SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LJUBLJANA-SlŠKA POROČILO O DELU IN IZVAJANJU PROGRAMA STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA V OBČINI LJUBLJANA-ŠIŠKA 1. UVOD Stanovanjska skupnost občine Ljubljana-šiška se vklju-čuje v program dela skupščine občine Ljubljana-Siška z naslovno nalogo. Temeljna izhod/šča pri pripravi poro-čila so sprejeti samoupravni splošni akti na področju sta-novanjskega gospodarstva, ugotovljena stanja, ugotovitve, sklepi in predlogi, ki jih je skupščina stanovanjske skup-nosti in njeni organi sprotno sprejemala ob obravnavi po-sameznih področij stanovanjskega gospodarstva. Urbana celovitost mesta Ljubljane tudi pogojuje dejstvo, da smo skupaj z Ijubljanskimi občinami in stanovanjsko skupnostjo mesta Ljubljane dogovarjali usklajeno stano-vanjsko politiko na vseh področjih stanovanjskega gospo-darstva, kar se je predvsem odražalo skozi usklajevanje in zagotavljanje enotnih ciljev v postopkih planiranja in izved-bi začrtanih planskih ciljev. Ne nazadnje je osnova za pripravo poročila že izvedena razprava v skupščini občine Ljubljana-Siška o poročilu stgnovanjske skupnosti, ki pa je bila umaknjena z dnev-nega reda. 2. URESNICEVANJE SAMOUPRAVNIH DRU2BENOEKO-NOMSKIH ODNOSOV 2.1. Temeljne zakonske usmeritve Zakon o stanovanjskem gospodarstvu temelji na načelu, da so delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v okviru pravic in dolžnosti odločanja o skupnem dohodku nosilci odločanja o sredstvih za reševanje svojih stanovanj-skih vprašanj in skupaj z delovnimi Ijudmi in občani v skupnostih stanovalcev, krajevnih skupnosti, samoupravnih stanovanjskih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih nosilci odločanja o vseh vprašanjih stanovanjske politike. Stanovanjsko gospodarstvo kot reprodukcijska celota obsega po zakonu graditev stanovanj, gospodarjenje s sta-novanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, za-gotavljanje vzajemnosti in solidarnosti pri pridobivanju in uporabi stanovanj, ter varstvu stanovanjskega in bival-nega okolja. Znotraj te celote so neločljivo povezani enostavna in razširjena reprodukcija, enoten sistem pla-niranja, ter sistem financiranja po zakonsko opredeljene-mu viru sredstev (sredstev iz dohodka, osebna sredstva delovnih Ijudi in občanov, bančna sredstva, stanarine...). V zvezi z reševanjem stanovanjskih vprašanj je dolo-čeno, da si delovni ljudje in občani sami urejajo odnose pri združevanju sredstev za stanovanjsko graditev, in sicer s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov organizacij združenega dela in stanovanjske skupnosti, ter s planom družbenopolitične skupnosti. Vsakdo je dolžan v skladu s svojimi možnostmi prispevati lastna sredstva za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja. Po zakonu je družbeno usmerjena stanovanjska graditev tista, ki je določena s planom družbenopolitične skup-nosti. Zakon določa, kdo je lahko investitor in kdo lahko upravlja investitorska dela v okviru družbeno usmerjene stanovanjske gradnje. Pomembno je, da teh funkcij ne more več opravljati izvajalec gradbenih del. Glede gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hi-šami v družbeni lastnini je določeno, da stanovalci uresni-čujejo svoje pravice in dolžnosti v zvezi s stanarinami, ugotavijanjem vrednosti, ter določanjem revalorizacije in amortizacije stanovanj in stanovanjskih hiš v skupnostih stanovalcev in stanovanjski skupnosti. Stanovanje se opredeljuje kot ekonomsko dobrino, pri tem pa se uveljavlja tudi socialno politiko, ki temelji na načelih socialistične solidarnosti. Pomemben element so-cialne politike na stanovanjskem področju so poleg gra-ditve družbenih, najemnih in solidarnostnih stanovanj tudi merila za pridobitev stanovanj in delno nadomeščanje sta-narin. Poleg zakona o stanovanjskem gospodarstvu je po-membni pravni vir družbeni dogovor o skupnih osnovah za zagotavijanje in usklajevanje samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospo-darstva v SR Sloveniji, katerega so med drugim podpisale na nivoju občine poleg stanovanjske skupnosti še skup-ščina občine Ljubljana-Šiška, občinska skupnost social-nega varstva, socialnega skrbstva in komunalna skupnost. S tem dogovorom so se udeleženci zavezali usklajevati svojo dejavnost zlasti pri oblikovanju in zagotavljanju, ter porabi sredstev vzajemnosti ter solidamosti pri reševanju stanovanjskih vprašanj, pri osnovah in merilih za dode-Ijevanje družbenih najemnih stanovanj in stanovanjskih posojil iz stanovanjskih sredstev, osnovah in merilih za delno nadomeščanje stanarin, nadomeščanje in prenovi stanovanjskih hiš, ter stanovanj v družbeni lastnini, pri lastni udeležbi, pri pridobitvi družbenega stanovanja, pri zamenjavi stanovanj, oblikovanju temeljnih stanovanjsko-komunalnih bank, oziroma poslovnih enot za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva v temeljnih bankah, virih sredstev in namenih kreditiranja, financiranju gradnje stnovanjskih naselij, ter investitorstvu stanovanj-ske gradnje. Dogovor podrobno opredeljuje obveznosti posameznih udeležencev, zato predstavlja kot celovit dokument osno-vo vseh udeležencev za ocenitev izvršenih na!og in dose-ganje zastavljenih ciljev. Celovitost te ocene ni in ne more biti ambicija, oziroma naloga le samoupravne sta-novanjske skupnosti, pa čeprav bi moralo biti to poročilo vseh dejavnikov osnova za oceno izvajanja politike in spoznanja problematike, ter načrtanje ustreznih ukrepov v stanovanjski skupnosti in družbenopolitični skupnosti. Poleg vseh podzakonskih predpisov, ki so bili sprejeti po sprejetju zakona o stanovanjskem gospodarstvu, je po-memben še spremenjen zakon o stanovanjskih razmerjih v letu 1982, ki je praktično pomenil zaokrožitev urejanja novih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. V stanovanjski skupnosti občine Ljubljana-Šiška smo sprejeli vse potrebne samoupravne splošne akte za izva-janje dejavnosti, skupaj s stanovanjsko skupnostjo Ljub-Ijana pa se dogovorili in sosprejeli tudi tiste dokumente, s katerimi smo se dogovorili za enotno urejanje posa-meznih področij v vseh Ijubljanskih občinah, pri čemer mi-slimo predvsem na področje solidarnosti, vzajemnosti \n kreditiranje v stanovanjskem gospodarstvu. 2.2. Planiranje Stanovanjska skupnost se v sistemu družbenega pla-niranja pojavlja kot temeljni nosilec planiranja z vsemi obveznostmi uresničevanja zakona o sistemu družbenega planiranja s posebnostmi, ki jih določa zakon o stanovanj-skem gospodarstvu. V stanovanjski skupnosti ugotavlja-mo, da smo v sočasnem postopku usklajevanja priprave in sprejemanja planskih dokumentov na vseh nivojih sprejeli usklajen samoupravni sporazum o temeljih plana stanovanjskega gospodarstva v občini Ljubljana-šiška za tekoče srednjeročno obdobje, katerega smo kasneje do-polnili. Zadnja dopolnitev je bila v letu 1983, ki je pred-vsem imela za osnovo zaostrene pogoje gospodarjenja, tako da je prilagoditev planiranih ciljev pomenila realno osnovo za Izvedbo sprejetih nalog. Tako dopolnjen in spremenjen veljavni dokument je usklajen z dejavniki srečuiočega planiranja predvsem pa s planiranimi cilji v družbenopolitični skupnosti. Stanovanjska skupnost zagotavlja dinamiko izvajanja srednjeročno zastavljenih nalog s svojimi letnimi plani de!a. Preverjanje uresničevanja planskih nalog opravlja-mo sprotno z analizami izvajanja nalog na posameznih področjih dejavnosti stanovanjskega gospodarstva, pri čemer so sklepi, ugotovitve in stališča deiegatske skup-ščine SSS Ljubljana-Šiška temeljna osnova za nadaljnje delo. Takoj po sprejemu dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije stanovanjskega in komunalnega gospodar-stva, ki ga je pripravila komisija zveznih družbenih sve-tov za probleme ekonomske stabilizacije, je stanovanjska skupnost pristopila k aktualizaciji nalog za uresničitev dolgoročnega programa. Vse potrebne ukrepe in izhaja-joče naloge smo vgradili v plan stanovanjskega gospo-darstva za leto 1984, ki bo sprejeman na skupščini sta-novanjske skupnosti občine Ljubljana-šiška na skupščini dne 25. 1. 1984. 2.3. Zagotavljanje sredstev Krepitev družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu je narekovalo spremembo sistema financi-ranja oziroma zagotavljanja sredstev. Delavci združujejo sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj na podlagi samoupravnih splošnih aktov o ugotavljanju in razpolaga-nju z delovnimi rezultati — dohodkom in čistim dohod-kom — v skladu s svojim planom in samoupravnim spo-razumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti za srednjeročno obdobje. S samoupravnim sporazumom o temeljih plana stano-vanjskega gospodarstva v občini Ljubljana-Šiška so se delavci v združenem delu dogovorili, da se za financiranje stanovanjskega gospodarstva zagotavljajo sredstva iz na-f'ednjih virov: — sredstva iz čistega dohodka OZD jn DS na osnovi BOD 4,375% od tega: a) za graditev stanovanj za lastne delavce 3,175% b) za vzajemno združevanje sredstev v Ljubljani 1,175% (od tega za prenovo) 0,210% c) za vzajemnost v republiki (kadr. stan.) 0,025 % — sredstva dohodka na osnovi BOD 1,405% od tega: a) za solidarnost v Ljubljani 1,110% b) za solidarnost v republikj 0,295% Skupaj iz čistega dohodka in iz dohodka na osnovi BOD 5,780% Sredstva za solidarnost oziroma družbeno pomoč v sta-novanjskem gospodarstvu v višini 1,11 % od osnove BOD iz dohodka se na osnovi sporazuma združujejo pri Sta-novanjski skupnosti Ljubljana, ki tudi opravlja vse postopke v zvezi z razporejanjem in uporabo teh sredstev. So-odločanje stanovanjske skupnosti občine Ljubljana-Siška se opravlja v sistemu delegiranja delegatov zborov skup-ščine stanovanjske skupnosti Ljubljana-šiška v zbore sta-novanjske skupnosti mesta Ljubljane, s tem da so pred-hodno gradiva, ki se dokončno sprejemajo v skupščini SSS Ljubljana, obravnavana v skupščini SSS Ljubljana-šiška. Glede na tako dogovorjeno nalogo v zvezi z razpolaganjem s solidarnostnimi sredstvi smatramo, da poročilo za to po-dročje dela ne moremo in nismo pristojni dati. Enako je tudi s sredstvi vzajemnosti, ki se na podlagi sporazuma združujejo pri Stanovanjsko-komunalni banki Ljubljana, ki se uporabljajo za dodeljevanje kreditov v okviru natečajev pri SSS Ljubljana. V letu 1983 je bilo po stopnji 5,78% v občini Ljubljana-Siška združenih 588,760.000 din in predvideno za gradnje 323,411.000 din za prenovo 21,391.000 din in za solidar-nost v Ljubljani 113,067.000 din. Podatki kažejo, da se sredstva nemoteno izločajo in dosegajo planska predvi-devanja. Evidentirani so predlogi, da se več sredstev nameni individualni stanovanjski gradnji, ker se zmanj-šuje zanimanje združenega dela za nakup družbenih sta-novanj, kar kažejo podatki, da se rušijo planska razmerja med družbeno in individualno gradnjo. Banke so v letu 1980 v okviru združevanja bank Jugo-slavije podpisale samoupravni sporazum o usklajeni po-litiki varčevalcev za graditev in nakup stanovanj in sta- novanjskih hiš. Uvedle so nekatere ugodnostj pri naje-manju posojil, vendar so bila že leta 1981 ukinjena dru-žinska posojila, premostitvena posojila, uveden pa depo-zit in zaostreni pogoji namenskega varčevanja. Stanovanj-sko varčevanje in kreditiranje delovnih Ijudi in občanov se realno zmanjšujeta tudi zaradi nenehnega spreminjanja in zaostrovanja, skokovitega naraščanja cen stanovanjske graditve, ter padca realnih osebnih dohodkov. Namensko varčevanje za stanovanjsko graditev se je v letu 1981 realno zmanjšalo za 14%, v letu 1982 za 15% in v letu 1983 za ca. 20 %. S temelji plana so se udeleženci zavezali, da bodo v samoupravnih splošnih aktih uveljavili obvezno lastno udeležbo, ki bo znašala za pridobitev družbenonajem-nega stanovanja ali ob preselitvi v večje stanovanje od 5—20 % vrednosti stanovanja, za pridobitev solidarno-stnega stanovanja pa od 1—4%. Lastna soudeležba je opredeljena tudi za nakup etažnega stanovanja in za gra-ditev individualne stanovanjske hiše. Skladno s tako za-črtanimi cilji smo v stanovanjski skupnosti uveljavilj so-udeležbo za pridobitev stanovanjske pravice za občinska stanovanja in za pridobitev stanovanjske pravice za soli-darnostna stanovanja. Kako poteka izvajanje, oziroma zagotavljanje lastne soudeležbe v organizacijah združe-nega dela in skupnostih, stanovanjska skupnost ne razpo-laga s podatki. Sredstva za enostavno reprodukcijo v stanovanjskem gospodarstvu se zagotavljajo iz stanarin, prispevkov etaž-nih lastnikov in najemnin za poslovne prostore v stano-vanjskih hišah. r 2.4. Stanovanjska graditev in prenova Z aneksom II k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana SSS Ljubljana-šiška za leto 1981—1985 je bilo do-ločeno, da obsega plan stanovanjske graditve v šiški 2.466 stanovanj, v Ljubljani pa 10.215 stanovanj. Plan bo v občini Ljubljana-šiška v roku izpolnjen in zaradi pre-projektiranja stanovanj v soseski šS 4/1 Stara Cerkev povečan za 95 stanovanj. (Tabela 1 prikaz po soseskah.) Objekti planirani za dokončanje v letu 1983 so v kon-čni fazi izgradnje in pred tehničnimi pregledi. Dokončano bo 630 stanovanj v soseski šS 8/2 Nove Dravlje, 88 sta-novanj v soseski šS 8/1 Dravlje, 50 stanovanj v ŠS 12 Podutik, ki pa zaradj vodnih virov ne bodo vseljiva, 130 stanovanj v šS 4/5 Slepi Janez, ki so vseljena, 40 stano-vanj za upokojence in invalide v ŠS 3/1 Gorazdova, ki bodo dokončana konec februarja, in 88 stanovanj JLA v SS 107 Zvezda, ki niso dokončana. (Tabela 2.) V letu 1984 bo dokončanih 88 stanovanj v ŠS 107 Šentvid-Zvezda, 92 stanovanj v ŠS 12 Podutik, 238 sta-novanj v ŠS 4/1 Stara Cerkev in 40 stanovanj v ŠS 3/1 Gorazdova in pričeta gradnja 67 stanovanj v šS 107 Šentvid-Zvezda. V letu 1984 bomo pričeli s pripravami na gradnjo novih sosesk s pričetkom gradnje v letu 1985 in 1986 (tabela 3). V proučevanju so že možnosti za pripravo plana 1986— 1990, in sicer za območje naslednjih sosesk: ŠS 12 Podu-tik II, MeS Pirniče, MeS Svetje, MeS Sora in center Medvod. V okviru usklajenih planov med komunalno skupnostjo je zagotovljeno, da bo priprava in izgradnja potekala v skladu s terminskim planom. Poskrbeli bomo tudi za takojšnjo samoupravno organiziranost investitorjev, kar dosedaj ni bil slučaj in smo soinvestitorje organizirali šele v kasnejših fazah izgradnje. Od leta 1983 dalje po-teka financiranje družbenousmerjene stanovanjske grad-nje preko računov za posamezne objekte v okviru spre-jetih investicijskih in terminskih planov. Cena kvadratnega metra stanovanjske površine je za vseljiva stanovanja v Šiški v letu 1983 in tista, ki bodo vseljiva v januarju dosegla vrednost v razponu od 35—41 tisoč din na m2. Skupščina mesta Ljubljane je v septembru mesecu obravnavala poročilo o stanovanjski graditvi v Ljubljani, v katerem je podrobno analizirala tudi problematiko cen stanovanjske graditve v vseh Ijubljanskih občinah, zato na tem mestu ne bi širše analizirali problematiko cen, kakor tudi ne problematiko stanovanjske graditve v obči-ni Ljubljana-šiška, to je problematika, s katero smo se srečevali tekom leta 1983, saj predhodni podatki kažejo, da je bila gradnja v Šiški v tem letu najbolj intenzivna in kot se iz realizacije kaže dokaj uspešna. Iz analize o vključevanju soinvestitorjev v gradnji je razvidno, da prostih stanovanj v Siški ni. Financiranje gradnje je potekalo in poteka tekoče po finančnem planu, nekaj problemov je bilo le v soseski ŠS 8/2 Nove Dravlje. Zaradi skrajšanja rokov izgradnje in pravočasnega finan-ciranja s strani investitorjev v stanovanjski ceni ni bilo stroškov financiranja. V vseh soseskah so bili soinvesti-torji samoupravno organizirani v zborih soinvestitorjev in imeli svojega predstavnika tudi v odboru za graditev. Pooblaščeni investitor, ki zastopa interese soinvestitorjev za časa celotne gradnje, je v Šiški za šS 8/2 Nove Dravlje ZIL, za ŠS 8/1 Dravlje GIPOSS Inženiring in ŠS 3/1 Ve-grad. Z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu je potrebno tudi v usmerjeni stanovanjski gradnji pripraviti investicij-ske programe za vsak objekt posebej. Ti investicijski pro-grami vsebujejo terminski in finančni plan objekta in črpa-nje sredstev z napredovanjem gradnje. Vsebujejo tudi končno programirano ceno, ki naj bi bila čimbližja končni ceni. Gradnja v Šiški poteka po investicijskih programih za vsak objekt posebej. Program prenove v šiški ne poteka v skladu s plan-skimi predvidevanji. V mesecu decembru leta 1982 je prevzel naloge pooblaščenega investitorja pri prenovi stanovanj v občini Ljubljana-šiška GIPOSS Inženiring. V izdelavi je projektna dokumentacija za prenovo sever-nega dsla Medvedove ulice med 2ibertovo in Lepodvor-sko ulico. Načrti se izdelujejo za objekte Lepodvorska 22, Medvedova 22 in 24 ter Zibertova 23. Planirana dela na teh objektih obsegajo prenovo obstoječih stanovanj, nad-zidavo dveh zgradb, pozidanje praznega prostora med zgradbami in zgraditev podstrešnih slanovanj. Planirana dela predstavljajo revitalizacijo dela Medvedove ulice. Pripravljalna dela kasnijo za pet mesecev zaradi dodatnih zahtev pri izdelavi lokacijske dokumentacije. Po zahtevi sanitarne inšpekcije je v izdelavi študija osvetlitve, oziro-ma osenčenja sosednjih zgradb. V prenovo vključujemo tudi izgradnjo podstrešnih stanovanj na Celovški 124 (Ga-letov blok). S to izgradnjo bomo pridobili 8 stanovanjskih enot. Priprave so v fazi pridobivanja lokacijske dokumen-tacije in idejnih projektov, znani pa so tudi že investitorji. V skladu s 50. členom ZSG nihče ne sme brez soglasja hišnega sveta preurejati skupnih delov in naprav v sta-novanjski hiši ali jih nadomestiti z drugimi napravami. To določilo je zelo pommebno glede na dejstvo, da be-ležimo veliko interesentov, ki so v lastni režiji priprav-Ijeni financirati preurejanja podstreh v stanovanjske na-mene, vendar se največkrat dogaja, da so izdana nega-tivna soglasja s strani stanovalcev posamezne hiše. Sta-novanjska skupnost je v posameznih primerih pri posre-dovanju nemočna, zato bo potrebno predvsem v nasled-njem srednjeročnem obdobju zagotoviti, da bodo vse podstrehe v objektih družbene ali mešane lastnine prišle v plan prenove pri stanovanjski skupnosti, ker le na ta način zakon v istem členu navaja, da ni potrebno so-glasje hišnega sveta. V tem srednjeročnem obdobju bo možno le izvesti določene priprave, to je evidentiranje podstreh. V skladu z določilom 14. člena ZSG delavci in občani lahko ustanovijo zadrugo za izgradnjo stanovanj In go-spodarjenje s stanovanji. Stanovanjske zadruge se vklju-čujejo v stanovanjsko skupnost in imajo v njenih organih tudi svoje delegate. V Šiški je registriranih 5 stanovanjskih zadrug za izgrad-njo stanovanj. Stanovanjska zadruga Litostroj, katera gradi 142 hiš v ŠS 12 Podutik I, Stanovanjska zadruga Avto-montaža, ki gradi 20 hiš v VS 263 Ig, Stanovanjska zadru-ga Medvode, ki gradi v Preski, nadalje Rašica, ki gradi v Gameljnah in stanovanjska zadruga IMP, ki gradi v Vo-dicah. Po zadnjih preverbah je več zadrug, ki dejansko ne obstajajo več, niso pa izbrisane iz sodnih registrov. To so zadruge, ki so bile ustanovljene po zakonu o sta-novanjskih zadrugah 1974 in tudi niso svojih aktov uskla-dile z novo zakonodajo. Nadzor nad zakonitostjo dela zadruge je v pristojnosti občinskega upravnega organa za stanovanjske zadeve. 2.5. Reševanje stanovanjsklh vprašanj S podatki, kako se rešuje stanovanjska vprašanja v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih stanovanjska skupnost ne razpolaga. V zvezi z dodelitva-mi stanovanj iz sredstev solidarnosti pa smo tudi že na-vedli, da se ta sredstva združujejo in razporejajo na ni- voju SSS Ljubljana. Tako pridemo do ugotovitve, da stanovanjska skupnost občine Ljubljana-Šiška razpolaga in dodeljuje le tako imenovana občinska stanovanja na podlagi pooblastila izvršnega sveta Sob Ljubljana-Šiška. Dodeljevanje in razporejanje s temi stanovanjj se opravlja na osnovi pravilnika o osnovah in merilih za prednostni red, postopek in pogoje dodeljevanja stanovanj v družbeni lastnini, s katerimi razpolaga Sob Ljubljana-Šiška. V izdelavi je podrobno poročilo o izvajanju pravilnika, ki smo ga dolžni predložiti izvršnemu svetu Sob Ljubljana-Šiška za zadnje pol leta izvajanja pravilnika. Osnovna problematika ':.>¦- ¦ Fond SLP stanovanj šteje 2335 enot. Ta stanovanja so pretežno starejša od 20 let in nižje kategorije, tudi VI. in VII. Fond se ne širi, ker novih nakupov ni. V posamez-nem letu se izprazni približno 30 stanovanj, ki jih komi-sija za dodeljevanje dodeli prosilcem v skladu s spre-jeto prioritetno listo. V zadnjih dveh letih, predvsem pa v letu 1983, beležimo porast prosilcev, delavcev z nižjimi OD. Trenutno imamo neobdelanih nekaj manj kot 300 prošenj. Prosilci nava-jajo, da organizacije, v katerih delajo, ne kupujejo druž-beno-najemnih stanovanj, nizki dohodki pa jim ne omo-gočajo lasten nakup oziroma gradnjo individualne hiše. Kredite pa bi sicer dobili. Veliko je primerov nezakonitega zasedanja stanovanj, vendar imamo zelo malo pobud s strani hišnih svetov za ukrepanje, pa tudi ko pride do ukrepa, so postopki dokončne rešitve dolgotrajni. Komisija za stanovanjske zadeve je dala pobudo, da se kriteriji in merila za dodeljevanje stanovanj SLP poeno-tijo v vseh Ijubljanskih občinah. V zadnjem času je tudi čedalje več pobud oziroma in-teresa s strani nosilcev stanovanjskih pravic za zame-njavo stanovanj. Stanovanjske skupnosti Ijubljanskih občin in torej tudi SSS Ljubljana-Šiška še niso izoblikovale postopkov načrtno usmerjenih zamenjav. S strani sta-novanjske skupnosti Ljubljana-Center je dana pobuda, da se ustanovi biro za posredovanje zamenjav, ki bo oprav-Ijal posredovanja za vse Ijubljanske občine. Skupna de-lovna skupnost stanovanjskih skupnosti Ijubljanskih občin preverja možnost za uresničitev te pobude. Trenutno po-tekajo zamenjave slučajnostno, to je preko oglasov v dnev-nem časopisju in podobno. 3. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST IN GOSPODAR-JENJE S STANOVANJI IN STANOVANJSKIMI HIŠAMI 3.1. Samoupravna organiziranost Z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu smo dobiti novost na področju stanovanjske samouprave — skupnost stanovalcev. Skupnost stanovalcev pomeni osnovno ce-lico hišne samouprave, v kateri stanovalci uresničujejo svoje pravice in dolžnosti pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. Pri tem so stanovalci v skupnosti stanovalcev soodgovorni z drugimi delovnimi Ijudmi, s katerimi se povezujejo v samoupravni stanovanjski skupnosti, za uresničevanje načel vzajem-nosti in solidarnosti ter dobrega gospodarjenja s stano-vanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini na ce-lotnem območju občine. Skupnost stanovalcev je pravna kategorija, hkrati pa tudi skupina Ijudi, povezanih s skupnimi bivalnimi interesi in potrebami v določeni stanovanjski hiši, oziroma v več hišah. Razen funkcij, ki jih ima skupnost na področju gospodarjenja s stanovanji v družbeni lastnini, gre v njej tudi za procese in odnose med Ijudmi kot člani družbene skupine, ki lahko prispevajo k vsevečji humanizaciji med-sebojnih odnosov, uveljavljanju socialistične solidarnosti in tovarištva, k odpravljanju odtujenosti med Ijudmi, k njihovemu polnejšemu vključevanju v samoupravljanje v krajevni skupnosti. Glede na lastno gospodarjenje v hiši se pričakuje krepitev pozitivnega odnosa do uporabe in zaščite družbene lastnine. Proces samoupravne preobrazbe v hišni samoupravi je prepočasen, saj smo v sredini leta 1983 beležili komaj 50 °/o ustanovljenih skupnosti stanovalcev. V drugi polovici leta 1983 smo skupaj z občinsko konferenco SZDL skladno z akcijskim programom MK SZDL pospešili ustanavljanje skupnosti stanovalcev, tako da smo v vseh krajevnih skupnostih, kjer so obstajale neustanovljene skupnosti stanovalcev, organizirali sestanke s predstavniki DPO v KS, predstavniki samoupravnih organov, ter predstavniki po-sameznih hiš. V stanovanjski skupnosti je bila sprejeta tudi odločitev, da se za vse objekte, v katerih stanovalci ne bodo ustanovili skupnosti stanovalcev do novembra 1983, izdajo sklepi o začasni upravi. Rezultati so naslednji: na območju občine šiška je 606 objektov, v družbeni oziroma mešani lastnini, v katerih je 14.869 stanovanj, od tega je organizirana hišna samo-upcava v 400 objektih, v katerih je 13.595 stanovanj, kar predstavija v % 66% na objekte oziroma 92% na sta-novanja. Za 206 objektov je izdana začasna uprava in je v teh objektih 1.274 stanovanj, kar je v % 34 oziroma 8%. Iz podatka o začasni upravi je razvidno, da gre za manjše objekte, to je za objekte, ki imajo tudi manj kot 5 sta-novanj, za katere zakon ne daje možnosti ustanovitve skupnosti stanovalcev posamično, temveč, da se več objektov, ki ugotovijo skupne interese, združi in tvori skupnost stanovalcev, oziroma se prepoji v skupnost sta-novalcev bližnjega večjega objekta. Od skupno 206 za-časnih uprav je 110 objektov pod 5 stanovanjskih enot. Začasna uprava seveda ni trajna rešitev, zato bo potrebna še nadaljnja aktivnost, da se tudi v teh objektih organi-zira hišna samouprava. Največ začasnih uprav je v KS Milan Majcen, Hinko Smrekar, manj v Medvodah, KS Bratov Babnik in KS Šentvid. Ob sorazmerno dobrih rezultatih ustanavljanja skup-nosti stanovalcev pa je bila premajhna aktivnost za uspo-¦ sabljanje in pomoč ustanovljenim skupnostim stanovalcev za opravljanje njihovega dela. Preveč direktno je razum-Ijeno načelo, da je skupnost stanovalcev sama odgovorna za gospodarjenje kot pravna oseba. Poseben problem predstavljajo skupnosti stanovalcev, ki poslujejo samostojno, to se pravi, da imajo v hiši lastno strokovno službo. V Šiški je teh skupnosti 43. Z nakazili kasnijo, nakazujejo premalo ali pa sploh ne nakazujejo nikakršnih sredstev. Pri tem gre za znatna družbena sred-stva, nad katerimi ni vpogleda. Večina teh skupnostj ne pošilja periodičnih računov oziroma zaključnega računa. Enostavno povedano ne poslujejo po zakonu in je za te primere stanovanjska skupnost dala 5. 10. 1983 pobudo pristojnemu občinskemu upravnemu organu, da v skladu k z 18., 39. in 78. členom ZSG ukrepa. Skupnosti stanovalcev oziroma njen zbor stanovalcev vatijo svoje delegate v svet stanovalcev pri krajevni skup-nosti. To je stalno delovno telo pri KS, ki izraža skupne interese vseh stanovalcev, tudi tistih v individualnih sta-novanjskih hišah. Njegovo vlogo, položaj in naloge kon-kretno opredeljuje statut krajevne skupnosti. Po naših podatkih je doslej le malo KS dopolnilo svoje statute in ustanovilo svete stanovalcev, žal pa tudi tl še niso povsod zaživeli. Da bi enakopravno odločali o pogojih in načinih oprav-Ijanja dejavnosti in o družbenoekonomskih odnosih v sta-novanjskem gospodarstvu, so delavci, delovni Ijudje in občani glede na poseben specifičen interes s samouprav-nim sporazumom ustanovili samoupravno stanovanjsko skupnost občine Ljubljana-šiška. V letu 1982 in 1983 je potekal postopek sprejemanja sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti in postopek sprememb in dopolnitev njenega statuta ter poslovnika o delu. Razlog za spremembe je bila predvsem prilagoditev zakona o stanovanjskem go-spodarstvu. Najpomembnejša sprememba prl organiziranosti sta-novanjske skupnosti je bila ukinitev izvršilnih organov in oblikovanje stalnih skupnih organov skupščine, ki so izvoljeni izključno iz vrst delegatov uporabnikov in izva-jalcev. Ti organi nimajo pooblastil odločanja, temveč predvsem pripravo sklepov stališč in predlogov za sprejem na skupščini k posameznim zadevam, ki jih sprejema skupščina. Pri stanovanjski skupnosti občine Ljubljana-Šiška so ustanovljeni in delujejo naslednji skupni organi: odbor za gospodarjenje, odbor za planiranje, odbor za družbeno pomoč, odbor za samoupravni delavski nadzor, odbor za graditev, odbor za prenovo, odbor za splošne, kadrovske, pravne in finančne zadeve, odbor za LO in SLO. Delo med odbori koordinira predsedstvo, kot koordi-nacijski organ, često pa prihaja v praksi tudi do tega, da se koordinacije poslužujejo strokovne službe pri stanovanj-ski skupnosti, s tem pa tudi lahko neposredno vplivajo na odločanje. Nujno bi bilo zato sprotno spremljati in dograjevati samoupravno organiziranost in delovanje sta- novanjske skupnosti v cilju, da se okrepi vloga in položaj delegata in delegatskega sistema na tem področju. Pri delu skupščine stanovanjske skupnosti še ne mo-remo trditi, da je vloga in položaj zbora uporabnikov in zbora izvajalcev kot samostojna zbora zaživel, predvsem to velja še za slednjega. Premalo je bilo tudi pripravljene problematike, ki bi morala biti soočena v skupnosti so-cialnega varstva. Pri tem gre za vse tiste zadeve zaradi katerih se SSS sicer kot SIS materialne proizvodnje vklju-čuje v skupnost socialnega varstva in preko njega kot 4. zbor v skupščino DPS. Skupaj z občinskim sindikalnim svetom bi bilo po-trebno tudi pokreniti akcijo za še večje angažiranje in delo delegacij in konferenc delegacij za stanovanjsko gospodarstvo, saj ugotavljamo, da so naše skupščine praktično vedno na robu sklepčnosti. Povprečno prejme-mo za posamezno skupščino do 5 zapisnikov iz konferenc delegacij in delegacij v KS in še to pretežno iz delegacij KS. Razprave delegatov na samih skupščinah so sicer številne, odvisno tudi od tega kakšna prbblematika se obravnava. V letu 1983 je bila dana pobuda, da se organiziranost SSS v Ljubljani uskladi z zakonom. 3.2. Gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hi-šami v družbeni lastninl Za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu je bila stanarina opredeljena kot bistveni element teh odnosov v stano-vanjskem gospodarstvu in osnova za dejansko krepitev odločanja deiovnih Ijudi in občanov pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami. Postopen prehod na ekonomske stanarine je bil zamak-njen (dogovor o temeljih družbenega plana mesta Ljub-Ijane 1981—1985) do leta 1987. Dinamika rasti stanarin je bila naslednja: v letu 1981 dvig za 25% od 1.7. dalje, v letu 1982 dvig za 18% od 1.3. dalje ter v letu 1983 dvig za 30% od 1.4. dalje. Po planu za leto 1984 naj bi se stanarina dvignila za 56%, s čimer naj bi dosegli pred-videno stopnjo 1,95% od revalorizirane vrednosti sta-novanj. Dogovorjeni cilji prehoda na ekonomsko stanarino se ne uresničujejo, saj na povečanje stanarin močno vplivajo oziroma jo omejujejo ukrepi sprejeti v skladu s politiko cen. V zadnjih treh letih je bil porast cen ca. 154 %, med-tem ko so se stanarine dvignile skupaj za 91,7% — le-ta % je precenjen, ker dvig ni bil s 1.1. v tekočem letu. Glede na naglo rast cen in zaostajanje stanarin raste delež amortizacije v stanarini, s tem pa se znižu-jejo sredstva za vzdrževanje. Uveljavljena politika v gibanju stanarin deluje nestimu-lativno na angažiranje osebnih sredstev in namensko varčevanje delovnih Ijudi in občanov, saj so anuitete za odplačila kreditov za lastniška stanovanja mnogo višje kot stanarine uporabnikov družbenih stanovanj. Do sedaj dosežena stanarina v revalorizirani vrednosti stanovanja znaša približno 1 %, čeprav bi po dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije morala biti 2,44%. Pri tem v Ljubljani obstaja še en problem, saj smo šele v drugi po-lovici leta 1983 pristopili k točkovanju stanovanj po no-vem zakonu o ZSG. 2e tako nizka sredstva zbrana iz stanarin pa znižujejo še dolžniki, ki v Ljubljani dolgujejo od leta 1980 do 30. septembra 1983 57,985.141 din. V Šiški znaša ta do!g 16,293.780 din od tega 8,937.708 din za leto 1983. Strokovna služba Staninvesta, sektor Šiška, je pokrenila vse zakonske postopke za izterjavo zapadlih obveznosti. lzdanih je 1.445 odločb po 65. členu ZSG in vloženo 79 zahtev za odpoved stanovanjskega razmerja. Glede na gornje podatke je aktualna ugotovitev, da je bilo v letu 1983 v šiški vloženih 69 zahtev za subvencio-niranje stanarine, in od tega upravičenih 49 prosilcev. Pri tem se v stanovanjski skupnosti sicer zavedamo, da ni bilo ustreznega informiranja, vendar podatek, da je bilo v Ljubljani skupno število 324 vlog, zagotovljena vi-šina razpoložljivih sredstev 1,315.742 din in koriščenih komaj 16% razpoložljivih sredstev, kaže, da bi bilo po-trebno proučiti pravilnik, ki ureja subvencioniranje. Zbira-nje vlog namreč poteka na osnovi natečaja v ozkem na-tečajnem roku. Kasneje med letom lahko vložijo svojo zahtevo le tisti prosilci, ki so se jim spremenile razmere po razpisnem roku in vplivajo na pridobitev pravice do subvencije. Za razreševanje odnosov, to je problematika dolgov za stroške upravljanja vse od leta 1977 dalje in sklepanje pogodb o vzajemnem gospodarjenju z etažnimi lastniki in skupnostjo stanovalcev, je bil v letu 1983 sprejet akcij-ski program za razreševanje te problematike. V občini Ljubljana-Šiška je 6.036 etažnih lastnikov. Do sedaj je sklenilo pogodbe 1.308 etažnih lastnikov, kar predstavlja 23%. Kljub temu menimo, da je podpisanih več pogodb, predvsem v hišah, katere vodijo poslovanje samostojno. V teh je namreč 2.479 lastnikov stanovanj in 112 lastnikov poslovnih prostorov. V zvezi s poravnavo dolgov iz pre-teklih let prilagamo tabelarični pregled na stanje 9. ja-nuarja 1984 (tabela 4). Stanovanjska skupnost je zadolžena tudi za gospodar-jenje s poslovnimi prostori v družbeni lastnini. Do 30. sep-tembra 1983 je inkaso najemnin 2,205.857,20 din ali 77,66 % na fakturirano vrednost. V rezultatu realizacije na-jemnin se že odražajo poračuni povišanja novega točko-vanja poslovnih prostorov z veljavnostjo od 1.7.1982 dalje. Povečanje najemnin je namreč znašalo v povprečju 41 %. V Siški je 105 poslovnih prostorov v skladu SLP. V skupščini stanovanjske skupnosti se vsako leto spre-jema letni plan gospodarjenja z vzajemnimi sredstvi, ki zagotavlja enako raven vzdrževanja celotnega družbenega fonda v Šiški v okviru razpoložljivih sredstev. V okviru tega plana je tudi plan porabe sredstev amortizacije, in sicer tistega dela, ki ostane za program občine, to je 35%, 65% pa združujemo v mestu. V skladu s petletnim planom je bilo iz sredstev amortizacije izvedena plinifika-cija v KŠ Komandant Stane, ter delna obnova plinskih priključkov v KS Zg. Šiška. V letu 1983 je bila izvedena toplifikacija v KS Zg. Šiška, in sicer za objekte Šišenska 11—13, 15—17, 19—21, nadalje Martina Krpana 10, 20— 24, 26—30, 32—36, Derčeva 37—41, ter Sišenska 23—27, 41—45, ter Videmska 1. V letu 1984 je v programu amorti-zacije izvedba strojne dokumentacjie za toplifikacije KS Ljubo šercer in program plinifikacije (predelava na ze-meljski plin) v KS Petra Držaja. Za leto 1984 je tudi v programu ukinitev dotrajanih kurilnic na trdo kurivo Pruš-nikova od 3—15, 19—31, v objektih Zvezda 18, 19, 20 in 21 pa je predvidena priključitev na daljinsko ogrevanje. V vseh primerih, kjer bo potrebno izvesti primarno in se-kundarno omrežje, bo potrebno planirane naloge še uskla-diti z možnostmi financiranja s strani komunalne skup-nosti. IV. POSEBNO DOGOVORJENE NALOGE Specifičnost in izrazite medsebojne povezanosti dolgo-ročnih problemov in nalog stanovanjskega gospodarstva v vseh Ijubljanskih občinah je narekovala enoten pristop k skupnem reševanju odprave barakarskih naselij in odpra-ve stanovanj VI. in VII. kategorije. Tako pri odpravi bara-karskih naselij in odpravi stanovanj VI. in VII. kategorije nismo dosegli zastavljenih ciljev, predvsem tudi zaradi tega, ker je stanovanjska skupnost le eden izmed odgovornih dejavnikov, ki so vključeni v ta proces. V letu 1984 smo v programu zastavili minimalni in maksimalni program, pri čemer pomeni minimalni program angažiranje le sred-stev, ki jih lahko zagotovi stanovanjska skupnost, mak-simalni program pa vsi ostali dejavniki, ki so dolžni so-delovati s sredstvi. Pod posebne naloge tudi vključujemo zagotavljanje povratnih sredstev za sanacijo Draveljske gmajne, oziro-ma konkretno za sanacijo objekta C-2 in A-2. V. STROKOVNE SLUŽBE ^ Stanovanjske skupnosti Ijubljanskih občin so v letu 1983 ustanovile skupno delovno skupnost stanovanjskih skupnosti v Ljubljani in SSS Ljubljana za zagotavljanje vseh potrebnih tehnično administrativno in delno strokov-nih nalog za nemoten potek dela skupščin in njenih organov. V letu 1983 je stanovanjska skupnost podpisala tudi dogovor o dolgoročnem sodelovanju za opravljanje stro-kovnih nalog pooblaščenega izvajalca investicijskih del s področja stanovanjske graditve in prenove v Ljub.ljani, katere po tem dogovoru opravlja Zavod za izgradnjo Ljubljane. Tak dogovor je bil sklenjen tudi z DO Stan-invest. Dosedanja samoupravna sporazuma o svobodni me-njavi dela se v praksi nista potrdila kot primerna, ker so nastajali spori pri ugotavljanju obsega konkretnih nalog in predvsem zagotavljanja plačil za izvršene storitve. Z novo sprejetimi dogovori smo dogovorili, da se v po-sameznem letu dogovorimo za obseg nalog s posamezno pogodbo za roke izvršitve in za višino plačila. Stanovanjska graditev občine Ljubljana-Šiška v obdobju 1981—1985 TABELA 1 Soseske________________________________1981________1982________1983___________1984________1985______________ šS-9 Koseze šS-10 Draveljska gmajna MeS-7 Preska šS-8/2 Nove Dravlje ŠS-12 Podutik I SS-5 Slepi Janez šS-202 Gameljne šS-3 Gorazdova ŠS-8/1 Dravlje SS-4/1 Stara Cerkev Mes-7 Preska SS-107 Zvezda (JLA)______________________________________________88________67_______________61 48 176 176 . ; . , ¦¦¦.; 66 584 630 142 •-'- , -¦' 130 ' ^17 ; '¦ ' ¦ ¦¦ ¦ - 4S 88 ' '¦¦.'•¦ 143 (238) ¦T ,"¦ •¦¦ 10 88 67 Planirano 290 907 988 220 (315) 61 2.466 Izvršeno • 290 907 Se gradi 988 220 (315) Se ne gradi_______________________________________________________________________61_____________ Zaradi projektiranja šS-4/1 Stara cerkev se bo dejansko dogradilo v obdobju 1981—1985 2.581 Pregled stanovanjske graditve v tekočem srednjeročnem planskem obdobju za leto 1983 — do 30.9.1983 Občina Siška TABELA 2 Soseska Objekt Plan 1983 Realizacija do 30. 9.1983 Pred realiz. do 31.12.1983 indiv. blokov. skupaj indiv. blok. skupaj — 70 70 — 140 140 — . 140 140 — , 140 140 — w> tm ¦ ..— ¦ ¦¦88' ' ¦¦ 88 Opomba ŠS-4/5 Sam. dom 130 SS-8/2 Dravlje S-2 70 B-13 140 ¦ • ¦, ¦ b-14 -' »4ia. b-15 - * ' i$r B-16 *H SS-8/1 Dravlje ST-2 . ' ŠS šS-3 Gorazdova Dom upok. 40 SS-12/4a Podutik Zadruga 142 ŠS-7/1 Zvezda V. P. 88 — 130 130 — 110 — prenos v |. 1984 110 pogoj — pri. vod. — prenos v |. 1984 Skupaj____________________________1.118_______— 130 130 110 718 828_________________ Priprava za graditev v letu 1984 za leto 1985 in dalje v občini Ljubljana-Šiška TABELA 3 Lokacija______________________Objekt Štev. stanovanj__________Površina______Rok pričetka Vrednost v 000 din ŠS-218/3 — 60 3.420 možno pred 7.744 Vodice — . • 70 10.500 1986 SS-107 Sentvid-Valilnica — 95 5.700 po letu 1985 3.400 MeS-7A Preska___________________—______________191____________10.887______po letu 1985________________6.500 Skupaj___________________________—______________416____________30.507________________________________17.644 Informacija o izvajanju akcijskega programa za razreševanje odnosov z etažnimi lastniki v Ljubljani (izvensobne poravnave) na dan 9.1.1984 TABELA 4 Fakturirane Dogovorjeni SSS občine ¦ " obveznosti zneski Plačila Indeks Indeks tndeks ___________________________po obračunu______po obračunu____________________________________________________ _____________________________________1_________________2________________3 4 = 2:1 5 = 3:1 6 = 3:2 Bežigrad Center Moste-Polje šiška Vič-Rudnik Bežigrad Center Moste-Polje Siška Vič-Rudnik 967.091,35 708.999,65 404.787,40 73,31 41,86 57,09 498.138,35 266.216,25 118.950,85 53,44 23,88 44,68 632.208,60 440.542,70 335.381,75 69,68 53,05 76,13 4,913.863,35 3,136.461,85 712.206,05 63,83 14,49 22,71 2,404.672,85 1,657.537,55 475.361,65 68,93 19,77 28,68 LJUBLJANA_________________9,415.974,50_______6,209.758,00_______2,046.687,70_______65,95_______21,74_______32,96 ' . '' .'¦'.. TABELA 4 a SSS občin število EL število Štev. priprav. Štev. dosežen. % doseženih % doseženih stanovanj obračunov poravnav poravnav poravnav poravnav __________________________________1______________2______________3______________4_______5 = 4:2_______6 = 4:3 5.171 3.856 2.378 342 8,87 14,38 2.236 1.784 2.017 501 28,09 24,84 3.262 2.192 1.256 278 12,68 22,13 6.036 5.113 1.706 417 8,16 24,44 2.165 1.020 1.020 615 60,29 60,29 LJUBLJANA 18.870 13.965 8.377 2.153 15,42 25,70 Poročilo o uspešnosti inkasa stanarin za mesec november 1983 Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana-Šiška TABELA 5 -"gSagogSSSa ^^^PIaaa^anan^ ¦/. uspeSnost ^Stanje v tekočem skupajod1.1. v tekočem skupajod1.1. . _ _ „ na dan _________________________mesecu do 30.11.1983________mesecu do 30.11.1983 *'^ O-J 30.11.1983 1______________________________2______________3______________4______________5________6________7_____________8 Za leto 1980 — 1,921.394,70 3.679,10 225.151,10 — 11,72 1,696.243,60 Za leto 1981 — 2,377.751.35 15.584,25 437.794,30 — 18,42 1,939.957,00 Za leto 1982 — 8,214.395,00 82.267,65 4,494.523,15 — 54,72 3,719.871,80 Skupaj za 1980 do 1982 — 12,513.541,05 101.531,00 5,157.468,55 — 41,22 7,356.072,50 Za leto 1983 9,310.272,20 96,703.609,55 9,319.817,55 87,765.901,40 100,11 90,76 8,937.708,10 Skupaj za leto 80, 81, 82, 83 9,310.272,20 109,217.150,60 9,421.348,55 92,923.369,95 101,20 85,09 16,293.780,60