1340 vz J fcULo c Šentjurski k) —1 ^—< Z ‘'e NC > Šentjur do 0 ŠENTJURSKE novice 1998 352(497.4 Šentjur) COBISS o 0052305,9 22. september 1998 letnik: v m cena: 150 SIT ®6 prazniku oBoim taf Šentjur "24. sept isfireno čestitava vsa oBčanfiam in oBčanom ter želiva vetiKo oseBniR in poslovniR uspeRov. Tatjana OSET Jurij MALOVRH® poštnina plačana pri pošti Šentjur IteSte IMBEal Šentjur T .nvv PRODAJA STORITVE FOBESTER J? * SERVIS AVTOMOBILOV SUZUKI IN SUBARU * POPRAVILA VOZIL OSTALIH ZNAMK AVTOSALON IN SERVIS ŠENTJUR, * MONTAŽA IN CENTRIRANJE GUM TEL • 063/743-389 * MONTAŽA ALARMNIH SISTEMOV avtosalon ceue Uradni prodajalec In serviser za celjsko in koroško regijo TEL • 063/483-473 DELOVNI ČAS: PRODAJA VOZIL: 8 -17, SOBOTA: 8 • 12, SERVIS: 8 • 17 JUSTV že od 2.169.000 SIT IMPREZA že od 2.840.000 SIT FORESTER že od .4.276.000 SIT LEGACV že od 4.000.000 SIT KREDITI TOM +4,5% LEAMNG KREDITI NA POLOŽNICE termi* Šcutjun let.: 063/741-329 TRGOVINA S ŠIROKO PONUDRO: ‘gradbenega materiala, Inštalacij za vodo, ogrevanje In elektriko, barv, lakov, železnine, bele tehnike, akustike, ploščic In sanitarne keramike, drobnih gospodinjskih aparatov, daril, kmetijskega orodja in strojev. LIPA Šentjur PRODAJNI CENTER > ŠENTJUR tel.: 743-582. 743-174, 743-677 Vsem občanom in občankam čestitamo ob prazniku mesta Šentjur! delovni čas:- 1 730 - 18\ | sob.: 730 - 12'’ EDINlEJSENrTrJURlUiUAMINUDIMO: VELUX okna, fasade In lepilo JERANOVA original SADOLIN b>! premaz za les Biotan 11 tuš kabina 749,00 S ■a I keramične ploščice od T v ‘Pie/frUčaJte de # uradni fuuuiclii itt ntj/ki/l eetutA! ^ X tjfaHc Qf (tO ' KAMNOSEŠTVO PEVEC TRADE d.o.o. Ulica skladateljev Ipavcev 33 3230 ŠENTJUR TEL: 063/743-196 Izdelavo spomenikov, ter proizvodnjo otroških in moških nogavic« Z VSEH VETROV msmmmimmmmkiiii"iiiiiii[ii iiiiiiriiiiniiiiiii iiii'iiiininiifiiniiiin Socialdemokrati proti podražitvi vrtca V četrtek, 10. septembra, je predsedstvo šentjurskega odbora SDS obravnavalo med drugim tudi obe najbolj aktualni šentjurski temi: podražitev vrtca in zaplet z odločbami za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Glede napovedane podražitve varstva otrok v šentjurskih vrtcih so bili socialdemokrati kategorični, da ne bodo pristali na povišane cene, dokler bodo le - te med najvišjimi v državi. Po njihovem mnenju je nerazumljivo, da imamo v Šentjurju za okrog 10% nižje plače od slovenskega povprečja, za varstvo otrok pa plačujemo okrog 10% več od povprečja v državi. Po njihovem mnenju je tako visoka cena, ne glede na zagotovila vodstva vrtca, daje naše varstvo otrok zelo kvalitetno, vendarle znak, da v vrtcu nekaj ni v redu. Predlog za povišanje cen bodo podprli šele takrat, ko naše cene ne bodo odstopale od slovenskega povprečja. O nenormalno visokih zneskih za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, nekateri kmetovalci iz Nove vasi naj bi letno plačevali celo milijonske zneske, so sklenili, da bodo zahtevali temeljito poročilo o prispelih pritožbah, preučitev in spremembe odloka o plačevanju tega nadomestila in moratorij za plačila v vseh spornih primerih. F. K. V KS Planina so neresni “Poglejte, kaj delajo!” je dejala Julka Kovač, lastnica Gostišča Montparis na Planini.” Želela sem dograditi kuhinjo in razširiti teraso in sem predlagala KS, da mi prodajo približno 6 metrov širok pas sicer povsem neuporabnega zemljišča tik ob mojem gostišču. 12. marca me je predsednik sveta KS Planina Ivan Knez pisno obvestil, da z odkupom soglašajo. Dva meseca kasneje so mi s KS spet pisali in sicer naj predlagam ceno. Hkrati so tudi določili skupino svetnikov, ki naj bi dogovorila kupoprodajo. Res je, da ta skupina svojega dela ni opravila, ker se menda med seboj niso mogli dogovoriti za način dela, kar pa mene ni toliko motilo. Naročila sem arhitekta in za njegov načrt plačala 2500 DEM. Nato pa je 22. julija prišlo pismo, s katerim mi KS sporoča, da mi tistega zemljišča ne morejo prodati, ker še ni rešeno predhodno vprašanje lastništva zemljišča, na katerem stoji Montparis, na seji, ko je svet KS prvič sprejel sklep o prodaji, pa naj ne bi bilo navzočih dovolj svetnikov, da bi bil njihov sklep veljaven. Tako vsa zadeva lepo stoji. Res ne vem, kako si naši svetniki predstavljajo resno poslovanje in resno podjetništvo. Da bo mera polna, kot sem slišala, tudi na seji, na kateri so si premislili, ni bilo navzočih nič več svetnikov kot pri prvem sklepanju. Tako se gremo na Planini “igre brez meja” na račun razvoja kraja in na račun nas samih.” Nobena skrivnost ni, da sta Montparis in KS Planina v trajnem sporu in da sta glavna akterja tega spora Mirko Kovač in Miha Romih, predsednik nadzornega odbora v KS. In prav Miha Romih, ki zaradi bolezni ni bil prosoten na prvi seji, naj bi naknadno ugotovil, da sprejeti sklep sveta KS o odprodaji zemljišča ni zakonit, ker ni bil sprejet z občinskim statutom določeno večino. KS Planina namreč menda nima niti svojega statuta niti poslovnika in pri odločanju smiselno sledi ustreznim občinskim aktom. Ivan Koželj, svetnik iz Podpeči: “Nihče ni rekel, da ne bomo prodali tistega zemljišča. O tem tudi glasovali nismo. Rečeno nam je le bilo, da prvi sklep ne velja, in pri tem se je končalo. Osebno menim, daje takšno ravnanje sveta KS neresno. Na seje sveta KS več ne grem.” Ivan Kladnik, svetnik iz Lok: “Po mojem, kar se reče, mora tudi držati.” In za konec še en ocvirek: v zapisniku 2. seje sveta KS Planina z dne 13. marca piše, daje za odprodajo spornega zemljišča glasovalo 6 svetnikov, trije pa so so vzdržali. To pomeni, daje bil sklep o prodaji sprejet s potrebno dvotretjinsko večino (75. člen občinskega statuta) in njegova veljavnost sploh ni sporna. F.K. Pred volitvami - kdo s kom? Datum volitev je znan. to je 22. november. Kot se sliši, v šentjurskih strankah že veselo preračunavajo, kje so njihove šanse, o dokončnih odločitvah pa uradno še ni veliko slišati. Svoje županske kandidate so že postavile SKD (sedanji župan Jurij Malovrh), LDS (Gregor Bezenšek) in SDS (mag. Franc Kovač). V Ljudski stranki že dalj časa šepetajo o “Romču”, to je Romanu Moškotevcu iz Stopč, a ker so menda izračunali, da njegova kandidatura ni najmočnejša, kupčkajo z LDS. V koaliciji z LDS naj bi dobili večino v občinskem svetu, za podporo Bezenšku pa iztržili podžupansko mesto za svojega Janeza Škobemeta. Združena lista, ki menda tudi vneto išče partnerja, ki bi jo potegnil navzgor, bo verjetno predlagala Cveta Erjavca. Z ozirom na koalicijo iz prejšnjega mandata ni izključeno, da se bo priključila koaliciji LDS + SLS. V tem primeru bi tudi v Šentjurju dobili levo večino v občinskem svetu in verjetno desnega župana, saj županu Malovrhu, kljub množici nasprotnikov, še vedno najbolje kaže. Nasprotna koalicija SKD + SDS ni prav verjetna, saj so socialdemokrati trdi kritiki sedanje občinske garniture in brez programskih in kadrovskih sprememb krščanskih demokratov ne bodo podprli. Ključna imena so torej znana, bolj malo pa se ve, kaj vsebinsko stoji za njimi. Malovrh bo ponujal nadaljevanje poslanske uspejnosti, v LDS in SLS se s programom očitno ne obremenjujejo in štartajo več ali manj samo na oblast. Že znana načela socialdemokratov, ki zahtevajo odločnejše spremembe in demokratizacijo tudi znotraj občine, pa niso všeč nobeni od občinskih strankarskih garnitur in se zna zgoditi, da bodo ostali sami. Le odločnejša podpora volivcev bi jih utegnila spraviti v ospredje. Povsem nedorečeno je mesto tako imenovane neodvisne liste Za napredekŠ[entjurja, ki jo menda organizirata Diaci in Oto Pungartnik. Kot vse kaže, lista nima prave ideje in gre organizatorjem le za to, da so zraven. Če bodo dobili dovolj podpore volivcev, se bodo skušali v vsakem primeru priključiti oblastni večini in iztržiti kakšno delovno mesto na občini. Zanimanje za volitve v svete KS je precej manjše, čeprav ni nepomembno. Krizi na Planini in v Slivnici lepo kažeta, da kriza lokalne oblasti pomeni tudi zastoj kraja. F.K. Z VSEH VETROV Šentjurske NOVICE So ribiči ogrožali Slivniško jezero? Kar več občanov, pa tudi podjetje RTG Tratna, se je obrnilo na občino zaradi zniževanja jezerske gladine in kurjenja na obali jezera. Zlasti spremljajoča smrad in dim sta jih motila. Ribičem seje očitalo, da ravnajo samovoljno in škodujejo tako jezeru kot turističemu dogajanju ob njem. Vodja celjske izpostave Ministrstva za okolje in prostor g. Marinček je vzel ribiče v bran in zagotovil, da so ribiči delali v soglasju z občino (kar le ta zanika) in turističnimi delavci. Ob znižanem vodostaju so očistili obrežje, opravili pregled poškodb, Elektro Celje pa naj bi testiralo tudi zmogljivost svoje elektramice. Ribiči naj bi tudi vestno reševali ogroženi vodni živelj in niso povzročali škode. Marinček poudarja, da vodni orešček ni zaščitena rastlina, da pa je tudi res, da se ga z izsuševanjem obrežja in kurjenjem ne da uničiti. V primeru, ko ni sredstev za temeljito sanacijo jezera, se mu zdijo tudi takšne in podobne “gasilske” akcije opravičljive.__________ Obresti se nižalo Volksbank - Ljudska banka Od začetka Obrtnega sejma do 31. oktobra je Volksbank - Ljudska banka znižala obrestno mero za kratkoročne kredite pravnim osebam in samostojnim podjetnikom: za posojilo do 3 mesecev -TOM + 3%; do 6 mesecev - Tom + 3,5%; do 12 mesecev - TOM + 4,6% Banka Celje Od 1. septembra dalje nudi kratkoročna posojila pravnim osebam in zasebnikom: od TOM + 3,9% dalje; dolgoročna od TOM + 5,5% dalje. Stanovanjska posojila: do 20 let- od TOM + 4,5% do TOM + 6,2% Potrošniška posojila: od TOM + 3,75 do TOM + 7,25 Veselo na športnih igrah invalidov V soboto, 22. avgusta, je bilo v telovadnici v Dobju živahno in veselo. Eni so metali na koši, drugi so se ubadali s pikadom, tretji so metali obročke na keglje, še največ pa je bilo tistih, ki so z zanimanjem opazovali svoje tekmece pri delu. Za dobro voljo sta skrbela mlada muzikanta Vodišek in Žekar. Nekateri so že čvrsto držali v rokah kozarce ruj nega, zato ni čudno, da je bilo vzdušje tako sproščeno. Ti v Društvu invalidov očitno znajo. Predsednik Laubič je kar sijal od zadovoljstva: “Prišlo je okrog 100 naših članov in kakor vidite, smo svoj cilj, to je zabava, dosegli. Po tekmovanju se bomo ustavili še pri Olgi in spet bo za nami en lep dan,” In še rezultati. Pri metu na koš so od petih metov kar štirikrat zadeli Rudi Čujež, Ema Keglič, Jožica Ratej in Stanko Palir. Zmago si je nazadnje priborila Ema Keglič. V pikadu sta s po 96 točkami osvojila prvi dve mesti Vinko Spolenak in Rudi Čujež, tretje mesto pa si je priigral z 91 točkami Jože Artnak. Pri keglanju z obroči je bilo spet tesno. Milka Gajšek in Rajko Kotnik sta dosegla po 90 točk, tretje mesto pa je pripadlo Francu Ocvirku z 80 točkami. Pri potiskanju krogle je bila najbolj spretna Marija Čujež iz Slivnice. Predsednik Ciril Lavbič se zahvaljuje ravanatelju OŠ Dobje za gostoljubje, sponzorjem pa za drugo pomoč. F. K. Umrl je Lojze Bolta 26. avgusta smo se na celjskem pokopališču poslovili od nam dobro poznanega arheologa, profesorja Lojzeta Bolte. Lojze Bolta je nasledil raziskovalno delo W. Schmida, ki je med dmgo svetovno vojno raziskoval prazgodovinsko naselbino na Rifniku, in je z vztrajnim in strokovnim delom uspel odkriti, raziskati in zaščititi antično naselje na Rifniku iz L stoletja p.n.š. Začetek je bil skromen. Občina je nabavila skromno montažno hiško za spravilo orodja in najdenih predmetov, Lojze pa je s svojo strokovno vnemo in mirno prepričljivostjo uspel pridobiti še nekaj denarja iz občinskega proračuna. Vsak dan je prihajal iz Celja, vsi domačini so ga poznali, mnogi so mu tako ali drugače tudi pomagali. Na njegovo iniciativo je jugoslovanska diplomacija uspela vrniti iz graškega muzeja 19 najdenin, ki jih je tja odnesel dr. Schmid. V njegovem času so na Rifnik radi prihajali predsednica arheološkega društva Slovenije dr. Plesničarjeva, direktor arheološkega muzeja dr. Petru, direktorica celjskega muzeja Kolšekova in še mnogi drugi arheologi. Gostitelj enega od teh srečanj je bil tudi Martin Hajnšek v svoji gorci na Rifniku. Bohovo delo, eno od njegovih zaključnih življenjskih del je strokovna edicija o Rifniku, je obogatilo zgodovinsko in kulturno dediščino občine in mesta Šentjur. Ohranimo ga v trajnem spominu! V. Jagodič Terminski plan za nadvoz Kot je povedal župan Malovrh, je Constructa d.o.o., ki je nadzorni organ Direkcije za ceste za celjsko območje, pripravila terminski plan izgradnje nadvoza. Še letos novembra naj bi bil objavljen javni razpis za oddajo pridobivanja lokacijske in druge dokumentacije, ki bo stal okrog 5 milijonov SIT. Letos naj bi bil tudi še podpisan protokol o zagotavljanju sredstev, ki jih bo zagotovil državni proračun v letih 1999 in 2000. Leta 2001 naj bi bil nadvoz dograjen in vključen v promet. Predračunska vrednost nadvoza naj bi znašala preko 500 milijonov SIT, od tega naj bi občina svojo tretjino prispevala v obliki zemljišč in nasipnega materiala. Še največ težav župan pričakuje zaradi plinovoda, telefonskih in vodovodnih povezav, ki vse tečejo skozi predvideno gradbišče. F.K. S PLANINE Planinska Angelska nedelja z novim zagonom Pravzaprav ne vem, katero ime je pravo. Angelska ali Turistična nedelja. Ker jo domačini poznajo bolj kot Angelsko, bom tudi sam uporabljal kar ta izraz. Letos so imeli Planinci sorazmerno srečo z vremenom; še dan prej je lilo kot iz škafa, nedeljsko jutro 6. septembra pa je bilo poletno lepo. Vse do kraja prireditve pa se vreme vendarle ni izneverilo tradiciji: v večernih urah je za pravočasni konec veseljačenja spet poskrbela nevihta. Letos je planinska prireditev bila res množična. Toliko obiskovalcev kot letos na teh prireditvah še nisem videl. Vse mize, razpostavljene po vsem igrišču pred šolo, so bile zasedene, pa še je zmanjkovalo prostora tako okrog igrišča kot pred šankom. pripeljal Tovornike, Jazbece in Pušnike. Štirje fantje so se dobro oznojili ko so na roke gonili mlatilnico in veselo trosili pleve po planinski “high Street”. Takoj za njimi je bil z enako mlatilnico Kovač iz Lok, ki pa je bil že veliko bolj moderno opremljen: mlatilnico je poganjal 80 let stari disel motor. Stroj za luščenje fižola, ki sta ga pred desetletji izumila in naredila Slavko Žibret in Viktor Pušnik in je še danes menda občasno v funkciji, je predstavljal eno od najbolj izvirnih prikazov na povorki. Kazali sta ga družini Žibret in Poljanec s Pristave. Luskarji, Koprivci in Jošti s Podpeči pri Šentvidu so po starem mleli sadje. De ne bi delali v prazno, so na prikolico postavili tudi jablano polno zrelih sadežev, ki so jo pridno otresali. Osrednja točka prireditve je bila povorka, v kateri so ekipe iz okoliških vasi prikazovale stara kmečka opravila. Na čelu povorke sta težke sive noriške kobile jezdila Tovornika (oče in sin) z Večjega brda, za njima so se razvrstili zapravljivčki Blatnika z Večjega brda, Mlakarja iz Krajnega dola in Novaka iz Škamic. Za zapravljivčki se je na dveh traktorskih prikolicah pripeljala prva skupina s Sel. Mlatiči na čepe, med njimi sem prepoznal Obreza in Kolmana, so z veseljem mlatili nekaj snopov pšenice. Pušnik Zvonko, Kolman in Gračner iz Podpeči so kožuhali in tudi predstavili izdelovanje predmetov iz kožuhinke. Prastari Pušnikov Fendt je iz Tajht Zvonko Kostevc in Pepi Uduč sta razkazovala svojo umetnost pletenja košar in izdelovanja Stilov. Za njimi so prišli kožuhalci iz Lok, ki so koruzo takoj tudi oluščili in zmleli z žrmljami. Manjkala jim je le še gospodinja, ki bi kuhala (in delila) žgance. “Šušteraj” so prikazovali Šuštarje z Brda: Šeško, Jazbec, Tovornik... Posebnost te skupine je bil najstarejši Planinčan in seveda tudi še edini pravi Šuštar 91 - .........n HKMfPI letni Pepi Jazbec. Zdi se, da je največ občudovanja požela oglarska družina iz Fužine (Centrih, Hladin, Bohorč, Kolar, Trupej...). Na prikolico so postavili gozd, domala pravo kopo, oglarsko kočo, pred njo pa še številno primemo zamazano oglarsko dmžino. Poleg tega, da so bili originalni, so oglarji imeli še glasbeno nadaijene otroke, ki so se izkazali tudi pred mikrofonom. pj^ SPLANIMI Povorko je s komentarji spremljal “poklicni” planinski spiker Riko, ki pa je tokrat bil preveč redkobeseden, nova predsednica Turističnega društva Marija Uduč pa je očitno bila zadovoljna:” Seveda sem vesela, da smo uspeli. Veliko dela smo vložili v priprave, vsakega udeleženca je bilo potrebno posebej obiskati, prepričevati, precej smo vložiti v obveščanje, zavarovanje, v muziko. Odziv obiskovalcev je dober in upam, da bomo prireditev Zadovoljna Marija Uduč zaključili vsaj s pozitivno ničlo. Čeprav nam je letos vreme ustreglo, vseeno razmišljamo, da bi zaradi tradicionalno slabega vremena prihodnje leto to prireditev prestavili na july na šmarjetno.” Vzporedna dogajanja na veseličnem prostoru niso zbujala posebnega zanimanja. Okrog klade za zabijanje žebljev - pohorskega biljarda - ni bilo gneče, prav tako pa je več ali manj samevala tudi “stavna krača”, ki naj bi jo dobil tisti, ki bi uganil njeno težo. Za 16. uro je Riko napovedal tekmo v vlečenju vrvi, a do 16.30 ure, ko sem zapustil prizorišče, se tudi tam še ni nič zgodilo. Prav tako ni bilo večjega zanimanja za stojnico Društva kmetic, ki so ponujale svoja peciva. Ivanka Uduč je tudi letos v peči na trgu pekla svoje prošjače. Rekla je, če sem jih pekla devetnajstkrat, zakaj jih ne bi še dvajsetič. Kar tam na licu mesta je po zeljnih vehah lepo raztegnila kvašeno testo, ga z originalno gosjo perotjo pomazala z neko čudno rjavkasto tekočino, ga bogato zabelila z ocvirki in prošjača je bila nared. Letos je nisem poskusil, ker se mi je zdela le nekoliko preveč obložena z masnimi ocvirki. Pač, menda posledica standarda; tudi prošjača ni več tisti skromni pečeni kos testa, kolje bila nekoč. Še najbolj je bilo živahno okrog Sanka. Z g. Jazbinškom sva spila en glažek, svetnik KS Vodišek meje najprej počastil z rolerjem, potem pa me je “našimfal”, ker so ŠN obeležile 90 - letnico “Zarje” s fotografijo dolgogorskih folkloristov, in tudi nič niso pisale o otvoritvi ceste proti Podlogu. Pa še prav je imel, zato se Šentvidčanom opravičujem: njihovemu prazniku posvečena fotografija se mi je sfižila zaradi premočne sence na odru, za otvoritev njihove ceste, ki so jo pozdravili s hvaležnostjo in veseljem, pa sploh nisem vedel. Tudi razprave okrog asfaltnega mešalca so bile še vedno aktualno žolčne, komentarji pa zelo različni: “Kovač je edini, kije za Planino nekaj naredil! Gre za eno samo fovšijo tistih, ki bi morali, pa niso naredili nič. Če je že tam, naj dela! ”, ali pa “ S svojo samovoljo nas bo uničil! Le kaj si privošči...” Pri šanku sem tudi izvedel, da se obeta zapora regionalne ceste proti Planini, če država in cestno podjetje končno ne bosta nekaj storila za “Brigadirko”, to je cesto od Gračnice do Ledinšce. “Pridite pogledat, na kubike šodra s ceste zasipava naše travnike in njive, o prahu pa sploh da ne govorim. Zapora bo!” je bil kategoričen svetnik KS iz Lok Ivan Kladnik. F. K. Vode bo dovoli V gradnji so kar štirje vodovodi, kar naj bi pomenilo, da vode tudi potem, ko bo jesensko deževje mimo, ne bo zmanjkalo. V Dramljah gradijo vodovod proti Marija Dobju. Na občinsko vodovodno omrežje bodo priključili 67 gospodinjstev, skupna vrednost gradnje pa znaša 29 milijonov SIT. Gradnjo izvaja Vilkograd s Proseniškega, JKP Šentjur pa je podizvajalec za inštalaterska dela. Direktor Gorjup je dejal:”V Dramljah dela odlično napredujejo, nobenih resnejših težav nimamo. Za poslovni uspeh JKP pa ta nova pridobitev ni zanimiva; poraba bo skromna, morda pol sekundnega litra, stroški pa razmeroma večji. 7. oktobra načrtujemo tehnični pregled glavnega voda.” Vodovod Hrastje, ki se je ustavil pri Cevami, čaka samo še na zorenje Mejine silažne koruze. Do vodovoda Kozarica ga bo pripeljala Plima - Žalec. V občinskem proračunu je zanj že pripravljenih 24 milijonov SIT. Od oktobra dalje bo tako na vodi iz Hrastja takorekoč že vsa občina. Iz Kozarice bodo vodo jemali le, ko bo ta povsem čista, in bomo, tako zagotavljajo na JKP, tudi po deževjih pili čisto vodo. Za dokončanje vodovodnega projekta “Hrastje" manjka le še vodohram, ki bo s svojo kapaciteto 1000 m3 zagotavljal stabilno preskrbo z vodo. Na vrsto bo prišel naslednje leto. Kdaj bo naša voda cenejša? “Ne bo. Sedaiya cena, ki jo več ali maiy diktira država, je zaradi hitrejše rasti spremljajočih stroškov, posebno še elektrike, vse bolj mršava. Že sedaj ne pokriva naših stroškov in smo za vse resnejše investicije vezani na občinski proračun. V Šentjurju voda ne more biti poceni, ker ves sistem sloni na prečrpavanju. Samo elektrika nas mesečno stane skoraj 400 000 SIT”, je povedal g. Gorjup. V gradnji sta še vodovoda v Slivnici in pa na Zagoro, ki sta iz naslova pomoči demografsko ogroženim krajem dobila presenetljivih 8 in 10 milijonov SIT. Kako zadeve tam potekajo na JKP, nimajo podatkov, iz občinskih virov pa smo izvedeli, da se zlasti v KS Slivnica dela lotevajo samostojno in slabo organizirano. Če sem prav razumel vprašanje občinskega svetnika Mestinška in odgovor župana na zadnji seji OS, jim v Slivnici še na misel ne pride, da bi pri širjenju vodovodnega omrežja sodelovali tudi z ustreznimi sredstvi KS in občanov, kot je bilo v Dramljah in drugje. Gradnjo vodovoda na Zagoro je na natečaju pridobil PUV iz Celja. F.K. Pred Slomškovo nedeljo Slomškova nedelja, ki jo verniki skupaj z najvišjimi predstavniki Slovenske katoliške Cerkve od leta 1982 vsako jesen praznujejo v eni od župnij mariborske škofije, bo letos v Slomškovem rojstnem kraju - v Slomu pri Ponikvi. Pred slovesno mašo 27. septembra bo mariborski škof, dr. Franc Kramberger, otvoril prenovljeno Slomškovo rojstno hišo. Na Ponikvi ob dogodku, ki bo v kraj gotovo privabil veliko ljudi iz vse Slovenije, pripravljajo tudi dve spremljevalni prireditvi. Slomškova nedelja Slovesnost se bo pred Slomškovo hišo začela ob pol treh popoldne. Najprej bo nastopil Komorni zbor iz Celja. Sledila bo molitev z ljudskim petjem, po njej pa bo mariborski škof, dr. Franc Kramberger, otvoril in blagoslovil Slomškovo rojstno hišo. Uradni del se bo končal z mašo pred Slomškovo hišo. Na Ponikvo so povabili vse slovenske škofe in dekane mariborske škofije. Med mašo bo prepeval združeni pevski zbor, v katerem sodeluje 8 cerkvenih zborov šmarske dekanije. Po besedah ponkovškega župnika Mihe Hermana bo imelo srečanje vseslovenski značaj: »Število romarjev je močno odvisno od vremena. Na Ponikvo bodo pripeljali trije posebni vlaki iz Maribora, Dobove in Celja. Po vseh cerkvah po škofiji so obešeni plakati, ki vernike vabijo na Ponikvo, mariborska škofija pa vsako leto izda tudi knjižico, namenjeno predstavitvi Slomškove verske literature.« Pri pripravah prireditve sodeluje tudi Turistično-olepševalno društvo (TOD) Ponikva. Predsednik TOD, Slavko Špur, je povedal, da bodo ob vseh pomembnejših cestah, ki vodijo v vas, in ob izvozu z avtoceste v Dramljah namestili obvestilne table, na treh različnih mestih v kraju pa bodo namestili table s panoramo Ponikve, kjer so označene vse pomembnejše kulturne, zgodovinske, naravne in turistične znamenitosti Ponikve. Turistično društvo bo poskrbelo tudi za ozvočenje na prireditvenem prostoru. S tremi domačimi gostišči (Janez, Vovk in Grič) so se dogovorili za gostinsko ponudbo ob prireditvenem prostoru. Za usmerjanje prometa in parkiranje bo poskrbelo domače gasilsko društvo. V tem času pa na Ponikvi urejajo tudi pešpot , ki bo po besedah predsednika KS Ponikva, Antona Vrečka, najverjetneje končana do 27. septembra. Sprva so v krajevni skupnosti načrtovali, da bodo do prireditve v Slomu asfaltirali cesto, ki Ponikvo povezuje s Slomom, vendar je zmanjkalo tako časa kot denarja. Asfaltiranje omenjene ceste, razširitev mostu in ceste od železniške postaje do Sloma ter obnova kulturnega doma na Ponikvi, ostajajo v daljnoročnem načrtu KS. »Na ministrstvo za promet in zveze ter na ministrstvo za kulturo smo že poslali prošnje za finančno pomoč pri asfaltiranju ceste in obnovi doma, vendar odgovorov iz Ljubljane še ni,« je povedal Vrečko. Pred Slomškovo nedeljo so na Ponikvi pripravili dve spremljevalni prireditvi pod skupnim naslovom Slomškovi dnevi. V soboto, 19. septembra, je bila v dvorani v Slomškovi hiši okrogla miza, kjer so dr. Gril s celjske bolnišnice, dr. Marjan Tumošek in dr. Slavko Krajnc govorili o Slomškovem svetništvu, 26. septembra pa bo v cerkvi na Ponikvi koncert cerkvenih pevskih zborov iz St. Primoža na Koroškem, iz Jakoba, Šentjurja in Ponikve. Obnovljena hiša v Slomu Slomškova rojstna hiša je po treh letih obnovitvenih del dobila končno podobo. Mariborska škofija jo je odkupila leta 1993, dela pa so se pod vodstvom domačega župnika začela dve leti kasneje. Večino denarja za odkup hiše je mariborski škofiji že leta 1989 poklonil prvi slovenski veleposlanik v Vatikanu, dr. Štefan Falež. Ob denarni pomoči Mohorjeve družbe, države, občine, krajevne skupnosti, domačinov in ostalih posameznikov, je škofiji uspelo obnovo dokončati in hišo urediti v muzejski in prireditveni prostor. V pritličnem delu hiše je muzej, kjer je v treh sobah predstavljeno Slomškovo življenje in delovanje: Slomškova mladost in povezanost s Ponikvo, obdobje študija in duhovništva, ter njegovo škofovstvo. Uredili so tudi sobo, kjer prodajajo spominke, razglednice, brošuro s predstavitvijo Ponikve, Slomškovo literaturo ter knjige založbe Ognjišče. V prvem nadstropju hiše je urejena dvorana s sto sedeži, namenjena različnim kulturnim in drugim prireditvam, kletni prostori pa nudijo možnost za okrepčanje obiskovalcev. Župnik Herman je pripravil zloženko o Slomškovi hiši, v njej pa sta v kratki obliki predstavljeni tudi Ponikva in njena okolica. Hiša je zaenkrat odprta od četrtka do sobote dopoldne in popoldne ter v nedeljo popoldne, vodenje po hiši pa je sedaj v rokah župnika Hermana in študentke Sonje Pokrajšek. V zadnjih dneh pred prireditvijo so priprave na Ponikvi v polnem teku, vas pa z dediščino zgovorne preteklosti vabi vse, ki bi ji želeli prisluhniti. Slika našla svoje mesto Slika škofa Slomška, ki je bila od nacionalizacije Slomškove hiše naprej v rokah Kombinata, je sedaj spet v Slomškovi hiši. Na hrbtni strani slike je več nalepk, ki pričajo o njeni preteklosti. Prva - iz leta 1922 - nosi napis: »To sliko je kot znak posebnega spoštovanja celjski župan Juro Hrašovec poklonil gospodu dr. Josipu Karlovšku.« Slednji je bil nekaj let lastnik hiše, nato pa jo je predal Celjski hranilnici. Druga nalepka je iz leta 1930. Nanjo je Josip Karlovšek napisal: »Po 25-letnem truda, skrbi pa tudi veselja polnem čuvanju Slomškovega doma odhajam in meni drag spomin zapuščam Celjski hranilnici kot znak hvaležnosti, da je v teh težkih gospodarskih časih prevzela čuvarstvo narodu tako svetega doma.« Na tretji nalepki je zapis o predaji slike iz rok nekdanjega upravnika Sloma, Vinka Mastnaka, njegovemu nasledniku Arzenšku. Zdaj je slika obnovljena in je na ogled v Slomškovi hiši. »Slika nima večje umetniške vrednosti, vendar je pomembna zaradi nalepk, ki pričajo o njeni preteklosti in s tem tudi o preteklosti hiše,« je povedal Herman. Janja Pevec PREDSTAVLJAMO VAM Bmmssmmsmm ' V; :rf S'*'’-'j:‘r $ GAAD BAND v novi zasedbi Da, mali rockerji so še vedno na glasbeni sceni, samo da niso več tako mali in začetnice njihovih imen ne sovpadajo več z imenom skupine. Od prvotne zasedbe je pravzaprav ostal le še ustanovitelj skupine Grega Bezenšek, ki je tudi edini Šentjurčan. Tako sem po dveh letih potrkala spet na njegova vrata in porabila sva kar precej časa, da sva uskladila najina umika in se dogovorila za klepet. Grega je med tem časom namreč zaključil osnovno šolo in s prvim septembrom dopoldneve preživlja na Srednji trgovski šoli v Celju. Popoldnevi in večji del noči pa so rezervirani za Srednjo glasbeno šolo, vaje z bandom, igranje kitare v Extra bandu, vodenje oddaje na celjski TV in trenutno tudi za snemanje nove zgoščenke. Na bas kitari je tako zdaj že tretje leto dolgolasi Tomaž Jurič. Naj večji magnet za ženska srca je modrooki Alen Vrečar, ki v bandu obvladuje klaviature. Modre oči pa so odlika tudi bobnarja Tomaža Pelca. Vokalist in kitarist skupine je Grega Bezenšek (Dekleta, še vedno je samski! Novi člani se v glasbi zelo dobro ujamejo, saj so vsi rockersko usmerjeni. Dreamtheater je CD, ki ga boste gotovo našli v zbirki katerega koli od štirih rockerjev. Za dobro vzdušje na zabavi pa se ne branijo zaigrati tudi kakšne domače viže, seveda v rock izvedbi. “Alen raztura na harmoniki,” se je nasmehnil Grega. Tudi privatno se GAADovči dobro razumejo. Poleti so se skupaj odpravili na morje in po Gregovih besedah je bilo zelo razburljivo, predvsem kar se tiče nočnega življenja in lepih deklet, ki jih je v Vrsarju baje precej. A zabava ni vse kar se dogaja v bandu. V dveh letih, odkar je skupaj nova zasedba, so preigrali veliko koncertov in si s tem nabrali dosti novih izkušenj. Posneli so dva nova videospota za pesmi O bog povej in Kdo si. Predvsem na zadnjega so zelo ponosni, saj je zelo kvalitetno narejen. Režiral ga je g. Milan Lebar. Spot ste lahko videli na skoraj vseh slovenskih TV programih. Veliko so se udeleževali tudi raznih oddaj tako na radiu kot tudi na TV: POMP, jutranji program POP-TV... Poleti so se izmed približno 150 prijavljenih uvrstili med 24 udeležencev Nove scene Melodij morja in sonca. Pred tremi leti so nastopili na mladinski sceni, a je takrat za njih to pomenilo le izlet in kopanje. Tokrat so s pesmijo Ne maram te dobro nastopili in so imeli tudi sami po nastopu zelo v redu občutek. “Letos je bila Nova scena, kar se bandov tiče, veliko bolj kvalitetna in rockovsko usmerjena, tako da smo se dobro ujeli,” je povedal Grega. “Za sodelovanje smo se odločili predvsem zaradi reklame, saj se kompilacijska zgoščenka z MMS vrti po vseh radijskih postajah, pa še veliko ljudi spoznaš. Ni mi žal, da smo šli. Zmaga Botrov pa je prav gotovo razočarala mnogo sodelujočih.” Skupina ravnokar končuje svojo novo zgoščenko, katere naslov bodo zaenkrat še ohranili kot skrivnost. Na njej bo 12 pesmi, med njimi tudi Ne maram te in pa lahkotna, hitra pesmica Ventil za žur, za katero so člani banda prepričani, da bo njihov novi HIT. V načrtu imajo tudi snemanje novega videospota. Posneli so ga v studiu Dinamic v Velenju s producentom Janijem Šuligojem. Tako potek dela, produkcija kot tudi zvok v studiu jim zelo ustreza in samo delo poteka precej hitreje kot pri prvem CDju. Takrat so snemali po obrokih, tokrat pa so si vzeli čas med počitnicami in sedaj v poznih nočnih urah že zaključujejo z delom. Nova zgoščenka bo predvidoma izšla v oktobru oziroma novembru. Svojo zasedbo za kakšen unplugged nastop včasih tudi razširijo z dvema back vokalistkama, nameravajo pa si sposoditi še saksofon in podobne pihalne zadeve. Navdušenih fenic je vedno več in na njihovih koncertih je pretočenih kar precej solza. Zato najbrž ni odveč, če objavimo še naslov njihovega Fan cluba: Ul. Dušana Kvedra 6a, Šentjur 3230. Barbara Gazvoda Zlata poroka Pavle in Silvota Fendre iz Brezja pri Slomu “Tak lušn je blo, vsi sorodniki so bli tu in sama domove in gospodinjstva. Pa Kasandro seveda lepa darila...”, je povedala gospa Pavla, gledata zdaj, ko ni več Esmeralde. Pokazala nama je majhen klavirček, ki igra sam Vedela sem, daje na Ponikviv veliko Fendretov, da pa so na vsakem koraku, sem se lahko prepričala, ko je prijateljica Špela, ki me je vodila, pokazala še na sosednjo hišo, od Pavlinega in Silvotovega sina. Vstopili sva in še preden se je sploh kaj reklo, sva bili obdarjeni s slastnimi domačimi pičkoti, gospod Silvo nama je vztrajno ponujal kaj bolj resnega za odžejat, branila sem se, da vozim, pa mi je celo opravičilo za policaje bil pripravljen napisati. Na mizi so se kmalu znašle fotografije iz slavja v Dramljah in sprejema v Ipavčevi hiši, najbolj so me prevzele torte - kar tri sem zasledila; tronadstropna, “enonadstropna” in velikanka v obliki številke 50 od nečakinje Rozike. Žur je bil to, sta povedala zlatoporočenca, pa da sta plesala, vse do jutra je trajalo rajanje. Pohvala muzikantom iz Oplotnice, da so tako igrali, pa še štose zraven pokali. Zelo sta bila vesela tudi daril, ki so jih prinesli sorodniki dan prej, ko so zapili “fantovšno in deklišno”. od sebe, povedala za nov aparat za masažo nog, za vikendpaket v Termah Zreče in še kaj. Kako jima mineva čas in kaj počneta, sem ju vprašala. Hitro, vedno hitreje mineva, tako kot najbrž vsem. Sama sta, otroci imajo svoje “Zdaj je lepše, kot včasih, če se kaj pokregama, ostane v hiši,”, se je malo pohecal Silvo, Pavla pa se je takoj oglasila, da tega pa res ni treba pisat. Seveda se nikoli prav zares nista skregala, saj zato pa sta zdaj zlata. In še enkrat toliko sem jima zaželela, vedar bosta čisto zadovoljna z biserno, pravita. Verjamem, da jima bo uspelo, če se le gospa Pavla ne bo še bolj zagledala v tistega fanta iz Ljubljane, ki prevaža Bo Prost, za katerega pravi, kako čeden in simpatičen je. “Tak dolgo sva skup hodla, da sva se postarala,” se je zasmejal Silvo. Strašno simpatičen mlad par sta, da bi le še več takih bilo. Še mnogo lepih trenutkov jima želimo tudi v imenu bravcev ŠN. E.K. Šentjurske NOVICE VAŠA STRAN I : KEMO ŽPLAST d.o.o. “Stavbno zemljišče” po šentjursko Sem “priviligiranka”, ki imam po Zakonu pravico in za celo parcelo in ne le za zazidano površino. Čeprav imajo dolžnost plačevati nadomestilo za uporabo stavbnega na občini že v sosednji pisarni vse izmere, sem morala zemljišča. Je to res moja dolžnost? najeti geometra (in plačati 9400 SIT), da mi je odmeril hišo. S šentjurskim Skladom stavbnih zemljišč imam že več let L=tos Pozimi sem dobila nekak5m razpredelnici (posebej težave. Najprej sem leta 1993 dobila položnico eno ™ mene m posebej za moža), kamor naj b. vpisala vse četrtletje prezgodaj (plačevati začneš 10 let po izdaji prostore, j,h množila z določenimi količniki, j,h delila z dve gradbenega dovoljenja), potem so mi poslali položnico kar ,ld' Ker se mije vsc skllpaj zde,° smeš"°’ "=Sa ",sem napravila. Junija sem dobila dve položnici, eno za moža v prejšnjem znesku in eno v enakem znesku zame. Šla sem na Urad, kjer so mi pojasnili, da popis lahko naredim kar skupaj, če res tudi živimo skupaj. Pa sem naredila tudi to. Hkrati pa sem tudi ugotovila, da mi Sklad že pet let nezakonito zaračunava svoj davek. V 11. členu Dogovora... (Ur.l. 19/86), ki še ni bil razveljavljen, namreč piše, da so v KS, kjer imajo samoprispevek, oproščeni plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Pritožbo sem poslala 15. julija letos, pa do danes še nisem dobila odgovora. Dobila pa sem odločbo o dohodnini, kjer mi je davkarija enostavno odtegnila eno akontacijo nadomestila za stavbno zemljišče. Gospo Pekošak, ki te postopke vodi, sem opozorila na 25. člen občinskega odloka o stavbnih zemljiščih, ki navaja, da KS Dobje in naselje Slivnica pričneta plačevati nadomestilo od prvega dne naslednjega meseca, ko poteče obveznost krajevnega samoprispevka, in da tudi Ponikva že 17 let ima samoprispevek, pa je bila le začudena, tega očitno tudi občinski svetniki, ki so odlok sprejemali, niso vedeli, svetniki s Ponikve pa so tisto sejo verjetno “prešpricali”. Zanima me, če tista določila iz “Dogovora...” še veljajo in od kod razlika med občani, ki izhaja iz 25. člena občinskega odloka? Pričakujem odgovor pristojnih služb! Dragica Jazbinšek, Ponikva P.S. Če imam prav, potem mi Sklad dolguje obrestovana vsa petletna plačila, ki sem jih imela v preteklih petih letih. srrj, ■ - !ij' prj M* Vedno v zalogi več kot 500 vrst različnih talnih oblog, namenjenih za stanovanja in javne prostore, znanih evropskih proizvajalcev. ‘PVC-TALNE OBLOGE * TEKSTILNE TALNE OBLOGE * IGLANA TALNE OBLOGE * LAMINATNI PARKETI * GOTOVI PARKETI * PREPROGE * TAPETE * LEPILA IN PRIBORI * POLAGANJE TALNIH OBLOG * IZDELAVA ZAVES KEMOPLAST d.o.o. Polagalci talnih oblog, investitorji in arhitekti! Obiščite nas v našem podjetju, kjer vas bomo podrobneje seznanili z našim programom ali pa vas bodo na vašo željo obiskali naši predstavniki. KEMOPLAST d.o.o. Trgovsko podjetje VELEPRODAJA IN MALOPRODAJA Drofenikova 7, p.p. 10, 3230 Šentjur Tel.: 063 743-001, fax: 063 743-004 Čestitamo ob občinskem prazniku. OUutJUlREJAN Šentjur, Goričica 12, 'itveno, trgovsko podietic tel./fax: 063/743-39 Storitveno, trgovsko podjetje TREBOVC JANI 12a, tel./fax: 063/743-393 mobitel: 0609 627 924 GSM 041 627 924 TRGOVINA BARV IN LAKOV Mešalnica avtolakov SIKKENS -MOBIHEL-K.H. vse vrste razredčil in trdilcev brusilni papir 3M-SIA NUDIMO VAM TUDI rabljena vozila prenos lastništva vozila splošni servisi osebnih avtomobilov avtokleparska popravila na ravnalni mizi GLOBALJIG mi - Brizgalni Kit - tmegi - prinegi razni zaščitni materiali olja-svečke-filtri Prodaja osebnih vozil ■ krediti z 9% obrestno mero Odkup karamboliranih vozil avtoličarska priprava na sistemu SPANESI lakiranje avtomobilov v lakirni komori(peči) GOI ZLATARSTVO MILAN GAJŠEK V TRŽNO-PRODAJNEM CENTRU V ŠENTJURJU Drofenikova 16, tel.: 063/743-727 , z .ik * prodaja zlatega nakita * izdelava nakita po želji stranke z vgrajenimi dragimi in poldragimi kamni VELIKA IZBIRA KOMPLETOV ZA DARILA! (graviranje brezplačno) *krstna in obhajilna darila * ekspres izdelava poročnih prstanov * prodaja ročnih ur in budilk * prodaja japonskih in kitajskih biserov W 1 coca cola, fanta 0,5 PVC sok BRAVO 21 pivo LAŠKO 0,5 zaboj Divo CELJSKI GROF 0,5 steki. SUM vsi okusi 1,51 deitor, 1,51 Haložan l/l Ijutomerčan 1/ VOdka Keglevic 1 (gozdni sadeži, jaguta 90,00 SIT 250.00 SIT 2.900.00 SIT 85.00 SIT 120.00 SIT 120.00 SIT 300.00 SIT 308.00 SIT 1.700.00 SIT Pevec Veronika s.p. Ul. Dušana Kvedra 11,3230 ŠENTJUR telefon: 743-451, 794-238 STROKOVNO, AŽURNO in po konkurenčnih cenah vodimo poslovne knjige za vse vrste podjetij in samostojne podjetnike. Možno je opravljanje storitev delno ali v celoti. Tovarna krmil Žalec d.d. Vrečarjeva 13 3310 Žalec Tel.: 1063) 715-116 Nudimo vse vrste krmil in surovin. V naši trgovini lahko kupite tudi konjeniško opremo. Šentjurske NOVICE Kalobške bučnice Na sončni strani Rifnika je kot vedno hudo napeto in razgibano. In če včasih ta stavek zveni, kot da vlečem kocine iz kozlovega fiksa, mi prosim verjemite, da tokrat mislim smrtno resno. Avgust je minil v krompirjevem znamenju z rahlim vplivom repe in strniščnega korenja. Moj veliki lov za najdebelejšim krompirjem, na katerega me je z najboljšimi nameni poslal moj urednik, seje končal, to moram priznati, dokaj klavrno. Recimo, daje kalobški krompir pri vsakem birtu posebej -brez konkurence. Jaz pa, ki se s kakŠNo posebno ekspertizo res ne morem pohvaliti, bi pri ocenjevanju naj lepšega, naj debelejšega in oh in sploh najbolj simpatičnega krompirja, gotovo povzročila cel kup zdrah. Teh pa imamo dovolj - hvala Bogu s krompirjem ali brez. zabava včasih pade na izpitu, le za ognjemet je proračun KS malo premajhen. Ali so pa tisti tipi ki delijo cekine malo preveč škrt. Pa menda ja vedo, da moramo tudi kalobško nedeljo nekako preživeti. Vsekakor se je zdelo, da če že ne Bog, so se pa zagotovo vsi vremenarji zarotili proti romarjem, še bolj pa proti gasilcem. Sobotni dež je namreč obetal, da bo v prvi kanal splaval tudi edini težko pričakovani zaslužek. Pa se je v nedeljo potem vse obrnilo na bolje. Od sedmih zjutraj pa tja do enajstih seje zvrstilo pet svetih maš, tako da so številni romarji prišli na svoj račun. Zvezda programa pa je bil gotovo bivši kalobški župnik g. Vili Brglez. Poleg lepih pozdravov za vse farane pa je kasneje še dejal, da je bil pač predolgo na Kalobju. Ker ga pogreša ali ker je drugje bolje pa ni več povedal. Vsekakor je bilo lepo spet videti znani obraz. Gospod Peter, kalobški aktualni župnik, pa je poskrbel, da je bila zaokrožena celota res pravi praznik. Glavna bogoslužna slovesnost, ki jo je po dolgem času vodil maribosrki škof Kramberger, je potekala na novi zelenici za cerkvijo. Tudi hudo razmočena tla niso vzela lepote prostoru, ki je za zakšne slovesnosti naravnost idealen. Naj pohvalim še krasitelje cerkve iz Svetega Jakoba, ki vsako leto spletejo dolge kite zelenja in jih obesijo pod strop. To je postalo skoraj že zaščitni znak kalobške nedelje in tako samoumevno, da jim včasih pozabimo reči hvala. Z dogajanja pred gasilskim domom sem ujela le eno skladbo ansambla Frajerji iz Vojnika in pa, da je druga namenjena predsedniku gasilcev Ferdu Pušniku. Če je plesal sicer ne vem, a po obrazih kar številnih obiskovalcev sodeč bi rekla, da z muzikanti niso ravno v temo brcnili in da so tudi za jedačo in pijačo solidno poskrbeli. In za konec naj povEm, daje pred nekaj dnevi praznoval abrahama kalobški kulturni ambasador, cerkveni organist in še marsikaj v eni osebi, Venčeslav Jager. V svojem imenu in v imenu kalobških bučnic, pa vseh tistih, ki z njim budijo spečo kraljično kulturo, mu želim - ŠE NA MNOGA LETA ! Precej zanimivejši pa so bili septemberski dnevi. S prvim se je spet zbudila visoka šola učenosti (ima namreč višinski dodatek) in naših štirinajst še pa še simpatičnih šolarjev se je spet podalo na pot učenosti...(ups, se mi je skoraj zapisalo nekaj o križevem potu, pa ni sile). Če še ne veste, govorim o najbolj prijazni šoli kar jih poznam. Sicer ne vem natančno kaj ji daje tisti občutek domačnosti. Mogoče vrata, ki zacvilijo, suha roba na hodniku ali pa mogoče lesene stopnice... Ta dandanes muzejski eksponat neprecenljive vrednosti so menda zgradili po vojni, potem ko je prejšnja šola pogorela (hudobni jeziki pravijo, da je takrat nastala tudi tista pesmica "Nikol se nismo tolk smejal...). Kakorkoli že; le redki posvečeni vedo, da so te stopnice v začetku služile kot ena prvih varnostnih naprav. V trenutku je bila namreč obveščena cela stavba, da ima nekdo obisk oziroma se nek nezaželen osebek plazi po šoli. Kasneje, ko so taki osebki postali zakonsko zaščiteni, pa so predirljivo škripanje prekvalificirali v hišni zvonec. Sicer pa so te vsestranske stopnice tudi prvovrstno drsališče - za kratkohlačniško mularijo prostovoljno, za nepazljive pete pa tudi neprostovoljno. Z novim šolskim letom pa je tudi tega veselja konec. Zdaj se tam bohotijo lepe, nove, stabilne stopnice, ki sicer ne jamrajo pod vsakim korakom, pogovarjajo se pa s tabo tudi ne. Pa da ne pozabim omeniti novega vhodnega nadstreška. Ne samo, da zdaj veste kam vedrit, če je pri Erjavcu zaprto, zadeva tudi izgleda prav lepo. Pa to še ni vse. Druga nedelja v septembru je mimogrede lepa nedelja, praznik Marijinega imena oziroma kalobška različica ameriškega četrtega julija. Evforija je enaka, gneča prav tako, Saška Kmetijski nasveti Jesensko zatiranje ščavja na travnikih Ščavje lahko zatiramo z izmvanjem ali kemično s škropljenjem. Ruvamo ga lahko takrat, kadar gaje na travniku še malo (2 šopa/m2). Prvi ukrep je, da ščavje pokosimo, ko še nima cvetov. Ko sc cvetovi oplodijo, kalijo že zelena semena, v zemlji pa se kalivost ohranja tudi do 80 let. Zatiramo ga v vseh letnih časih, ko je v polni rasti z razprtimi listi, vendar še brez cvetnega stebla. Po škropljenju moramo upoštevati 28 dnevno karenco - prepoved uporabe za krmljenje. Nekaj pripravkov za zatiranje v jesenskem času, s katerimi lahko poškropimo celotno površino: HARMONV - poškropimo lahko celo površino, če v travni ruši ni mnogo detelj, kajti te so najobčutljivejše in lahko propadejo. Škropimo, ko je listje ščavja dovolj razvito in še brez cvetnega stebla in je temperatura čez dan vsaj 12 stopinj. Za 1 ha potrebujemo 20 g pripravka. Če je v ruši veliko detelj, škropimo samo grme ščavja. ASOLOX - uporabimo 41 na hektar, škropimo pa do konca septembra, ko temperature še ne padejo pod 5 stopinj celzija. Ko se vegatacija prekine, ni več uspešen. DUPLOSAN KV - 31 na hektar. Uporabimi ga takrat, ko je ščavje že pognalo stebla za cvet, a še ne cveti. Delno upočasni tudi rast detelj, a si te hitro opomorejo. STARANE 250 in DEHERBAN FLUID - uporabljamo za škropljenje posameznih šopov ščavja. Tatjana Tiselj, KSS Šentjur PISMA: Ema - Boža Šentjurske NOVICE Honey boney Boža, hej! Ura je enajst zvečer, sedim za svojim ljubim računalnikom in poslušam simfonijo na tretjem programu. Zadnje čase se mi zdi škoda ušes za MM2 ali Radio Dur... Berem tvoje pisemce in si mislim svoje. Tvoje misli so mi domače, tvoje besede poznane. Morda lahko le zaradi nemira v svoji glavi razumem nemir v tvoji glavi. Čeprav bi imela na tisto o laganju marsikaj za pripomnit. Ljubezen ne more ostati skupaj z lažjo. Sploh ne med dvema nasprotnega spola, med prijatelji še gre, njim odpustiš. Fantu pa ne, ne zaupaš mu več - in nekaj temnega in težkega sc začne pojavljati v pogovorih in poljubih. In to, ko praviš: če si prepričan, da nekaj (občutek ljubezni) je, potem to zate je. Fuuul sem proti. Kaj pa če nekoč sam sebi zaupaš resnico - prepozno - in ugotoviš, da tistega ni? Povedala bom praktično življenjsko misel: To soočenje te bo bolj razsulo kot začetno priznanje, da ljubezni (ali česarkoli) nimaš. Zakaj? Zato ker bi te to začetno spoznanje navdalo z zaupanjem vase (in v svoje občutke), tisto zadnje pa bi nosilo grenak priokus laganja same sebi. A sem zatežila? Morda, a zadnje čase večkrat premišljam o teh stvareh. Da bom zvenela še malo cerkveno: ugotavljam, da z resničnim navdušenjem gledam na tiste svoje dosežke (pa čeprav v očeh drugih neznatne), v katere sem vložila svoj trud, svoje drhtenje, svoje muke ob vstajanju ob šestih zjutraj. Ostalo dela iz mene potrošnico - kupovala bi si na tone novih oblek, pa nikoli niso dovolj lepe in zanimive in seksi, da si ne bi želela novih. Čeprav je pa res tudi to, da si v življenju najbolj srečen takrat, ko imaš rad samega sebe, kOo si dovoliš biti čisto navaden človek, ki počne najbolj navadne stvari: rad spi, je, se ljubi, prdi, riga, napada te PMS in od menstruacije te zvija v trebuhu... Ko si na izpitu in veš, daje tudi profesor pred tabo čisto navaden človek z enakimi človeškimi lastnostmi in strahovi. Sklepna ugotovitev: zahtevaš od sebe najboljše, pa kljub vsemu poskušaš uživati v tem , da si navaden človek. En majhen navaden edinstven človekec. Sicer pa jaz mala veseljakinja uživam počitnice in jih izžemam kot mokro brisačo. Dosti doživetij, dosti krajev. Najprej morje, kjer sem spustila v zrak ves stres junijskih izpitov. In uživala vprijateljih, hrani, vonjih, občutjih, pogovorih. Potem s kanuji po Kolpi z osmimi fanti. Divjina in veslanje pet ur na dan. Spiš pod kakim drevesom, da te jutranja rosa ne namoči preveč. Poslušaš fantovske razgovore in ne moreš doumeti... nič. Njihov bogat jedilnik obsega kruh, pasjo radost in pivo. Kljub vsemu - naj mi še kdo reče, da fantje niso sentimentalni in nežni. Potem sta na vrsti Amsterdam in avtoštop. Iščeš mejo, do katere je tveganje še sprejemljivo. Kateremu vozniku lahko zaupaš in kateri te bo posilil, ubil, zažgal. Presenetljivo je to, da so večinoma prijazni in neškodljivi, tovornjakarji pa ti povrh vsega še radi kaj skuhajo. In Amsterdam, kjer so ravno potekale Gay Games in je bilo mesto polno zaljubljenih fantov. Najbolj noro je pri gejih, kako sta si v paru podobna. Oba športnika, oba reperja, oba lepa, oba hudobna, oba intelektualkca... Imam predsodke? Ne bom rekla, da jih nimam; vsak človek, ki mi reče, da jih nima, se mi zdi lažnivec. Poskušam pa sprejemati. Po Amsterdamu je prišel na vrsto tečaj risanja. Narisala sem svoje prvo tihožitje z ogromnimi rdečimi sočnimi paradižniki. Rada bi vztrajala s svojim risanjem, uživam v tem. Trenutno se nekaj trudim s šentjurskimi kozolci. Prvič po dolgem času se počutim zdravo kot riba, energije imam še ponoči toliko, da nekaterim ne pustim spati... Imam se lepo in letošnje poletje je bilo čudovito. Jeseni se v mojem življenju napovedujejo velike spremembe, varnost izginja. Vsak hip bom odrasla. Pozdrav, tvoja Ema Naši mami v spomin Avgusta je minilo že 40 let odkar v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, saj prezlato si srce imela, da bi pozabljena bila. Šopek in svečka na grobu povesta, da še vedno pogrešamo te. Osem dni si takrat trpela, nato pa mirno za vedno zaspala. Kako nam takrat je bilo hudo, ve le malokdo. Težko življnenje si imela, nista te zlomila pomankanje in vojna, niti nasilna smrt našega očeta. Kako si se mučila ob zori na njivi, daleč nosila vodo v brenti, da si za nas otroke skrbela. Srčno hvaležni se te spominjamo vsi, ljubi Bog pa naj ti sveti raj podeli! ______________Hilda Lokovšek, Dom upokojencev Šmarje Recepti Naša bralka Cvetka Jerman iz Kopra nam je posla dva recepta in pravi, dajo bo veselilo, če bosta uporabna! Hvala Kalamari v solati Potrebujemo Ikg kalamarov (lahko so tudi sipe), korenček, korenino peteršilja, malo čebulo, 2 stroka česna, malo zelene, lovorjev list; za preliv vinski kis, oljčno olje, sol, poper, sesekljan peteršilj; 30 dkg paradižnika, 15 dkg zelene paprike. Kalamare očistimo pod tekočo vodo in jih 30 minut kuhamo. Ohlajene narežemo, dodamo lovke, narezan paradižnik, papriko, sol, poper, kis, olje, sesekljan česen in peteršilj. Bučni cvetovi nadevani s sirom Bučne cvetove očistimo in odstranimo pestiče. Nadev: namočenemu kruhu dodamo nariban sir - parmezan, poper in muškatni orešček. Premešamo in z žlico polagamo na cvetove, ki jih zapremo, pomokamo in pomočimo v stepenem jajcu. Cvremo na olju. Zraven postrežemo tatarsko omako. Vpis vi. razrede osnovnih Šol Dramlje: v ponedeljek, 21. sepetembra od 11. do 15. ure Ponikva: v torek, 22. sept. od 11. do 15,30 ure Dobje: v sredo, 23. sept. od 8. do 13. ure OŠ F. Malgaja Šentjur: v četrtek, 24. sept. od 8. do 13. ure Blagovna: v ponedeljek od 8. do 12. in od 13,30 do 15,30 ure Planina: v petek, 25. sept. od 8. do 12. ure OŠ Hruševec: v torek, 29. sept. in v sredo, 30, sept. od 8. do 15,30 ure Slivnica: v četrtek, 1. oktobra od 8. do 12. ure Loka: petek, 2. okt. od 8. do 10. ure Prevorje: v petek 2. oktobra od 11. do 12. ure Mali oglasi Na sončni legi na Podgradu prodam 1050m2 veliko zazidalno parcelo z vsemi priključki. Telefon 33 466 od 20. ure dalje. Prodam brejo kobilo in 10 mesečnega žrebička pasme haflinger. Telefon 743 561. Prodam motor CTX 80,1. 89. Tel.: 063/808-785 MALI OGLASI SO BREZPLAČNI! Šentjurske NOVICE SKMS osvaja Maribor... in to z nogami! To je zgodba o petih, no ja, ljudeh, ki so presenečeno ugotovili, da nimajo nič pametnega za početi. Če pa nimaš nič pametnega za početi, potem pač počneš kaj neumnega. Ta neumnost je bila v našem primeru pohod v štajersko prestolnico, ki jo velika večina Slovencev pozna pod imenom Maribor. Bilo je nekega ponedeljka. Če bi imel koledar z možnostjo označevanja dni v tekočem mesecu, bi takrat označil 20. julij 1998. Pa ga na srečo nimam. Zato sem se lahko hitreje uredil in odpravil na zborno mesto - klubsko vitrino na mestnem trgu. Še sreča, da sem bil sam doma, saj me tako ni mogel nihče prepričati, da sem neumen. Tudi bolečina v levem kolku, ki se je skrivnostno pojavila dan poprej, me ni odvrnila od pohoda. Pri vitrini sta že bila pobudnika pohoda, Jurca (Jure Godler) in Funghi (Sandi Potočnik). Lansko leto sta se odpravila v Sevnico, kar bi naj bilo približno 15 km manj, kot smo si zadali letos. Počasi sta se prikobacala še Bdong (Bogdan Rahten) in Motkoj (Matija Jazbec). Še prva slika in pohod seje začel. Ura - 4:05. Naša pot, ki jo je določal Motkoj v sodelovanju z Jurco in Funghijem, se je vila čez Zgornji trg in Botričnico do Ponikve, Lipoglava, Dolge gore. Ostrožnega (ne nujno v tem vrstnem redu) vse tja do Loč. Tam smo si privoščili prvi navigacijski postanek na lesenem mostu čez potok Dravinjo, ki smo ga najprej krstili za Ločnico. O imenu se z geografom vsekakor ne bi upal prerekati. Sonce je tedaj počasi že začenjalo pripekati, noge pa so nas tako ali tako bolele že od Ponikve naprej. Ker nas je “čas” (“čas” = Funghi in Jurca, op. prev.) močno priganjal, smo z mosta odšli še preden smo v potoku ugledali kako ribo. Naslednji zapis časa beležimo v Ličenci, za katero pred potjo nisem vedel, da sploh obstaja, pa še zdaj se je komaj spomnim. Kmalu zatem smo prečkali avtocesto. In začele so se muke... Do takrat smo namreč hodili po stranskih cestah in poteh, za pot od avtoceste do Maribora pa naš kartograf Motkoj ni uspel najti nobene ugodnejše poti, kot je stara magistralka Celje -Maribor (poreden Motkoj). Če se peljete po njej z avtom, se vam najbrž zdi precej manj prometna kot včasih. Nam, pešhodcem, pa se to ni zdelo nič kaj manj, saj je sledilo približno 30 km umikanja vsem mogočim jeklenim pokvekam, ki krožijo po naših cestah. In ni bilo lahko! V gozdu nekje na poti do Slovenske Bistrice smo si lahko malce odpočili, saj je neki velikodušnež kot da bi vedel, da pridemo mimo, ob cesti pustil kavč sicer dvomljive, a zadovoljive kvalitete. Značilen vonj slednjega nas je kmalu pognal nazaj na pot. Edini dovolj pameten je bil Motkoj, saj se je “Počitku” izognil. V Slovensko Bistrico smo prispeli okoli pol desetih, a nas je do središča čakal še polurni sprehod. Pa kaj je bilo to za nas. Na glavni trg smo prispeli kmalu in se zleknili k spomeniku, kjer smo prebili naslednjo polovico ure. Tu smo tudi izpraznili še zadnje zaloge hrane. Nazaj na pot smo se odpravili točno eno uro po prihodu do table Slovenska Bistrica. Sonce je žgalo kot sto vragov. Najpametnejši med nami (jaz sem seveda spet izvzet) so imeli s seboj kremo za sončenje, sicer pa smo se pred soncem ščitili z raznimi kapami. Bdong je imel namesto kape kar dežnik, Motkoj pa je bil povsem brez, kar se je izkazalo za napačno potezo. Po slabi uri hoje smo prispeli v Zgornjo Polskavo. Kaj več skoraj ni za povedati, saj je pot postala enolična. Cesta se je počasi zravnala, gozd izginil, promet pa še dodatno zgostil. Naprej nas je gnala samo še volja. In ravno zaradi močne volje smo kmalu prispeli na, saj ne boste verjeli, Morje! Za kopanje na žalost ni bilo časa, zato smo pot kar hitro nadaljevali. Nadaljna pot je bila res mučna. Kmalu smo namreč prišli do mariborske obvoznice, kjer se je pešpot kar nekako izgubila. Hojo smo nadaljevali po bližnji koruzi, kar je bilo vse prej kot prijetno. Sredi poti smo srečali prijaznega delavca, ki je pral svoje kombinirano vozilo. Velikodušno nas je kar zastonj poškropil, da smo se vsaj malo ohladili. Ne vem, zakaj se jaz tuširanja nisem udeležil. Menda mi je sonce skisalo možgane. Povsem verjetno. Po mučni poti smo ob pol treh končno prispeli do table Maribor, a poti s tem še ni bilo konec. Treba je bilo priti še do železniške postaje (po dolgotrajnih pogajanjih smo se namreč odločili, da nazaj ne bomo hodili). Trije (Bdong, Motkoj in Sam) smo razdaljo premagali s pomočjo avtobusa, Funghi in Jurca pa sta bila korenjaka in sta pot nadaljevala peš. Na ŽP sta tako prišla čez dobro uro. Za konec pa še nekaj statistike o pohodu. Naredili smo približno 100.000 korakov, oblajalo nas je preko 120 psov, obmijavkala nas ni nobena mačka, osupel obraz smo naredili petim ljudem, trobilo nam je pol ducata mimovozečih voznikov, dan smo polepšali eni mladenki (prodajalki v neki trgovini ob poti), uničili en par copat, popili povprečno 5 litrov tekočine na enega (izgubili vsaj dvakrat toliko), preizkusili smo eno zofo, zalili nekaj dreves in grmovja ter se enkrat vrnili domov. Pa se je splačalo? (več o pohodu najdete na domači strani škmš na medmrežju) Samo Gazvoda F. KOVAČ: SPOMINI Šentjurske NOVICE |____________________________________________M ^ M j Spomini na Demos 10. nadaljevanje) Ker se je ob njegovi plači nekaj mesecev kasneje razvnela prava vojna, ji bom tudi na tem mestu posvetil nekaj stavkov. Po razlagi sekretarke skupščine Slavice Gosar predlagano povišanje ni bilo v skladu z Družbenim dogovorom, ustrezen zakon o funkcionarjih v upravi pa je bil šele v postopku sprejemanja. Da je Grdina dober kader in je potrebno pristati na njegove zahteve, so zahtevali tudi Štiglic (SDP), Frece (SDZ) in Berglez (SKD). Tudi Jager (ZSMS) je podprl njegovo kandidaturo, a je hkrati glasno opozarjal, da za takšno izjemno plačo skupščina nima nobenih osnov. Ker je šlo za naš predlog, naš glasovalni stroj pa je funkcioniral vzorno, smo seveda ta predlog, kot tudi nekaj drugih.čeprav fomalno spornih, gladko uveljavili. Skratka, že takoj na začetku smo se srečali s težavami, ki jih nosi s seboj demokracija - in smo jih pričeli reševati na znane pragmatične načine. “Stari mački” iz prejšnje oblastne garniture, kot so bili Jager, Štiglic, Moser, Prebil in drugi so delovali izkušeno in superiorno in jih z argumenti nismo mogli obvladati. Zlasti Jager iz ZSMS je bil neverjetno siten in hkrati tudi nevarno prodoren. Če ne bi bil jasno razpoznaven njegov cilj v stilu zsmsjevske destruktivnosti sesuti Demosovo prevlado, bi nam bil lahko zelo koristen, tako pa nam je bil ves čas nevarna opozicija. Resnici na ljubo je treba tudi povedati, da bi naše skupščine brez njegovih vložkov bile sila dolgočasne. Po izvolitvi sem imel kratek zahvalni govor: »..Zavedam se, da ste me izvolili za predsednika skupščine v zelo obremenjujočem trenutku, v občini, kije po družbenem proizvodu na nezavidljivem zadnjem mestu v Sloveniji, pa tudi v občini, kjer do sedaj še noben funkcionar ni dočakal penzije in v kateri je vsak tretji volivec z izraženo podporo sicer simpatičnemu, a po mojem mnenju neresnemu Krambergerju, jasno izrazil posmeh svoji oblasti. Gre za simptom tako imenovanega balkanskega odnosa do oblasti, ki je vedno tista druga, pokvarjena ali umazana in jo je zato vredno opravičljivo goljufati ali zasmehovati. Prav ta razdvojenost med nami samimi je prav gotovo bila tudi eden izmed pomembnih dejavnikov, ki so nas navdajali z občutkom nemoči in odtujenosti ter pogojevali naše drsenje proti dnu. Tu in na volitvah izkazana podpora me spodbujata, da bom vse svoje moči vložil v premeščanje tega prepada med “mi tu gore” in “oni dole”, kot je nekoč rekel Tito..." Citati iz nastopnega govora lepo kažejo na mojo vero in optimizem, da so demokratični odnosi tudi v okviru občine eden izmed bistvenih pogojev za splošen napredek. Tako razmišljam še danes, čeprav je praksa pokazala, da moj oziroma Demosov idealizem ni imel nobenih možnosti v primerjavi z Grdinovim realizmom. Njegov moto, ki mi ga je zaupal nekoč na začetku, ko sva še bila v znosnih odnosih, je bil neprimerno uporabnejši: uporabiti moramo vse zveze in poznanstva, pridobiti denar ter čim Prej zgraditi nekaj opaznega, na primer obvoznico ali kaj Podobnega, da bomo pridobili ljudi, potem bo pa že šlo naprej. Da se mi je njegova logika tisti hip zdela čisto OK, je bil samo še en dokaz, da svojih načel, ki sem jih imel v glavi in na jeziku, nisem znal uporabiti v praksi oziroma sem jih pragmatično prilagajal trenutnim rešitvam, ki so jih ponujali bolj izkušeni. Brez diskusije smo tudi imenovali dosedanje predstojnike občinskih upravnih organov in sekretarko skupščine kot vršilce dolžnosti. Grdina je bil seveda enako soglasno izvoljen za mandatarja izvršnega sveta, s posebnim sklepom pa je skupščina tudi pristala, da bo njegova plača 40% višja od plače, ki jo je dobival dosedanji predsednik IS Šešerko. Skupščina je sprejela tudi sklep, da do izvolitve novega IS opravlja to vlogo prejšnji IS, čemur pa sta spet ugovarjala Štiglic, kot član prejšnjega IS, ker ga nihče ni vprašal za soglasje, in Jager (ZSMS), ker se ni strinjal, da prejšnji IS še naprej razpolaga in razdeljuje prostore DPO. V zvezi s prostori se je že na ustanovni skupščini pojavilo mnenje, da so ti prostori že olastninjeni, saj naj bi bili last ZKS - SDP in Socialistične stranke (Gosarjeva, Krampi). Skupščina je sicer sprejela “zgodovinski” sklep, da se ti prostori namenijo delovanju novih strank, a je sklep ostal zgodovinski, ker ga v naslednjih desetih letih kljub nekaterim poskusom ni uspelo uveljaviti. Tako smo na prvi seji skupščine zelo lahkotno prelomili dve svoji predvolilni obljubi: da bomo poskrbeli za cenejšo občinsko upravo in da bomo spoštovali zakone. Prav okrog Grdinove plače seje kasneje napletlo še mnogo razprav in prepirov in nazadnje se je ob njej razletela še Demosova občinska koalicija. Tudi izvolitev pomembne komisije za kadrovske zadeve, volitve in imenovanja je stekla po dogovorjenem scenariju. Predsednik komisje je postal Franc Zabukovšek. Kasneje sem slišal očitke, da se s to funkcijo nisem ustrezno oddolžil enemu od najzvestejših Demosovih prvoborcev, kar naj bi bilo tudi vzrok, da je sčasoma prihajalo med nama do vse večjih nasprotij. Bil je težak sogovornik in tudi sam sem nekajkrat dejal, da sem imel z njim več težav kot z vso opozicijo. Veljal pa je za poštenega in načelnega in kot takšen se nam je zdel kot rojen za to delikatno funkcijo. Nekaj dni po inavguraciji so nas povabili občinski sindikati (vodil jih je Jože Mastnak), ki nam tudi niso pozabili čestitati ob nastopu, na svoj seminar (ali nekaj podobnega) v Radovljico. Kot predsednik SO sem jim predstavil naše nove kadre, gospoda Grdino in gospo Svetina. Ne vem več, kaj smo se pogovarjali, v spominu mi je ostal le Grdina, ki me je presenetil, ko je moje naslavljanje z gospodom odločno popravil: “...tovariš Grdina. Še vedno imam knjižico”, je ugovarjal. To pa je bilo tudi zadnjič, da sem slišal, da seje skliceval na svoje politično poreklo. Kasneje je bil vedno prav rad gospod. Verjetno bi bilo prav, da bi svoje ponesrečeno predsednikovanje skupščini, ki je trajalo približno leto in pol in je bilo pretirano obremenjeno s predsednikom IS Grdino, začel z analizo svojih napak. Je pač tako, da seje nemogoče dvigniti nad sebe samega in se objektivno ocenjevati. Pričujoči zapiski bodo dali marsikomu dovolj materiala, da si bo lahko sam ustvaril svoje menje o moji “zgodovinskosti”, če se mu bo seveda zdelo vredno. Je pa dovolj samoumevno, da se bom bolj osredotočil na Grdino, kije končno le bil akter mojega odhoda na smetišče zgodovine. Neizpodbitno je dejstvo, da sem predvsem po njegovi zaslugi postal edini predsednik šentjurske občine , ki mu je bila izrečena nezaupnica. (se nadaljuje) Šentjurske NOVICE I F. KOVAČ: POTOPIS n Sri Icmka - srečna dežela 6. nadaljevanje Maravrilla Zadnja dva dneva v Sri lanki sta bila počitniška. Nastanili so nas v prijetnem in razmeroma razkošnem hotelu Club Palm Bay okrog 30 km severno od Colomba. Tu smo se še enkrat lahko prepričali o rajskosti te dežele. Okrog zelo prostornih centralnih prostorov, recepcije, kuhinje dveh ogromnih restavracij, bazenov, teniških igrišč in “non stop” šankov je bilo med palmami in kokosovimi gaji pravo naselje prostornih apartmajskih hiš. Z ene strani je počitniško naselje mejilo na bujno obraslo laguno, z druge strani pa na čudovito peščeno plažo, ki ji ni bilo videti konca, ob katero je veličastno v enakih presledkih valil svoje mogočne valove Indijski ocean. Hotel je bil takorekoč “vsajen “ med ribiške vasi, ki so se ob obali razprostirale v obe smeri. O samem hotelu le to, da je sistem "Ali inclusive” sila mamljiva zadeva in prava pokora za tiste, ki nimajo mere pri pijači in jedači. Vsa ponudba pijač in jedač nam je bila na razpolago v neomejenih količinah in kdajkoli, prav tako pa tudi ležalniki in senčniki ob bazenih, igrišča, biljard in podobno. Arhitekturno stavbe sicer niso bile nekaj posebnega, so pa bile na vse stami odprte in je skozi vse prostore vedno vel rahel vetrc z oceana. Skrtaka, šlo je za prijeten naravni “Air condition” , ki tudi v najhujši opoldanski pripeki ni odpovedal. Kljub vsemu pa nam je vendarle bila še vedno bolj zanimiva obala. Morje je imalo vsaj 28 stopinj, zibanja na valovih in klubovanju njihovi moči na sipinah se skorajda ni dalo naveličati. Posebno doživetje je bil sprehod skozi sosednje ribiške vasi. Ljudje so bili očitno revni, toda neverjetno prijazni. Okrog malih koč, nektere so še vedno spletene iz kokosovih listov, posedajo zadovoljni vaščani, vsi so se pripravljeni pogovarjati, toda le nekateri vsaj za silo razumejo angleško. Številni prav lepi otroci se podijo po obali, se z najpreprostejšimi predmeti igrajo na pesku ali čofotojo po vodi. Čeprav je hotelsko naselje še povsem novo in se domačini s turizmom srečujejo prvič, so se otroci kaj hitro navadili beračenja, ki pa je tu še vedno dokaj nevsiljivo oziroma sramežljivo. Bonbon ali kuli sta do kraja razveselila slehernega malčka. Visoko na sipinah so bili “parkirani” ribiški čolni. Večinoma je šlo za težke iz treh do štirih večjih debel sestavljene manjše “enosedežne” splave, ali za večje piroge, to so nekakšni katamarani, ki so vsi dosledno sešiti in narejeni iz domačih materijalov. To ribiško romantiko je že “motilo” tudi nekaj večjih plastičnih motornih čolnov. Zanimivo je bilo jutro, ko so se ribiči vračali z morja. Številni leseni čolniči, pravzaprav splavi, so se kot rojevali iz valov; na vsakem splavu mož z veslom, na premcu mreža z ribami. Veslač je ob obali čakal na primeren visok val, ga poskušal zajahati in z jim pripluli čim višje na obalo. Tam so ga čakali že domačini, ki so čoln zadržali na sipini, vsi skupaj pa so nato počakali na nasledbnji večji val in z njegovo pomočjo čoln pomaknili še višje. Nazadnje so drevake dali na lesene valje in jih porinili na vrh sipine. Zanimivo je bilo, da v morju niso ostali zasidrani niti večji motorni čolni. Tudi te so po podobnem postopku spravili na vrh sipine, le da so si pri tem izdatno pomagali z motorji. Marsikateri čoln je kar z močjo motorja sam pristal daleč na suhem. Ulov očitno ni bil kaj posebnega. V mrežah so bile le manjše ribice in nisem videl ribiča, ki bi imel v košari več kot par kilogramov rib. Če sem prav razumel, so ribe lahko prodali zadrugi po 50 rupij za kilogram, kar pomeni, da so za dnevni ulov dobili morda okrog 500 SIT. Skupina prijaznih možakarjev, vsi so praviloma razmeroma majhni in suhi, takole na 50 kg bi jih ocenil, nas je povabila v vas. Upal sem, da se bomo znašli v iz kokosovih vej spleteni koči, v “kameni dobi”, a sem bil razočaran. Peljali so nas v eno redkih zidanih hišk, kije bila sicer sokrajda enosobna in arhitekturno dobro usklajena z tamkajšnjim večnim poletjem, toda bila je sodobno zidana stavba, z elektriko, televizorjem in s polivinilom zaščitenimi fotelji v kotičku, ki je predstavljal dnevno sobo. Spominajala me je na naše dnevne sobe izpred štirideset let. Iz klepeta, pogovarjali smo se bolj z rokami, sem vendarle lahko razbral, da kljub revščini sploh niso tako daleč v “kameni dobi”. Otroke rojevajo v bolnišnicah, vsi hodijo v šole in mnogi na delo v tujino. Zlasti arabske države so njihov zaželjen in realno dosegljiv cilj. Tako kot so naše družine imele še do nedavna nekoga v Nemčiji, ki je poskrbel za televizor in avto, tako imajo oni svoje gastarbajterje, največkrat so to njihova dekleta, na Bližnjem vzhodu. Skratka, zgodovina, ki seje še spominjamo tudi v Sloveniji. Še nekaj nisem mogel prezreti: v okolici Maravville je bilo na prostem postavljenih razmeroma mnogo jaslic. Nektere so bile takorekoč v naravni velikosti, saj znameniti hlevček z Jožefom, Marijo in Jezuščkom mnogokarat sploh ni bil bistveno manjši od njihovih stanovanjskih hišk. Tudi Marijine kapelice so bile pogoste in praviloma precej večje od naših. Zanimive je, da Marija, ki pri nas največkart tre glavo kači, tam praviloma stoji na lotosovem cvetu, kar je v budističnih okoljih Budova poza. Tudi Buda se često upodablja skupaj s kačo kobro, le da mu ta ne predstavlja sovražnika temveč dobrohotnega zaščitnika, ki brani meditirajočega Budo pred sončno pripeko ali dežjem. Silvestrovo je bil naš zadnji dan v Sri Lanki. Silvestrovali smo na prostem, ob bazenu, pod palmami. Vse skupaj, zlasti še nočne temperature preko 20 stopinj, ni bilo prav nič po naše silvestersko. Tudi zelo pestra in bogata gostinska ponudba, kulturni program, izvolitev miss večera, razni srečelovi, muzika, bogat ognjemet, pa številne lučke, bleščeči napisi Happy New year in celo stilizirani sneženi možaki nas vendarle niso mogli pripričati, da gre zares za novo leto. Pa ne mislim le na našo skupino, vsi številni gostje, bili so res z vsega sveta, so novo leto pričakali zadržano in odtujeno. Objektivno je bilo lepo, žura pa ni bilo. Kar naravnost s silvestrovanja so nas ob treh zjutraj odpeljali na letališče, nas naložili v Air Royal Jordanien in konec je bilo “Srečne dežele”. Novoletni dan smo preživeli v Amanu in na Mrtvem morju, naslednjiega dne pa nas je že obsijalo šentjursko zimsko sonce. Konec RADO PAL1R: SPOM1N1NA IZGNANSTVO Rado Palir: Spomini na izgnanstvo (2. nadaljevanje) Njegove možnosti za prispevek k vzdrževanju parizanske vojske so bile pač glede na naravo njegovega službenega mesta precejšnje, kar velja tudi za možnosti materialne pomoči Slovencem, ki so bili kot on z družino izgnani na isto področje. Po njegovi zaslugi naj bi partizanom iz okolice Novske večkrat uspelo z nočnim ropom priti do zalog hrane, zlasti moke, masti, raznih poljščin in sadja. Drznil si je še dalje: organiziral je pošiljanje paketov v taborišče Jasenovac, seveda ne pod svojim emsi " : :-vysk'i--ir vir' 1 M.1: :.f; ’ - Nižje obrestne mere za posojila Banke Celje _________________ Pravnim osebam in zasebnikom nudimo: - kratkoročna posojila po obrestnih merah od TOM+3,9% dalje, - posojila za plačila v tujino po obrestni meri TOM+3,5%, - dolgoročna posojila po obrestnih merah od TOM+5,5% dalje. Občanom nudimo: - stanovanjska posojila z odplačilno dobo do 20 let po obrestnih merah od TOM+4,5% dalje, - potrošniška posojila z odplačilno dobo do 5 let po obrestnih merah od TOM+3,75% dalje. Vabimo Vas, da nas obiščete v eni od naših enot. So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. banka celje V varnem zavetju tradicije imenom. Budni nosovi obdajajočih ga ustaških privržencev in klečeplaznežev so zavohali njegove protiustaške usluge in ga, sicer brez pravih dokazov za njegovo protidržavno delovanje, ovadili oblasti (razen če del oblasti niso bili kar sami). Po letu in pol je bila tako njegova »kariera« pri podjetju Zempro končana: prišel je na spisek sumljivih in je bil brez pritožbe odpuščen oziroma premeščen daleč od Novske in svoje družine - v Šid. Tam je zelo trpel in se počutil zelo tujega, osamljenega in odrinjenega, o čemer jasno pričajo tudi njegova (še ohranjena) pisma. Morda pa je tudi že slutil svojo nadaljnjo usodo. Od sodelovanja s partizani v nevtralnost ni bilo več poti, saj bi ga v takem primeru verjetno morali preventivno _________________ likvidirati partizani; sodelovanje z ustaši za rešitev lastnega življenja pa mu še na misel ni prišlo. Ob sobotah se je vračal domov k svoji družini ali pa odhajal v gozdove k partizanom. Žal je postal zanje manj pomemben in so ga morda celo začeli sumiti. Čeprav v Šidu vojna menda ni nikoli divjala prav zares in bi jo lahko odnesel sorazmerno poceni, je bil tudi tam šikaniran, poniževan, zlasti pa podvržen vohunjenju. Nihče ne ve, kako je uspelo ustašem, da so ga razkrinkali in prepoznali v njem napredno mislečega človeka, rodoljuba in prepričanega antifašista, kar je bil z dušo in telesom že od vsega začetka, ko je na začetku vojne še doma v Šentjurju začel skrivaj zbirati orožje, s katerim bo treba, kot se je sam izrazil, »pregnati z naše zemlje to germansko svojat«. Ta velika in sveta želja njegovega rodoljubnega sca se ni izpolnila, namreč da bi sam sodeloval pri tem zgodovinskem dejanju in doživel zmago kot plačilo za preslano gorje: namesto njega in njemu podobnih nesrečnikov so to storili drugi, v njegovem in njihovem imenu... (se nadaljuje) PREDSTAVLJAMO VAM Gorazd Oprešnik - šentjurski junak motokrosa “Zajahaj svojo Hondo, prehiti Kawasaki, in dodaj med kamioni do konca plin ! Zajahaj svojo Hondo, prehiti Kavvasaki, saj prišel bom na obisk, če boš živ ! Tako je donelo iz zvočnikov, ko sem prišel na obisk k Oprešnikovim v Novo vas. Sam nisem ravno ljubitelj motorjev in me pesmica ni prepričala. Je pa zato v motorje zaljubljen 16 - letni Gorazd Oprešnik. Zanj sem izvedel čisto slučajno, takoj pa se mi je zdel zanimiv, saj je motokros pri nas redek šport. Ampak Gorazd dosega odlične rezultate. “Na začetku običajno vprašanje, kako si sploh zašel v motokros ?” “Ko sem bil star tri leta, sem dobil prvi motor - Tori. Takrat mi je motorizem prišel v kri. Pred šestimi leti sem se začel voziti tudi z motorjem za motokros. Najprej smo dirkali po okoliških gozdovih in kolovozih, kjer pa smo večkrat naleteli na nevšečnosti. Prave dirke sem najprej samo gledal, pred štirimi leti pa sem se tudi sam poskusil. V Marija Dobju sem dosegel izvrsten rezultat in to je bil povod, da sem se včlanil v AMD Slovenske Konjice in začel dirkati.” “Tvoji dosedanji uspehi ?” “Predlani sem bil skupno tretje uvrščeni v tekmovanju v superkrosu. Za največji uspeh pa štejem zmago na dirki Alpe - Adria konec letošnjega avgusta v Lembergu. V močni mednarodni članski konkurenci sem zmagal v kategoriji do 80 ccm, kljub temu, da sem štartal iz zadnjega mesta. V prvi vožnji sem bil prvi, najbližjega zasledovalca pa sem ugnal za 13 sekund. V drugi vožnji sem bil že utrujen in premagal meje en tekmovalec, a sem v skupnem seštevku kljub vsemu še vedno bil najboljši.” “Motokros je verjetno drag šport, kajne ?” “Pa še kako! Konkurenčen motor stane najmanj 7.000 mark, da ne govorim o ostali opremi. Poleg tega je v Sloveniji vse zelo slabo organizirano. Če se hočeš udeležiti dirke, moraš plačati Startnino, AMZS pa nima pravega posluha za to panogo. Plačevati je treba tudi progo za treninge. Dobri rezultati ti sami po sebi ne prinesejo nič. Če nimaš sredstev, se ne moreš udeleževati dirk, pa če si še tako dober. Sponzorjev ni, klubi pa tudi pomenijo bolj simbolično podporo. Sam se udeležujem le dirk v Sloveniji, saj za odhod v tujino ni sredstev. Edini sponzor mi je družina, po pravici povedano pa kakšnih donatorjev niti nismo iskali.” “Si se že kdaj poškodoval ?” “Motokros je dokaj nevaren šport in poškodbe so seveda kar pogoste. Sam sem imel zlomljeni že obe roki in ključnico. Seveda vsak padec čutiš še kar nekaj časa, moram pa reči, daje poškodb bilo več na začetku, sedaj pa sem si nabral že toliko izkušenj, daje padcev mnogo manj kot včasih.” “Pravijo, da so motoristi malo “trčeni”. Kaj meniš o tem ?” “Mislim, da moraš biti, če si motorist, še kako bister. Vedeti moraš zgradbo motorja, v motokrosu pa moram poznati tudi fizikalne sile. Ljudje mislijo, da vsi divjamo po cestah, a temu ni tako. Sam grem na dirko zato, da se “znorim”, ko pa se vozim s cestnim motorjem, ne divjam. V motorizmu si pridobivam izkušnje za življenje, saj je v tem športu veliko čudovitih ljudi, ki so vedno pripravljeni pomagati.” “Po tvojih stopinjah gre tudi mlajši brat Iztok.” Da, Iztok tekmuje v konkurenci podmladka. Všeč mi je, ker se mu ne gre toliko za rezultat, ampak vozi predvsem za zadovoljstvo. Želel bi, da bi prenehal s tekmovanji še preden bi spoznal realnost tega športa, v katerem je težko biti uspešen samo s trdim delom.Predvsem moraš imeti denar.” “Načrti ?” “Pravzaprav ne vem, kako dolgo bom tekmoval. Po koncu kariere pa bi si želel, da bi lahko v Šentjurju pripravil motokros progo. Tako bi za naše mesto slišalo še več ljudi, saj se na dirkah vedno zbere najmanj 5. 000 ljudi. V Šentjurju je veliko motoristov, ki bi se tako lahko sprostili na dirkališču in jim ne bi bilo potrebno divjati po cestah. Upam, da bo posluh pokazala tudi občina, saj tukaj ne gre za kakšno večjo investicijo. Potrebno bi bilo najti hribovito območje, dobiti soglasja, angažirati buldožer in to bi bilo vse. Mislim, da bi tako bilo veliko manj nesreč motoristov in upam, da mi bo kdaj uspelo uresničiti te zamisli.” L. H. ŠPORT - ____________________________________________________________________________ T. Rataj: “Občina deli sredstva za šport neracionalno” športna zveza Šentjur je imela 10. septembra sestanek UO, na katerem so obravnavali kar nekaj zelo žgočih vprašanj, ki se tičejo športnega življenja v našem kraju in občini. O delovanju Športne zveze smo spregovorili s predsednikom g. Tonetom Ratajem. “Na sestanku ste obravnavali problematiko financiranja športnih društev. Kaj lahko rečete o tem ?” “Letos je bilo po sklepih ministrstva celotno financiranje športnih društev v pristojnosti občine. Športna zveza ni bila udeležena pri delitvi sredstev, čeprav bi morala biti. Glavno besedo je imel urad župana, oziroma bolje rečeno Oddelek za družbene dejavnosti, na čelu z g. Peperkom. Za šport je država Šentjurju namenila 16,8 milijona tolarjev. Od tega bodo ŠD dobila 9 - 10 mil. Koliko denarja pripada posameznemu društvu, mi ni znano, vse skupaj je stvar urada župana in tam lahko izveste, kako je s tem.” “Kaj lahko očitate občini ?” “Športna dejavnost v občini se je v zadnjih letih močno razširila in razdeljenih je premalo sredstev. Poleg tega ta niso dobro razdeljena, pa tudi nakazila so sila neredna. Društva potrebujejo denar vso leto. Tistih 6 milijonov tolarjev, ki ni namenjenih za neposredno financiranje ŠD, je popolnoma v rokah občine. Načeloma naj bi šel ta denar za investicije. Vendar mislim, da preplastitev malonogometnega igrišča in plačevanje kreditov za hruševsko telovadnico ne sodita v ta okvir. Več bi bilo potrebno prispevati za športnike same, saj so za investicije namenjena druga sredstva.” “Problem je tudi s športnimi objekti ?” “Za telovadnice, ki so v upravljanju šol, so najemnine absolutno previsoke. Ljudje so tudi marsikaj prispevali za gradnjo telovadnic, sedaj pa morajo za lastno rekreacijo plačevati ekonomsko ceno. Z istim problemom se srečujejo klubi. Atleti in nogometaši so samo najemniki športnega parka, ki je v lasti občine. V skoraj vseh krajih po Sloveniji objekte vzdržujejo občine, v Šentjurju pa je ravno obratno. Občina bi morala omogočiti cenejši dostop do objektov.” “Občina bi morala poskrbeti tudi za občinska in regijska tekmovanja šolskih športnih društev ?” “Seveda, morala bi plačevati stroške teh tekmovanj v celoti, česar pa ne dela.Tako so na primer lani za šolsko košarko plačevali le enega sodnika, kar je popolnoma skregano z logiko. Napake se delajo tam, kjer se absolutno ne bi smele. Mladim bi bilo potrebno omogočiti najboljše pogoje in zato je tudi namenjen denar, a gre ta očitno za druge namene.” “ŠD društva v večini primerov nimajo svojih prostorov. Kako je s tem ?” “V stari občinski zgradbi so nekoč vsa društva dobila svoje prostore, vendar jih je občina kmalu izselila, saj je s prodajo teh prostorov veliko zaslužila. Danes razen nogometašev nihče nima svojih prostorov in tudi Športna zveza je zgolj najemnik pri nogometaših. Društva tako delujejo v popolnoma nemogočih razmerah. V zgradbi v športnem parku naj bi bili zagotovljeni prostori za vse, a je vse skupaj v večnem planu, narejenega pa še ni bilo nič. Posebej v ta namen je bila pred dvema letoma imenovana komisija, ki pa se do danes ni še niti enkrat sestala. Škoda je, ker so prostori v športnem parku tako popolnoma neracionalno izkoriščeni.” “Marsikdo sploh ne ve, kaj počne ŠZ. Zakaj ne organizirate kakšnih javnih prireditev ali okroglih miz na temo športa, kot to počnejo zveze po drugih krajih ? “Tri četrtine slovenskih občin ima v ŠZ zaposlene profesionalce, ki se lahko tako veliko bolj aktivno ukvarjajo s problemi v športu. Pri nas je vse skupaj na amaterski ravni in težko pridemo do organiziranja vzporednih dejavnosti. Izredno težko je dobiti človeka, ki bi se obremenjeval iz čistega veselja. Šentjurska oblast se ne zaveda, da je šport njihova domena. Dokler se ti ljudje ne bodo zamenjali, ne bo nič drugače. Na žalost se ne zavedajo, da športniki naredijo veliko več za promocijo Šentjurja, kot pa oni sami s svojimi političnimi vizijami. Širom po Sloveniji so župani pravi lokalni promoterji športa, naš župan pa niti po pomoti ne zaide na kakšno od športnih prireditev. V ŠZ bi tudi želeli, da bi bilo več denarja namenjenega za šport in da bi se razčistile nekatere nejasnosti okrog financiranja." L. H. Mali nogomet V L občinski ligi MN sta bili odigrani dve koli jesenskega dela prvenstva. Presenečenj ni bilo, ekipa Loke pa je še povečala svojo prednost iz spomladanskega dela. Rezultati - 1. liga Ponikva : M. Dobje 3 : 0; Macrocom : Slivnica 1 : 2; Šentvid : Švedi 4:1; Loka : Gremlini 2:1; Jakob : Selmar 2:1. Slivnica : Šentvid 2 : 4; Gremlini : Macrokom 3:1; Švedi: Dramlje 2 : 3; M. Dobje : Jakob 0 : 3; Selmar: Loka 4 : 4. Lestvica: Loka 36, Selmar 29, Šentvid 28, Slivnica 20, Dramlje 20... V 2. ligi je Ekipa Panterjev presenetljivo premagala vodilne Sokole, ki pa še vedno krepko vodijo in so skupaj z ekipo trgovine Kruhek praktično že v 1. ligi. Vzdušje na tekmah je dobro in še posebej živahno, ko igrajo Sokoli, ki imajo svoj krog vnetih navijačev. Resda včasih z navijanjem presežejo mejo dobrega okusa, kar pa je splošni pojav in jim tega ne gre šteti za zlo. Rezultati: Podgrad : Vrbca 0 : 3; Tornado : Gamsi 2:5; Finles : Panterji 3 : 0; Sokoli: Dobje 3:1; Kalobje : Kruhek 2 : 2; Beverly Hills : B. Anita 2 : 7. Podgrad: Gamsi 0:3; Tornado: Dobje 1:6; Finles: Bistro Anita 0: 10; Sokoli: Panterji 3 :4; Kalobje: Blagovna 2:1; Baverly h.: T. Kruhek 3 : 4. Lestvica: Sokoli 48, T. Kruhek 43, Kalobje 31, Bistro Anita 30; Finles 30 ... Optimistično v novo sezono Košarkarji Kemoplasta počasi končujejo dvomesečno obdobje priprav za tekmovanje v 1. B SKL. To soboto se bodo namreč na domačem parketu v Hruševcu pomerili z ekipo Radenske, ki se ji bodo skušali maščevati za dva lanska boleča poraza. V obdobju priprav so Šentjurčani odigrali številne prijateljske tekme in to s spremenljivim uspehom. Na nekaj tekmah so navdušili in tudi skoraj premagali prvoligaško ekipo ZM Lumar (poraz za točko v zadnjih sekundah), a so na nekaterih srečanjih z nižjeligaši nekoliko razočarali, saj so recimo na turnirju v Rogaški Slatini komajda ugnali z vseh vetrov zbrane domačine in Rudar iz SOBOTA, 26. SEPTEMBER: KK KEMOPLAST : KK RADENSKA Pred otvoritveno košarkarsko tekmo v novi sezoni VAS VABIMO NA KONCERT HAJDI OB 18. URI V ŠPORTNI DVORANI HRUŠEVEC 10.10.1998 PA Sl PRED TEKMO OGLEJTE AKROBATSKO SKUPINO FLIP IZ PIRANA. Trbovelj. Poleg zmage v Rogaški Slatini, so na Ikovem memorialu osvojili tretje, na turnirju v Zrečah pa drugo mesto. Kapetan ekipe, mariborski Šentjurčan Andrej Gajšek, ocenjuje priprave in načrte za novo sezono takole: “Priprave so v popolnosti uspele in mislim, da smo veliko bolje delali kot pa pred lansko sezono. V pripravljalnih tekmah še nismo bili uigrani in od tod tudi variacije v igri, res pa je tudi, da je proti na papiiju slabšemu nasprotniku problem motiv, ki pa ga ne bo manjkalo v prvenstvu. V ligi vsekakor ciljamo v zgornjo polovico lestvice, vse ekipe pa so po mojem mnenju zelo izenačene, tako, da bo boj izredno trd. Novi igralci so se zelo dobro vključili in med sabo se zelo dobro razumemo. Z organizacijo kluba smo zadovoljni, pri tem pa gre največja zahvala upravi, na čelu s predsednikom Petrom Lapornikom. Na tekmi Z Radensko gremo absolutno na zmago, rad pa bi povabil vse šentjurske ljubitelje košarke, da nas pridejo spodbujat. Ne bo vam žal/ Nov član kluba je v tem mesecu postal tudi 17 - letni in 203 cm visoki Branimir Josipovič, ki gaje Šentjurčanom posodila Polzela. Josipovič je sicer Hrvat, ki pa je velik potencial za slovenske reprezentance in na ta račun bo eno leto tudi igral v Šentjurju kot tujec. Tudi na nekaterih tekmah in pa predvsem na treningih je pokazal svoj talent. Skupaj z vrstnikom Jovanovičem sta zelo atraktivna igralca, ki znata z zabijanji dvigniti gledalce na noge. Upajmo, da jima bo to letos čim večkrat uspelo. Predsednik kluba Peter Lapornik nam je že v prejšnji številki ŠN namignil, da pripravlja za gledalce letos mnogo presenečenj, tokrat pa nam je izdal tudi podrobnosti. Najbolj atraktiven bo vsekakor met iz sredine igrišča, kjer bodo izžrebani trije gledalci. Vsak bo imel ob polčasu na voljo dva poskusa in če bo uspešen, se bo lahko domov odpeljal z mopedom. Osnovnošolcem po celi občini bodo razdeljene brezplačne karte, na katere bodo lahko napisali svoje ime in vstopnico vrgli v poseben boben. 40 najbolj pridnih obiskovalcev bo za nagrado po koncu sezone odšlo na brezplačen izlet, nadaljnjih 40 pa bo dobilo majice. V klubu bodo tudi obudili navijaško skupino Šentjurski Juriji, ob igrišču in na tribunah pa se bo sprehajala tudi maskota. Ob igrišču bo letos očitno zelo zanimivo, upajmo pa, da se bo vse skupaj preneslo tudi na parket, in morda bo pred nami zares dobra sezona. L. H. Nekateri bi že menjali treneija Članska ekipa Šentjurja je v petih letošnjih nastopih v 2. SNL zabeležila dve zmagi, in se s šestimi osvojenimi točkami nahaja na 11.mestu. V prvih dveh tekmah so Šentjurčani zmagali, potem pa zabeležili tri zaporedne poraze. Najprej so doživeli katastrofo v Dravogradu (poraz s 5 : 0), to pa je tudi edino letošnje srečanje na katerem so zaigrali slabo. Kljub porazoma s Pohorjem in Taborom na teh dveh tekmah že zdaleč niso razočarali. Na domači tekmi s Pohorjem so zaigrali kar všečno, a na koncu izgubili s 3 : 4. Že v prvem polčasu se je poškodoval vratar Šribar in med vratnice je moral stopiti mladi in neiskušeni Salobir (rezervni mladinski vratar). Salobirja je težko kriviti, daje branil slabo, vendar si upam trditi, da bi s Šribarjem na vratih Šentjurčani to tekmo zanesljivo dobili. V 5. krogu so gostovali v Sežani in ponovno solidno igrali skoraj celo tekmo. Skoraj, saj so tik pred koncem dobili gol in Primorsko zapustili poraženi. Na tej tekmi je branil Vučenovič, vratar, kije v Šentjur prišel iz Trbovelj takoj po tekmi s Pohorjem. Po poročilih iz Sežane se tudi on ni preveč izkazal in klub bo imel do vrnitve Šlibarja najhujše težave ravno na mestu vratarja. Igro Šentjurja lahko po prvih tekmah ocenimo za zelo solidno, čeprav rezultati tega ne kažejo. Imeli so precej smole, zato se zdijo govorice o zamenjavi trenerja Grbavca neresne. Grbavac je uspel z novimi neizkušenimi igralci ustvariti solidno igro, ki bo prav gotovo kmalu prinesla tudi rezultate. Igralci pravijo, da so odnosi zelo dobri, mnogo boljši kot v lanski sezoni. Kdo torej potem zahteva zamenjavo ? Vedno dobro informirana “ulica” govori o nekaterih članih uprave. Verjetno pa se bo, ko bodo prišli rezultati, vse skupaj pomirilo. Rezultatsko pa so v 2. ligi zelo uspešni kadeti in mladinci. V vzhodni skupini lige se kot novinci držijo zelo dobro. Oboji so na četrtem mestu, do sedaj pa so štirikrat zmagali in enkrat izgubili. Svoje tekme igrajo ob sobotah popoldne, vabijo pa tudi gledalce, da jih pridejo spodbujat. Navijačev bodo veseli tudi člani, ki se bodo na domačem igrišču 4. oktobra pomerili z Dravo, 18. oktobra pa z Rudarjem iz Trbovelj. L H. r L sr ZA RAZVEDRILO _■ ■ ■_,\■ .'M .v s. _ NAGRADNA KRIŽANKA Nagrade za avgustovsko križanko podeljuje Barbara Moser - Kava bar na Slivniškem jezeru. S po štirimi ribjimi brodeti bodo svoje Prijatelje pri njej pogostili Dušan Debenak iz Primoža, Mateja Baumkirher z Brda in Damjana Gaberšček izŠentjurja. Brez strahu v prvenstvo Mladinke šentjurskega Pletivata bodo s prvenstvom začele v nedeljo, 4. oktobra, ko se bodo ob 11. uri v telovadnici OŠ Franja Malgaja pomerile s Cometom iz Slovenskih Konjic. Šentjurska ekipa seje po skoraj dveh mesecih priprav že dodobra uigrala in v Prvenstvu vzhodne skupine slovenske mladinske lige pričakuje enakovreden boj s vsemi tekmicami. Dekleta so v času priprav odigrala tudi dve prijateljski tekmi z neposrednimi rivalkami v ligi, ekipo Jing - Jang iz Trbovelj. V domači telovadnici sojih po sicer trdem boju na koncu zanesljivo premagale, pokazale pa so kar všečno igro. Predvsem so se izkazale v borbenosti. Na Povratni tekmi v Zasavju so sicer izgubile, a je treba omeniti, daje trener Mackošek v drugem polčasu uigraval predvsem kadetsko ekipo. Klub se je okrepil še z eno igralko, in sicer z eno najobetavnejših slovenskih branilk, Julijo Ferlič iz Šmarja, ki pa sije na žalost poškodovala koleno in tako nekaj časa ne bo mogla igrati. Uprava kluba in vse igralke vabijo gledalce, da jih pridejo v čim večjem številu spodbujat na domače tekme. L. H. Kadetinje Pletivata niso uspele Na kvalifikacijskem turnirju za vstop v 1. ligo so to soboto izgubile srečanji z ekipama Postojne in Ilirije iz Ljubljane. Kljub težkim porazom pa predsednik kluba g. Leskovšek ni razočaran. Meni, da je bila že uvrstitev v kvalifikacije za mlade košarkarice velik uspeh in je zanje bolje, da se še eno sezono kalijo v nižji ligi, kot pa da bi jih demoralizirali neizbežni težni porazi v najvišji konkurenci. LH. OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA ŠENTJUR Ul. Valentina Orožna 8,3230 ŠENTJUR objavlja RAZPIS ŠTIPENDIJE za študijsko leto 1998/99 POGOJI: * vpis v 3. letnik študija ekonomske ali pravne smeri * povprečna ocena v 1. in 2. letniku 8,5 * prednost imajo otroci članov 00Z Šentjur PRIJAVA NAJ VSEBUJE * lastnoročno napisano prošnjo * overjeno kopijo indeksa z ocenami 1. in 2. letnika študija * kratko poročilo o poznavanju problematike malega gospodarstva ROK ZA PRIJAVO JE 10.10.1998 Prijave pošljejo kandidati na naslov: Območna obrtna zbornica Šentjur, Ulica Valentina Orožna 8,3230 Šentjur, s pripisom: "ZA RAZPIS". 0 izboru bodo vsi kandidati pisno obveščeni. Šentjurske NOVICE LAHKO BI BILO RES ~_______________________________________ ___ Oni že vedo Novi časi - novi učni programi Očitno je tudi občinska politika še vedno “živalsko” trda: za župansko oblast bodo šentjurske stranke poslale v boj kar dva živinozdravnika. Ne gre za županovo promocijo - prvič Spomenik Franju Malgaju, ki bo stal pred občinsko zgradbo in si ga je izmislil, naročil ter domala skoraj tudi naredil župan Malovrh sam, sploh ne pomeni Malovrhove predvolivne promocije - ni ga plačal sam, pa tudi Malgajeva podoba nima županovih potez. Ne gre za županovo promocijo - drugič V “Mestinškovi” šoli v Slivnici vedo, daje čas zlato: za naravoslovni obisk v živalskem vrtu so porabili vsega skupaj le 5 ur. Takole okrog 4 ure so se vozili, eno uro pa porabili za obračanje pred živalskim vrtom v Ljubljani. Sicer pa je bila že sama cesta proti Ljubljani namenjena spoznavanju živalskega sveta primerna - zverinska. Sodni dan ob Slivniškem jezeru Tistim, ki so se zgražali nad kurjenjem vodnega oreščka in zadimljeno rakitovško dolino, ribiči sporočajo, da ni šlo za onesnaževanje okolja, temveč le za nazorni prikaz, kako se z naravo ne sme delati. Očitki nekaterih protikandidatov, da je župan prestavil letošnje Ipavčeve dneve v čas predvolilne kampanje, da bi se na njih promoviral, so brez osnove: ljudje Malovrha že predobro poznajo, da bi ga volili, bodisi z Ipavčevini dnevi ali brez njih. Ne gre za županovo promocijo ■ tretjič Da so črne gradnje le “picajzlarstvo” neživljenskih birokratov, je prepričan tudi župan Malovrh: “njegov” spomenik Franju Malgaju, ki bo kraljeval pred občinsko hišo, bo tako kot znamenita nogometna ograja postavljen brez sleherne lokacijske in druge dokumentacije. Ne gre za promocijo župana ■ četrtič Poziv predsednice občinskega sveta Osetove na zadnji seji občinskega sveta navzočim svetnikom, da naj tisti, ki se strinjajo s predlogom, “pritisnejo” g. Erjavca, sicer tudi kandidata Združene liste za župana, nikakor ni promocijski poskus, temveč odkrit poziv na fizični obračun z liderjem konkurenčne stranke. Za užaljenost ni meja Na letošnji uspešni turistični prireditvi, kjer so Planinci pokazali vse, kar znajo in imajo, so etnologi močno pogrešali le eno njihovo znamenitost - njihovega župana Kneza. UL. Tončke Čečeve 17, 3230 Šentjur, 063/741-007 Zfl NUJNE PRIMERE OD O - 24H Nfl NMT: 0609 630 652 »Bcus:6MMImar -m Delovni čas: 8 - 12 In 13 -19 sobota: 7-13 OPTIKA GLEŠČIČ sp. BORIS GLEŠČIČ Šentjur, Ul. Dušana Kvedra 6b Tel.: 0609/623 028 VSAK DAN OD 9. DO 12 IN OD 13. DO 16. URE, SOBOTA OD 8. DO 12. URE. NUDIMO VAM: -STROKOVNO RAČUNALNIŠKO KONTROLO VIDA -RAČUNALNIŠKO IZBIRO NAJLAŽJIH IN NAJBOLJŠIH VRST STEKEL -očesna ambulanta OČALA VSEH VRST: -FOTOSENZ1BILNA -BIFOKALNA -MULT1FOKALNA (Z GARANCIJO) -STANJŠANA -PLASTIČNA -SONČNA OČALA RAVBAN -NAJBOLJŠE KONTAKTNE LEČE, MEHKE IN POLTRDE, PROIZVAJALCA BAUCH & LOMB CARL ZEISS, ESSILOR -VSE DIOPTRIJSKE PODATKE VODIMO RAČUNALNIŠKO /o um mmuA, razlog za zaupan jz Poslujemo 01 ZltfAr Metlvv t.p. ljubljanska 1, Šentjur, telefon: (063) 743472 i) a]T r G O V | |\| a Osima Trgovina ROSANA Vas vabi v svojo prodajalno v ŠENTJURJU, Ljubljanska cesta 1, nasproti Alposa 06 praznik^ občine Šentjur vam žeCimo vetikg Cepega. PRIPRAVILI SMO VELIKO IZBIRO OBLAČIL ZA JESEN - otroške kavbojke od 2.200,00 sit dalje - moške In ženske kavbojke od 3.700,00 SIT dalje - otroške trenerke že za 1.600,00 SIT - moške In ženske trenerke samo 2.400,00 SIT - otroške komplete že za 1.350,00 SIT - spodnje perilo - najugodnejše cene - pižame brisače, Igrače del01(n, čas. - In Še - In še delavnik od 8" do 18" sobota od •" do u" obiščite nas in se prepričajte sami -v trgovini ROSANA se marsikaj dobi