9
Posamezna številka stane 3 Din.
Poštnina plačana v gotovini.
Leto 2. Štev. 1.	Maribor, 2.1. 1930.
GOSPODAR
Kirednistvo m oprava Maribor, Slomškov (ra $1.20
SKI
UST
IZHAJA VSAKEGA PRVEGA V MESECU
Ceno insero(om po doaovorn
CENA: 100 Mn letno, Inozemstvo 200 Mn
V POUK IN ZABAVO
Nekaj misli o Kmetski zvezi.
Troje označuje slovenskega kmetovalca ter mu daje smer in vsebino življenja: zemlja, materina beseda in vera.
Iz zemlje takorekoč vzklije, v njo izlije svoj znoj, da z žuljavimi rokami pridela za sebe in druge dragi kruhek in v to zemljo truden in zdelan položi svoje telo, kakor orok v naročje svoji materi.
V svojem materinskem jeziku govori s svojci in z Bogom; zato ga ljubi, spoštuje in ceni. In že dolgo ne bi bilo te besede, ako bi je ne ohranil kmet in njegovi sinovi.
Svojo zemljo in svojo besedo pa je ohranilo naše ljudstvo kljub vsem viharjem v zgodovini in kljub vsem prizadevanjem številnih nasprotnikov, ker je verovalo v Boga. Starši in Cerkev sta že otroka učila, a v zrelejši dobi je vsak sam v bolesti in veselju, v počitku in delu zaslutil in spoznal, da ni samo črvič med črviči ne žival med živalmi, temveč nekaj višjega in popolnejšega. Tedaj je na svoji zemlji v svoji besedi kot mož — otrok molil svojega Boga v nebesih.
Naša »Kmetska zveza« hoče na tem temelju zidati, nadaljevati hoče delo naših prednikov in ga spopolniti v spoznavanju potreb in zahtev današnje dobe in njenega razvoja. Ona hoče doseči, da bo slovenski kmet stal krepek, čvrst in zdrav v svoji državi in da bo upoštevan činitelj v svetu. Toda pot k temu cilju je še precej dolga, truda in dela mnogo in samo, če bomo imeli trdno vero v cilj, veliko ljubezni do dela in bomo rabili svoj zdrav razum, bomo cilj dosegli.
Poglobiti bo treba še zelo kmetijsko strokovno izobrazbo med našim ljudstvom, kajti naša zemlja je sicer lepa, toda vsled svoje oblike in sestavine in izsesanosti skopa in revna. Slovensko pridnost bo treba združiti z razumom, da bo uspeh dela boljši in obstoj kmetskim družinam zasiguran. To bo vršila »Kmetska zveza«.
Naši ljudje morajo vedeti, kakšen je gospodarski in duševni razvoj drugod po svetu, zato morajo razširiti svoj pogled preko naših meja v daljni svet, ker hočemo in moramo imeti mesto pod božjim solncem. To bo tudi učila s svojimi časopisi in z živo besedo na sestankih in tečajih »Kmetska zveza«.
Vseh nalog za gospodarsko povzdigo in posebno za izobrazbo in vzgojo duha, stanovske zavesti in stanovske kulture ne more izvršiti ne strokovna šola, ne »Kmetijska družba«, temveč le močna lastna stanovska organizacija, sloneča na vzajemnosti vseh, ki so istih misli in imajo iste cilje. Zato pa je potrebna »Kmetska zveza«.
»Kmetska zveza« hoče črpati iz zdravih pravirov našega kmetskega ljudstva, seznaniti svet z vrlinami in dobrinami, ki jih ima naša kmetska hiša in opozarjati ter zahtevati, da se te dobrine in vrline spoštujejo in čuvajo.
Kmetovalci, spomnite se Svetopol-kove, oporoke in svarilen vzgled naj vam bodo sinovi Svetopolka, ki niso hoteli poslušati svojega očeta! Le v vzajemnosti vseh, ki jih druži mišljenje in delo, se boste zamogli ohraniti in ne boste podjarmljeni ne drugim stanovom in ne tujim narodom.
V Haagu.
V Haagu se je razpravljalo, reševalo in rešilo vprašanje vojnih reparacij, to je, vojne odškodnine, ki jo morajo plačevati premaganke v svetovni vojni: Nemčija, Avstrija, Bolgarska in Madžarska. Kar se tiče Nemčije, je lansko leto konferenca strokovnjakov v Parizu svoje posvetovalno delo končala koncem maja s sestavo Youngovega (izgovori Jangovega) načrta, tako-ime-novanega po ameriškem zastopniku — Youngu. V jeseni lanskega leta je bila v Haagu prva konferenca državnikov — zastopnikov držav, ki so v tem vprašanju zainteresirane, ter je potrdila Youngov načrt. Ta načrt, ki določa višino nemških reparacij skih plačil in način plačevanja, je za Nemce boljši kakor je bil Dawesov načrt iz leta 1924 in zato mu je nemško ljudstvo pri ljudskem glasovanju zadnjo nedeljo pred Božičem lanskega leta pritrdilo. Ostala vprašanja, ki so bila v zvezi s tem načrtom, je rešila druga konferenca v Haagu, ki je zborovala pretekli teden. Na tej konferenci je se tudi razpravljalo in reševalo o takozvanih vzhodnih reparacijah, ki naj bi jih plačevale Bolgarija, Avstrija in Madžarska. Te tri države so se ustavljale in protestirale proti zahtevam, ki so po njih mnenju previsoke, osobito Madžarska se je trdovratno branila, da bi morala — globlje poseči v svoj žep.
Dočim se je v Haagu razpravljalo o likvidaciji vojne in njenih posledic, je in bo v Ženevi in Londonu govor o tem, kako bi se dal zajamčiti trajni mir med narodi in kako bi se v smislu ohranitve miru dalo najboljše rešiti vprašanje razoroženja, odnosno zmanjšanja oboroženosti predvsem na morju.
Državniki se
Mesec januar je mesec velikih mednarodnih posvetovanj in zborovanj. V prvi polovici januarja je zborovala — konferenca zastopnikov velesil in drugih držav v Haagu. Sredi meseca zboruje Društvo narodov v švicarskem mestu Ženevi. V zadnji tretjini meseca pa se bo v Londonu zbrala konferenca đržav^ za razorožitev ali zmanjšanje oboroženosti na morju.
Vsa ta zborovanja so dokaz za to, da je veliko važnih vprašanj mednarodne in meddržavne politike, ki še niso re-
posvetujejo.
šena, pa so potrebna rešitve. Že prejšnja leta se je o teh vprašanjih mnogo razpravljalo in razni državniki so se s hvalevredno resnobo in vnemo trudili, da bi se ta vprašanja rešila v zadovoljnost kolikor največ narodov v Evropi in v splošni blagor evropskih držav. Kljub vsem ozbiljnim in velikim naporom se ni posrečilo priti do zadovoljive rešitve in tako so ta vprašanja kot težka, z velikimi obveznostmi obremenjena dedščina preteklih let prešla v leto 1930.
V Ženevi.
V Ženevi se je v pondeljek sestal svet Društva narodov. Zopet se bodo njegovi člani posvetovali o važnem vprašanju, v katerem štadiju (stanju) se nahaja vprašanje stalnega miru v Evropi in na svetu, kaj ogroža utrditev miru in v čem bi bilo najkrepkejše jamstvo za ohranitev trajnega miru. Kellogova protivojna pogodba, ki je bila 27. avgusta 1928 slovesno podpisana v Parizu ter je z vso svečanostjo proglasila napadalno vojno kot zločin, ni mogla preprečiti koncem jeseni lanskega leta vojaškega spopada v Mandžuriji med Rusijo in Kitajsko, čeprav sta tudi ti dve državi podpisali Kellogovo

mirovno pogodbo. Svet Društva narodov bo te resnobne in za bodočnost miru nevarne pojave moral sprejeti v p-kvir svojih posvetovanj ter bo moral svoja pravila spremeniti po znamenjih časa, da bo moglo Društvo narodov zadostiti svoji prvi in najvažnejši nalogi: ustvariti trdno podlago za pomirje-nje in trajanje mir m
Društvo narodov tudi ne bo mogla brezbrižno mimo gospodarske borbe, ki se vrši med posameznimi državami Evrope in ki se v najobčutnejši obliki javlja v carinah, ki jih države določajo na uvoz in izvoz poljedelskih, obrtnih in industrijskih produktov (proizvodov). Predlaga in priporoča se carinsko premirje za določen čas na podlagi dosedanjih carinskih tarif. Nekatere države bi s tem bile zadovoljne, druge pa, ki niso dosedaj dovolj izvedle ideje zaščitnih carin, takemu premirju ugovarjajo. Najbolj vneti zagovorniki carinskega premirja pa že gledajo v svojem duhu srečo obetajočo dobo, ko bodo evropske države ali vsaj njihova večina imele enotno carinsko tarifo.
V Londonu.
V Londonu pa bo razgovor veljal — vprašanju, ki se tiče ohranitve miru, pa tudi gospodarske ozdravitve držav. To je velevažno, pa tudi zapleteno — vprašanje razorožitve. V pravilih Dru-
POLITIČNI PBEfltEP.
Slovenska mesta se klanjajo kralju.
Odposlanstva slovenskih avtonomnih mest so odpotovala pod vodstvom svojih županov v Beograd, kjer so se poklonila kralju in obiskala tudi ministrskega predsednika generala Živkoviča.
Vojnoodškodninska banka. O ustanovitvi vojnoodškodninske (reparacij-ske) banke smo poročali. Sedaj je izbruhnil za sedeže v velevažnem podjetju prepir. Glede sestave nadzornega 'sveta v mednarodni reparacijski banki je določenih pet sedežev za nevtralne države, in sicer Španijo, Nizozemsko, Švedsko, Švico in Argentino, glede — •ostalih štirih sedežev, glede katerih se ima vršiti volitev, pa je nastal živahen spor, ker zahtevajo sedeže Poljska, mala antanta in Grčija. Baltiške države želijo en sedež za Finsko, enega želi Avstrija, Anglija pa enega za Kanado in Afriko, pri čemer trdi, da Anglija ima samo dva sedeža, dočim jih ima Francija tri.
Zopet nemiri v Sveti deželi. Položaj v Palestini postaja z vsakim dnem vedno bolj napet. Arabci in Židi so pričeli s tako obsežno sovražno propagando, da obstoja nevarnost novih krvavih nemirov. Posebno v severni Palestini je položaj zelo resen. Vsi poizkusi, da se pomirijo Druzi, ki so sodelovali pri zadnjih nemirih, so ostali brez uspeha. Številne tolpe Druzov požigajo in more. Policija je brez moči.
Po Kitajskem zopet divja državljanska vojna. Vladne čete so izvojevale sijajno zmago nad uporniki v provinci v pokrajini Hanan.
0£8t .1 .S .lodltBl
štva narodov se nahaja določba, ki ob
mu^đ^i izvedejčTrazorožite^^Truštvo^e Med^re^S^F.ranioia ^up'‘eht^
je v |o svrho izvolilo odseke, izbralo komisije ter vršilo razne predpriprave za' to, da bi se sklicala svetovna konfe-
renca za razdrobitev. Do te konference ki in ga pre
še
goj
ni prišloJker še niso podani vsi po ji, da. bi taka ko&feiUhcfi mogla z
za splošno razorožitev pripravila pot. Angleška vlada pod vodstvom Macdo-nalda, ki je preteklo leto bil v Ameriki, da bi ustvaril sporazum med Zedinjenimi državami in Anglijo glede na obseg, število in težo bojnih ladij, se resno trudi, da bi k angleško-ameriškemu pomorskemu sporazumu tudi pritegnila Francijo, Italijo in Japonsko. Stremljenje angleške vlade, ki ga vneto podpira vlada Zedinjenih držav Severne Amerike in ki gre za tem, da se omeji od leta do leta rastoče in narodno gospodarstvo posameznih držav težko obremenjujoče tekmovanje v pomorskem oboroževanju, je povsod našlo prijazen odmev. Želeti je v interesu miru in gospodarskega ozdravljenja držav, da bi londonska konferenca dosegla uspeh ter tako pripomogla do vsestransko zadovoljive rešitve vprašanja o zmanjšanju oboroženosti v državah Evrope in izven Evrope.
DNEVNE VESTI.
Kraljevič Andrej — protektor Prosvetne zveze. Prosvetna zveza v Mariboru in Ljubljani je prejela v četrtek, dne 9. januarja, obvestilo, da prevzame Njegovo Visočanstvo princ Andrej pokroviteljstvo nad Prosvetno zvezo v Ljubljani in Mariboru. S tem je Njegovo Veličanstvo kralj zopet dokazal, kako visoko ceni delo za ljudsko prosveto ter da ima pravo in solidno izobraževalno delo med narodom v Njem vedno veliko zaslombo. To visoko odlikovanje bo za naše prosvetne organizacije in za prosvetne delavce v posameznih krajih širom naše domovine bodrilo in pobuda, da se tega dela poprimejo še z večjo vnemo, ki naj rodi najlepše sadove za narod in državo.
Smrt vzgledne matere. V Mariboru je umrla gospa Marjeta Mlakar, vdova po sodnem nadoficijalu, stara 66 let. Blagopokojna je bila mati dobro znanega in obče priljubljenega profesorja Mlakarja. Bila je vzor krščanske žene in matere, ki je vzgojila svojo deco za Boga in državo. Ostani jej ohranjen časten ter hvaležen spomin, žalujoči rodbini naše sožalje!
Avtomobilna zveza Maribor—Št. Peter. Zvezo med Mariborom in Št. Petrom bo oskrbovala mariborska mestna občina s svojimi avtomobili dvakrat na dan z odhodom ob šestih ter enajstih z Glavnega trga. Odhod od Št. Petra ob 6.30 in 11.45. Voznina za Št. Peter stane 5 Din.
Krvav dogodek v Kamnici pri Maribor«. Dne 7. januarja zvečer se je v Kamnici odigral krvav dogodek. Tam
uslužbeni Herman Leka se je sprl z 68
d!
ko
dil na tla tudi prsn
Mariboru. Ruprehta pa so morali pre-pfefjati v mariborsko! bolnico. Njegovo
nad Mariborom si je zlomil pri spravljanju hlodov levo nogo 17 letni posestniški sin Slavko Tepek.
Z ročico po glavi. T Vrhlogi pri Slov. Bistrici sta pričakala dva delavca pred gostilno Bračič 20 letnega posestniškega sina Franca Soršak. Z ročico sta mu prizadjala tako težke poškodbe na glavi, da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnico.
Vlomilci odnesli blagajno. V železniško postajo v Bučečovcih so udrli v noči na Silvestrovo vlomilci in odnesli železno blagajno. Na varnem so blagajno razbili in dobili v njej le 600 Din drobiža. Na srečo uzmoviči niso preiskali neke kuverte, v kateri je bila večja svota papirnatega denarja.
Tat pripeljal nazaj ukradeno kolo. Pred župnišče v Murski Soboti je pripeljal nekdo zgodaj zjutraj kolo in ga pustil tamkaj. Ker se lastnik kolesa do večera ni vrnil, so se začeli drugi zanimati za becikelj. Pod sedežem so našli košček papirja, na katerem je bilo napisano, da se nahaja v torbici pismo. V pismu je neznanec prosil, naj hi se izročilo kolo soboški orožniški postaji, ker je bilo ukradeno nekomu meseca septembra v Črensovcih in sedaj vrnjeno. Zadevo imajo v rokah‘orožniki.
Smrtna kosa. V mariborski porodnišnici je umrla blaga žena in dobra mati Frančiška Bauman, posestnica v Zrkovcih, stara komaj 30 let. Blagopokojna je bila vzgled prave žene, umne gospodinje in krščanske matere šeste-rim nepreskrbljenim otrokom. Pogreb se je vršil ob lepi udeležbi na Pobrežju v nedeljo dne 5. januarja. Žalujočemu možu, pomilovanja vrednim otročičem in sorodnikom naše sožalje, rajni pa večni mir ter pokoj.
Pogrezajoče se oljnato polje. V seve-roameriški državi Texas so krog Beau-monta neizmerne ravnine, iz katerih izsesavajo potom sesalk surovo olje. Pred kratkem se je začela cela plan udirati in je potegnila za seboj v globočino zelo veliko stolpov za vrtanje in črpanje olja. Kjer so bile pred kratkem črpalke, je danes 50 m globoko jezero, a se še tla vedno bolj pogrezajo. Vzrok temu pojavu tiči v tem, ker je bil prostor, v katerem je .bilo olje, primeroma plitvo pod pod zemljo in so ga prehitro izpraznili.
Otvoril sem nov Sanatorij v Mariboru, Gosposka ulica 49 (tik gimnazije), tel. 2358. Sanatorij je moderno urejen, zlasti za operativne slučaje, ima centralno kurjavo, vsaka soba topio in mrzlo vodo. Diatermija, višinsko soln-ce, ultra-rudeča žarnica, tonizator. — Izbira zdravnikov povoljna. Gene zmerne,— Primarij dr. Černič.	56

eOSPOPABSTVO
četelt v pondeljelsmne 20. januarja te-
SÄ	ÄÄ
Aleksandrova cesta 6. V tečaju se ßö praktično poučil vsak udeleženec o poslovanju in knjigovodstvu posojilnic ter vršila sledeča predavanja. V pon-deljek: Zgodovina in razvoj zadružništva. Narodno-gošpodarski, nravno-vzgojevalen in socijalen pomen zadrug. V torek: Razne vrste zadrug. Kmečki kredit. Denarne zadruge. V sredo: Dol-
žnosti in delo članov načelstva. Dolžnosti in delo članov nadzorstva. Seje in občni zbori. V četrtek: Nabavne in prodajne zadruge. Ta dan lahko pridejo k tefaju zastopniki nabavnih in prodajnih zadrug, da se pouče osobito o pospeševanju blagovnega prometa. V petek: Produktivne zadruge. Zadruge in dobrodelnost na deželi. V soboto: Načela za sestavo bilanc. Naše bodoče zadružno delo. — Udeleženci bodo obiskali osrednjo vinarsko zadrugo in sadjarsko zadrugo, da spoznajo naprave in poslovanje teh dveh velikih produktivnih zadrug.
Ustanovitev kmetijskega referata. —
Pri sreskem načelniku Maribor, levi breg, se je ustanovil v svrho pospeševanja kmetijstva za sreze Maribor levi breg in desni in Konjice kmetijski referat, ki bo vodil odslej vse posle, ki jih je imel prejšnji kmetijski oddelek bivše oblastne samouprave v Mariboru. — Interesenti, ki hočejo imeti kakšna navodila o gospodarstvu, se naj obračajo pismeno ali pa osebno odslej le na tu-kajšnjji urad. Ravno tako naj se odslej naprej pošiljajo semkaj vse vloge za podpore itd., ki so namenjene za kraljevsko bansko upravo v Ljubljani.
Gospodinjska šola šolskih sester v Ptuju. V Mladiki v Ptuju se prične pod vodstvom šolskih sester letni gospodinjski tečaj s 1. marcem in traja do 31. avgusta. Sprejemajo se deklice, ki so dovršile obvezne šole in ki se žele izobraziti praktično in teoretično v gospodinjstvu. Starši, ne zamudite prilike in nudite vašim hčeram izobrazbo, ki jim omogoči, da bodo dobre in varčne gospodinje! Natančnejša pojasnila daje vodstvo samo.
Zadružno-gospodarski tečaji. Kakor vsako leto, se prirejajo tudi letos po celi Sloveniji zadružno-gospodarski tečaji, na katerih se predava o stanju kmetijskega zadružništva, o novih nalogah kmetijskega zadružništva in o onih gospodarskih panogah, katere pridejo v prvi vrsti v dotičnem kraju v poštev, bočim je bil lani obisk na teh tečajih zelo lep, je letos zanimanje v mnogih krajih za te tečaje nepovoljno V težkih časih, katere preživlja naše kmetijstvo, je gospodarska izobrazba bolj potrebna ko kedaj koli prej, zato je dolžnost vseh merodajnih krogov, kakor voditeljev naših posojilnic in drugih zadrug, kmetijskih podružnic, županov, izobraževalnih društev itd., da agitirajo za obilrto udeležbo teh tečajev. V letošnjem letu se zelo trudi kmetijsko ministrstvo, da se na deželi priredi kolikor mogoče veliko kmetijskih tečajev, zato je tem bolj potrebno, da se dela nato, da bodo zadružno-gospodarski tečaji prav dobro obiskani.
Naznamio.
Spodntešfaterska 1 ju
posojilnica * Mariboru
obraslu je od 1. januarja 1930 naprej hranilne vloge
brez odpovedi po 5K%
proti trimesečni odpovedi po 7^%.
-j’ ' V • l 'l'	'■ 1
Rentni davek plačuje hranilnica sama in dobijo vlagatelji obresti v polni meri brez kakega odtegljaja izplačane.
Za načelstvo: DR. A. JEROVŠEK.
V Slovenski Bistrici se vrši v nedeljo, dne i9. tega meseca v hotelu Beograd zadružno-gospodarski tečaj. Začetek ob pol 10. uri pred-poldan. Predavalo se bo o zadružništvu, trav-ništvu umetnih gnojilih itd. Pričakuje se obilna udeležba iz celega okraja.
Hoče. V torek, dne 7. januarja tega leta se je začel dvomesečni kmetijski tečaj v Hočah ob dveh popoldne. Otvoril ga je g. ravnatelj Priol, govoril še je g dekan Sagaj, potem je g. prof. Simonič predaval o poljedelstvu; razvila se je živahna debata. Udeležencev je bilo nad 70 (30 deklet). Tečaj se bo vršil v nedeljo, oziroma v pondeljek, torek in četrtek, skozi 7 tednov popoldne od 2. do 4. ure. Predavali bodo strokovnjaki o poljedelstvu, živinoreji, živinozdravništvu, mlekarstvu, kokošjereji, — sadjarstvu, vrtnarstvu, zadružništvu, kmetijskem pravu, vinarstvu in kletarstvu, higijeni, gozdarstvu in čebelarstvu. Pouk je brezplačen. Ker mnogi ne morejo v kmetijsko šolo, imajo tukaj priložnost, vsaj v glavnem se brez stroškov poučiti o vseh panogah kmetijstva. — Brez strokovne izobrazbe je nemogoč napredek kmetijskega gospodaistva. Zato porabite priložnost in pridite v velikem številu! Udeležijo se lahko fantje in dekleta, možje in žene. — Moški in ženske so udeleženi v vseh posameznih panogah kmetijstva, zato je vsem potreben pouk. Koliko bo mogoče, se bo tudi praktično ogledalo in izdelalo.
Ljutomer. Vsem obiskovalcem ljutomerskih sejmov se daje na znanje, da so ljutomerski sejmi skoro v vseh koledarjih in pratikah napačno vpisani in se objavi,fa, da se v letu 1930 vrše v Ljutomeru sejmi na sledeče dneve: 14. januarja — živinski sejem, 11. feruarja — živinski sejem, 11. marca — kramarski in živinski Sejem, 8. aprila — kramarski in živinski sejem, 13. maja — konjski in živinski sejem, 10. junija — kramarski in živinski sejem, 8. julija — živinski sejem, 12. avgusta — živinski sejem, 16. septembra — kramarski in živinski sejem, 14 oktobra — konjski in ži-vinjski sejem, U. novembra— živinski sejem in dne 16. decembra — kramarski in živinski sejem.
Majšperk. Na dan sv. Treh kraljev je pričela pri nas poslovati novo ustanovljena hranilnica in posojilnica. Nadrevizor Vlado Pušenjak je govoril o pomenu kmečkih posojilnic in o varčevanju. Zanimanje za posojilnico, ki bo uradovala vsako nedeljo po rani sv. maši, je veliko Vsi farani bodo tekmovali med seboj glede pridobivanja hranilnih vlog, med delavstvom se agitira za to, da bi vsak delavec vsak teden vložil vsaj 10 Din v posojilnico. Meseca februarja nameravamo prirediti zadružno-gospodarski tečaj, da se še bolj poučimo o velikem pomenu zadružništva in o raznih gospodarskih panogah.
Braslovče. Pri nas se dobro razvijajo naše gospodarske in prosvetne organizacije. V ne-
deljo, dne 5. januarja se je vršil predpoldan občni zbor kmetijske zadruge, zvečer pa prireditev pevskega dz’uštva s petjem in gledališko predstavo. Na občnem Zboru kmetijske Zadruge je predaval nadrevizor Vlado Pušenjak o'gospodafškem položaju, V gospodarski krizi in o delovanju blagovnih zadrug. V debato je posegel g. M. Bošnjftk, ki je podal zelo primerbe nasvete za zboljšanje gospodarskega položaja. Računski zaključek zadruge za 9. poslovno leto izkazuje zelo lep napredek in priča o nesebičnem delu voditeljev zadruge. Blagovni promet zadruge je od leta do leta večji, njen rezervni zaklad se množi, zadruga, potrebu je od leta do leta> manj kredita, in bo v doglednem času lahko izhajala z last-iiimi sredstvi. Člani zadruge so zelo zadovoljni z doseženimi uspehi in bodo v bodoče še bolj ko doslej vso blagovno poslovanje vršili potom kmetijske zadruge. Zadruga je v zadnjem času vnovčila precejšnje množine kmetijskih pridelkov in bo v bodoče temu poslu posvetila še več pozornosti. Vsak zaveden kmet v okolišu zadruge mora postati njen član. Naj nam bodo v vzgled kmetje v okraju Gornjigrad, kateri imajo v svojem okraju 5 dobro idočih nakupovalnih in prodajnih zadrug. Imeti moramo pred očmi, da so zadruge regulatori cen, ki omogočajo kmetu, da se osamosvoji tudi pri nakupu potrebščin in prodaji kmetijskih pridelkov. Tudi naša ljudska posojilnica je že izdelala svoj računski zaključek, ki izkazuje zelo ugodne rezultate. — Krog vlagateljev posojilnice je vedno večji, pa tudi oni, ki potrebujejo kredit, se radi oglašajo pri posojilnici. Prihodnje leto bodeta slavili kmetijska zadruga in ljudska posojilnica s primerno slavnostjo desetletnico svojega obstoja. Potruditi se hočemo v letu 1930, da bo uspeh v tem 10. poslovnem letu obeh zadrug še mnogo lepši ko v prejšnjih letih.
Frankolovo. V četrtek, dne 9. januarja se je pri nas vršil prav dobro obiskan zadružno-gospodarski tečaj. Nadrevizor g. Vlad. Pušenjak nam je podal jasno sliko našega gospodarskega položaja, orisal hmeljsko krizo in nalogo zadružništva glede vnovčenja in izvoza kmetijskih pridelkov. Kmetijski strokovnjak inž. J. Oblak je temeljito in obširno razpravljal, o pospeševanju živinoreje, o pridelovanju krme in nas vzpodbujal k napredku v kmetijstvu. Bolj ko doslej se bomo v bodoče oklepali kmetijske podružnice in naše stare posojilnice, ki že 30 let vneto deluje v prospeh kmetijstva, ker smo prepričani, da se bo kmečki stan le potom organizacije, potom združenja ojačil in dosegel ugodnejše gospodarske razmere. Večkrat še želimo gospodarska predavanja!
Mariborski trg. Na mariborski trg dne 11. januarja tega leta so pripeljali Špeharji na 75 vozeh 250 zaklanih svinj, kmetje 6 voz krompirja, 8 vozov sena, 4 otave in dva slame. Svinjsko meso so prodajali po Din 15 do 30, Špeh od 18 do 21. Krompir 0.80—1.50 Din. Seno 75—100, otava 80—90, slama 50—60 Din; Pšenica 3, rž 2.50, ječmen 1.75—2, oves 1.75, koruza 2—2.50, ajda 2, ajdovo pšeno 5, proso 3.50, fižol 3.40 Din. 1 kokoš 30—50, piščanci 40—70, puran 80—120, domači zajec 15—27 Din. Zelje 1 glava 1—3 Din. Čebula 3—3.50, česen 10 do 12 Din. Kislo zelje 4, kisla repa 2 Din. Jabolka 4—10, hruške 6—8, suhe slive 10—12 Din. Mleko 2.50—3, smetan 12—14, surovo maslo 44 do 48, jajca 1.50—1.75, med 18—20 Din.
Mariborski svinjski sejem. Na svinjski sejem v Mariboru dne 10. januarja je bilo pripeljanih 85 svinj. Cene so bile sledeče; Mladi prašiči 7 do 9 tednov stari od Din 150 do 200; 3 do 4 mesece stari od Din 350 do 400; 5 do 7 mesecev stari od Din 450 do 500; 8 do 10 mesecev stari od Din 550 do 850; 1 kg žive teže so prodajali od Din 10 do 12.50; 1 kg mrtve teže pa od Din 17 do 18. Prodanih je bilo 69 komadov.
Oblastna ItranlliUca mariftorsltc »Mašil
Centrala: flAMDOR, Tra Svobode 3. Podružnica: CCUE, Cankadeva 11, nasproti poste.
(Preje: JožnoitaJereka hranilnica, Celje),
Dovoljuje vsakovrstna komunalna, melijoracijska in hipotekarna posojila, daje posojila na vrednostne papirje in v tekočem računu, eskontira in reeskontira menice, izvršuje žirovne in kontokorentne posle in vse druge v denarno stroko spadajoče transakcije.
Sprejema Vloge na vložne knjižice in tekoči račun od zasebnikov, ustanov in drugih denarnih zavodov ter jih ObreStDje DO JllgOdne (ŠC.
Za vse obveze Oblastne hranilnice mariborske oblasti |QmCl drOVSKO DOllOVlIlO z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo.
'" ■■■	.......... zato so naložbe v zavoda papilarno varne. 11
Vlagateljem izven Maribora in Celja pošlje na zahtevo položnice.
662
m

4	_
najboljše in najvarnejše pri
Spodnještajerski ljudski posojilnici v Mariboru
Gosposka ulica
r. z. z n. z.
Ulica 10. oktobra
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri.
UST* Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev.
IKÄresH nobenega rentnega davka
ter dobijo obresti izplačane v celoti brez kakega odtegljaja.	1

A A Jk.
Celjska posojilnica d. d.
(ustanovljena leta 1882)
podružnica Maribor, Aleksandrova cesta štev. 11
obrestuje od 1. januarja 1930 naprej do preklica hranil, vloge na knjižice in vloge v tekočem računu:
brez odpovedi K1/ °j	proti trimesečni ^1/ °(
po i# /2 /o	odpovedi po £ /2 /o
Daje vsakovrstna posojila in trgovske kredite pod najngodnejšimi pogoji.
k
r
►
►
k
r
k.
r
Stanje lastne glavnice in rezerv nad 8,500.000*
'v

mt r

Sirite gospodarski Ust

Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, Maribor. - Izdajatelj, lastnik in odgovorni urednik, France Hrastelj, novinar, Maribor.