Za poduk in kratek čas. Šeststoletnica Habsburška v Mariborskej čitalnici. II. Z vero v ozki zvezi stoji pravica. Kakor una, tako je tudi ta liči donia prav iz nebes. Naj nje ai na svetu, to vam je zemlja kraalu torišče golih strastij, grob vseh milših čuvstev. Na srečo pa tu lahko rečem, v habsburški hiši pravica ni samo gostiaja, ki se povabi, kedar se nam tako ljubi, 'ne, ona ji je gospodinja, trdiia gospodinja, čije beseda odločuje. Ali bi vam sl. g., še zato bilo izgledov potreba? Jaz menim, da ne, kajti če kje katera habsburška dinastija gre v tej reči ne prvo mesto. Resnica je : posestva so se ji močno in skoraj aaglo množila V malih je letih dežele, ki so ji še sedaj zveste, skoraj vse imela v svoji oblasti. Ali kako se je bilo to godilo? Mar z zvijačo? Ne, takej ves čas ni sledu. Ali mar s silo ? Ne, te Habsburg ne pozna, kjer bodi za to, naj si dobo aovih dežel. Star pregovor pravi: Bella gerant alii, tu felix Avstria aube! Drugim vojske aeso, a Avstriji srečno saubljenje. Naj bi si jih potlej pridržala, da jej je zato včasih bitk treba, seci za orožje, kdo bi jej to jemal za zlo. Toda še v tacih razmerah lehko se tlovek le čudi, kako jej je bilo za pravico! Do zadajega je časih šlo preden je za krvavo orožje prijela. Nam Slovencem ne cveto ravno rožice, le preveč smo še po vseh straneh v trnji, toda vprašaar. je li temu slavna dinastija kriva? Ne. ona stoji trdno na stališči pravice in po poli pravice treba da se razvije tako stanje, ki ugaja ue samo tem ali unim, nego vsem narodom, kar jih živi pod njenim žezlom. Pravico drugim izkazovaje, od svoje nikjer nikoli naj Slovenija ne odjeaja, pa ji mora in bo pravica. Tu velja cesarja Franca geslo: Jnstitia est fundamentum regaorum, in jaz pristavljam, da tudi narodov. Ali gospoda, pravica, če ostane samica, je sicer dobra gospodinja; kjer je ona, tam gre vse lepo v redu, pod njo je življeaje varuo, ali pa je prijetno ? Ne, to pa ni, to ae mara, da se pravica ne mala zastonj za devico obezanih očij, z mečem v roki, kajtionaje lebko pretrda ia seka raae, kjer jih ravno ni treba. Le če gre za ajo s pravico tretja liči iz nebes roko v roci — ljubezen, to vam dela potlej življenje v družinah prijetno, v društvih veselo, v državah zdravo. Ia da je ona, ljubezen do ljudstev, doma v naši slavni diaastiji, kdo bi poznal zgodovino pa ji tega iz srca ae priznal ? Prav den, ki ga dnes slavimo je za to očivestno znamenje. Slavai praded, cesar Rudolf, je bil našim krajem sprva dal v svojih sinih Albertu in Rudolfu gospoda, ali ni še bil tako brž slišal, da bi ljudstva ne imela reda od obeh ob eaem, pa je že tudi odločil, naj bi jim le Albert vladal, Rudolf pa odstopil. Le za trenotje se nij oprezal, ker hitro je podal svoje žezlo bratu v roke. Zakaj kje? Ker sta oče pa sia bila imela do ljudstev ljubezni. Ker te ljubezai, ali kakor ji smemo reči, tega patriotizma od zgorej kakor je rano v habsburški rodoviai pognala tako tudi v teku vseh stoletij ni vsahnila, Marija Terezija n. pr. še sedaj slovi med ljudstvom zaradi ajene Ijubeznjive skrbljivosti za blagor prebivalstva. Nikoli ni ljudstvo vJadarjem iz Habsburške liiše streglo po življenji. Toda v ljubezni prekosi sedanji cesar vse. Ali kateri vladar je, ki bi v toliki meri dobrote delil med svoja ljudstva? Ali kje je kateri, da siplje denar med ljudstva, kedar jib zadene kaka nesreča, nekaj, kar človek z vso pravico obcuduje na našem svitlem cesarji, na celi Habsburški rodovini? Ljubezea, pravijo, rodi ljubezen. Ce je v tem kaj resnice, to pa potlej ni čudo, če in da vživa oaa vso ljubezea in pri vseh svojih ljudstvih. Naj vam sl. g. ae sežem dalje, pri sedaajih slovesnostih, bliže pri nas samih ostanem, kaj, vprašam. kaj čemo dnes mi tukaj ? Kaj ne to, da damo kolikor toliko znamenje svoje ljubezai do slavne cesarske hiše ? Ce je pa to taka, potlej mi pač ni treba več besedi. Črke: A. E. J. 0. U. dal je Friderik IV., ki je svoje dni tudi v Celji bival, povsod zapisati, ali kamnu vsekati. Kaj pomenijo ? Enim je : Avstria erit ia orbe ultima; drugim pa Avstriae erit imperium orbis universi, tretjim zopet kaj druga. Naj pa bo tolmačeaje katero koli pravo, eno je že gotovo, da je avstrijska, habsburška dinastija najstarša, torej v resnici in orbe ultima. Za nas Sloveace ia vsa avstrijska ljudstva pa je in ostane sreča, če ia dokler nas še varuje dvoglavi orel habsburške dinastije, tedaj pa bodi naprej : A. E. J. 0. U:,,Avstrija Edina Jez Ostane Viharjem!" Smešnica 31. V mestih je sedaj vedno več Judov med trgovci. Jedea takšen baranta z aarejenimi oblačili. Pride k njemu gospod. Jud mu poišče lepo suknjo. Gospod jo obleče pa reče: sukaja mi je zelo prav pa le preveč po česaiku smrdi. Jud mu precej odvrae: le kupite, ne suknja, ampak jaz smrdim po česaiku.