JLisš 70. X petik 31« velkiga Nerpana 1849. Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, \n sicer vsaki torek in petik. Tredplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in '/,, za ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za ccloletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še '/a gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno 4 gold., za ene kvatre 2 gold. V starem mestu Prage na dan sv. Jerneja. Da so se naši mestjani ino teržani zlo od-domačili, svojemu narodu zneverili, na kratko ponemčili, vsakteri ve, ki je le nekaj po Sloveniji pogledal. Ni lo hudobno očitanje, Bog je priča, zakaj vsega tega niso sami krivi, uzrok se mora drugej jiskati. Čisto nemško podučevanje v učivnicah vsake baže; živa priča, da le nemška beseda kaj velja, da se le taisti obrajtajo, ki jo znajo po nemško zatrobiti , da je le Nemščina pot k časti ino večini službam, ste naravno Nemščino podpirale ino Slovenščino zatirale. To protinaravno ravnanje se že dolgo dolgo godi in se je že tako vkoreninilo, da ga tudi meteži pretečeniga leta niso z reda spravili. Per takih okolnostih tedaj našim mestja-nam in teržanam ni bilo mogoče se svoje narodnosti deržati, ino ptujšine varvali. Alj zadnji je čas, da se zdramijo, da se zbudijo ino vekoma na slavo ino blagor svojega veli kega naroda bedijo in čujejo. Alj kaj pomaga s tem veliko govoriti ali pisati! ti, katere zadene, od njega nič ne vejo, prazno slamo bi tedaj mlatil. Obupati pa vender nc smemo, temoč drugih pripomočkov pojiskali. Brez ovinkov ino širokega priporočenja jo povem , de bi slov. domorodci, ki so sedaj na šolskih praznikih v tej reči veliko storiti zamogli. Dobri pevci, katerih je med Sloven-cami dosti, bi se naj pogovorili, v družtvo stopili in vse imenitnejše kraje Slovenije ob-jiskali. Nježne pesmi v Slovenski Gerlici, polne narodnega duha bi jih gotovo iz davnega spanja zdramile ino na pravi pot k materi Slavi perpeljale. Kaka vesela slov. igra bi jih brez dvombe s ljubeznjo do slovenskiga jezika navdala. Veliki bi bil trud ino težko delo, alj mati Slava bi vas ne pustila brez plačila, zatorej brati! na noge brez odlaganja. Obiskovanje šolskih izpitov na ljudskih učivnicah, nabera-nje narodnih pesem, narodnih povesti, poslo-vic, navad bi vam veliko veselje pa še več koristi perpravilo. Prevdarite dragi brati! in ako je mogoče, podajte se na pot. Poprej sem povedal, da je Slovenščina po naših tergih ino mestih slabo obrajtana ja čisto zapušena, znal bi tedaj kdo reči, kaj nam je za mestjane ino teržane mar, saj je naše ljudstvo terdo slovensko. Da je naše ljudstvo terdo slovensko, je gola resnica, alj pa to terdo slovensko ljudstvo zadosti Slovenščino podpira? alj se slov. narodni duh po njem zadosti razširja ? je drugo imenitno vprašanje. Da na to vprašanje od mnogoverstnih krajev veliko, veliko veselih odgovorov dobim, ne dvomim, kar je pa le pojedinim rodoljubom pripisati. Ako je pa kteri kraj lak nesrečen, da nima prav gorečiga rodoljuba, ni od narodnosti ne duha ne sluha, vse dremle, vse spi. Naj se nigdar ne začudi, ako jo iz lastne prepričbe povem, da se najdejo (jaz to vem iz štajerske Slovenije) po tri, štiri sosedne fare, kjer ni nobeniga slovenskega časopisa ne med duhovnimi ne učitelji, kak tedaj med ljudstvam ! Prečastiti duhovniki imajo 20 r. sr. za Gracarico, za malo ceno Novic itd. pa ni dnarja! Neki dremež je, kakor kužna bolezen, ljudi napadel, alj bi se ne naj- šel kak zdravnik, ki bi znal to bolezen pregnati alj še boljše pokončati? Naj vsakteri svojo pove, potem pa poskusimo svojo srečo, ino najboljše poprimemo. Jaz tedaj svoje mnenje tukaj podam; pretreste ino prevdarte. Šolskim učencam slov. časopis: Vedež, ki je zloj dober kup in ki po celi Sloveniji slovi, priskerbeti, bi ne bilo brez uspeha in pričakovanega sadu. Kako bi se pa to brez težave vpeljati zamoglo, hočemo na kralko pregledali. Navadno število učencev na ljudskih učivnicah je 70—130. Ako bi mesca grudna učitelj svojim učencem rekel, naj vsaki 1—2 kr. sr. (po številu učencev) prinese, da jim bo za tajiste dnarje nekaj prav lepega ino koristnega k novemu letu kupil, toler stavim na vinar, da jih nebo s svojimi krajcerčki 10 izostalo. Na ta način bi se nabrali naročilni dnarji za Vedež , katerega bi naj učitelj učencem marljivo prebiral. Radi jo bodo učenci tudi četert vure poprej od doma odrinili, ako jim g. učitelj za druge reči pripravljenega časa za branje Vcdeža pripustiti nemore. Po takem načinu bi se tudi učitelj za narodno stvar pridobil, zatorej nedelskim že odraše-nim učencem ino kmetijskim gospodarjem nekaj od koristnega Vedeža povedal. Prebrisani kmeti bi počeli učitelja po drugih za od-rašene spisanih časopisih sprašovati. Učitelj bi jim nato nekaj od Novic, Slovenskih Novin, Slovenije povedal, katere se moško za kmeta potegujejo in ga prav po domače vučijo, kak se ima pri srejnah ino drugih ustavnih okolnostih ravnali. Ne dvomim, de bi se jih v vsaki srejni najšlo, ki bi si skupej jeden ali drugi imenovanih časopisov, naro čili. To je moja misel, kdo pa kaj boljšiga ve, naj se za božjo voljo hitro oglasi. Alj kaj pomaga od enakih reči v Slovenijo pisati, v take zapušene kraje ji je pot zapert, vez jreprežen, še harmico hi mogla plačat Kdo bi neki imel naj lepši priložnost učiteljem prav k sercu povedati, kak bi zamogli najlože za omikanje mladeži ino cele soseske skerbeti? Jaz mislim, da nižji ino vikši šolski ogledovavci, ki so za omikanje mladosti I^ogu ino Cesarju odgovorni —. Ker se tudi časi šolskih izpitov na ljudskih učivnicah bližajo, bi bilo zlo potreba, ako bi prijatelji mladeži ino učivnic slovenskim časopiseni na kratko pa po resnici stanje učivnic popisali, posebno bi se moralo čisto natajnko povedati, v katerem jeziku se je jodvučavalo, kir še na mnogih ljudskih učiv-nah (horribile dietu) gola Nemščina vlada. Ne pozabite tega, gospodje! ki imate priložnost, se v tem lastno prepričati ali živo resnico zvediti. Materi Slavi se bodete dobro vstregli, ako ji njene rane razokrijete, ltavno se spomnim na lep sostavk: Ura Slav-janom g. Badoslava. V Jzaijovem duhu nam napoveduje slavno nedavno prihodnost, prihod mogočne Slave. Bog daj, de bi jo zadel! Nepomislil bi mnogokrat na njegove vesele besede, kir nas vsakdajna najnovejša skušnja vse drugači vuči, alj to me tolaži, da so černi oblaki jasne zvezde zakrivajo gotove znamnja prihoda mogočne Slave. Odrešenje Slovenije je tedaj blizo, kir se je tak zlo poobleklo ja skoro čisto stemnelo. Naj temnejša megla sc je privlekla od zapadne strani, ki nam je lepo zvezdo zjedinjenje Slovencev zakrila. Potem jc bilo naše nadjanje vikši sodništvo v Ljubljani sredini Slovenije za vse Slovence, pa tudi te iravične želje so pahnjene v neznano prihodnost. Poldrugi milijon zvestih Slovencev še lastnega vikšega sodništva nima, hudi vihar nas je razpodil na ptuje otoke, ino tak smo irišli v službo ptujih nič kaj uljudnih gospodarjev. Res huda osoda za vernega Slovenca, da mora le pri ptujcih pravice jiskat, ako ne jride očakovana prememba, z Bogam zagotovljena jednakopravnost. Tačasna osnova za gyinnazialno podučavanje prihodnega leta je tudi precej temna megla nad slov. okrogu. — Na kratko, po Sloveniji je zlo oblačno, zatorej s veseljem s g. Badoslavom zavpijem...: Uni Slavencem: prihod mogočne Slave je jlizo —. Bukovšek. Nekteri narpoglavitnejši zaderžki v napredovanju slovenskiga jezika. Pervi zaderžek je: Kriva sramožljivost pred nemskutarji. Nekteri bi še rad javno v milem svojem maternem jeziku govoril; ali slovensko govorili, pravijo, je med bolj izobraženimi ne po-nošno in imenitno (ist nicht modern, nicht no-ael —). Ali je morebiti to „nobel und modern" kader neki slovenec svojo nevgodno nem-šino tako čelarno ino smešno seka, da bi drugi polek njega lahko dremal in si vušesa zatikal, pa le govori zato, ker je „nobel und furnehm." Je morebiti, prašamo, slovenšina zategavolo že gerda, zaničuvanja in zatiranja vredna, ker nje nemškutar dobro govoriti ne zna, ker njo kak neponošno psuje in zatirati hoče? Boš morebiti svoje stare, in verh tega še poštene matere se tudi sramuval, ker je jih pošten obleč ne po nošnji sedajnih giz-davih deklet, ki jih zasramujejo, prirezan? Drugi zaderžek je: Gola lenoba v svojem, slovenskem jeziku se izobrazili, da bi se v tipal javno govoriti. Koliko jih še je, ki po nevredno slovenski kruh jedo!! — Slišal sem poluvaje razne slovenske predgarje, — govorili so nekteri po slovensko, da se Bogu vsmili—! Beseda božja je sveta —, je vsega poštuvanja vredna —, za to mislimo, de bi inende se le moralo tudi bolj čistem jeziku govoriti. — Pozna se očitno, da neki druziga slovenskega ne bero, kako sv. Evangelj, ki ga brati morajo —. Slišal sem tudi slov. školnike ali učitele slovenskih otrok! Kako le slepec slepca vodi! — Zato hodijo neki otroci dolgo v šolo brez da bi sc kaj naučili —. Bavno taki nevedeži nar bolj kričijo, če kako jim še nerazumljivo besedo slišajo: „To je po krajnsko — to je še clo po hervaško." ravno, kako de bi se nam kruh le z gole režene moke peči moral, in ta le samo za vžitek bil. — Taki ludje ostanejo vsigdar veliki dolžniki svojih učencov, in nezahvalež-niki svojih slovenskih rediteljov. Tretji zaderžek so tudi: Nekteri terdo-korni gospodje z unih žalostnih časov, kadar se je slovensko še le samo z podložniki in dru-iinoj, kakor bodi, govorilo. Z tistoj pogublenoj slovenščinoj se ne vu-pajo na svetlo — ker so polek svojega zaroda v maternem jeziku se bolj izobražiti zamudili, in se zdaj sramujejo, da bi zarod več, kakor oni, vedel: zato pa svoj slovenski jezik rajši clo zaničujejo in zatirajo. Če se ga že bolj popolnoma naučiti ne zamorejo, jih ne bomo silili; naj le ostanejo pri svojim starem kopitu le to jih prav lepo prosimo, naj nas v našem napredovanju ne žalijo in motijo. — Jel' bi smel sin svojega lirama starih podertin za tega voljo nikar podirati in popravljati; ker je stari oče nje že zanemaril? ki je sploh pravil: „Kako je bilo lani, naj še bo letos." — Četerti zaderžek so : Naši nemškutarski uradniki, ki se vpelanja slovenskiga jezika pisarnice že strašno bojijo — kterega so do sibmal vsikdar, kako slovenca samega, zani čuvali, in ga zdaj še s tem bolj sovražijo in sploh dokazati si prizadevajo, da je z njih rabo še ne zadosti goden in omikan. Pa se ve, da bi zastran omike našega jezika na njih pripomoč se zanesejoči za res še dolgo čakati morali. — 66. list Slovenije od 17 t. m. nam tudi pričuje, kako uradniki z vbo gimi Slovenci ravnajo, ki še jih nič hudeg prepričati ne zamorejo, pa vender jih dobro ime vidno černijo, kako uni obrečljivi uradni Wutt, ki se je prederznil v svoji prošnji na visoko ministerstvo zavolo okrožnega glavar stva Slovence javno obreči, in jim neke »ver Avertliche Bestrebungen" itd. očitati. — Drag bratji! Jel' Vam tako krivično očitanje dobre ga serca ne rani do kervavega? — Ali le po terpimo! mislimo si: ose vsikdar le sladk sadje napadejo —. Neki sloki komar se j že slovenske kervi naserkal, po tem ošabno letal, na zadnjič p& razpočil. —! —! Peti zaderžek je: Boječost pred nemškutar skimi napreposfavlenimi. Neki bi še bolj vnet se potegoval za omiko in izobraženje svojga maternega jezika ali boji se že bodečega pogleda svojih nem-škut. naprepostavlenih — posebno mladi duhovniki, ki bi v šoli, na predižnici itd. zlato besedo božjega nauka tako prilično tudi, kako se spodobi, v lepem čistem jeziku oznanoval kterega bi posebno nježna mladost zraven nauka po časi lahko se naučila. Drugi pa ho čejo svojim ojstrim zapovednikam v vsem se dopasti, in jim z zanemarjenjem in zatajenjem slovenščine posebno prav se perkupitr, da b morde nikar pri škofiji ali vladarstvu za pun-tarje „mit venverflichen Bestrebungen" zato-ženi ne bili, in svoje prihodne sreče si skalil ali clo poderli. — Hvala Bogu! Našel pa Ie sem v spodnim Štajeru ne le v Celjskem okrogu, temoč tudi okol večidel nemškutarskega Marburga terdne podpornike slovenskega jezika; kako čast. gg. tehante Štandekarja, Čepe-ja i. v. d. možje poštuvane od duhovnih in učiteljev, ki svojega naroda ne zatajijo, temoč ustavni pomen čisto spoznavši mirno in po možko pot pravice in enakopravnosti idejo. Bog jih živi! Vsaka dobra reč vender mora poskušnjo terpeti in prestati — zato tudi slovenska reč. Prepričani pa tudi popolnama smo (nej nam to bo v tolažbo) da so nam nemškutarji za slovensko slavo močno nevošljivi. — Badi bi ako bi mogoče bilo, spominik poderli, ki so slavjani skoz junaško hrabrost in nepremakljivo zvestobo do svojega ljublenega cesarja si postavili. Od vseh strani ga podkapajo, pa zabstonj je jih trud in perzadetva —. Zaupajoče v pravičnega svetlega cesara Franca Jožefa, Bog jih živi! in slavnega ministra Baha, ne bojino se naših protivnikov! — Ne bojte se jih, krepki sini matere Slave! Na noge vi nauka željni djaki in upanja polni bo-goslovci, prihodni oznanovavci sv. Evangelja; vi poštuvanja vredni učitelji alj školniki; in pa zlasti vi častivredni učitelji besede božje! oz-nanujte sladki nauk posvečujoče vere tudi v gladkem in čistem jeziku! vučite pa posebno »zapoved ljubezni," da ne bomo hudo z hudim povračevali —! ker to le bi nas Slovence černilo. —! Ivan Pomilovič. jr- • • v • .... . . , , ive° rečeh koristen, ali zavoljo samostalno- KllJIZlCa blVSJga ministra barona^ je prišel v razpertje z mnogimi uradi. Ministram ni bilo druziga storiti, kakor se poterpežljivo obnašati nasproti razkačenim Pillersdorf. (Dalje,) Po podstavnim ali temeljnim zakonu (Grund- strastim ljudstva in samo zoper silo in brez-postavnost govoriti in se postavljati. Postavljenje ministrov je bilo čedalje te- gesetz) je na svitlo prišel volilni red, in nje- žeji, vender oni niso nič opustili, kar bi bilo mu ste se dve nasprotni stranki vpirale, ali cesarstvu zlajšanje prinesti zamoglo. V ravno čez in čez so bili ljudje vender ž njim za-M0 dobo gredo narvažniši dopisi in pogovori z dovoljni. I poglavitnitnimi evropejskimi deržavami; v ti V sred narodne straže na Dunaju se je dobi so se narterdniši podlage stavljale za sostavilo zunej opravniškiga svetvavstva osred-1 prihodnjo zmago na Laškim; v ti dobi seje nje (centralno) družtvo, ktero se je proti vsi|naPravljaIa podpora zoper madjarsko prevze-ustavni navadi kot oborožjeno kardelo za vla-pij0 v kraljestvu ogerskim samim. Ta pod-dajoče deržalo in sijenaredbe vladarstva so-|p°ra je bila nezadovoljnost (nehut) slavjan-diti podstopilo. To družtvo se je zoperslav- skiga> nemškiga (?) in romanskiga naroda z Ijalo vladi in med narodno stražo se je po-|madjarskimi novimi napravami. Nova nadlež-derla edinost. Inost se je na Čeham vzdignila zavoljo dogodeb Vlada je na zadnje sklenila, te nespodob- mesca maja. Zoperstavo proti Frankfurtskimu nosti odpraviti. Ali nasledek je bil, de so se zboru, shod Slavjanov in poskus napraviti začas-temu zoperstavili, in de se je šiloma tirjalo,1110 vlado, ki bi se od osrednje vlade odvezala, de bi se sklical deržavni zbor, de bt se per- vse to je napravilo razpertije in bati seje va zbornica opustila in tudi način volenja bi'o, kakor je kazalo, kakiga punta. Potreba prenaredil. Kaj je bilo storiti ministram? Silo! je bilo tedej, takimu gibanju terdno v okom silo odgnati? Ni bilo moči dovelj. Torej Priti-odstopiti? To se ni prijelo in treba je bilo re-l Ti, kteri so se poganjali za edinstvo Nem-šiti tron. Podvergli so se tedaj manjšimuzle-|cov> so vlat|i očitali, de krepkeje ne skerbi mu (Uebel), so si rajši naklonili sum (Ver-|za Frankobrodske volitve na Češkim, nasprot-dacht) slabotne volje in so svetvali vladarju,I"'k' narodnih namenov so pa tirjali, de bi se zadostiti tem željam. Čutili so res, de je s[,aisti kaznili, ki so to želeli, in drugi, ki so tem podkopana važnost, brez ktere ni mogoče P'1' razžaljeni s obsednim stanam , so hotli, biti na čelu (verhu), in so prosili, de bi se de bi se ostro preiskalo, ktera nepostavnost razpustili, ker so vidili, de so dogodbe 15.1 de seje zgodila. Vse te reči so se pretre-maja proti njihovim vladanju spričevalo. Lah-|sovale v oborožjenih zborih na auli, v odboru io je bilo naprej viditi, de postanejo možje, za varnost, in odtod se je mnenje čez celi ki so se derznili revolucijo peljati k terdnimn | Dunaj širilo in napeljevalo. (Konec sledi.) Austriansko Cesarstvo. Slovenska dežela. i. Iz Ribnice, 27. Augusta. Blažni koncu, žertve tega viharja; ali skazuje veči serčnost, ogniti se takimu koncu, kakor pa od dalječ gledati in dela drugih presojevati, ki so se v pervih verslah bojevali s tem zaupanjem, de bodo našli podporo v naromika nišim in naržlahtnišim delu naroda. Goljufali so se. Krona je privolila k novim željam, ali drugih ministrov ni poklicala. Dvor je zapusti, I čut nebeške radosti je serce rodoljuba preši-17. maja Dunaj, brez dc bi bili ministri vedilil "ul, ko je v novinah bral od slovesnega, čisto kam in zakaj. Ministri niso mogli svojih ura-1 narodnega obhajanja šolskega izpraševanja v dov iz rok položiti, dokler jih drugi prevzeli I Bohinski Bistrici, v srednji vasi itd. niso. Oddaljenje dvora je ljudstvo razdražilo,l Z željnem pričakovanjem enakega veselja ali boljši versta ljudstva je pokazala, de se stopim pretečem četeriik (23. t. m.) v šolo terdno prestola in vlade derži. I scer toliko domorodne Ribnice, kjer so ravno Šla je deputacia za cesarjem in ministerl'udi velko izpraševanje imeli. Pervo kar za-ot posrednik med cesarjem in ministram. Na-Mišim, je bil majhen fantiček, ki je bral tode rodna straža je podveržena vojaškimu povelju, I — n em š k o. Znamnje slabe pomembe za slo-centralno družtvo narodne straže seje razpustilol venskega rodoljuba! — Branje je bilo konča-in vpeljal izpeljaven urad za obderžanje miru I no* Hvala bodi Bogu! si mislim, bom pa zdaj in reda. Šlo je za to, de bi vladar se zopclr