ceste se zanima tudi vojska, ki bi rekonstrukcijo tudi izvedla. Xahko rečem, da bo naša cesta slejkoprej urejena. Ko bodo stvari jasnejše, se bomo morali v občini pogovoriti tudi o sofinanciranju, verjetno s samoprispevkom, o čemer govorimo že več mesecev. (fg) Partizansko grobnico urejajo Kočevski Zidar že, ureja na novem pokopališču grobeiico za več Kot 160 padlih borcev, katerih ostanke bodo prenesli s starega pokopališča na Trati. Grobišče bo blizu vhoda na pokopališče, nekoliko poglobljeno, na sredind pa se bo dvigal 14 metrov visok obelisk iz bel^a betona. Na grobnici bo izpisano posvetilo in Imena padlih- 2:nanih je okrog 120 imen, štirideset pa je neznanih borcev in žrtev fašizma Nedavno so na občini siklioali sestanek s svojci padlih borcev, ki so se vsi strinjali s preselitvijo pokopališča. Ureditev grobnice z obeliskom bo štala okrog 14 milijonov starih dinarjev. Prihodnje leto bodo dodali Se vež bronastih figur, česar letos zaradi pomanjkanja časa ne morejo- Do občinskega praznika, ko bo grobišče urejeno, bodo asfaltirali tudi cesto do pokopališča- ^ , Oj te občinske ceste! Ljudje smo pač taki, da brez slcrbi in jeae ne moremo ii-veti. Da bi ne bilo zaradi enoličnosti dolgoCAsno, so laumili komunalo, na k&tetn se nenehno jeaijo, kakor povsod, tako tudi v Ribnici. Med najbolje vzdrževaninvi občinskimi cestami je verjetno cesta t Grćari-cah, ki jo vsdriuje ki»jevna skupnost. Večina ostalih cest je nemogočih. Marsikje cestarjev sploh ni in ljudje so sami začeli krpati največje luknje. Na Komunalo lete očitki z vseh strani, delno odgovorni pa so tudi nekateri občinski možje. Pogodba s Komunalo za vzdržoranje cest za letotoje leto namreč sploh Se ni podpisana! Kaj ko bi malo razmislili tudi o tem in se pogovorili na pristojnih mestih o odgovornosti tovari$eT, ki so pla-čaiU za to? Komunalne takse DROBNE IZ KOČEVJA ■ PKODAJAIiCI IZ RAZNIH kra jev ppniijajo sadje raaen na tržnici tudi pred bloki. Nekateiri pripeljejo sadje kar s kombiji. Sadje je lepo, zdravo tn še kar po zmernih cenah. N{4>rodaJ ao tudi že lubenice, kar opažamo tudi po lupinah, ki leie na pločnikih. GASIUSKO UBUSTV« se pri pravlja na iiO-letiUco ustanovitve. Za proslavo M. septembra pripravljajo tudi brofturo s kratko dniSt-veno zgodovino. Z gradivom imajo teiave, kor J« precej uničenega, pred letom IMO pa Se ni urej«^. Starejdi gasilci bodo sbraiio gradivo pregledali in ga dop<^li. ■ KALJENJK MIRU je v Kočevju navadi do ene pooofii. Prebivalci ao se ga priradlll. Trulč se često začne tudi že ob petih, tako da imajo stanm'alci marsik;}e le Štiri ure počitka. ■ ZBIRALCEV ZNAČK Je t Kočevju že precej. Zlasti pionirji ao marljivi. Najraje zbirajo značke ftportnih druAtev, spominske siač-Ice in druge. N^ateri zbirajo tudi reklamne značke podjetij in ustanov. Gotovo bi bilo prav, ^ bi ob koncu avgusta, ko M t Kočevju zbor pionirjev, orgai^lairali tudi to razstavo. Rsastaro naj bi prevzelo DPM ali mladinska organizacija. ■ OBJESTNIH IN VINJENIH posameznikov je v gostilnah čedalje več. Ooste prosijo aa pijačo, prisedsjo k njim in Jih nadlegujejo. Ce jim dnižba ni vSeč, pi^U-njajo, Žalijo in groaijo. Nadložneži navadno dosetejo da mirni gostje zapuAčajo lokal. ■ PEČENE ODOJKE imajo redno v zasebnih gostilnah predvsem ob sobotah in nedeljah. Tam imajo sicer dobro domačo hrano. V tak lokal domači in tuji izletniki radi zaidejo. V začetku evguMa so v rib. nidki občini začeli izterjeva-td od lastf.ikov motornih vozil občinsko koroiuaalno takso, za katero ao razposlali položnice že pred nekaj meseci. Ubrali ao nc^jenos4av-nejšo pot — takso ioterjuje davčni izterjevalec, ki, de drugače ne gre, grozi občanom tudi z rubežem. Kako to, da so takao s tako ihito pričeli pobimiU 6ele aedaj, ko se nekaj mesecev sploh niso znneit^li? 19. Junija je ustavno sodd&če obvestilo revijo Avto, da bodo začeli postopek o ustavnosti in zakonitosti komunalnega prispevka. Na odiočdtev ustavnega sodišča je večim lastnikov motornih voail tvidi čekala. SEPTEMBRA BO V ARCEVI PODPISAN Konkurenca lastiiemu Akt O pobratimstvu z Ribnico podjetju Na dveh zasedanjih občinske skupščine v Ribnici v juliju so razpravljali predvsem o urejevanju fasade na sodiraški šoU. V 2ačetku julija je režijsiki odbor namreč podpisal pogodbo za urejevanje fasade z gradbenim podjetjem Grosuplje, potem pa je skupščina pogodbo razveljavila. Sodražko šoto bo tako uredilo domače stanoveriijsko podjetje- Na zadnji skupščini je bUo na račun stanovanjskega podjetja iertečenih mmv go besed, večinoma ne najbolj prdjaanih. Tako so se neika.te(ri odborniki spraševa. 11, kafco je mogoče, da garad-benl delovodja, človek na vodilnem -me^u v podjetju, konkurira lastnemu pod^tju? Odbornik Iz Lc^kega potoka je povedal, da se vsi čudijo, kako počasi napredujejo pri •,njih nekatera gradbena dela, medtem pa delovodja sklepa pogodba zase, prevzame gradbena dela v lastni režija in jih opravlja z de-laivd podjetja v popoldanskem času! Zaradi podobnih nerazumjivih dogajanj ljudje zgubljajo zaupanje v podjetje in — ne nazadnje — učdnkovitost občiiiske uprave. 2e lansko leto so obiskali Ribnico gostje iz italijanske občine Arcevia v pokrajini An-cona. Tedaj so se dogovorili o tesnejšem sodelovanju, prijateljstvu med mestoma ter o podpisu akta o pobratimstvu. Kasneje so obiskali Ar-cevlo tudi zastopniki Ribnice in bili izredno prisrčno sprejeti. Dogovorili so se tudi, da bodo Ribničanje obiskali njihovo mesto sredi junija, vendar so obisk in podpis dokumenta o pobratimstvu^ pre ložili na kasnejši čas. V začetku julija je župan iz Arcevie,. g. Armando Baldi-ni poslal ponovno vabilo rib-olški občini, naj 11. ali 15. avgusta pridejo njihovi zastopniki k njim. . Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica so govori 11 tudi o i>obratimstvu z občino Arcevia, izvolili delegacijo in jo pooblastili za podpis uradnega pobratimskega akta. V delegaciji, ki bo odšla v Italijo v začetku septembra, bodo predsednik i^upščin^ Bogo Abrahamsberg, tajnik Vinko Mate, predsednik občinskega zbora delovnih skupnosti inž. Pavel Trdan in Ivan Petrič, zastopnik adruženja ZB občine Ribnica. Razen uradne delegacije bo obiskal tedaj pobra-teno italijansko mesto tudi ribniški pevski zbor, Id bo potoval na lastne stroške. V spomin Neži Oberstar Ob lepi udeležbi prebivalcev so 7. avgusta pokopali v Grčarlcah Nežo Oberstar, znano partizansko aktivistko iz Grčaric. Pokojnica se je rodila pred 67 leti v LoSkan potoku. Ko se je poročila, je živela v Grčarlcah. Poročena Je bila dvakrat: prvi mož ji je umrl pred vojno in ji zapustil petero otrok, drugega moža pa so leta 1944 ubili domobranci. Z nJim Je imela troje otrok. Tako ji je ostalo za preživljanje osmero otrok. Bila je napredna slovenska žena, v tem duhu je vzgajala tudi svojo družino. Med zadnjo vojno je z vsemi močmi podpirala NOV, bila je članica odbora AFZ in drugih organizacij. Vsa leta po vojni do svoje prerane smrti je bila aktivna družbeno politična delavka. Med drugim je bila predsednica KO Rde-č^ križa, članica KO ZB itd. Bila Je ena tistih partizanskih žena, na katere spotnin ne bo tako hitro pozabljen. K. O. Nekaj kratkih v kratkem bodo za volilno enoto Retje v Loškem potoku nadomestne volitve. Dosedanji odbornik Anton Ko-šmrlj, kmet iz Retja, je namreč imirl. Dom na Travni gori je tudi poleti Izredno dobro zaseden. Prosta so le skupna ležišča in vikend hišice. Kako iz začaranega kroga okrog cest? Pred kratkim je bila v Ribnici skiq>na seja članov cestnega ^a-da pri občini in predsednikov kra. jevnih skupnosti. Na dnevnem redu so bile občinske ceste. O teli cestah je bilo v zadnjem času že marsdlu^j vedkrat napisano in še ve&rat iarečeno. Skoro vse občinske ceste, teh Je 72, km, so v sla. t>em stanju. Ceste je dolžna vzdr-žeteti komunalno podjetje Ribnica, kar pa le-temu občina ne daje dovolj denarja za vzdrževanje, se komunala namesto s cestami, ukvarja z drugim, boli'pridobitnim delom. Da bi prišli iz začaranega kro. ga in da bi ceste postale apet ceste, so na posvetu sprejmi več priporočil. Eno od najvažnej&ih je, da se KomuiuUa loči od ata-novanj^cega podjetja in da bi po. slovala kot samostojno podjetje. Za to govori več razlogov, predvsem pa ta, da se celotno poslovanje Komunale poceni. Sedaj je režij^a ura cestarja 10 din in je po mnenju udcdežencer posveta za dva nova dinarja previsoka. Komunali bo treba zagotoviti po. trebna finančna sredstva, le-ta pa se bo morala truditi, da iidbol^ poslovanje. Komunalt so očitali, da nagrajuje svoje delavce le po umi poMavki, ne pa po dejansko opravljenem delu. Nujoo bodo morali uvesti delo po ustaljenih normah, ki veljajo za to vrsto dejavnosti.' Imenovali so posebno Icomisijo, ki bo izdelala prednostni red za popravila najbolj prizadetih občinskih cest. Odločno so zahtevali, naj občinska skupeM^ina čimprej sprejme odlok o obdavčitvi privatnih peskokopov. Menili so, da morajo tudi privatni lastniki peskokopov pri^;)evati del sredstev za vzdrževanje cest, saj se pre. pelje po občinskih cestah veliko peska. Naj Se povemo, da mora Komimala plačevati za vsak prodan m' peska po 4.40 din svee-nega prometnega davka, privatni-Ici pa nič. Pris^vek privatnikov naj bi uporabil nključno za vadr. žBvanje oest. ZAKAJ JE POSESTVO »UGAR« PROPADLO? Krive so neurejene tržne razmere Nekoč polni hlevi posestva Ugar KZ Ribnica v Ribnici in Sodražicl so prazni In čakajo, kaj jim bo prihodnost naklonila. Bodo samevali prazni all jih bodo kako koristno uporabili? O zadružnem posestvu Ugar zadnje čase precej govore, posebno ob njegovi likvidaciji. Posestvo ima 216 hektarov zemlje, 111 hektarov pa oddajajo v kooperacijo (travnike). Samo lani so iz hlevov posestva prodali 616 glav živine v skupni težini 259 ton. Direktorja zadruge Jožeta BenčiiK) snx> vprašali, kakšni vzroki so privedli do likvidacije posestva. Vzroki so v glavnem isM, je povedal, kot pri vseh posestvih, ki jdh zadnje Čase ukinja-, jo. To so neurejene tržne razmere. Živinorejska proizvodnja nam je prinašala izgubo. V začetku lanskega leta soao sklenili x Agrokomblnatom Ljubljana dogovor o pitanju žlvđne, konec leta pa smo do-govor razveljavili zaradi novih, neznosnih tržnih raaner. Lani je posestvo i*pridelak>« 23 starih milijonov izgube, tralrtorji p« Se šest milijonov posebej. Vzrejali smo kvalitetno iivlno za izvoz, zunaj meja pa smo ae ustavili pred zaSčit-nimd carinskimi barieraml £X3S. Pred tem smo se že borili pet let, čakali bo]J&ih)»iz-vodsnih« či^v, izbc^JSevali proizvodnjo* in dosegli povprečno evropsko proizvodno ceno. Sedaj se je to tržišče zaprlo in drugega izhoda ni bilo. Domači trg sploh ne bi prenesel sedanjih cen. Zakaj se ne bi preusmerili v mlečno proizvodnjo? Večji del zemljišč na Ugarju Ima- mo v desetletnem zakupu. Pogodbe bodo potekle do 1972, večina lastnikov pa zahteva zemljo že sedaj. Preusmeritev v mlečno proizvodnjo bi zahtevala precejšnje Investicije, ki pa bi bile v teh pogojih, ko bi najkasneje čez štiri leta ostali brez večine zemlje, nesmiselne. Vlaganja v že tako drage objekte pa so težavna tudi zaradi dokaj nestabilnih cen mleka. Tako smo se odločili, da bomo raje pospeševali zasebno živinorejsko proizvodnjo, predvsem proizvodnjo mleka. In kaj bo z Ugarjem? Hlevi na Ugarju in v Sodražicl so povsem prazni in čakajo boljših časov. Dalj časa že razmišljamo, kaj bi z njimi, vendar i>rave rešitve Se nI. Bi-k> Je že več variant, kako koristno izrabiti prostore, ven-> dar ni nič določnega, nič trd- nega. Precej daleč smo že bili s pripravami za proizvodnjo gradbenih elementov, nismo pa dobili resnega sodelavca, ki bi zagotavljal prodajo Izdelkov. -ig Burno, a uspešno Nedavno tega je bil v prostorih delavske univerze v Ribnici zelo buren sestanek, katerega so se udeleželi graditelji indilvidualnih stanovanjskih hiš Iz Ribnice in pre^taAnaiki stanovan^jsko komunalnega podjetja iz Ribnice. Po daljdem rassgoivo-ru so gradditeljl pmtali, da bodo plačali stanovanjskemu podjetju Se dodaifcnih 1.500 din za ureditev elektničnega omred^a za prlkl^^učitev elek-trike v i^jtihoive hiše. -r RIBNIŠKI ZOBOTREBCI n«bivalci Loškega petoka ai ie dalj časa da bi im^ r svojem kraju pekarno. Baje imajo prcatore in peka, ki bi pekel, ni p« Se ustreznega dovotjeoja za peko in prodajo kruha. Sedaj do^-lajo kruh od drugje. Krajevni praaUk ao Potožani slavili na poseben na£in. Precej ljudi se je diralo na dan praznika ob večernih urah na kra,Ju »Pri malnih«, kjer Je Ulo tovariiko srečanje. Praznik so slavlU ob ogi^ih, petju, harmoniki in vedrem razpolotaiju. V avli osnovne iole v Sedraiici Je stalna ramtava fotografij po-tgane Sodražice med zadnjo vojno. FotogValiJe nazorno prikazujejo uničeno Sodrattoo, p<^o delo Italijanskega okupatorja. Mladi rod, ki obiskuje Sok), ima tako vedno prod očmi, kalcj&ne težke Ini so morali preMvljati i^jihovi »tarSl in drugi ljudje. tila«ibena iiola Klbnka bo v septembru odprla v Sodražid jxxlrui-nični oddelek avoje iole Predvidoma bo oddelek obsegal pouk bar-OKtnlke in kitare, teoretični pouk pa bo aa vae učence glasbene lote akupcn t Ribnici. Vaekakor bo t tem ustretooo Merilnim učm-oem in učenkam ter nJlho>vim sUriera, da bodo tudi njihovi otroci deMni glasbenega pmika. V Ribnici kljub veliki gradnji individualnih •tar>ovBnJskih bU ie vedno prlmanjlnije stanovanj- Prs-cej stanovanj v družbeni lasti Je ilabih os. so potrebna poprarila. Potrebno bi bito, da začne z gradnjo stanovanj tudi družtieiU sektor. REŠETO 10 DOLENJSKI LIST St. 33 (960) ^ ic Vm?š*'a šola dobi centralno kurjavo Poslopje osnovne šde v Vinici, zgrajeiK) že pred. 12 leti, še zmeraj ni dograjeno. V oJovini 4-letnega programa javnih del v Črnomelj je predvidena tudd dograditev šole na Vinici, z i^ekate-rimi deli bodo začela v krat-kean. Sola bo letos dobila centralno kurjavo, kar bo veljalo okoli 160.000 din. Letos so že iiredili tudi problem vode v šoli s tem. da so s oedctne šolske strehe, kil meri okoli 1400 m^ napeljali žlebove v \'odnjak. Ob večjem nalivu priteče zdaj v vodnjak oikoli 20.000 litrov vode na uro. Druga gradbena in druga dela pridejo nti vrsto prihodnje leto- Lepa priložnost za Gribeljce! Predstavniki občdne Ozalj in Cmocnelj so se pred krat-kim pogovarjali o možnostih za gradnjo mostu čez Kolpo v Gribljah, katerega občarn zeOo pogrešajo- Zdaj gredo lahko oelno paro. — Imate kakšne možnosti za kritje primanjkljaja? — Slabe. Zaenkrat bomo i^ubo pokrili iz rezervnega Letošnji pridelek je uničil rdeči ožig še pred kratkim je kazalo, da bo letošnji pridelek v novih vinogradih metliške KZ zares dober. Vsa ta pričakovanja pa je iH.ičiil ožig, posebna glivČTBa bolezen, ki se je pojavila iznenada in se je na nekaterh mestih močno razširila. Rdeči ožig je posebno prizadel žlahtno trto črne sorte- Obolele trte so najprej izgubile listje, kasneje pa 90 z njdh odpadali tudi grozdi. Belokranjski vinogradniki bodo morali prihodnje leto hitro in uspešno zatreta to bolezen v vinogradih, če bodo hoteli očuvat pridelek. Jankovič poročal o kongresu , Pred kratkim je bil v Metliki plenum občinskega sindikalnega sveta, na katerem je Jože Jankovič, delegat na aveznem kongresu sindikatov poročal o Svojih vtisih s tega velikega srečanja. Govorili 90 tudi o nalogi sindikata, ki jih je za prihodnje obdobje začrtal kongres ZSJ- — Kdaj ste začeli z moder nizacijo ceste Omomelj—Vi niča in koliko asfaltnega tra ku je medtem že narejenega? — Delati smo začeli 1. aprila letos. Nekaj časa so nam vzela pripravljalna dela, vendar smo do zdaj asfaltirali že 7 km cestišča do vasi Ne-rajec. Celotna trasa je doiga 16,5 kilometrov. — Koliko ljudi in strojev je zaposlenih pri tem delu? — Večina del je mehaniziranih. Zaposlenih je le 50 ljudi, na delovišču pa imamo razen kamionov 2 buldožerja, 3 nakladače, greder, asfaltni stroj-finišer, valjarje in tla-čilce cestišča. — Ali potekajo dela po predvidevanjih ali pa ste -no-rebiti v zastoju? — Po pogodbi moramo cesto zgraditi do 30. novembra letos vrhnjo plast asfalta in nekaj manjših zaključnih del pa moramo opraviti do 1. junija 1969. Ker pa dela lepo napredujejo pod vodstvom gradbenega tehnika Alojza Zupančiča, celo hitreje kot smo računali, bo cesta najbrž gotova še pred določenim rokom. RIA BACER Hmelj bo dober, le malo manj ga bo! Danes bodo oživela hmeljišča v metliški občini. Obiralci bodo h'teli z obiranjem letošnjega hmelja, saj jim bo vsaka nabrana merica prinesla 1,80 din easlužka- V kmet'jski zadrugi v Metliki so nam povedali, da bo letcšnja letina v njihovih hmeljiščih nekoliko slabša kot <10 pričakovali. Pomladanska suša je za nekaj časa zaustavila rast hmeljevih sadik in je zlasti v starej-4ih nasadih zmanjšala pridelek. V mlajSih nasadih, kjer so bile sadike zgodaj posajene in so se tudi hitro vkoreninile, bo pa pridelek boljši kot so pričakovali. Posebno razveseljivo je, da je kvali-: leta hmelja letos zelo do* bra. sklada, ne upam pa si reči, da konec leta izgube ne bo. Lahko, da bo še večja. Deloma računamo na povečano dejavnost vinske kleti, toda Letos boljši učni uspeh v šolah v metliški občini je v minulem šolskem letu izdelalo razred 84,48 odstotkov vseh učencev. Metliški šolarji so tako presegli lansko povprečje za Dolenjsko, ki je znašalo 81,43 odstotka. Učni uspeh je bil najboljši na osnovni šoli v Metliki. Tu imajo razen novih prostorov tudi stalen učni kader, ki nenehno skrbi za kvaliteto pouka. V metliški osnovni šoli so letos organizirali podaljšano bivanje ali varstvo za tiste šolarje, ki doma nimajo posebnega nadzora. Ker so v šolskem varstvu otroci redno delali pod vodstvom učiteljice, uspeh ni izostal. Na koncu šolskega leta so vsi tisti, ki so bili v varstvu, razred izdelali. Na metliški osnovni šoli nameravajo v prihodnjem šolskem letu take varstvene oddelke še povečati. Spremembe v občinskem vodstvu ZZB v soboto, 3. avgusta, je bila v MeWiki izredna razširjena konferenca občinskega odbora ZZB NOV, na kateri so obravnavali delo dosedanjega odbora. Po burni razpravi so za nov^a predsed-niiika izvolili Đaka Damjano-vića iz Rosalnic, za podpredsednika pa Jožeta Sladica iz Krasinca. Tajnik ostane še naprej Tone Vergot, blagajnik pa Franc Kobe. Na konferenci je bilo izmenjano tudi vodstvo krajevne organizacije v Metlika. Za no-vega predsednika so izbrali Juleta Malešiča. drugi člani odbora pa ostanejo isti. Obširneje bomo o tem še po-ročaSi . Naorade za dramske skupine v zadnjih letih je v MetU-ki gledališka dejavnost popolnoma zamrla. Domače dramske skupine so imele v prejšnjih letih v Metliki in okoliških vaseh, kjer so gostovale, vedno dovolj navdušenih gledalcev. Občinski svet za kultiu-o in prosveto v Metliki je sklenil, da bodo v prihodnje uvedli posebno tekmovanje za nastop dramskih skupin. Dramski skupini v tovarni »Beti«, ki je lani uspešno nastopila z Borovimi »Raztrgan-ci«, naj bi se pridružile tudi druge, ki bi s Crnomaljčani tekmovale za Župančičevo nagrado. razmere so se v trgovini r. \i-nom bistveno spremenile že od tedaj, ko lenio klet prevzeli. Vino je zmeraj teže prodati, zlasti pa odkar je prišlo do sprememb pri plačilu prometnega davka, črni vinotoči bodo zdaj še bolj zacveteii! Gostinci bodo še raje kupovali vino pri zasebnikih, ker se s tem izognejo kontroli, nam pa bo verjetno vino ostajalo. V lastnih vinotočih je šlo vino zdaj zelo dobro v promet, toda ceno bomo morali dvigniti, potem pa tudi prodaja ne bo več tako dobra. V kmetijstvu so razmere tako slabe, zamotane in nemogoče, da nič čudnega, če vse več zadrug dela z izgubo. SmiM pa se mi zlasti kmet, ker pri vseh spremembah in reorganizacijah ni nič na boljšem, ampak obratno. Cesto Metiika-Ozalj asfaltirajo Pri Jurovskem brodu onkraj Kolpe So v torek 6. avgusta pričeli ijolagati prve metre asfalta na novi reloMi-struireni cesti MetHika — Ozalj. Tako bo, kot kaže, še to jesen neposredno zaledje Metike dobilo sodobno urejeno cesto, ki bo poživila domači turizem in odkrila izletnikom zanimive kraje na hrvatski strani Kolpe. Ko bo drugo leto zgrajen še nov betonski most, bo omo-gočCTi promet tudi najtežjim tovornim vozilom Vsako delovno mesto zahteva svoje Na zadnji seji občinske skupščine Metlika smo slišali, da računovodkinja Komunalnega podjetja še pred kratkim ni znala izračunati pov prečja osebnih dohodkov zaposlenih v podjetju ... Slišali smo tudi, da kvalifikacijski sestav zaposlenih v občini še vedno ni zadovoljiv in da je še vedno prevladujoče število nekvalificiranih delavcev in delavcev z nižjo šolsko izobrazbo. Ljudje, ki so si desetletja nabirali na delovnih mestih izkušnje, prav gotovo marsi-icaj znajo. Ker pa jih je čas kljub temu marsikje prerasel, se bodo morali slej ko prej umakniti s svojih delov nih mest in jih prepustiti mlajšim, ki imajo potrebno izobrazbo in bodo lažje dohajali ^.ok časa m SPREHOD PO METlIKi Manek Fux spet direktor 2. avgusta je delavski svet podjetja KOMET v Mfetliki med drugim razpravljal tudi o poročilu razpi.sne komisije za imenovanje direktorja. Na ^ predlog komisije ter na željo ; večine članov kolektiva je delavski svet soglasno za novega direktorja ponovno imenoval Maneka Fuxa. A D ■ METLI.ir lani predelan del skladiščnih prostorov Kmetijske zadruge nad železniSko postajo. Tu so v Juliju letos dr.evno zbrali okoli 3700 litrov mleka iz vse Bele krajine In ga nato ohlajenega v cisternah prepeljali v Ljubljano, kjer so ga potem pasterizirali in n^olnill v steklenice Za odkup skrbita kmetijski zadrugi v Metliki in Črnomlju. Samo metliška ima po vaseh 12 zbiralnic mleka. ■ DRUŠTVO LPOKOIENCEV V METLIKI je v sredo 7 julija pripravilo za svoje člane Izlet v staro Gorico in Trst. Z avtobusom novomeških »Gorjancev« si Je 42 udeležencev ogibalo zanimivosti obeh mesta. Stare gore m vojaškega pokopališča na Doberdobu, nakar so se prek Postojne n LJubljane vrnili v Metliko Vreme je bilo bolj muhasto, vendar izletnikom n; skalilo dobre volje METiJŠKI gt. 33 (960) DOLENJSKI LISI 11 Dosledno za reformo! Začela se je pokongresna dejavnost sindikatov v novomeški občini - Najprej seznaniti članstvo s stališči in kongresnimi dokumenti! Delegati ki so se udeležili VI. kongresa ZSJ, so prejšnji teden v Zužeml^rku, Straži, Šentjerneju in Novem mestu pripovedovali predsednikom in tajnikom sindikalnih Sindikati za 500, dnigi za 350 Ndin Predsedstvo občinsrice skupščine v Novem mestu je na skupnem posvetu s pre^tav-niki družbenopolitičnih organizacij 6. avgusta razpravljalo o predlogih k zakonu o minimalnem osebnem dohodiku-Razprava je pokazala, da je nujno treba predstojnim republiškim organom, ki pripravljajo osnutek tega zakona, predlagati: 1. minimalni osebni dohodek naj bo 350 Ndin. Ce je zveani predlog 300 Ndin, potem naj bo predlog za našo republiko 350 Ndin. 2- minimalni osebni dohodek ne sme biti znesek za zagotovitev življenjskega minimuma. ampak le nekako opozorilo^ da so potrebni določeni ukrepi- 3. Delovnim organizacijam, ki poslujejo z izgubo, naj se izda pedpis, da v primeru slabega in nerentabilnega poslovanja ne smejo izpla^va-ta 100-odstotne osebne dohodke- 4 Občinske, in republiške rezerve naj zagotovijo določena sredstva za izplačilo minimalnih osebnih dohodkov. Sd. Ratež: po 50 dm za boljši tok Na Ratežu in oklici so imeli tako slab tok, da so prebivalcem prepovedali uporabljati električne stroje od 16- do 22. vire. Na pobudo krajevne organizacije Socialistične aveze pa so začeli letošnjo pomlad napeljevati trofazna električni tok. Za nov daljnovod je vsako gospodarstvo prispetvalo 50 dinarjev. Predvidevajo, da bodo jeseni napeljali elektriko s tega daljnovoda v hiše. organizacij o nadaljnji vlogi sindikatov, kakor jo je zastavil kongres in nalogah, kakor so zapisane v resolucijah in drugih dokumentih. Predstavniki sindikalnih organizacij so se dogovorili, da bodo 2Kiaj predvsem temeljito obvestili članstvo o pomenu kongresa, hkrati pa začeti sindikalne organizacije pripravljati na bližt>je občne zbore. V pripravah na občne zbore bodo obravnavali samo izvedljive naloge, te pa so vezane predvsem na dosledno uresničevanje gospodarske in družbene reforme, delitev dohodka, nagrajevanje po delu, zaposlovanje, sprejemanje pripravnikov, zdrav-stveaK) in pokojninsko zava-rovai\je, stanovanjsko izgradnjo, oddih in rekreacijo zaposlenih. Razen tega bodo pripravljali kandidatne liste za nova vodstva sindikalnih organizacij. Menijo,, da bo lahko postal član sindikalnega odbora sanxo, kdor bo ne le razumel in piodpiral resolucije, marveč tudi delal v njihovem duhu. Resolucije in kongresna stališča bodo podlaga za delovne programe vseh sindikalnih organizacij in višjih organov ter odborov pri občinskem sindikalnem svetu v občini. Ponekod so začeli take programe že sestavljati. V Bršlinu je davil kokoši Ponoči z 8. na 9. avgust je Martin Brajdač-Jojo, ki se je zvečer pripeljal z vlakom iz Ponikev, vlomil v kumik Franca Rajarja v Bršlinu št. 27 in zadavil več kokoši. Stanovalci so ga pregnali, razen tega pa ugotovili, da je poskušal storilec zadaviti tudi 130 kg težkega prašiča, ki mu je vrat že ovil z žico. Od Rajarja je šel Brajdič k Ivanu Kasteliou in odnesel iz kokošnjaka 12 kokoši. Ko jo je hotel s kokošmi od-kuriti, so ga prijeli miličniki. Bršlinčani so videli, da so iz hleva bežale tri osebe. Kdo so bili Brajdičevi pomagači, bodo ugotovili v na-daljr\ii preiskavi. Nbvomešla kronika V Brusnicah šele desetina za prizidek PREŠERNOV TRG bo v kratkem »preoblečen« z as-faltno prevleko. Pripravljalna dela za asfaltiranje bodo te dni končana. Novo mesto bo tako^ kmalu imelo ustrezen prostor, k^r bodo lahko prireditve, manifestacije, zborovanja itd. Glavni tr|^ zaradi pove. čanega prometa te naloge ne more več opravljati. (Foto: S. Doki) Za kulturno dvorano in stanovanja, ki 'jih nameravajo prizidata osnovni šoli v Brusnicah, je do zdaj zbrano 5.0il0 din krajevnega samoprispevka in za nekaj več kot 6.G00 din gradbenega materiala, ki ga je kupila krajevna skup nost. Za prizidek je priprav Ijma šele desetina sredstev, saj bo gradnja veljala več kot 105.000 din. 2:ato letos če ne nameravajo zidati marveč prihodnje leto. Do tedaj bi dobili še preostala srodstva. Računajo, da se bo 30.000 din zbralo v kraje i/ nem samoprisi>evku, da bo dala šola (iz stanovanjskega sklada) 30.000 din, 15.000 din pričakujejo od občine, 5.000 Žužemberk vabi s svojimi gasilci! Predsednik izvršnega sveta SRS Stane Kavčič bo v nedeljo popoldne botroval novemu gasilskemu praporu v Žužemberku Gasilsko društvo v žužemberku bo prazno\«,lo v nedeljo, 18- avgfusta. velik jubilej: 80-letnico ' svojega obstoja, žužemberg z okolico vred bo ta pomemben praznik slovesno počastil: ob 13- uri bo igrala na trgu sta- Sledila bo slovesna parada. na kateri pričakiijejo kakih sto gasilcev v slavnostnih krojih s prapori posameznih društev in z novomeško godbo. Pri gasilskem domu se bo nato začel kultumd program. Potem ko bodo po- Na loki pri mostu ob Krki bo na veselem rajanju živah-r>o kot že dolgo ne. za dobro voljo bodo skrbeli Veseli planšarji- Tam bOdo med zabavo izvedli gasilci tudi mokre vaje (gasilci in dekleta iz tovarne NOVOTEKS. ki so din pa od krajevnih družbeno političnih organizacij, medtem ko naj bi prebivalci opravili za 10.000 din udarniških del. Za prizidek osnovni šoli so v Brusnicah odločili potem, ko so vigotovili, da bi bila gradnja kulturnega doma predraga pa tudi manj smotrna. Odločitev je boljša tudi zato, ker bodo s prizidk.xn znatno c«niliU stanovanjsko vprašanje učiteljev. 250.000 din za pesek? Odkar je žužemberska krajevna skupnost zaposlila v svojem peskokopu Jožeta Pluta, proda tudi po 1200 m' p>eska na mesec. Pred tem so prodali iz tega peskoko-pa največ 700 m» peska. Računajo, da bo krajevna skui>-nost zaslužila letos s peskom okoli 250.000 dinarjev. Pesek je za krajevno skupnost nepogrešljivi vir dcdiod-kov. Te dni bodo dobili v peskokop bager, s katerim bodo nakopali še več peska in še več zaslužili. Igrišče bo asfaltirano v žužemberku so lani pobirali samoprispevek prebivalstva in delovnih organaza- novomeška godba na pihala, zdravili zbrane in goste, bo- doseli na republiškem tek, cij za ureditev šol^se^ igri- nato pa bo prirejena velika verižna gasilska vaja od Krke do trga- Prikazali jo bodo poklicni gasilci iz Novega me- ■ SEJMISCE BODO začeli, kot kaže, prestavljati pozimi. Lok^ija na Cikavi Je pripravljena. Presta-vitvena dela so se zavlekla predvsem zaradi tega. ker ie niso prodali parcel na sedanjem seJmUču, na Cikavi pa so Sele pred kratkim uredili lastništvo zemlje, na kateri bo novo seJmiSče. ■ ZAZIDALNI NACRT za nenaseljeni del Mačkovca, ki ga Je iz. delalo podjetje za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij, predvideva 67 hiS. Za lokacije sc zanimajo prcdvsel n^uij pesmi- movanju prvo mesto, sodelovali pa bodo tudi mladi gasilci z Dvora ter žužember-ški pionirji). Prebivalce Krške doline. Novega mesta in domačine vabijo žežemberški gasilci v nedeljo pop>oldne medse! • JANEZ GLIHA šča. Nabralo se je toliko denarja, kolikor so ga predvideli, kar pa za ureddtev igrišč?, ki ga nameravajo tudi asfcltira-ti, ne bo dovcrij. Računajo na udarniško delo prebivalstva in ISKRINIH delavcev. 2iemeljska deli bodo predvidoma že letos opravili. Kljub težavam vodovod le bo! »Iskra« in stanovanjsko podjetje še vedno nista dala svoj del prispevkov Letos govorijo y Sentjeme- njajo, da bi plačali tako vso- vali zgraditi kanalizacijo hkra- ju največ o cesti in vodovo- to. Ker je to prostovoljni pri- ti, ko bi asfaltii^i ceste. To- du. Asfaltirana cesta od av spevek, ne morejo nikogar pri- da, ker občina in komunalni toceste preko Šentjerneja do siliti. V samem Šentjerneju sklad nimata den^ja, bodo Prekope bo res velika prido- letos ne bodo aslaltirali cest, kanalizacijo napeljali drugo bitev za te kraje. Pri finan ker .še nimajo urejene kana- leto, ko bodo dobili nekaj de- ciranju so precej udeleženi lizacije. Načrte sicer že ana- narja s prodajo zemljiiič na občani. Tako naj bi lastmki jo, vendar jih je treba popra- bivšem sejmišču. vozil in podjetja dali 100.000 viti. V začetku so namera- Vodovod bi moral biti do- dinarjev, »Iskra« pa je obljubila 200.000 dinarjev. Sicer so vaščani hoteli dati material za gradnjo ceste, vendar je cestno podjetje zahtevalo denar. Z lastniki voza so se naj prej dogovorili, da bodo plačali po 200 din na vozilo, ven Soba za zdravnika na Uršnih selih Na Uršnih selih so v hiši v kateri sta trgO(vina in go-stilna, že uredili sobo za dar bi bilo to premalo. Ce adravn'ka. V njej bo ordiini-hočejo zbrati 100.000 dinarjev, ral zdravnik iz Dolenjskih bi morali plačati po 500 din Toplic. Zckfcj morajo bolniki na večja vozila in 400 din na na pregled v Dolenjske Top-manjša. Nekateri se ne stri- lice. Ena gospa )e reida, da ne bi rada zgorela na Mestnih njivah: zadnjič so otroci v 13. bloku zakiulll ogenj t polni kleti premoga in drr ... I grajen do 15. avgusta. Priključke posameznikom pa bodo delali šele po tem roku, ker se je gradnja zaradi pomanjkanja d^arja in drugih težav nekoliko zavlekla. Se zdaj imajo več kot polovico nepobranih prispevkov. »Iskra« in stanovanjsko podjetje nista dala še nič, čeprav so jih prosili. »Iskri« so poslali opomin, saj bi morala plačati prvi obrok že maja letos, Privatniki so že skoraj vsi plačali svoj delež. Pitno vodo bo dobilo okoli 180 hiš v Šentjerneju, Drči, na Selih, v Šmarju, Brezovici, 2vabovem in Smalčji vasi. Vodovod bo dolg 6 km brez priključkov. Strokovnjaki pravijo, da je voda, ki bo prihajala od izvira pod Gorjanci, ena najboljših na Dolenjskem. NADA GASPIR Se zailii ji metri vodovodnega jarka v Šentjerneju — in voda bo pritekla iz Drče. Preden bodo vodovode napeljali tudi v hišah, pb bo treba še obilo trdega dela. (Foto: Polde MikliC) Komisija za delovna razmerja NOVOTEHNE Novo mesto razpisuje a) učno meHto trgov.ske-ga vajenca za prodajalno v Krškem b) delovno mesto K V av-tomehanika za Bcrvis^ Novo mesto E^rošnje sprejema splošni s^tor 15 dni po objavi. 12 DOLENJSKI LISr St. 33 (960) BURNA SEJA SVETA ZA URBANIZEM v Mačkovcu je 70 lokacij IMV vse tja do Težke vode Novak in Fabjan zavrnjena Ni še prostora za črpalko Novomeški svet za urbanizem je v torek dopol-dne razpravljal o štirih perečih zadevah zazidave v mestu, ki se vlečejo že dalj časa in rahljajo živce graditeljem in organom skupščine. Na seji so bili tudi podpredsednik ObS Avgust Avbar, načelnik oddelka za splošne zadeve Jože Suhadolnik, tajnik ObS Dušan Zupane, urbanistični inšpektor inž. Marta Račečič, predstavnik IMV inž. Pavle Valentič in predstavniki Podjetja za stanovanjsko izgradnjo. Podjetje za stanovanjsko izgradnjo je po naročilu IMV izdelalo osnutek zazidalnega načrta za razvoj tovarne v prihodnjih 5 letih. Predvideni so pokriti proizvodni prostori s površino več kot 35 000 kv. m- kar je približno osem krat več kot novomeški Glavni trg! Zato predlaga IMV spremembo urbanističnega programa mesta tako, da bi rezervat za avtomobilsko to-varno in centralni servis BMC segal v razširjenem pasu pod grmsko Kmetijsko šolD vse do Težkega potoka v Gotni msi- Svet se v glavnem strinja s predlagano korekturo do Trdinove ceste, za poligon s preizkusno stezo in razširitvijo rezervata proti zahodu pa hoče slišati še mnenje OPREMALESA in šole na Grmu. Svet se strinja s predlogom za zazidalni načrt nov^a sta^ nrovanjsko-obrtniškega naselja med gostilno Berus v Ločni in Mačkovcem. Tu bo na raz-p>olago blizai 70 lokacij za enostanovanjske hiše. -KONFEKt^ Člani sveta so proti izdela^ vi dodatnega lokacijskega načrta za naselje nad Bučno vasjo, kjer gradi na 6mo Anton Novak iz NOVOTEKSA, zazidalni načrt za stanovanjsko gradnjo med tovarnama LABOD in KRKA, kjer gradi na črrxO Jože Fabjan, uslužbenec PTT, pa so odklonili že na eni zadnjih sej. V obeh primerih gre za izsiljevanje, ki je bilo do sedaj običaj, na kakršno pa svet ne misli več pristajati Oba čmogradite-Ija bosta pač morala posledice svojih protizakonitih prizadevanj nositi sama- Nehvaležna vloga sveta se je še pKJsebej pcAazala v raz-praivd o postavitvi PETRO-LOVE črpalke v Kandiji. za katero je svet pred kratkim že menil, da je mogoča. Zdaj pa se je izkazalo, da bi gradnja resno ovirala promet in IMV- Svet in drugi organi občinske skupščine, ki so lokacijo interesentom že obljubili, so tako morali nečastno požreti besedo. Svet, kot posvetovalni organ, bo v bodoče od predlagateljev zazidalnih načrtov odločno zahteval res popolno dokumentacijo z vsemi potrebnimi soglasji^ sicer se z zazidavo, navzlic kakršnimikoli »političnima« in drugimi pritski, ne bo mogel strinjati. M. MOSKON Peter, Pavle in Anica za belokranjske trojčke Trojčki trojčkom: »Vsakemu po 10.000 din!«c Pretekli teden smo pri Kcrenelovih v Segonjah obiskali prizadevne PIO-NIRJEVE zidarje, ki so obljubili, da bodo zidovi do strešnega venca narejeni že pretekli petek. Okrog gradbišča je bilo navzlic pršenju dežja živahno kot le kaj. Tu so bili tudi vsi Korenetovi, ki po svojih močeh prid-no pomagajo zidarjem-Ko so zvedeli za belokranjske trojčke, so se hitro odločili za skromno pomoč družini, ki je v podobni stiski, kot, so bili oni nekoč- Na zbirni račun za trojčke u Črnom- lju bomo na njihovo željo od njihovega demrja nakazali 30.000 Sdin. čeprav še ni zbran ves potreben denar za hišo na Segonjah, so Korenetovi nese. bično in iskreno razume, li Hudorovčeve iz Lokev kri Črnomlju! Na Segonjah so tesarji medtem pripravili ostrešje za novo hišo. kolektiv Gozdnega gospodarstva iz Brežic pa je prispeval tudi les za stropnike. V obratu tega podjetja v Kostanjevici^ so nam pove. dali, da bo Korene lahko podrl les za stropnike brezplačno! KRI KI REŠUJE ŽIVLJENJA PrcieKii teden so darovali icri na novoineStu irasnluzijsKi p03ta}i; I rane Kren, Jože Sporar Stane Tavear, Joie Oblak, Jožr Nardin, hrane Pire, Štefan Kovač In Alojz Krašcvcc, ćlan) kolentiva CJorjancl, Straia; Ivan SiAUo, Stane Senira, Franc Vidmar. Jote Kastclic. Štefka Hren. Angela Stramic, h>ane Pezdire Štefan Jaitlič Anton Spelko, Danica Poiun, Ivan. Stopar. Aloji AvRU.iitin. Frane Plantan, Anica Kranje, Ma ija Vldie In Pepea Bobnar, ćlanl Novolesa. Straža; Joie PovSe, eian Krke - tovarne zdravil. Novo mesto; lerczija Potočar ZInka Zalokar. iMartinn ilihlC, Aloja Ribič Clanl Obrtnlkn Novo mesto; Frane l.obe m Ferdo Moliorko, Člana IMV Novo mesto; Janez Vodopivec. ćian Mercatorja. Novo mesto; Martina Brafko in Anton Furlan. člana Pionirja. Novo mesto; loii'fa (JreRorćič. Aloj? Zupančič Anton Cesar in AI0J7 Kristan, členi Novotcksa Novo mesto; 1'onr Renis. član Pekarlje, Novo mesto: Ivan Uunato in Orajo L«kSe. ^■ana Dolenjke Novo mesto; Avicust Pueelj in Draicn Roicm-berKer, -^lana KZ Krka Novo mesto; l.4ivrenc BoKata.i. član ŽTP Novo mesto; AloJ* Mikec. član Krojača. Novo mesto; Marija Murgcij. člamcu Kolodvorske rcstavracl.ie. Novo me. «to: \nton RadrSfek. upokojenec iz Hrastja; Alojzija Kurar In Milk« Zupan, članici Iskre. Šentjernej KINEMATOGRAFSKO PODJETJE KRANJ raspisuje 2 prosti delovni mesti za KV gostinski delavki s primemo prakso v stroki. Nastop službe po dogovoru. — Podjetje nima stanovanja. — Osebni dohodek ^ pravilniku o delitvi osebnih dohodkov v podjetju. — Prijave za sprejem pošljejo kandidati pismeno na naslov podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta Kmetijska srednja šola Grm — Novo mesto bo vpisala za šolsko leto 1968-69 še nekaj učencev V prvi letnik srednje šole živinorejsko-poljedelske smeri Pogoj za vpis je končana osemletka. Prijave kolkovane s 50 Sdin, pošljite na upravo šole do 5. septembra. Prijavi priložite še spričevalo o končani osemletki, rojstni list in zdravniško spričevalo. m U M I Pri nagradnem žrebanju bo udeležen vsak vlagatelj, ki bo imel na dan 31. X. 1968 na svoji hranilni knjižici pri banki naloženih najmanj 2.000 din z odpovednim rokom nad 1 leto. Vsak vlagatelj dobi pri nagradnem žrebanju toliko žrebnih listkov, kolikorkrat izpolnjuje pogoj nagradnega žrebanja, vendar je lahko nagrajen samo enkrat. 1 Nagradno žrebanje bo v prostorih banke 11. XI. 1968 Občani, ne zamudite priložnosti I DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO >W: M VASA KORIST IN ŠE NAGRADE POVRHU! RES JE: DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO S podružnico v KRŠKEM in ekspoziturami v METLIKI in TREBNJEM je namenila vlagateljem vezanih vlog z odpovednim rokom nađ 1 leto 30 nagrad: • 1 osebni avtomobil »Zastava 750« • 1 motorna kosilnica »Alpina« • 1 šivalni stroj »Mirna« • 2 kolesi »Pony«, Rog • 5 mikserjev z mlinčkom za kavo • 5 transistorjev Captaind de-luks • 5 likalnikov z regulatorjem • 10 jedilnih priborov za 6 oseb, »Kordun« m M i •.%v i I I 1 M OSKAR TOTAL NAGRAJENCI (1. vm 1968) milili'""" ................ i'imj|ii!Niiiiiiiuiiii|(«i)(lliiiHnii'jiiiiiiiiiiiiiievki za natečaj pod točko b) morajo vsebovati: melodijo, opremljeno s harmonijo. Kolikor bi avtor želel, da se melodija izvaja z instrumentalnim solistom, mora to v predlogu oaiačiti. Uredništvo oddaj se obvezuje, da bo natanko upoštevalo izvirnike, pridržuje pa si pravico, da jih instrimientira za predviden ansambel. Avtor lahko napiše melodijo pod točko a) in b) v ritmu polke, valčka, mazurke aU kot pesem. Besedila naj bodo vedra, preprosta, v narodnem duhu, ne smejo biti cenena ali pretirano sentimentalna. Avtor mora besedilo predložiti v dveh izvodih. Melodije bo pregledala strokovna žirija, ki jo sestavi uredništvo oddaje, in izbrala skladbe, ki bodo kakovostno ustrezale vsebinskim in oblikovnim zahtevam te glasbene zvrsti. Posebne žirije na javnih radijskih oddajah pa bodo izbrale 3 najboljše vokalne in 3 najboljše instrumentalne melodije. Te bodo na sklepni oddaji NOVI ANSAMBLI — NOVE MELODIJE nagrajene: za vokalne skladbe je I. nagrada II. nagrada III. nagrada l.OOU Ndin SOONdin 500 Ndin za instrumentalne skladbe je I. nagrada II. nagrada III. nagrada 1.000 Ndin 800 Ndin SOONdin Najboljše besedilo bo nagrajeno s 500 Ndin. Uredništvo oddaje se obvezuje, da bodo tudi druge melodije uvrščene v ciklus oddaj NOVI ANSAMBLI — NOVE MELODIJE posnete za radijski arhiv. Natečaj je anonimen. Avtor naj ozniiči svoj prispevek s šifro, v zaprti kuverti, označeni s šifro, pa mora poslati svoj točni naslov. Šifrirane prispevke naj pošljejo avtorji na naslov: RTV Ljubljana, Tavčarjeva 17, Uredništvo oddaje NOVI AN-SAMBLI — NOVE MELODIJE, najpozneje do 1. oktobra letos. Avtorji melodij in besedil odstopajo pravico do predvajanja po radiu in televiziji, pripadajo pa jim, v skladu s predpisi, vse avtorske pravice. 2. AVDICIJE za nove narodno-zabavne ansamble z vokalnimi solisti ali brez njih. Na avdicijo pridejo lahko le tisti ansan^bli, ki v radijskem arhivu še nimajo posnetkov. Pismene prijave naj pošljejo na naslov: RTV Ljubljana, Tavčarjeva 17, uredništvo oddaje NOVI ANSAMBLI — NOVE MELODIJE, najkasneje do 10. septembra tega leta. Ansambli, ki bodo uspešno opravili avdicije, bodo nastopili v ciklu oddaj NOVI ANSAMBLI — NOVE MELODIJE. Ob koncu sezone bodo najboljši ansambli nagrajeni. 25. in 26. avgusta 1968 LICITACIJA pri CARINARNICI UUBLJANA Clarinarnica Ljubljan« bo prodajala 23. in 'M. avsusta 19t>X motoma voala iu o.stalo blago in to: motoma vozila 25. avciuta, ostalo bla);o.3fi. avg^ia 1968 od 8. ure dalje v prostorih carinarnice Ljubljana, Sniartinsk« 15^2 a — Javna skladišča. Ogled blaga xa prodajo bo v petek 33. avgasta od 9.—13. ure ia * itohoto 24. avgii-sta od 9.—13. ure in od 14.—11. ure v pro-storiii carinarnice. MOTORNA vozili /oičetna cen« 1. osebni avto Opel Kapitiin, letnik 1960 v voz. stanju 8.240 S. osebni avto Opel Kadett — C^aravan, letnik 1964. v nev. ul. 7.900 3. osebni avto Citroen ID 19, letnik 1939, v nevozn. stanju 7.600 4. osebni avto Opel rekord, letnik 1963/64, karamboliran 7JS00 5. osebni avto VoliHwagea, letnik 1961/62, nekompleten 6.700 6. osebni avto BMW 1500, letnik 1963, karamboliran 6.600 7. osebni avto Ford Taunus 17 M, letnik 1963, karamboliran 6.600 8. osebni avto OpcI Rekord, letnik 1963, karamboliran 6.500 9. osebni avto Opel Rekord — Caravan, letnik 1961, motor razstavljen 6.300' 10. osebni avto Citroen lO 19, letnik 1958, nekompleten 5.900 11. osebni avto Alfa Romeo — Sport, letnik 1959, delno zgorel 5.900 12. osebni avto Mercedes 19U D, letnik 1959. karamboliran 5.900 13. osebni avto Opel Rekord, letnik 1962, nekompleten 5.500 14. osebni avto Peugeot 403, letnik 1964, v nevozn. stanju 5.300 15. osebni avto VW, letnik 196t, karamboliran 5.300 16. osebni avto Ford Taunus 17 M, letnik 1967, karamboliran 5.300 17. osebni avto VW, letnik 1962, karamlAliron 5.300 18. osebni avlo Ford Taunus 12 M, v nevozn. stanju 5.300 19. osebni avto Mercedes Benz 220 S, letnik 1962, karamboliran 5.200 20. osebni avto NSU Prinz, letnik 1963, karamboliran 4.900 31. osebni avto Rambler, letnik 1958, karamboliran 4.900 32. osebni avto Opel Rekord — Caravan, letnik 1962, karam- boliran 4.900 33. osebni avto Opel Rekord, letnik 1959, v nevoz. stanju 4.700 ':i. osebni avto \MI, letnik 1958, v nevoznem stanju 4.600 25. osebni avto DKW, 1000 S, letnik 1962, karamboliran 4.600 26. osebni avto Renault Florida, letnik 1964, Karamboliran 4.600 27. osebni avto SimM, letnik 1959, v nevoznem stanju 4.600 28. osebni avto Opel Rekord, letnik 1962, karamboliran 4.300 29. osebni avto Renault Uauphine, letnik 1959, v nevozn. stanju 4.1100 30. osebni avto Combi-bus Ford, letnik 1960, kai-amboliran 4.200 31. osebni avto Opel Rekord, letnik 1961, karamboliran 4J!00 32. osebni avto VW 1500. letnik 1963, karanibolirau 3.600 33. osebni avto Mercedes 180 D, letnik 1958. karamboliran 3.500 34. osebni avto Pontiac, letnik 1964, karamboliran 3.400 35. osebni avto Opel C^aravan, letnik 1937, 'karamlMilinui 3.400 36. osebni avto Opel Rekord, letnik 1961, karamboliran 3.100 37. osebni avto Opel Rekord, letnik 1962, karamboliran 3.300 38. osebni avto Peugeot 403, letnik 1960, karamboliran 3.300 39. osebni avto Fiat 1100, letnik 1958, v nevozn. stanju 3.200 40. osebni avto Renault Dauphen, letnik 1958, v nevozn. stanju 3.200 41. dostavni VW Conibi, letnik 1954, karamboliran 3.200 43. osebni avto VW, letnik 1961, karamboliran 3.100 43. osebni avto VW, letnik' 1954, zgorel 2.900 44. osebni avto Opel Rekord, letnik 1963, karamboliran, 3.600 45. o.sebni avto iskoda Oktavia, letnik 1999, karamboliran 2.600 46. osebni avto DKW Junior, letnik 1961, karamboliitui 2.600 47. osebni avto VW, letnik 1919, karamboliran 1.900 48. osebni avto Ford Taunus 17 M, letnik 1962, nekompleten 1.300 49. osebni avto Adler Junior, letnik 1938, t nev. stanju 900 50. osebni avto Wi, letnik 1937, nekompleten 900 51. motomo kolo — moped MOl^BI, letnik 1967, nevozen 1.600 52. motorno kolo — moped MOTOCIRLATI, letnik 1967, nevozen 1.000 53. motomo kolo — moped MOTOBI, letnik 1967, nevozen 1.600 54. motomo kolo Pucli, letnik 1959, t nevozn. stanju 1.100 55. motomo kolo — Moped KTM, letnik 1960, v nevozn. stanju 900 56. motorno kolo Vespa Piaggio, letnik 1959, v nevozn. stanju 700 PONOVNO NA LICITACIJI: 57. osebni avto VW, letnik 1955, v nevoznem stanju 6.200 58. osebni avto Slmca, letnik 1965, ▼ nevoznem stanju 6.000 59. osebni avto VW Combi, letnik 1958, v nevozn. stanju 5.900 60. osebni avto Skoda Popular, letnik 1963, karamboliran 5.000 61. osebni avto Xyi Combi, letnik 1954, v nevozn. stanju 4.900 62. osebni avto Chevrolet, letnik 1964, karamboliran 3.300 63. osebni avto Simca Aronde, letnik 1959, nekompleten 3.300 64. osebni avto Ford Taunus 13 M, letnik 1953, karamb. 3.300 '65. osebni avto Simca, letnik 1956, karamboliran 2.900 66. osebni avto NSU Prinz, letnik 1960, karamboliran 2.700 67. osebni avto Alfa Romeo Dauphine, letnik 1960, karamb. 3.600 68. Ofiebni arto DKW 3=6, letnik 1936, nekompleten 1.500 69. motomo kolo BMW 250, letnik 1953, t nevozn. stanju 1.500 70. osebni avto Opel Rekord, letnik 1961, karamboliran 4.600 71. osebni avto Vauzhall Cresta, letnik 1960, karamb. 3.400 72. osebni avto VW, letnik 1952, nekompleten 3.300 73. osebni avto Skoda 1201. letnik 1957, r nevoMi. stanja 1.900 OSTALO BLAGO 74. brusilni stroj za avtomoblUke osi (motorne) rabljen 24.000 75. stroj za izkopavanje krompirja, rabljen 900 in ostalo blago (motorji za tov. in osebne avtomobile, avtodeli, kolesa, tehnični predmeti in tekstil). Pravico do udeležbe na licitaciji imajo vse pravne in fizične oitebe. Udeleženci inorujo v dneh, določenih za ogled, vplačati kavcijo v viiini 10 V« od začetne cene v carinarnici Ljubljana, a zastopniki podjetij tudi poobLnstilo. Vse informacije o licitaciji se dobijo od 19. 8. 1968 dalje po tel. St. 316-588 — carinarnica IJubljana. Spisek ostalega blaga za prodajo bo Izobčen na oglasni deski carinarnice ljubljana. Istočasno razpisuje carinarnica Ljubljana zbiranje pismenih ponudb za prodajo 2514 kom. raznega orod.ia (strojnega) za izdelavo pisalnih strojev ter večjo količino rezervnih drlov za pisalne stroje znamke Alpina. Skupna teža rezervnih delov in orodja Je 44.568 kg. NajmanjitI znesek ponudbe za celotno količino Je Ndinar-Jev 13.000. Ponudbe v zaprti kuverti s or.noko »AI.PIN.A« Je potrebno dostaviti cariiuirnid Ljubljana do 25. 8. 19^. — Komisijsko odpiranje kuvert bo 27. 8. 1968 ob 10. uri. 17. CARIN.VRNICK LJURUANA 14 DOLENJSKI LIST 33 (9G0) RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00. 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 18.00, 19.30 in 22.00. Pisan glas-bmi spored od 4.30 do 8.00. PETEK, 16. AVGUSTA: 8.08 Glasbena matineja. 9.00 Pionirski tednik. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Martin Potočnik; Razvoj gospodarjenja v kmečkih gozdovih slovenjegn^kega gozdnogospodarskega območja. 12.40 Cez polja in potoke. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši posluSalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Turistični napotki. 15.25 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 človek in zdravje. 18.45 Kulturni globus. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Maj. do Sepe. 20.00 Koncert Al^em-skega pevskega zbora iz Ljubljane. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.10 S festivalov jaz-sa. SOBOTA, 17. AVGUSTA: 8.08 Glasbena matineja. 9.27 Cez trav. nike zelene. 10.15 Prt vas d(Mna. 11,00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Dragan Hon-zak: Ugotovitve mednarodnega simpozija o marelicah. 12.40 Pesmi jugoslovanskih narodov. 13.30 Priporočajo vam ... 15.20 Glasbe, ni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Igramo beat. 18.15 Pravkar prispelo. 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Sobotni večer z napovedovalcem Vi-lijem Vodopivcem. 20.30 Zabavna radijska igra — Aleksander Ma-rodič: Konjiček kapitana Barča. 21.30 Iz fonoteke radia Koper. 22.10 Oddaja za naSe izseljence. NEDEUA, 18. AVGUSTA: 6.00— 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Jan Beran: »Dva in dva je sedem«. 9.05 Naši po-služalci čestitajo in pozdravljajo — I. '10.00 še pcminite, tovariši... Zima Vrščaj: Moč ženskih demonstracij v Izubijani. 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Naši poslušalce česti-tijo in pozdravljajo — II. 13.15 Iz operetnih partitur. 13.40 Nedeljska reportaža. 14.00 Cez hrib in dol, 15.05 Popoldne ob zabavni glasbi. 16.00 Radijska igra: Arthur Miller: »Maček in mojster klepar«. 17.05 Nedeljsko športno popoldne. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.15 Serenadni večer. PONEDELJEK, 19. AVGUSTA: 8.08 Glasbena matineja. 9.15 Iz albuma skladb za mladino. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poroiala — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Ekonomika. 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intsr-mezzo. 15.40 Poje moški zbor DPD Svoboda iz Celja. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Operni koncert. 18.15 »Signali«. 18.35 Mladinska oddaja; »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Eldo Viler. 20.00 Simfonični koncert Moskovske filharmcMiije. 22.10 Radi ste jih poslušali. TOREK, 20. AVGUSTA: 8.08 Operna matineja. 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani. 10.15 Pri vas dCMna. 11.00 Poročdla — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž Aleksander Hržič: Razpoznavanje njiv, okuženih z raznimi vrstami nematod. 12.40 Iz kraja v kraj. 13.30 Priporočajo vam... 14.03 Koncert za oddih in zahavo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 V torek na svidenje! 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Igra simfonični orkester RTV — Ljubljana. 18.15 Iz naših studiov. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Ireno Ko- h<»t. 20.00 Radijska igra — Branko Hofman; »Mož brez obraza«. 21.15 Parada popevk. 22.15 Skupni program JRT — studio Beograd. SREDA, 21. AVGUSTA: 8.M Glasbena matineja. 9.00 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za t^ goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Bo-lasni in škodljivci po tonike in tulipana. 12.40 Slovenslce narodne pesmi v instrumentalni izvedbi. 13.30 Priporočajo vam. .. 15.20 Glasbeni intermezao. 15.40 Planinski oktet iz Maribora. 16.00 Vsak dan za vas. 18.45 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci| 20.00 Ri-sto Savln; Lepa Vida -r- opera v štiri dejanjih. 21.35 Godala v noči. 22.10 Zaplešite z nami. ČETRTEK, 22. AVGUSTA: 8.08 Operna matineja. 9.00 Počitniško popotovanje od strafU do strani. 9.30 V planinski koči. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milan Rovan — Kakšno škodo so povzročile rastlinske bolezni in škodljivci v letu 1967. 13.30 Priporočajo vam .. . 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Četrtkov simfonični koncert. 18.15 Glasba in turizem. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Sto let slovenske lirike — VII. 22.10 Komoioo-glasbeni večer. ET5tir5E5Rm5na SPORED I Naročite si svo} lokalni list DOMAČI NASLOV i L NEDELJA 18. AVGUSTA 9.10 Kmetijska oddaja v madžarščini (Beograd) 9.30 Dobro nedeljo voščimo z ansamblom Mahkovič in Štirimi .kovači (Ljubljana) 10.00 Kmetijska oddaja (Beograd) 10.45 Disneyev svet — serijski film (do 11.35) (Ljubljana) Nedeljsko popoldne 18.15 TV kažipot (Ljubljana) 18.30 Razgibano poletje — češki serijski -film (Ljubljana) 19.10 Sence nad Notre Dame — serijski film (Ljubljana) 20.00 TV Dnevnik (Beograd) 20.45 Vijavaja (Ljubljana) 20.50 Koncert sibirskega ansambla I. del (Beograd) 21.50 Športni pregled (JRT) 22.20 TV Dnevnik (Beograd) PONEDELJEK 19. AVGUSTA 18.30 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.40 Vijavaja (Ljubljana) in.50 Reportaža (Zagreb) 19.20 Novosti iz studi.-j 14 — 5. oddaja (Ljubljam) •MMvnaii mil iH j■— MAGAJ SI SAM (hUNIDR^ BO POMAGAL PIPS X 11 • ^ i USPEŠNO UNIČUJE MUHE, KOMARJE, . MOLJE, RASTLINSKE UŠI, BOLHE... KRKA-TOVARNA ZDRAVIL, NOVO MESTO NOVO! KREKER KEKS z okusom: — šunke -- klobase -<- sir^l govedine — salame — čebule TOVARNA KEKSOV IN VAFLOV B:jelovai^ Visoko kvalitetna sodobno embalirana 19.50 Skrita kamera (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Jakob Štoka: ANARHIST — T V drama (Ljubljana) 22.55 Biseri glasbene literatue — Britten: Preprosta simfonija (Ljubljana) 23.15 Poročila (Ljubljana) TOREK 20. AVGUSTA 18.35 Risanke (Ljubljana) 18.50 Filmska burleska (Ljubljana) 19.05 Akcijski pr^ram postojn. skih komunistov — oddaja iz oikla V središču pozor, nosti (Ljubljana) 19.55 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (LJubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.40 Doktor v stiski — engleSki celovečerni film (Ljubljana) 22.25 Predkongresna razmišljanja (Ljubljana) • 22.45 Poročila (Ljubljana) SREDA 21. AVGUSTA 18.40 Kljukčeve dogodivščine — lutkovna igra (Ljubljana) 19.05 Dubrovniške poletne prireditve (Zagreb) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Znana, ne znana domovina — tri odredi v enem taboru (Ljubljana) 21.35 Perry Mason — serijski film (Ljubljana) 22.25 Poročila (Ljubljana) ČETRTEK 22. AVGUSTA 17.35 Buffalo Bili — serijski film (Ljubljana) 18.00 Po Sloveniji (Ljubljane) 18.15 Propagandna medigra — (Ljubljana) 18.20 Narodna glasba (Skopje) 18.45 Slovensko javno mnenje 68 (Ljubljana) 19.05 Poje Bobby Solo (Beograd) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV Dnevnik (z dodatkom) (Ljubljana) 20.45 Vijavaja (Ljubljana) 20.50 Pickwlckovci — začetek drama tiziranega romana — (Ljubljana) 21.50 Jazz festival v Ljubljani — Phil Woods kvartet (Ljubljana) 22.10 Poročila (Ljubljana) PETEK 23. AVGUSTA 18.20 Tiktak: Prijatelj s strehe — 11. del (Ljubljana) 18.35 Pionirski TV studio; Su- tjeska (Ljubljana) 19.05 Človek, znanost in proiz. vodnja (Ljubljana) 19.35 20 minut z ansamblom Hal- ka (Ljubljana) 19.55 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Umor — ameriški oelove- Čemi film (Ljubljana) 22.05 Poročila (Ljubljana) Dubrovniške poletne prire. ditve (Zagreb) SOBOTA 24. AVGUSTA lfi.30 Dlsneyev svet — serijski fflm (Ljubljana) 19.20 Dekleta iz Patarazuke — oddaja Iz cikla S kamero po svetu (Ljubljana) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (LJubljana) 20 30 Vijavaja (LJubljana) 20J5 V Prsim valove spomini — po 25-letlh — srečanje a partizanskimi borci na Vo. gorskem (Ljubljana)/ 21.35 Karavana zapravljivčkov — 6. oddaja (Ljubljana) 22.00 O.svalalcl — serijski film — (Ljubljana) 22.50 TV kažipot (Ljubljana) 23.05 Poročila (LJubljana) 8 + 6 OSVAJA SVET IN NAGRAJUJE Če boste kupili enega izmed zagonetnih izdelkov in rešili nagradno izpolnjevaiko, ki jo izrežete in hkrati s kuponom za žrebanje, katerega dobite ob nakupu izdelka, pošljete proizvajalcu, boste vključeni 1 veliko nagradno žrebanje v drugi polovici decembra! 1. NAGRADA FIAT 124 39 NAGRAD IZDELKOV EMC: štedilnik TOBI tip 166, ' štedilnik na elektriko in plin TOBI tip. 170, omarica za pomivanje posode... EMO PEČI NA OUE EMO-8INEMO-5 NAJVEČJI DOSEŽEK TOALfTNE TEHNIKE C K L. «1 Zahtevajte jo v naši trgovini! CEV VAŠEM DELOVNEM KOLEKTIVU NI POVERJENIKA PREŠERNOVE DRUŽBE, POSTANITE TOVL MiiMiiiiiHiiiiimnHiiiiiiiiMiiiiiiiiiititMyiiiiiiiii!H)niiiiyiiiiim I GOSPODINJE — I I .z gnojenjem vašega vrta boste dosegli | I večji pridelek. i = 3 I Mešanico vrtnega gnoja, ki je pakiran po | I 5 kg in ga proizvaja | I RADONJA SISAK, lahko dobite v vseh | I kmetijskih apotekah. | I Vaše cvetice, ki jih dodatno hranite z | I VITACVETOM, bodo vedno sveže in lepe. | j PROIZVAJA j i RADONJA I I SISAK I l'iitHimiltlllimillllMIlllllMHIHIlillltlltllifilIltllHllinilltHIlfitItIHilillilffilIHIlIMlIlIliill* kdor ponudi DONAT ponudi zdravje i Kupci, pošljite takoj izpolnjene garantne liste v Gorenje! . -rj r-rr-i r-\ \ F=i ; '. nagrade daje:' ■ brežlilbno pranje • in potovanja. Pralni stroj »GORENJE«, ki zadovolji z desetimi programi tudi najbolj zahtevno gospodinjo, vam . lahko omogoči tudi enajsti program: — 3U brezplačnih potovanj na'Havaje — 10 brezplačnili potovanj v Španijo — 10 brezplačnih potovanj na Ažurno obalo in — 40 brezplačnih letovanj v Velenju. Za nagradna potovanja v Španijo in na Aaurno obalo ter za letovanja v Velenju bodo izžrebani tudi kupci drugih izdelkov »GORENJA«! Ne zamudite žrebanja 20. avgusta 1968! Vsa obvestila lahko dobite v vaši trgovini! VELIKA NACKADNA PMDAJA ilo 20. oklobra 19(18 •. v. "••I ; i ..Š- • .. nni FMjmJ i<:t» TmNlK^^VBSmiKrvsak četrtek 60:000 15 v TEM TEDMU VAS ZANIMA Petek, 16. avgusta — Rok Sobota, 17. avgusta — Radivoj Nedelja, 18. avgusta — Helena Ponedeljek, 19. avgusta — Ljudevit Torek, 20. avgusta — Bernard Sreda. 21. avgusta — Ivana Četrtek. 22, avgusta — Timotej Ob boleči izgubi naše mame in stare mame MARIJE MURN iz Podgrada se iskreno zahvaljujeoio vsem, ki so nam stali ob stram in nnm iz-rekli sožalje. Posebna zahvala zdravniku dr. Božu Oblaku, ki je pokojni lajšal trpljenje v času njene dolgotrajne bolezni Hvala ZZB občine Novo mesto in KO ZB Podgrad za vence in govore pri odprtem grobu. Zahvaia tudi vsem znancem in sosedom, ki so nam l>omagali v teh težkih dneh. žalujoči: sinova in hčerke z družinami Ob težki izgubi dragega moža in očeta GREGORJA LUŽARJA iz Zagrada se prisrčno zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki so nam poinagali v težkih trenutkih, zdravnikom in strežnemu osebju kirurškega oddelka splošne bolnice Novo mesto za vso skrb in lajSanje bolečin v času njegove bolezni; gospodu kaplanu iz Skoc-jana ter vsem,, kf so ga spremlU na njegovi ziadnji poti. žalujoča žena z otroki in drugo sorodstvo Po dolgotrajni in mučni bolezni našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA MAZOVCA upokojenca iz Bršljina pri Novem mestu se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili do poslednjega bivališča in mu darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Maksu Fomazariču. dr. Er-ni Primožič, dr. Feliksu Koscu za zdravniško pomoč in nego, govornikoma Jožetu Mohoriču in Francu Zagorcu za tople poslovilne besede, kolektivom Goadnega gospodarstva, KROJAČA, IMV, NO- ^^HIŽBO DOBI GOSPODINJSKO POMOCiNICO z nekaj znanja kuhe sprejme 4-članska družina s štajerske. Ponudbe pod »Zanesljiva«. ISCEiM gospodinjsko {»moćnico k 4-članski družini. Inž. Sajna, Gregorčičeva 3, Nova Gorica. SPREJiUEM poSteno žensko za varstvo eno leto starega otrtAa in za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi" lista (1344/68). F.4NT.\ za priučitev pekovske stroke sprejme takoj Pekama Omer-zel. Krško. Osemletka ni potrebna. Vsa o^crba v hiši. SPRKJMKM pekovskega pomočnika. Oskrba v hiši. Pekama SJiv-nik, Brežice. ISCKM starejto žensko za varstvo dveh otrok. Marija Jantolek, PaderSičeva 37, Novo mesto. SLUŽBO IŠČE 18-I.£TNA KV kuhajrica se želi zaposliti v privatni gostilni. Pomagam v kuhinji in strežbi. Na-slo-v v upravi lista (1358/68). STANOVANJA ODDAM lepo opr^nijeno soho v Novem aestu, Cankarjeva 19. OPREMUENO SOBO oddam v bližini gimnazije Novo mesto, primemo za dijakinje. Naslov v upravi lijsta (1352/88). ODDAM opremljeno sobo samskemu moškemu. Naslov v upravi lista (1347/68). ODDAM SOBO samski osebi. Coi-nar, Trdinova 14, Novo mesto. SAMSKO SOBO in kuhinjo, delno opremljeno, nudim ženski srednjih let v Brežicah za potnoč v gospodinjstvu. Uporaba stranišča, koi^nice, shrambe in kleti. Ponudbe pošljite pod Sitro »Miren dom«. MOTORNA VOZILA PRODAM zastavo 750, registrirano , novembra 1965, prevože^ 20.000 z uvožeiiiml gumami in »skai« prevl^uimi. Naslov: Janes Trebušak, katastraki urad Bre-žioe, Kettejeva 2. UGODNO PRODAM dva mopeda in Kural voa 16 ool. Jo4e Luitek l^eča vas 15, Šentjernej. UGODNO PRODAM moped — tri ^^ave, prevTJženih 3000 km. NaslOT v upravi lista (1350/68). UGODNO PRODAM motorno kolo »NSU—Prima« 150 com. Klobučar, SontjoSt U, Stopiče. PRODAM vespo Piagio. 2abja vas 9, Novo mesto. avtomobil Zastava 750, letnik 1964, dobro ohranjen, ugodno prodam. VpraAatl v urednlttvu. PRODAM opel-kadet »L*, letnik 1968. Franci Bregač, 2abja va« -^montažna hiša — Novo me- TRODELNO OMARO, posteljo Z omarico, mizo. polkavč in otroško kolo prodam. Rustja, Koštia-lova 2, Novo mesto. PRODAM obdelan kamen za škarpo. Kralj, Breg 13, Novo mesto. UGODNO PRODAAI sobno pohištvo in kuhinjsko kredenco. Informacije dobite pri Jožetu Doldnarju, žabja vas — montažna hiSa — Novo mesto POCENI PRODAM več garnitur za gumi vozove. Jože Račič, Gorica 11, p. Leskovec pri Kriikem. PROD.^M harmoniko Lubas. tri-vrstno trikrat uglašena, čevljarski stroj Singer cilinder, moško kolo v dobrem stanju, vse za ugodno ceno. Franc Požun, Kamni potok 6, p. Trebnje na Dol, UGODNO PROD.AM malo rabljeno kosilnico Bucher z vsemi priključki. Franjo Grašić, 2£^en-ska sela 41, Zt^anje. PRODAM peč na olje, posteljo z mreto in kopahio kad. Karmina Jankovič, 2abja vas 1 A, Novo mesto. PRODAM več garnitur raznih nosilnosti za gumi vozove po u-godni ceni. Franc Glavan, Jama pri Dvoru 27, p. žužemberk. UGODNO PRODAM malo rabljeno kuhinj^o opremo — visečo Icre-denoo, pult in pomivalno mizo. Naslov v upravi lista. (1373/68), PRODAM rabljen stroj za ribanje zelja in električno vodno črpalko, oboje z motorji. — Justina Pavlič, Dragomelj 23, p. Domžale. VOTEKSA, Posebni Soli Smihd, Sekciji za vleko, Lovski zvezi, pevcem, gospodu župniku — vsem iz Novega mesta ZB in SZDL Br-šlin, Stanovalcem, kakor tudi \'sem, ki ao nam pismeno ali ustno izrekli soŽalje. Žalujoči: žena Lojzka, sinova Franci in Matija z družinama, hčerke Vida, Jelka in Slavka z družinami, sinova Zdravko in Bogdan ter drugo sorodstvo. Po dolgotrajni bolezni našega dragega in nepozabnega moža, očeta, starega očeta, brata in strica SILVA MIŠJAKA iz Regeree vasi pri Novem mestu se naj topleje zahvaljujemo \'sem darovaJo«m vencev in cvetja. Posebno zahvalo dmo dolžni primanju dr. Smročniku, dr. Trobi-6u. dr. Zakrajčkovi in vsemu boJ-niškemu osebju pljučnega oddelka bolnice Novo mesto za vso ne-go in pomoč, kol^ivom IMV, Kovinar, DOZ, organizacijama ZB in SZDI, Regerča vas, gasilskim društvom, gcdbi na pihala, pevcem, vojski, govornikoma Jordanu in Lavriču ter \*s«n, ki so ga spemili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Fani, sin Silvo, hčerka Silva s sinom Alešom, brat in sestre z družinami ter drugo sorodstvo. Za številne čestitke ob 70-letnl-cl se vsem prijateljem in zn^-cem prisrčno zahvaljujem. Matija Vahter iz Novega me.sta. BREMCE: 16 in 17 8. angl. barv. film FAiaSENHEiT 451. 18. in 19. 8. amer. barv. film UPOR APACEV. 20. in 21. 8, amer. film TOČNO OPOLDAN. ČRNOMELJ: od 16 do 18, . franc. barv. RIFIFI V PANAMI. 20. in 21. 8. jug. film N02. KOČEVJE — »JADRAN«: od 16 do 18. 8. amer. barv. fihn BONNIE IN CLYDE. 19. 8. amer. ban', film RAJ NA HAVAJSKI NAČIN. 20. 8. amer. barv. fihn VOLKOVI TEKSASA. 21. In 22. 8. ital..meh. barv. film OBRAČUN PEKOSE. kostanjevica; 18. 8. amer. barv. film KLEOPATRA. 21. 8. nem. barv R.AZ-POTJA LJUBEZNI. metlika: 16. do 18. 8. amer. film DEŽEVJE PRIHAJA. 17. in 18, 8. amer. film ATTACK. 21. in 22. 8. špan. film KRVNIK. MOKRONOG: 17. in 18. 8. ital. barv, film SULEJMAN \'ELICASTNI. NOVO MESTO; 16, in 17. 8. amer. film MESTO BREZ MILOSTI. 18. in 19. 8. ital.-nem, barv. film TRUE NEUSTRASNI 20. in 21. 8. franc barv. film GENTLEMAN IZ KO-KODIA. 22. in 23. frtinc. barv. film NOC LOČITVE. RIBNICA; 17. in 18. 8. amer. banr. film VISOKA DRU2BA. SEVNICA; 17. in 18. 8. nem. film CA-ROVNIK. SODRA2ICA: 17. in 18. 8. mlh. banr. film TRIJE NEUSMILJENI. ŠENTJERNEJ: 17. in 1«. 8. CLOVHK Z ZAHODA. TREBNJE: 17. in 18. 8. ital. barv. zgod. film MORKO POLLO. Dragi in skrbni prijateljici Mimi Barbo iz Sevnega 6 pri Trški gori želi za god vse najlepše in mnogo zdravih let P. R. Dragi mami in stan mami Mariji Redek iz Krke pri Novem mestu čestitamo za god in še mnogo zdravih let! Sin Martin z ženo Ju-sti In vnučka Joži in Ciiil. Zakoncema Frančiški in Janezu Jenlčevima, po domače Plutovinia iz Stranske vasi, čestitamo ob 25-letnici iK>roke in jima želimo še naprej polno razumevanja in zdravja: hčerka Malči z možem Francetom. Dragi mami, stari mami in prababici Mariji Cvelbar iz Družin, ske vasi želijo iskrene čestitke In obilo zdravih let za njen god in 80. rojstni dan hčerki in sin družinami. Dragi mami in stari mami Mariji Turk iz Podgore iskreno čestita za 60. rojstni dan hčerka Fani, posebno pa inala Irenca in Igor. Franc Zupevec, Uršna sela 4, prepovedujem pašo kokoSi po mojem vrtu na Ljubnu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Viktor Staniša, Zalog 8, Novo mesto, obveščam,. da nisem plačnik dolgov, ki bi jih napravil moj brat Budi Staniša, Zalog 8, Novo mesto. Prepovedujom vsako vožnjo in obračanje avtomobilov na mojem travniku in njivah v Otavniku. Alojz Tomažič, Otavnik 3, p. Tržišče. Srečko Sniodič iz Brestanice 110 preklicujem, kar sam govoril neresničnega mojim kolegom o Mariji Nghish^wa iz Stranske vasi Novo mesto in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Franc Ucmaii iz Gumberka 8, Otočec, prepovedujem pašo kokoši po mojem vrtu Alojzu Vidmarju iz Gumberka 7. Cev tega ne bo upošteval, ga bom sodno pregai^jal. POSEST PRODAM lepo posestvo v Sloven. ski vasi št. 7. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Marija dipuš, Sls{^, Maršala Tita 42. IZREDNA PRILOŽNOST za upokojence: zamenjam ali prodam hišo v okolici Črnomlja za sta-novaix]e v Novem mest^^i ali okolici. Ponudbe na upravo lista ix>d »Zelo ugodiK)«. UGODNO PRODAM enodnižinsko hišo z vrtom v okolici Novega mesta. Naslov v upravi lista (1369/68). PRODAM gradbeno parcelo v Novem mestu. Naslov v upravi U-sta (1372/68). PRODAM POSESTVO z gospodarskim poslopjem, z lepim sadnim vrtom na lepem kraju ob cesti. Fraoc Metelko, Površje 5, Raka. Razpisna kc«nisija pri upravi DOLENJSKEGA LISTA v Novem mestu razpisu j'e 1 delovno mesto za PRIPRAVNIKA a" PRIPRAVNICO S srednjo šolsko izobrazbo POGOJ: dokončana srednja ekonomska šola, vendar vsaj dober us,peh v knjigovodstvu; prednost bodo imeli kandidati z odlično ali prav dobro oceno iz knjigovodstva. Pismene prošnje sprejema uprava DOLENJSKEGA LISTA, Novo mesto, p.p.33, do 25. avgusta 1968. KUPIM KUPIM 5 do 10 čebeljih panjev AZ — praznih. Naslov v upravi Usta (1343/68). RAZNO PRODAM KIjAVIR, ohranjen, koncertni. Jeklena konstrukcija —- prodamo TO 2.S00 Ndln. !!orc, Črnomelj, Heix>ja Starihe 3. PRODAM dve omari, mizo in kuhinjsko kredcnoo. Jaro, Koštlalo-3, Noto mesto. POROKA — naj bo spomin nanjo lep in trajen! Zato ubeiite moderen prstan pri Zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (pcdeg univerze). DESETTISOCI vaših sotrpinov, ki so kakor vi bolehali na žeJodcu, Jetrih, žolču in črevesju, so se pozdravili z učinkovitim prirodnim zdravilom: rogaškim DONAT vrelcem. Zahtevajte DONAT v svoji trgovini! V Novem mestu ga dobit® pri HMELJNIKU, STANDARDU (MERCATORJU) in DOLENJKI. Šolski center za blagovni promet Brežice obveS£a: a. šola za prodajalce Razredni popravni izpiti bodo od 23. do 29, avgusta 1968. Zaključni izpiti v Jesenskem roku: 29. in 30. avgusta 1968 Podroben razpored objavljanja izpitov si oglejte na oglasni deski! Prošnje (obr. 1,49) s potrebnimi prilogami poSljite ravnateljstvu do 20. avgusta 1968. O izpitih bodo obveščena tudi trgovinska podjetja naSega šolskega okoliša. b. poslovodska šola Pismeni izpiti 30. avgusta 1968 ob 15.30, ustni izpiti 31. avgusta 1968. Redni pouk se bo pričel 5. septembra 1968. Ravnateljstvo centra Tovorni vagon je gorel 6. avgusta približno ob 18. uri je začel goreti tovorni vagon vlaka, ki je vozil med postajama šentlovrenc in Veliki Gaber. Vagon je bil naložen z železniškimi pragi. Gasilci iz bližnjih vasi so požar kmalu pogasili, škodo so ocenili na 4.000 dinarjev. Menijo, da je ogenj zanetila iskxa iz lokomotive. PONIKVE: Zagrebčan na strehi Ivica čizmesija iz Zagreba se je 7. avgusta peljal z osebnim avtomobilom iz Ljubljane. Pri Ponikvah ga je prehitel nemški avto v hipu, ko je naproti pri-di'vek) neko vozilo. Zagrebčan se' je umaknil na desno in zavrl, da bi Nemcu omc^očil prehitevanje, pri tem pa se je prevrnil na streho. Neinec se je po nesreči odpeljal, škodo so ocenili na 1500 dinarjev. TREBNJE: Zavora ni delovala Nemec Max Karel Jaokei je 7 avgusta dopoldne pri Trebnjem dohitel kolono vozli. Da bi zmanjšal hitrost, je pritisnil na zavoro, ki pa ni delala. Zavil je na levo čez cesto v betonski robnik, od-kode«- ga je odbilo na trato pred bencinsko črpalko. Ugotovili so, da se mu je zavora pokvarila med vožnjo. Škodo so ocenili na 300 din. manjSa škoda pa je tudi na robniku in trati. NOVO MESTO: Prekratka varnostna razdalja Novomeščan Anton Bartolj se je 7. avgusta dopoldne prii>eljal z osebnim avtomobilom iz Ločne pred križišče poleg bencinske črpalke v Noveon mestu in se tam ustavil. AdoU Krašovec iz (Šotne vasi se je pripeljal za njim, ker pa je vozil v prekratki varnostni raadalji, je zadel Bartoljevo vozilo. Škodo so oceinili na 200 din. ŽUŽEMBERK: Prepozno zaviranje v Prapročah pri Zužembenku sta se 7. avgusta zjutraj na nepreglednem oviitku zalet^a s tovornjakoma Anton Znidaršlč iz cerkniškega BRESTA In Ciril Plut iz straškega podjetja CiORJANCI. Ko sta se opazila, sta zavrla, vendar je bilo že prepcraio. Škodo so ocenili na 3 tisoč dinarjev. DVOR: Zaradi razlite nafte 7. avgusta se je Albin Jarc iz Žužemberka peljal z Dvora v Sotesko z motorjem. Na ovinku je zapeljal n# razlito nafto In se je prevrnil. Vozniku ni bilo nič, Škodo pa so ocenili na 700 din. SUHOR: V cikcaku na strmino Nada (Solše iz Brezovice pri Suhorju se je 6. avgusta dopoldne peljala z osebnim avtomobilom iz Hrasta proti Suhorju. Vozilo je začelo zanašati sem ter tja, dokler se nI zasukalo ins e prevrnilo na strmino. Škodo so ocenili na 2500 din. SINJI VRH: Zračnica eksplodirala s. avgusta dopoldne se je peljal Avstrijec Erlch Schreiner s kombijem iz Starega trga ob Kolpi proti Vinici. Pri Sinjem vrhu je razneslo sprednjo desno zračnico, nakar je kombi treiščil v skalo. Škodo so ocenili na 1.800 din. Huda nesreča pri Orehovcu Voznik tovornega avtomobila Vinko Strle iz Drnovega se je 8. avgusta zvečer peljal iz Orehovca proti Kostanjevica. V kabini jo bila še voznikova žena z mesec dni starim dojenčkom, voznikov svak in potnik Jože Janškovec, Ko je pripeljal iz vasi Orehoveo po klancu navzdol, je Strle iz neznanega vssroka zapeljal s ceste po nasipu na traviik, kjer se je tovornjak prevrnil. Pri nesreči je utrpel hude poškodbe dojenček, katerega so takoj odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer je zaradi poškodb kmalu umrl. Lažje p^kodovan je bil tudi voznik, njegjov svak in Janškovec. Na tovornjaku je škode za okrog 20.000 dinarjev. Kolesar je obležal v nezavesti Jože štefančdč iz Krškega se j« 5. avgusta popoldne peljal s kolesom iz Brestanice proti Krškem. Ko je pripeljal v Sotelskem po klancu navzdol, je na levem ovinku iz neznanca vzroka zapeljal na levo stran ceste ter se zaletel v skalo ob cesti. Obležal je v nezavesti. Odpeljali so ga v brežiško bolnišnico. Krava je skočila pred avtomobil Zdenko Blažlč iz Zagreba se Jo 10. avgusta dopoldne peljal z osebnim avtomobilom iz Brežic proti Bizeljskem. V Stari vasi je nenadoma skočila pred avtomobil kra-va iz ograje za živino. Ker se je znašla tik pred avtomobilom, voz-"ik Pa ni mogel niti zavirati: zad"=i .jo je in jo podrl po cesti. Pri tem je bila toliko poškodovana, da so jo morali prisilno zaklati. Na avtomobilu je škode za okrog 3.500 dinarjev. Adolf se je sam javil 35-letni Cigan Adolf Brao-dič iz taborišča Zabjek pri Novem mestu, ki ga je uprava javne varnosti skoraj leto dni isikala zaradi pobega iz zapora, se je prej&iji teden sam javil varnostnim organom. Očitao je, da se je naveličal bega in iKrtepanja po Beli Krajini, kočev^^em območju, šent^emeou in dirugih krajih. Preden se je prostovoljno vrnil v zapor, je bil v Beli-krajini, od tam pa je od.^1 v 2abjek. lt?O^STILA i POLAGANJE vseh vrst idastičnih mas in vinas ploščic vam solidno opravi Ivan Veber, Velika Loka. Naročnikom priporočam predhodni posvet glede priprave tal. kam: za žcjanjekuho vseh vrst izdeluje kvalitetno V. Kapelj, bakrokotlarstvo, Ljubljana,' Aljaževa c. 4, Slška. * OBLAČILA OČISTI takoj Pralnica in kemična čistlli^ca. Novo mesto, Germova 5. * NA ZALOGI IMAM strešno cementno opeko po 0,75 Ndln. Dostava na dom po dogovoru. Jože Goreč, Šentlovrenc 21, Vel. Loka. SČETKE ZA LO^č:ILC;E In za sesalce za prah obnovi ščetkarstvo Armlč, Ljubljana, Trža&ku 52. GOSTIIJ4A ROMANA ZORKA is Družinske vasi priredi v nedeljo, 18. avgusta, veselo zabavo s plesom. Zabavali vas bodo Veseli fantje iz Mokronoga. Vljudno vabljeni! LASTNIKI IN IZDAJATEIUI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika. Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik), Ria BaČer, MiloS Jakopec, Marjan .Legan, Marija Padovan, Jože Prime, Jožica Teppey in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan MoSkon. IZHAJA vsak četrtek — Posamejam Številka 70 'par (70 starih din) — Letna naročnina: 32 Ndi-narjev (3200 S din), polletna naročnina 16 novih dinarjev (IGOO Sdln); plačljiva jo vnaprej — Za ino-zem.stvo: 50 novih dinarjev (5.000 Sdin) oz. 4 ameriške dolarje aH ustrezna druga valuta v vrednosti 4 ameriških dolarjev — TekočI račun pri podr. SDK v Novem mestu: 521-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 3 — Pj?štnl predal: 33 — Telefon: (68)-21-227 — Nena-ročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — TLska ĆP »Delo« v Ljubljani