Stev. 263._ Uhif« vsak -vzhodu miren. Položaj je popolnoma ne-fzpremenien. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fm!. Balkansko bojišče. DUNAJ, 21. (Kot.) Uradno se objavlja: 21. septembra 1915, opoldne. Naša artiljerija je motila srbska utrje-valna dela ob dolnji DrinL Sicer ničesar novega. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fml. KOPENHAGEN. 20. (Kor.) Pariški ko-respondent >Berlingske Tidende* poroča: Srbsko poslaništvo ga je pooblastilo, da izjavi, da je srbska armada zopet pripravljena na boj in bolje opremljena, kakor začetkom vojne. Zdravstveno stanje armade je izvrstno. Armada gleda zaupljivo na došle dogodke. Srbija se ne da ustrahovati niti z vojaškimi demonstracijami na mejnih rekah niti z zagonetno politiko Bolgarske. Vsaka misel srbskega separatnega miru je in ostane absurdnost. Splošne mobilizacija na Bol$arsRem DUNAJ, 21. (Kor.) C. kr. korespondenciji urad je zvedel na bolgarskem poslaništvu, da je bila na Bolgarskem odrejena splošna mobilizacija, pričenši z današnjim dnem 8. (21.) septembra. Bolgarski rezervisti, ki se nahajajo v tujini, morajo k svojim čemim oddelkom. stojanke na Monte Costonu, zapadno Ar-siera, a je bil odbit z izgubami. Naslednjega dne zjutraj so napadle naše čete sovražne sile na Monte Val Piana v dolini Maso in jih razpršile. Neki drugi naš oddelek je uničil sovražna kritja pri Campo Fossarnica v dolini Vanoi. V oddelku Bovca smo po dosedanji defenzivi v pred kratkim osvojenih postojankah prešli z novo silo v napad, da zapremo dohode v kotlino. Ko se je na vsej fronti, od strmih prepadov Rombona do nevarnih gozdnatih pobočij Javorčka in golih skal Lipnika, pričel napad, se je posrečilo naši pehoti po vztrajni uspešni topovski podpori prispeti do izredno utrjenih, z več zaporednimi žičnimi ovirami kritih sovražnih postojank in napraviti v njih nove široke vrzeli. Na Javorčku je ijMlp ... i DUNAJ, 21. (Kor.) Uradno se objavlja: 21. septembra 1915. Na južnem Tirolskem so naši najtežji topovi obstreljevali od sovražnika zasedene kraje, kakor tudi njegove postojanke in baterije v ozemlju Seravaile (severno Ale). Pred našo mejno postojanko na Costonu so bili Italijani, kakor vedno, odbiti. En sovražni dvokrovnik je vrgel na Trident zelo trapaste letake, ki jih je sestavil D' Anr.unzio. Na koroški fronti se ni zgodilo ničesar pomembnega. V ozemlju Bovca je sedaj po popolnoma Izjalovljenih italijanskih napadih v preteklem tednu, nastal zopet mir; le sovražna artiljerija strelja še naprej. Na ostalih delih primorske fronte se je omejilo bojno delovanje na topovski ogenj in manjše akcije vojevanja med strelskimi Jarki. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. tlftfer, fml. jetniki v Sardiniji zadovoljni s puščeno jim svobodo in zadržanjem prebivalstva. Končno je baje ministrski svet razpravljal tudi o načinu ,/ojevanja proti Turčiji, ker je spoznal, da se ugled Italije na Bal-kau ni ravno zvišal in da je vojna s Turčijo zadržala posrečenje diplomatičnega dela četverozveze na Balkanu. Z ncmšKo-niskega Milita. BERLIN, 21. (Kor.) Veliki glavni stan, 21. septembra 1915. (Armadna skupina generalfeldmaršala Hindeaburga.) Ćete generalobersta Eich-horna se nahajajo severozapadno in jugozapadno Ošmianje v napredujočem napadu. Desno krilo armadne skupine je prispelo bilo zavzetih par zakopov, Opazovalna ^ bojih z zadnjimi oddelki v ozemlje «----A i: s ..s-aiu v/hodno Lfofe do zapadno Novega Gro- aeka. (Armadna skupina princa Leopolda bavarskega.) Prehod preko Molčaca pri Dvorcu in južno je bil izsiljen. Daljeiužno so dospele naše čete med zasledovšffftmi boji jugovzhodno črte Molčac-Novoje Miš, zapadno Ostrova. (Armadna skupina generalfeldmaršala Mackensena.) Položaj je neizpremenjen. Jugovzhodno bojišče. — Pri nemških četah se ni zgodilo ničesar. Vrhovno armadno vodstvo. ' Mt praflofenzlsa ? Vojni strokovnjak v »Hrvatskem Pokretu« razpravlja na jako zanimiv način o sedanjih dogodkih na severnem bojišču. Naglaša, da se sedanji obojestranski ofenzivni napadi izvajajo z veliko trdo-vramostjo ter da v bližnjih dneh pridejo do kulminacije, ud veiicine, posebno oa hitrosti njihovega uspeha, bo odvjsna u- Clankar postaja in dve kuli razstreljeni in ujetih 50 mož, med njimi 2 oficirja. Na kraškem oddelku je izvršil sovražnik v noči na 17. t. m. dva manjša napada, a je bil odbit in je izgubil par mož na uietnikih. * * * DUNAJ, 21. (Kor.) V poročilu italijanskega generalnega štaba z dne 18. septembra o bojih v ozemlju Bovca je najvažnejše, namreč uspeh približanja pehote našim žičnim oviram, zamolčano. Vsled učinka artiljerije, ki mora nastopiti vedno pred napadom pehote ako se hoče napraviti postojanka sposobna za napad, nastanejo vedno vrzeli v zadržnem pasu, skozi katere vpade potem napadajoča pehota v postojanko. Na prav poseben način se je posrečilo Italijanom dne 18. t. in. dospeti v eno naših postojank v bovški kotlini. Njihova strelska črta je sicer, potem ko je prešla z hoji pred bojišče. dospela do prcuoinih cv ;, ki jih je napravila njihova ar ilierija v našem žičnem bodičastem pasu, toda naši hrabri . ... tJL ... t ... i soda južnega dela vse fronte, branitelji so poiem Italijanom zastavil« na-, konstatira, da je Hmdenburg dosegel v daljno pot s stotinami trupel vseh onih. Ki Kurlandijj veiike uspehe ter prihaja do so se drznili drveti naprej skozi vrzeli.' akHučka, da bodo Rusi nadaljevali svo-docim so se napadi Italijanov na vsen o-,. umikanje tudi preko železnice Vilna-stahh delih fronte razbili pred nedotaknjc-! Rovno ter da ^oro (>puste Vj|no nimi zavirami v divjem onu pehote m v . . , ...____. - , - strojnih pušk. Kakor poiriufjo izpovedbo| K;i' ^>mvo in plastično opisuje teza-nietnikov. so se pred naši»:i žičnimi ovi- ve cperacj na močvirnatem ozemlju. V rami ležeči italijanski vojaki pod morali- g**?«" delu f.rante ^.fi "f™' f*™*' Pinsk in se počasi približujejo transver- Porotno Cadorne. DUNAJ, 20. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Italijansko poročilo z dne 18. septembra: V noči na 17. t. m. ie sovražnik po izdatni topovski pripravi napadel naše po- PODLISTEK GREŠNICE. Roman. — Francoski spisal Xavier de Morttepis — Nekako dva meseca. -— Dva meseca.... Ali pa že poznate običaje, ki vladajo v ateljeju? — Da, gospod. — je zajecIjala deklica in zardela še bolj. — S nami te klobuk, draga moja, — je nadaljeval Maurice, — in sedite tjakaj. Dekle je ubogalo. — Josip, — je nadaljeval umetnik, — razgrni zastore popolnoma, da bo dnevna svetloba polno i adala na gospico----Dobro je tako. Obrnil se je zopet k modelu in dejal: — Sedaj, prosim, sedite v tričetrtinski pogled. Deklica je storila, kakor je bilo rečeno. Vsa rdeča sramu, sijajno plave lase nalahno pritrjene na glavi, kjer jih je le komaj uklepal koščeni glavnik, je bila res divna. čilim vriskom krvavo izjalovljenega pada in v spoznanju, da bi bili takoj. ka-kor hitro bi vstali iti hoteli nazaj uničeni, hoteli predati, a niso mogli priti skozi o-vire. Naše čete so v pravem spoznanju dejanskega položa-ja napravile potem .-a-me odprtino, pred katero so postavili tablo z napisom vidno ponu ie prišlo naštetih janko, sicer ne kot zmagoviti naskakoval-ci, ampak kot prostovoljci in zelo zadovoljni ujetniki. Italijanski ministrski svet. io, pred katero so postavili ta-1 ' ^-tŽt , -V^ šom: entrata. Ta pomoč je o~i- | ?e b,I,a ^l3? d?naJ agala. kajti do večera IS. L riK ^Je'nyal v podobmh ah n.k aštetih 392 mož v našo posto- h»dlh. k.rajih okolo "Lublina i žalni železnici, ali s tem tudi najgrozneje-«i« predelu Pripjatskih močvi-r i j. Le tisti ki je že doživel vojne operacije. na takih močvirnatih predelih, si more ustvariti sliko, ki sta jim izpostavljeni obe vojski v centrumu. V minolem bila člankarju dana prilika, da je nikakor ne tako in Orodna: v ofenzivi in na umikanju. Vse ono, kar se sicer odigrava za fronto, kakor transport ranjencev, ki najbolj deluje na psiho mase, se dogaja tu med boritelji. Artiljerija je primorana, da deluje samo s cest, kar LUGANO, 20. (Kor.) Včeraj se je vršil j znatno krči nje delokrog, sovražniku pa v Rimu ministrski svet, pri katerem ni*- a ie dana prilika za bolje ciljanje, ker so nje- bila navzoča samo simbolični minister Barzilai in mornariški minister podadmi-ral Viale. Časopisi poročajo, da se je razpravljalo najprej o finančnih vprašanjih Zahteve že znanih fiskalnih odredb se cenijo na okroglih 50 milijonov lir, ki se bodo porabile kot obresti za vojno posojilo, dočim je treba nabaviti nadaljna denarna sredstva v par tednih z direktnim obda-čenjem premoženja in dohodka. Dalje poroča »Corriere del'a Sera«, da je ministrski svet vzel na znanje poročila, glasom katerih so avstroogrski vojni u- gove pozicije že ppprej določene. Samo ceste in poti nosijo karakter močvirnatih komunikacij. Podlage so jim lesene, a čim je les vsled velikega prometa izgio-dan, nastaiajo jarki, kjer si ljudje, posebno pa konji lomijo noge. Najhujše pa nastaja, če se je sovražniku posrečilo, da ie na kakem mestu razpršil čete. V mo-inentani paniki iščejo poedinci rešitve v begu, ali Čim so se oddaljili od ceste, be-že v smrt. Kogar so zajela močvirnata tla, ga ne izpuščajo več. Iz početka se človek kakor pribije v zemljo, a čim veči Maurice je stopil par korakov nazaj, postal nekaj sekund, potem pa stopil zopet drugam, da bi premotril Leontino tudi z drugega pogleda, in je mrmral, govoreč sam s seboj potihoma, a vendar razumljivo: — Prav dobro, res! Zelo popolno! — Oblok je idealno čist! • — Oval dovršen. — Čelo deviško. — Lica baržuuasta, divno lepa! — Nos fin in pravilen, nosnice majhne in razširjene. — Usta Rafaelove črtnje. Prekinil je svoj sainogovor in dejal deklici: — Poglejte v strop, gospica, glavo nekoliko nagnjeno____Tako je dobro, po- j poln oma dobro . .. Izraz oči je ginljiv, j ze ice kakor baržun, obrvi dolge, trepal-I niče vzvite. V se to je popolno. — Nagnite nekoliko glavo na desno. I — Se malo. - — Po, tako je prav, ostaniie tako. — Vrat je imeniten, koža topla in napeta, žile prosevajoče... O to je :dealtip! Ko je Maurice. vedno bolj in bolj se navdušujoč, govoril tako, je pozabil no- polncma, da ima pred seboj živo in ^az-uupo bitje. Maurice nt bil več človek, ki premo t riva žensko lepoto, temveč je bil umetnik, ki je videl uresničenje sanj, ki so se mu priljubile že pred toliko časa, ker je našel, kakor smo ga čuli reči samega, idealni tip, ki ga mu je treba samo kopirati, da ustvari mojstrsko delo. Niti pomislil ni, da bi pod tako čistimi obrisi te mlade vilinske postave moglo u-tripaii srce. Pozabil je popolnoma, da je to čudovito bitje, ki ga je premotrival v vseh posameznostih, iz uma in kosti, ne pa iz voska ali mramorja. *-Bi!o pa je v onih besedah, ki jih je izgovarjal v svojem navdušenju in ki bi bile morda prestrašile sramežljivost nepokvarjenega dekleta in priklicala na ustnice kake kurtizane smehljaj, nekaj tako čisto umetniškega, — razumljivo je pač, da se tedaj v duhu človeka, ki jih je izgovarja!. ni mogla poroditi pohotna misel, — da jih je Leontina poslušala brez zarde-vanja in zadrege in brez koketnega smehljaja. Ko ie Maurice dokončal to prvo pre- so njegovi napori, da bi se izvlekel, tem globlje se pogreza v grozo svoje okolice, ki mu ne more pomagati. V obupu se ljudje prijemljejo drug drugega in pogublja-jo. Pa tudi preživelim ni mnogo bolje. Nikjer pitne vode, vsa okolica in kar izhaja iz nje, ima duh in okus kaluže. Nikdar nimaš suhega ležišča, vedno si premočen. Ako hoče vojak priti do jedi, mora pomagati vleči vozove in kuhinje, ker žival ne more poleg lastnega bremena nositi še kaj drugega. Take razmere je preživel avtor v predelih, ki so še idealni v primeri z onimi od Sloniina do Rovna, kjer se danes bije sredina fronte. Zato spremlja člankar z občudovanjem tako ofenzivo našega zaveznika, kakor tudi umikanje Rusov v tem odseku. Na žalost pa bo treba še mnogo časa, predno bodo zmagana ta močvirja. Kajti ne le da so si predeli že po naravi neprehodni, ampak Rusi spajajo vrhu tega tudi poedina barja in jezera, tako, da vse področje leži pod vodo. O vsej situaciji na ruskem bojišču piše člankar: Na največjem delu fronte se umikanje Rusov nadaljuje. Ruska protiofen-ziva na jugu ni še povsem jasna s stra-tegičnega gledišča napram celokupnosti. Diplomatične akcije na Balkanu se skušajo podkrepiti z uspehi na bojišču. In da je uspeli te akcije toliko za entento. kolikor za Rusijo samo skoro odločilen za izid te vojne, to priznavajo vsi njihovi faktorji, ki vidij© odločitev te vojne na Dar-danelah in^tamo od razmer na Balkanu je odvisno, ali se vzdrže. ali padejo. Vedno bolj se množe dokazi, da se ta svetovna kriza reši na balkanskem poluotoku, istotafco, kakor so se tam odigrali nje prvi začetki. Danes pa ne more biti govora o kaki veliki «iski protiofenzivi radi razmer v vprašanju ruske municije in orožja. Celo njihova lastna poročila o ruski protiofenzivi v vzhodni Galiciji priznavajo premoč avstrijske in nemške artiljerije. Ako se Rusiji izjalove nade na Dardanelah, potem ostane ruskemu vodstvu samo dovoz potrebnega materijala iz Japonske in Amerike. Rezultati takega preoskrbljevanja z municijo bi se. mogli pokazati še le na spomlad. ____ Z zfipfiSneja bojišča. BERLIN, 21. (Kor.) Veliki glavni stan, 21. septembra 1915. V oddelku Souchez - Arras skoro neprestano močen ogenj francoske artiljerije. V ozemlju Neuville je prišlo do bojev z ročnimi granatami. Včeraj porušeno za-tvornico v Satigneulu (ob prekopu Aisne-Marne, severozapadno Reimsa) smo ponoči po razstrelitvi ostankov namenoma in brez zveze s sovražnikom izpraznili. Zapadno Perthesa, v Šampanji in v Ar-gonih smo z uspehom razstrelili mine v sovražni postojanki. Več napadov z ročnimi granatami na Hartmannsweilerkopfu je bilo odbitih. Vrhovno, armadno vodstvo. Ruski finančni minister v Parizu. PARIZ, 20. (Kor.) Ruski finančni minister Bark je prispel danes dopoldne semkaj. Bil je sprejet od zastopnikov finančnega ministrstva in ministrstva za zunaje zadeve. Bark odpotuje v torek dopoldne v London. Promet na Temzi ustavljen. AMSTERDAM, 20. (Kor.) Listi poročajo iz Vlissingena: Angleška admiraliteta motrivanje, se je zopet približal modelu in dejal: — Oglejmo si sedaj ^e nekoliko roke in lakti. Deklica je odpela bele rokavee in jih skrbno zložila, nato je zavihala široke rokave in pokazala slikarju obel laket, bel in svetel, kakor slonova kost. Maurice je skrbno ogledavajoč roke, zamrmral: — Roke so nekoliko mršave, pa so vendar dra/.estno oblikovane. Članki so fini in nežni, žile nekoliko vzdignjene, čemur pa je najbrž vzrok mraz. Nohti zelo lepe oblike in elegantni. Nato si je ogledal lakti. — Ah! — je vzkliknil, — to so členki in zapest, kakor je še nisem videl nikdar, kaka pravilnost, kaka nežnost! Laket je antični model! Čudovito, nepričakovano lep. Draga moja, sporazumeva se. Denite si klobuk zopet na glavo, če vam je drago. Toda še eno vprašanje. Mlado dekle, ki je 2e vzelo svoj mali klobuk in si ga je hotelo koketno deti na glavo, je obstalo. Maurice se je s koncem prsta doteknil njenih plavih kit. je ustavila za več dni vožnjo na Temzi. Poštna služba Zeelandske družbe je isto-tako ustavljena. »Mecklenburgc s 120 potniki včeraj ni odplul. »Princess Juliana« včeraj ni odplula iz Tilburry. S turških bojišč. CARIGRAD, 20. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Dardanelska fronta: V oddelku Aua-forte je naša artiljerija dne 19. t. m. presenetila sovražne čete, ki so delale zakope pred našim desnim krilom. V oddelku Ari Burnu je naša artiljerija na sovražnem levem krilu razrušila veiik del sovražnih postojank za metanje bomb in zakopov. Sovražna pehota, ki je zapustila zakope, je bila uničena. V oddelku Seddil Bahra so bile sovražne čete, ki so delale pred našim desnim in levim krilom zakope, vsled našega srditega ognja prisiljene, da so opustile to delo. Sovražnik je pričel nepričakovano streljati na naše levo krilo, pri čemer je izstrelil na milijone krogelj, nam pa ni prizadejal nobene izgube. Dne 19. t. m. smo sovražno torpedovko, ki se je približala izlivu Kereviz Dere in obstreljevala naše postojanke, pognali v beg. Sovražnik je odgovarjal na ogenj s kopnega, vendar pa ni dosegel nebenega uspeha. Neko sovražno letalo je vrglo na bolni-šniško ladjo, zasidrano pri Deglmnen Burnu, štiri bombe. Dognali smo, da se poslužuje sovražnik svojih bolnišniških ladij za odpravljanje čet in pa za nastavljanje opazovalnih straž na jamborih teh ladij. Fronta ob Iraku: Dne 18. t. m. smo izvršili zopet nenaden napad pri Korni. Sovražnik je bil prisiljen, da je zopet vkrcal svoje topove in del izkrcanih čet in ie imel pri tem težke izgube. Istega dne je prodrla naša s prostovoljci ojačena konjenica za sovražni tabor, izvršila z uspehom poizvedovanja in pregnala sovražnika. Ena naših ladij je torpedirala natovo-rjeni angleški parnik »Patagonia« in ga potopila pred pristaniščem Odese. Na ostalih frontah je položaj neizpre* men j en. Bolgarski general Kovačev o vojnem položaju. CARIGRAD, 20. (Kor.) V razgovoru s korespondentom lista »Tasvir i Lfkiar c je bolgarski general Kovačev izjavil, da smatra Dardanele kot nezavzemljive in to radi topografičnega položaja Oalipolskega polotoka in drugič radi hrabrosti turške armade, ki razpolaga z lastnostmi, ki manjkajo angleško-francoski armadi. Kovačev meni, da bodo Angleži in Francozi prisiljeni, sramotno opustiti dardanelsko ekspedicijo. Turško - bolgarski odnošaji so po njegovem mnenju izredno prisrčni in postajajo vsak dan krepkejši. Danes se obrača sovraštvo vsakega Bolgara proti Srbiji, ki si je prisvojila Macedonijo. Kovačev se je izrazil tudi jako optimistično o vojnih šansah centralnih držav, ki niste od pričetka vojne napravili nobene vojaške napake in jima je, ako boste tako nadaljevali, zmaga zagotovljena. Osa milijona Turkov pod orožjem. Posebni poročevalec »Berliner Tage-blatta« poroča iz Carigrada 16. t. m.: »To je lir.jbolj čudno ministrstvo na svetu. Kolikorkrat sem stopal čez velikanski trg proti griču in palači, potem — Ali so to vaši lasje? — je vprašal. Ob tem vprašanju se je rožnata rdečica mlade deklice izpremenila v škrlat. Maurice je opazil, da jo je nehote užalil. Prijel jo je dobrohotno za roko in nadaljeval: — Ne mislite, da bi bil morda tudi le od daleč imel namen vas žaliti, draga moja. Pozabil sem popolnoma, da sedite kot model šele dva meseca sem in Še ne morete poznati popolnoma iiaših umetniških običajev. Glejte, v onem, kar se tiče naše umetnosti, se ne morejo od nas zahtevati vedno izbrane oblike in fina govorica kon-vencijonalno vljudnih svetskih ljudi. Kar vi dimo v modelu, ni žena, ki je ustvarjena za očaranje in zapeljevanje duha in srca, temveč je dovršeni stvor one oboževanja vredne gospodarice, ki jo čislamo mi bolj, kot vsako drugo ljubezen, in se imenuje narava. Še enkrat, oprostite mi vprašanje, ki sem ga vam stavil pravkar. Ne dvomim o pristnosti bogastev, s katerimi vas je obdaril stvarnik. V vsakem slučaju bi pa tako neverjetna lepota vaših las mogla vzbujati opravičljiv dvom. (Dalje). %irm H, •EDINOST« itev. 263. V Trstu, dnfe 22. septembra 1915 Skozi italijansko dvorišče z arkadami v o-rromno stopnjiŠče in končno prišel v raz-*ežne krasne dvorane, sem si mislil: Ka-čudno, da le ravno v tej palači, ki je frajena po okusu starih v nasičeno miru-romantični Turčiji, nova gibčna in de-favna Turčija zamislila odločilno vojno, ki se tudi vodi v tej palači. Za ministrovo »redsobo rabi ena onih velikih dvoran,, A učinkuje napol kakor kneževsfca posvetovalnica iz bar ^ne dobe. napol pa kot »rožarnica zaseunega zbiratelja, kajti za fdečlmi damastnimi naslonjači, pod preobloženimi kristalnimi kronami, na sijajnih preprogah stoje dolge steklene omare in krijejo V sebi dragoceno orožje stare Turčije, več zlatarskega dela kot pa orožar-|ke umetnosti, majhne čudeže iz dama-icanskih rok, zlate ščite, bodala, turške sablje in drugo. Vsa vojaška oprema pokopane Turčije stoji pod steklom v predsobi moža. ki kot prvi Turek dela s pod-vodnlki in možnarii. kot kak Nemec: En-it t p a 5 a. Mož, ki ni samo odgovoren za vodstvo te vojne, temveč jo je tudi omogočil, zamislil in je tedaj kljuboval celemu svetu sil, ni videti, da bi bil ono, za kar ga je napravila hitra bajka. Ljudska govorica! V Peri, imenuje njega, ki se je v osmih le- j tih naravnost kakor v pravljici povzpel1 od poročnika do vrhovnega poveljnika in ; sultanovega zeta, sedaj junaka, sedaj pu-| stolovca, vsekakor pa drugega Napoleona, in spremljajo ga čudovite bajke kakor v filmu. Le kdor ga pozna, potrjuje, da noče nič drugega kot močno Turčijo. Jaz nisem mogeL v teh krepkih potezah, v naravno lahnem govoru zaslediti niti demonskih niti napoleonskih elementov. Videl sem svežega, ljubeznivega, drznega [ Častnika, ki se zdi, da je vesel sam $ebi, da je v mladih letih poklican za lik namen. Tudi ker je bil prvi, s katerim j sem mogel razpravljati tu po nemško, se Je svečanostno razpoloženje umeknilo prijaznemu razgovoru. Prišel je iz Smir- — Tam je vse mirno, — je dejal, — ne verjamem, da pridejo Italijani na Oalipoli, ki tudi če pridejo, ne bodo mogli škodovati. Nam je vseeno, ali nam tam postavijo nasproti Angleže ali pa Italijane, na-iprotno, še tem bolje. Toda zdi se mi, da imajo ti dosti opraviti tam gori. Vesti z Balkana. MANCESTER, 20. (Kor.) »Mancfacstcr Guardian« piše v uvodnem članku, da bi podpis turško-bolgarske pogodbe ne bil nikak diplomatičen poraz entente. Turčija ne bi odstopila ozemlja, Če ne bi dobila zato najmanj zagotovilo, da ostane Bolgarska še dalje v nevtralnosti. ATENE, 19. (Kor.) Pogodba med grško in angleško vlado glede angleške mornariške misije je bila podaljšana za eno leto. MILAN, 20. (Kor.) »Corriere della Sera« poroča iz neitalijanske diplomatične strani v Rimu o vsebini zadnje note če-tverozveze Bolgarski. Četverozveza je sporočila pripravljenost Srbije, da odstopi v I. 1912 Bolgarski nesporno priznane dele macedonskega ozemlja. Četverozveza ne govori o Kavali, Drami in Seresu. Kot protivrednost za srbske* koncesije zahteva nastop Bolgarske proti Turčiji in namigava, toda ne da bi določila kak termin za odgovor, da se ne bi mogla sma- trati vezana Ba predloge, če ne odgovori Bolgarska s svoje strani tekom enega tedna. Ideja preventivnega zasedenja odstopljenega ozemlja po četah četverospora-zuma je bila opuščena* Takojšnjega bolgarskega zasedenja odstopljenega ozemlja Četverozveze pri Srbiji ni bilo izsiliti. »Corriere della $era« priznava sam, da Bolgarska radi nezadostne razsežnosti in nesigurnih garancij za odstop ozemlja ne more biti zadovoljna in da Bolgarska ne smatra, da je že prišel trenotek, da celo pri ugodnejših ponudbah četverozveze nastopi proti Turčiji. List meni končno, da je perijoda pogajanj na Balkanu sedaj končana in da mora četverozveza storiti sedaj kaj odločilnega v Dardanelah. __% Grof Stargkh v avdijenci. DUNAJ, 21. (Kor.) Cesar je sprejel včeraj dopoldne ministrskega predsednika grofa Stiirgkha v daljši posebni avdijenci. Rekvizicijo vino v Istri. Tržaško namestništvo je izdalo 16. septembra t. L naslednjo naredbo: Na podlagi § 4. cesarske naredbe, izdane 7. avg. 1915. drž. z. št. 228, se odreja: § 1. Vse vino, pridelano L 1915. v koper-skem poreškeoi in pazinskem okraju, se zaplenja v svrbo dobave četam in prebivalstvu imenovanih okrajev._ . § 2. Vino se bo sprejemalo od vinogradnikov v izmeri potrebe od 1. novembra t. 1. dalje, po kakovosti in onih cenah, ki se ugotovljajo, kakor skdi, na podlagi cen grozdja, vsebine sladkorja, oziroma alkohola, pri čemer se računa, da da 150 kilogramov grozdja 100 litrov vina in se prišteje 2 K odškodnine za stiskanje, 10 K za kletarska dela in 1 K za skladiščnine za hektoliter na mesec: ega pril ve-n šal, sem vpra-lipolju, ko bo Vrsta Navadno belo . „ črno . Teran črni . , Malvazija bela . Burgundec črni Cabernet črni . Rizling beli . . Traminec beli . Moškat .... § 3. Vina, ki ne dosegajo = 6 £ C Cena vina ii ■/ KA Ž ® ^ -(v je 1915 1916 2 > 5 ir « c > 'B « V O O kg « = cc O S U o a ^ si CJ 5; U 8 •E E V > O C i- V X3 E* 2 T3 £ 9 C ca u tO S £ u OJ B E «Q o ^ ^ E — o> II1 0' 0 V„ K K K K 14 14 16 16 8-4 84 9-6 9*6 2S 28 36 30 44 44 56 47 54 54 66 57 55 55 67 58 56 56 68 59 57 57 69 60 58 58 70 61 59 59 71 32 18 10-8 40 62 72 73 74 75 76 77 navedene C — Ali boste hoteli imeti, -nemške čete na Gali pot prosta? — Imamo jih sami dosti, — je odgovoril, — ne potrebujemo iih. — Ali bi si jih želeli? Ali smem govoriti odkrito? —» Prosim, popolnoma odkrito. — V Nemčiji so skeptiki, — sem dejal, — ki mislijo, da bi Turčija nerada videla prihod nemških čet, — in sem o stvari govoril obširneje. Enver je odločno odklonil to mnenje: — Borimo se vendar za isto stvar. — Nemfeki tovariši (ta izraz uporablja vedno) so nam po velikih skupnih nevarnostih, posebno pa odkar so prispeli nemški podvodniki, vendar sedaj posebno dobrodošli. Tu ni nikakršnega nezaupanja. Toda mi ne potrebujemo nobenega moža, niti tu niti v Egiptu, ali kamor že hočemo iti. Ce bi potrebovali, bi nam bilo v slavo in čast, da bi se bojevali poleg nemških čet. — Z Nemci, ki so tu, — sem vprašal, — ste torej zadovoljni z njihovim vodstvom in delovanjem? — Zelo! — je vzkliknil, — na suhem in pa morju. Pogovor se je nato obrnil na velikega kneza Nikolaja in vprašal sem, ali rji od lega pričakovati nove ofenzive v Kav-azu. — Ne verjamem, — Je odgovoril; — prejšnji podkralj ie bil v ostalem vrl mož. — Ali začno Rusi — sem vprašal, — udarjati iz Črnega morja? Ali se ne bodo ravno sedaj, ko je potolčena njihova glavna sila, kapricirali na Carigrad? — Mi smo gotovi, — je odgovoril veselo, — naj pridejo, odkoder hočejo. — Imamo nad dva milijona mož pod orožjem! Ali se čudite? — Cul sem, — sem odgovoril, — podobno Število od ministra za notranje stvari, toda mislil sem, da sem slabo slišal"tekom francoskega pogovora. — Ne, — je dejal. — povedati vam moram natančna števila. Prejšnji mesec smo imeli milijon devetstoinštirideset tisoč mož. Odtlej so se ustanovili novi kadri, tako smo prišli nad dva miljona. — Kako je mogoče to? Posmehljal se je, kakor da bi bilo uni-Ijivo samo po sebi. — Da, ob začetku vojne so nemški tovariši govorili o največ tristotisoč možeh, ki bi jih mogli postaviti. Na papirju smo naračunali kot največ dosegljivega sedemstotisoč mož. Sedaj smo trikrat tako močni. — AfI so neoboroženi Armenci in Grki tudi vmes? — Vi mislite delavske polke? Ne. Sicer jih je pa samo petdesettisoč. In šli smo pri tem samo do*45. leta in najmlajše letošnje moštvo še ni vmes. — Potem, — sem odgovoril, — seveda lahko maršira Balkan, kakor hoče! Ali mislite, ekscelenca, da bo Bolgarska sedaj končno vendar marširala? Bolgarski poslanik mi je rekel danes, da ne ve ničesar o kaki bližnji vojni. — Jaz tudi ne, — je dejal minister smehljaje in je dostavili Morda bo marširala, toda na ljubav Časopisju četverospo-razuma seveda ne! — Torej je vse dobro! — sem vprašal odhajale. . _ Danes bolfe kot predvčerajšnjim in vsak dan bolje kot prešnji dan, pri nas, kakor ori vas. vsebine alkohola, se bodo plačevala raz-rnerno ceneje. Kar najstrožje je prepovedana vsaka primes grozdju, moštu ali vinu. § 4. Vina s kako napako, a v ostalem še zavžitna, se bodo cenila jgizmerno. § 5. Ce bi se med sprejermBo komisijo in lastnikom ne moglo doseči sporazum-Ijenja glede uoločeb §§ 3. in 4., imenuje zaplenjevalna oblast zapriseženega izvedenca za razsodnika, čigar izrek ie odločilen. § 6. Prodaja grozdja v svrho izdelava-nja vina je dovoljena samo v območju okrajnega glavarstva, v katerem se na- haja kraj izdelovanja. Izvzeto je le namizno grozdje in ono, ki je določeno v zdravstvene namene ter se razpošilja v koških z največjo težo 10 kilogramov na košek. § 7. Vinogradnik mora takoj naznaniti pristojnemu občinskemu ur^du ves pridelek vina. Urad mora voditi tekoči zapisnik. v katerega ima pristojna oblast vsak čas vpogled. § 8. Prestopke te naredbe kaznuje o-krajna politična oblast v smislu ministrske naredbe, izdane 30. septembra 1. 1857, đrž. zak. št. 198. z globo do 200 K ali z zaporom do 14 dni. C. kr. namestnik: Dr. Alfred baron Fries-Skene, 1. r. AprovizaciisRe stvori. Z ozirom na veliko porabo olja v mestu in z ozirom na' omejene količine drugih maščob, ki prihajajo na trg, ukrene apro-vizacijska komisija primerne korake za nadobavo večjih količin olja, četudi za najvišje cene. Že pred enim mesecem je cena olju na Dunaju poskočila na K 5 liter. Olje bi se moralo danes na ta način na drobno prodajati po kakih 6 K liter. Komisija je z ozirom na te razmere primorana, da poviša ceno olju na K 4 liter, in sicer od dne 22. septembra 1915. na- Izkaznice, ki so bile izdane v prvih dveh tednih in ki niso bile uporabljene, se proglašajo za neveljavne. Občinstvu se najtoplejše priporoča, da z oljem kolikor mogoče varčuje, da ga nikakor ne uporablja v gorilne svrhe ter da ga, kjer je to le mogoče, nadomešča z drugimi maščobami. Aprovizacijska komisija rpa, da bo s pomočjo pomorske vlade in mestnega poveljnika izposlovala pri c. in kr. vojaških oblastih, da se oprosti od vojaške službe gotovo število ribičev, ki bodo pre-skrbljevali mesto z ribami. Tudi iz tega razloga ipia prebivalstvo največji interes, da z oljem čim najbolj varčuje pri vseh onih jedilih, pri katerih olje ni neobhodno potrebno. DomaČe vesti. Rogov iljenje, ki že preseda. V ponedelj-skem izdanju smo objavili obvestilo odbora za aprovizacijo, da je prišlo med tem odborom in zadrugo jestvinčarjev do sporazuma v smislu, da bo moglo določeno število jestvinčarjev prodajati živila, ki jih dobavlja aprovizacijski odbor. To po posebni uredbi. Proti temu ukrepu odbora za aprovizacijo rogovili dan na dan isti »Lavoratore«, ki mu je vodja sam — član rečenega odbora! Straši ljudi s škodo, ki da jim utegne nastati iz te nove u-redbe, češ, da bodo to trgovci izkoriščali v škodo kupovalcev. Posebno jih straši s tem, da trdi, da je odjemalec, ki je izročil svojo izkaznico jestvinčarju, s tem izgubil pravico, da bi se posluževal razpro- dajališč aprovizacijskega odbora, da-si ta slednji v svoji objavi ki jo je v istem iistu sam »Lavoratore« prinesel, izrecno poudarja, da oni, ki se je zatekel k privatnemu trgovcu, ni izgubil pravice, posluževati se pozneje javnih razprodaj£lišč. Ce je bila kdaj kaka opozicija proti taki uredbi neopravičena, je gotovo ta »Lavo-ratorova« v največji meri. Saj naglaša obvestilo odbora, da se je določila posebna uredba, ki daje jamstvo, da se bo prodajanje po jestvinčarjih pravilno izvrševalo. Jestvinčarji ne bodo smeli izvrševati nikakega pritiska na odjemalce. Cim kupovalec ni zadovoljen s prodajalcem, se more vsak čas povrniti v prodajalne a-provizacijskega odbora. Odjemalcem ne grozi torej prav nikaka škoda, marveč je ta uredba le ugodna za njih. Ugodnost je v praktični uredbi, po kateri se število prodajalnic pomnoži in s tem naravno odpravijo tisti skrajno neprijetni navali in ž njimi združeno izgubljanje časa — ure in ure! Le ugodno je za odjemalce, ako morejo tam, kjer kupujejo druge stvari, kupovati ob enem tudi živila, ki jih nabavlja aprovizacijski odfeqr. posebno pa še, ker jim je — kakor že rečeno — dano na svobodo, 4a morejo, kadar hočejo, zapustiti trgovca ter se povrniti v prodajalne aprovizacijskega odbora!! S to uredbo se je pa hotelo nekoliko tudi podpirati male trgovce, ki zadosti trpijo vsled sedanjih težkih Časov in ki vendar niso vsi taki zločinci, kakor jih slika »Lavoratore*. Stvar je menda tako jasna, da bi morali misliti, da ga ni razloga, ki bi opravičeval odpor. In vendar rogovili :>Lavoratore« dan na dan proti temu sporazumu med odborom in zadrugo jestviničarjev. Zakaj? V sedanjem težkem času, ko je želeti da bi vsi, brez razlike strankarske pripadnosti, v soglasju delovali za splošno blaginjo, za to, da se prebivalstvu kolikor le možno olajša težko stanje, se mi i-zogibljemo polemikam in se le skrajno neradi spuščamo v kontroverze. Ali vspri-čo tega rogoviljenja — debelo in drobno tiskanega, v resni besedi in tudi v obliki, ki naj bi bila humoristična: v izmišljenih dvogovorih — v interesu javnosti ne moremo molčati. Na dlani je, da rogovovi-ljenje »Lavoratora« izvira iz strankar-stva, iz mržnje do malih trgovcev, med katerimi je — in tudi za tem grmom leži menda zajec — tudi mnogo slovenskih prodajalcev. Pritožba Iz občinstva. Dogaja se, da uradniki Da glavni pošti pošiljajo stranke k vratarju, da jim tolmsči s cirilico pisane naslove, ki so jih dobili od ujetnikov v Rusiji. Ker pa rečeni organ ne pozna ruskega jezika, daja strankam kriva pojasnila, čemur je posledica seveda ta, da ujetniki ne dobivajo pisem od svojcev. Gojencem moškega učiteljišča goriškega je naučno ministrstvo z oziroin na sedanje razmere, prav izjemoma dovolilo, da se jim izdado zrelostna izpričevala brez posebnih izpitov na podlagi seme-s trsk I h uspehov v III. in IV. letniku. Oni četrtoletniki torej, ki so učiteljišče pose-čali do predčasnega zaključka dne 24. maja t. 1. ali pa so bili malo poprej potrjeni in vzeti k vojakom, ne da bi bili mogii položiti zrelostni izpit, dobe zrelostno izpričevalo, ako pošljejo ravnateljstvu (V. B e-ž e k, Ljubljana, Marije Terezije cesta. 6/II.) kolek dveh kron. — Hkrati se vsi drugi gojenci vnovič opozarjajo, da dobe letno izpričevalo za šolsko leto 1914/15, ako pošljejo ravnateljstvu kolek 30 vinarjev. Nevročljive poštne pošiljatve. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam je doposlalo seznam priporočenih in navadnih poštnih pošiljatev, ki so bile v mesecu avgustu v oddeiku za nevročljive poštne pošiljatve odprte in _ki so jim odpoŠiljatelji neznani. Seznam bo priobčen v polnem obsegu v tukajšnjem uradnem listu „Osserva-tore Triestino". MAM OGI^SI. Dva dijaka dobita sobo lu hrano. Santa 263, Prufovka. — Scaln 445 Sobo se odda enemu ali dvema gospodoma. V. Boccaccio 18, I. 4Pred par dnevi — pismo je pisano 4. t. in. — sem dobil v roke »Edinost« od 24. avgusta. Sarn sebi nisem hotel verjeti, da imam v rokah naš ljubljeni list, kajti pri nas so taki listi bele vrane.« Ob priliki odhajanja na bojno polje v obrambo domovine pošiljajo iz Kćiflacha na štajerskem pozdrave prijateljem in znancem: Četovodja Ivan Marc iz Trsta, četo-vodja Ivan Grdevič iz Materije, desetnik Zorko Siskovič iz Trsta, desetn k Ivan Fa-bec iz II. Bistrice in desetnik Kari Abr&cht iz Trs-a. Z bojnega polja pošiljajo pozd ave so-deželanom Josip Vcnčina iz Lokovca, Rajko Peric iz Trsta, Dorče Rovan iz Gorice, Anr. Trlikar iz Loga, Anton Lenardlč iz Kojskega, j J, Alojzij Prinčič iz Podsobctina, Leopold Ve-lišček iz Medane, Anton Šul;goj iz Veaerjana, Rudolf Šuligo; iz Dobrovega, Anton Šviiigoj iz Šmartna, Alojzij Juric iz Dobrovega. Izgubila je neka gospodična včeraj, dne 21. t. m. denarnico z zneskom K 12' . Pošten najditelj je naprošen, da prinese denarnico na dom v ulico De! Toro št. 12/11 ali na policijski komisarijat v ulici Bachi. Heblirann levo. soba pe odda (K 24) pošteni gospodični. Ul. Commerciale ur nad, 517 ZDRAVNIK tM. Dr. Knrol Psrnttič ordinira od 11-1 pop. Trst, ulica Glulla št. 74 E (zraven Dreherjeve pivovarne). Umetni zobje z Ib brez čeljusti, zloie krone In oMki i VILJEM TUSCHER : konces. zobotehnik TRST, uL Cttserma it 13, II. n. Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. Cene rpilfi 2iv!l o Trstu. (Dne 21. septembra 1915.) Moka bela . . • -.........K <» TS kg ShKlkor..............K 1'— k§ Meso (goreje^ sprednji deli . . .K 4 32, 5 62 kg zadnji „ K . . . 4 48. 6 — kg Meso telečje .........K 5 20 do 8 — kg Meso .................K 3 20 do 3 60 kg Vampi . i ............K 2 — kg Slanina ^oljena) .........K 7-— kg Gniat, kuliana...........-.K 7.— kg Gnjat sirova............ K 10"— kg Maslo sirovo K 6*— kg Mn«>t, svinjska)................K 6*— kg Sir (ementalski)............K 5 40 kg Kokoši .......... K 7 50 do 8*- kg Piščanci ......... K 3 — do 4 — kg Polenovka suha......'«..& 2-20, 2 40 kg „ namočena ......... 123 kg Testenina................K 1 60 Riž.................K 2— kg F žol ...••••.*•»•••.. K 1*28 kg Bob.................K 1-60 kg Zelje (sladko)............K 24, 32 kg Zelje (aislo) .............^ —-fi4 kg Kisla repa.......... K 56. 60 kg Ječmen K —80 Fižol (»tročji) rinarjor ........ 32 48 kg likerjev in špirita najboljših tovarn. Proim n& Mm in m če-i* - Cone zmerne. Trst, ulica šolifsrio št. n točna. Kromp-r Grah Paradižniki R adi 4 Salata Zeleno Česen oebula Jfcjca Buče Pesa 5' lucan« L -.are Mitsko . . . 16, 20 kg . • . -•— kg . . . 23, 40 kg 4 do 6 merica 8 do 10 gla,-a .'. 8, 12 glava . 6, 10 glava . K G4, 72 kg . ID, 22 komad 2, 4 komad 2 do 4 koma.l . 6, 8 komad 4 do 8 komad . . 56, t/) iiter tognac ter sloviti želodčni liker Flori an se vdobi vecSsio in vsaki mnoiina pri dobroznani tvrefki 9. Plesnlčer - Trst, Via Donlzeftl 3 nasproti Židovskega tempeln«. Cen® zmerne. Postrežba točna. Fin posiajen Simonov sirup, (brez alkohola) toliko na debelo kolikor v steklenicah se prodajo v ulici Torrenie št. 27, blizu hotela Honcenisio. Neobhodno potrebno za vsako družino v caaili epidemije. Preprodajalcem popust po dogovoru. posojilnica »»*g^SKMEgB iiHMgaan e g Barasregg s a iiBBreassgBf 11 H (g_■ reaistrevana xadruga z omejenim poroltvom III^SHliS^i^S trst - Piaz?a detla Caserma 5tv. 2, I. nad. TRST (v lastni palači) vhod po slavnih sftopniteah. račun dogovoru. ODDAJA ToStno hranilnif ni račun lb - TEGEFOJf H. »52 lata varnostno celice (s*f# depoeiis) za ahr«ab<; vrednostnih listin, dolrang.entcv in raznih drag.h vrednot, ^SaolflOlHC varno proti alcmu »n potara, tm-j-no po najnoTejftom načinu ter jo oddaja strnc'.iuin v najem po najnižjih conah. STANIČ VLOG HAD 10 MilljJHOV KRON. tinim m: d 9 * 12 apH ii d 3 L 5 Iztfsuj« st vsak idantk d m vrt im