is i u :
DJ. I <' l Crtrt
LJUBLJANA
SL 271
hiMu
KM fflffltnU m
v Trstu, v soboto, 13. novembra 1926.
Posamezna Številka stot
Letnik L1
Itsl Izhaja vsak det 3 mesece L 22.— L 6SO — ¥ Hn>k«ftl 1 smrtnice, ralrci
EDINOST
Uvedniitro ki apravaittro: Trst (3). ulic* S. FrancMco /AmW 2a trn fefoa 11-5X Dopisi n*i m poiUMo izkljnCao urtdalil^ oglui. rekla« ■taca* te deaar pa nprvmiitnL Rokopis a* mm vr^a N^nakina« pisna se »e svre emajo. — Last založba ta tisk Tlakama „Ediaoat'
Pod uredništvo ▼ Gor tel: nHca Gloak Cantucci WL 7, L ■» _Teki it 827*
Glavni in odgovorni urednik: prof. FUtp Peric.
Par zanimivosti
za naše vinogradnike
Žlahtna vinska trta, katere sok razveseljuje, opija in omamlja človeštvo,, spada v rastlinoslovju k skupini trt (Vitoideaje). K tej skupini spadajoče rastline, 475 vrst po številu, so v desetih plemenih razširjene po celem sve-' l. Najvažnejše pleme, ki šteje 28 vrst, iii h kateremu spada naša .vinska trta in vse amerikanske divje trte, ki služijo v novodobnem vinogradništvu za podlago, imenujemo v prirodoznanstvu pleme pravili trt, latinski Vitaceae. Nas najbolj zanima prava vinska trta (Vitis vinifera), katere zgodovina bo zanimala vsakega' priprostega vinogradnika in inteligenta.
Vinska trta je prastara rastlina. To dokazujejo najdene okamnine iz prazgodovinske diluvialne dobe. Te okamnine so bile najdene v deželah, ki so ob Sredozemskem morju. To je dokaz, da je bila vinska trta v teh krajih razširjena že veliko prej, kakor se je začela. obdelovati, seveda ne v vinogradih, ampak v pragozdih, kjer je opletala, liki znana sarabota, orjaška drevesa tedanje dobe. Iz njenih jagod ni tedaj nikdo iztiskal) sladkega soka, ampak so se hranile ž njimi razne ptice in morda tudi nekateri sladko-snedni četveronožci jih niso zameta-vali. Torej trta je pri nas prvotna rastlina in jo torej ni nikdo k nam Šele prinesel, kakor se je to nekdaj trdilo. Kdaj se je pri nas začelo razvijati vinogradništvo, se ne ve; ampak toliko je gotovo, da so vojaki rimskega cesarja Probusa, tega odličnega čestilca vinskega boga Bachusa, zasajali vinsko trto v vseh deželah, v katere so prišli. Tako so doprinesli k razširjenju vinogradov v obširnih deželah Galije in Panonije. To se je zgodilo v tretjem stoletju po Kristusu. Vinogradništvo pa je bilo že prej poznano in razširjeno. Tako omenja egiptovski klinopis iz leta 3500 pred Kristusom večkrat vinsko trto. Na Grškem pa je bilo vinogradništvo za časa Homuja že zelo razvito. Ne tako v Italiji, kjer so stari Rimljani, gotovo radi pomanjkanja vina, darovali bogovom mleko mesto vina. Vendar pa govori že Sophokles, ki je živel v petem stoletju pred Kristusom, v svojih spisih o Italiji kot vinorodni deželi. Nadalje ni omeniti v zgodovini vinske trte nič posebno važnega. Sele v novejšem času in sicer o-koli 1. 1850. in v naslednjih letih prejšnjega stoletja so se dogodili dogodki, ki so v zgodovini vinske trte in vinogradništvo za časa Homerja že zelo razine na. Ti dogodki, ki so lice in način vinogradništva popolnoma spremenili, f*o: leta 1850. se je pojavila grozdna plesen (aidium). Ta bolezen se je v začetku tako hitro razširila, da je pretila pokončati upe slehernega vinogradnika. Tako je gospodarila ta bolezen v francoskih vinogradih tako hudo, da so na Francoskem leta 1854. pridelali le 11 milijonov hI vina, dočim so jih 4 leta prej pridelali 45 milijonov. Prašen je vinske trte z žveplom, ki se je kot ?v ' -'inppk proti plesni že v prošlih \	A bolezni uveljavilo, je povzro-
«	toj bolezni Najhujši sovražnik
v- v ■ trte, znana trtna uš (Phylloxera vp>=t».trix) se je pojavila leta 1868. prvi r v Evropi tn sicer na Francoskem, komor so i o zanesli nevedoma iz Amerik-.*. S Francoskega se je potem ne* zr i - ko naglo razširila po celi Evropi, ki« ! je uničila v dobi 20—30 let skoraj vsp vinograde. Pri nas so jo ugotovili 7 gotovostjo 1. 1878., torej komaj 10 let l>o tem, ko se je pojavila prvič v Evropi. Tudi proti temu sovražniku so kimlu našli pripomoček, t. j. cepljenje dom i tih trt na amerikanske divjake, ki imajo ene v manjši in druge v večji meri to lastnost, da kljubujejo trtni uši. Tema dvema hudima sovražnikoma vinske trte se je pridružila 1. 1878. še peronospora- Proti tej bolezni se je našel pripomoček v modri galici. Ta bolezen nastopa vsako leto v večji ali manjši meri in povzroča ogromnega dela in velikanskih stroškov za nabavo potrebne galice.
Končno omenjam še enega sovražnika vinske trte, t. j. prohibicija ali zakonita prepoved uživanja alkoholnih ^>ijač. V Združenih državah Severne A-merike je ta zakon že par let v veljavi Ta zakon je škodil obilo evropskemu vinogradništvu, zlasti italijanskemu, ki je tja izvažalo obilo vina; koristil pa raznim brezvestnim amerikanskim «fabrikantom» alkoholnih pijač, ki jih v veliki meri skrivaj izdelujejo in raz-pečavajo.	J. U saj.
Zakon za zaščito režima
se ba izvajal z vso strogostjo Prefekti pil onu Mussoliniju
RIM, 12. (Izv.) Tudi današnji dan ni prinesel nikakega večjega političnega dogodka, kakor smo jih bili navajeni v poslednjih dneh. Ve se samo toliko, da posveča on. Mussolini velik del svojega časa notranjim zadevam, ker hoče, da se novi zakon izvaja z vso strogostjo. V to svrho je odredil, da morajo vsako toliko časa prefekti prihajati v Rhn ter mu osebno poročati o poiožaju in o potrebah njim v upravo poverjenih pokrajin. Že danes je prispelo v Rim večje število prefektov, ki so bili sprejeti od ministrskega predsednika, ostali pa prispejo tekom prihodnjih dni. O napovedanem premeščeni u prefektov ni še ničesar znanega. Da pa utegne do istega!' priti v najkrajšem času, se lahko sklepa iz o-kolnosti, daj je še vedno prazno mesto genovskega prefekta.
Zaton o centralni upravi
i skupščini
BEOGRAD, 12. (Izv.) Na sinoćnji seji ministrskega svela je finančni mini-
ster poročal, da jo finančno ministrstvo sprejelo 1 milijon komadov zlatnikov po 20 dinarjev. Do sedaj še ni bilo sklenjeno, na kak način naj bi se jih dak> v promet. Minister dr. S rs kič je referiral, da Je kralj podpisal ukaz, na podlagi katerega m«« predložiti nar. skupščini zakon o centralni upravi Danes je bil ta zakon tudi predložen. Pripravlja se nov zakon o pobijanju špijonaže. Zunanjega ministra ni bilo na seji, ter se zato ni razpravljalo o zunanjih dogodkih.
Sestanek višjega gospodarskega svata
RIM, 12. (Izv.) Dne 22. t m. se sestane višji narodni gospodarski svet. Gospodarski krogi pripisujejo temu sestanku znaten pomen. Na dnevnem redu sestanka bo tudi aktuelno vprašanje cen, ki nikakor nočejo pasti navzlic naglemu zboljšanju vrednosti lire. Višji narodni gospodarski. svet bo razpravljal tudi o umestnih merah, ki bi privedle do znižanja cen na debelo in na drobno. •
Določbe o pozdravljanja fašistovskih praporov
RIM, 12. (Izv.) Danes je izšel Foglio id'Ordini«, ki prinaša med drugim tudi določbe generalnega tajnika stranke o zastavah in znamenjih, ki se morajo pozdravljati. Generalni tajnik določa, da1 se morajo odslej pozdravljati prapori legij in zastave fa-šijev, ne sme se pa zahtevati pozdrava za vsako izmed onih tisočev znamenj raznih skvader, balil, naraščaja, malih Italijank in športnih oddelkov.
šolski podporni fond — jniidično »bitje
RIM, 12. (Izv.) Današnja «Gazzetta Ufficiale» proglaša šolske podporne fonde na liceju - gimnaziji «Dante Alighieri» v Trstu in na tehničnem zavodu v Gorici za juridična bitja.
Strogo nadzorovanje izdelovanja kruha
RadK pri UzunovKu
BEOGRAD, 12. (Izv.) Danes popoldne je St. Radić posetil ministrskega predsednika /Uzunoviča na njegovem stanovanju. Sestanek je trajal ;kake tri ure. Stjepan Radić je izjavil novi-jiarjem: «Krize ni, .rekonstrukcije ni, p, Uzunovićem sem govoril o stvareh, ki nas interesirajo. Poročal sem mu o svoji včeragšnji ) avdijenci pri kralju. Zvečer odpotujem v Zagreb ter se bržkone povrnem v Beograd v torek, da bom prisoten pri proslavi dr. Ninka [?Perićaj.»	r
BEOGRAD, 12. (Izv.) Danes dopoldne je bil nai dvoru od 10. do 11. ure predsednik vlade Uzunović. Ko je prišel z dvora, so ga novinarji vprašali, kaj more povedati o svoji avdijenci. Med drugim je izjavil, da ni bil pri kraljji« temveč>samo pri ministru dvora
Francoska zbornica
Otvoritev novega zasedanja
PARIZ, 12. (Izv.) Danes ob 3.30 popoldne se je sestala francoska poslan-
Jo Združene države vso dobro voljo, da1 bi prišlo do boljših! odnošajev z drža«-vami Evrope. Vzdržnost je glavna dolžnost vseh narodov. Coolidge je tudi .odgovarjal na očitek, da je Amerika z
ska zbornica. Na dnevnem redu je bilo Vojno obogatela. Naglašal je: «Ni no med drugim 58 interpelacij, katere sojenega dvoma, da so se tekom vojno stavili razni poslanci. Francoska po-|nahajali tudi v Ameriki razni izkori-slanska zbornica ima predvsem razr- ščevalci, vendar pa je ameriški narod pravi jati »o državnem proračunu za ^utrpel veliko izgub. Trideset let bo prihodnje poslovno leto. Po proračunu j treba, predno bomo lahko poravnali pridejo na vrsto razni finančni zakoni državni dolg, ki smo ga tekom vojilq in končno trije zakoni, tičoči se pre-uredbe vojske, ki uvajajo med drugim enoletno vojaško službo.
izjsse prežfsstluIRa Mjigea
napravili.»
Paiintaroi položaj oa MMm
Pred novimi volitvami
BUDIMPEŠTA, 12. Po sprejetju na-o ocLnošajlh z Evropo	črta za ^ustanovitev niagnatske zbor-
WASHINGTON, 12. Ob priliki pro-; niče bo narodna« skupščina najbrž kon-slave obletnice premirja je predsedniki čala svoje delo, tako da bodo razpisane Coolidge imel pri odkritju velikega nove volitve.
spomenika svobode v Kansas Cityju| Narodna skupščina je bila izvoljona daljši govor, v -katerem je omenil, da!I. 1922. za dobo petih let; njen mandat je vprašanje pristopa k haaškemu jbi torej zapadel v prihodnjih mesecih.
RIM, 12. Tekom meseca oktobra so v Rimu strogo nadzorovali pekarne in razproda jal niče kruha, da naj natančne je izvajajo določbe kr. odloka z dne 23. avgusta t. 1. glede izdelovanj« novega kruha V to svrho so tehmčno-zdravstveni organi izvedli v imenovanem mesecu 1503 inšpekcij v pekarnah. Radi neizpolnjevanja določb glede izdelovanja kruha so naznanili oblasti 63 trgovcev. _
Razkritji ti. kosaoistiioma tapStn i Barija
BARI, 12. V poslednjem času je kve-stura doznala, da vršijo komunisti živahno tajno propagando. Radi tega so pričeli varnostni organi marljivo nadzorovati in zasledovati sumljive elemente. Po dolgem trudu se jim je da-
BEOGRAD, 12. <Izv.) Danes zvečer je imel sejo imunitetni odbor, ki je razpravljal o mandatu posl. dr. Kumanu-dija. Radikalski poslanci so zavzeli star lišče, da dr. Kumanudi ne more obdržati kot poslanec narodne skupščine obenem mandat predsednika beograjske občine, temveč da se mora v treh dneh odločiti, da obdrži eden ali drugi mandat, sicer izgubi poslanski mandat. RadiČevci so zapustili sejo. Po daljši debati je bil sprejet predlog radikalov z 9 proti 7 glasovom.
, Koliko dobrovoljce* Jo v Jugoslaviji
BEOGRAD, 12. (Izv.) Nocoj se je vršila seja odbora za pretres zakonskega načrta o dobrovoljnih. Pogovorih posl. Vujića, dr. Pivka, vojnega ministra in ministra za agrarno reformo je bil za-
med nar od ne m u sodnemu dvoru izzvalo V Združenih državah živahne polemike. Izjavil je: «Pravica in ideal, pa naj se izvaja med človekom in člove-
kom, ali pa med narodom in narodom. Brez žrtev idealov ni mogoče * doseči. Izvajanje pravice zamorejo zagotoviti samo tozadevne institucije. Tako je bil ustanovljen tudi mednarodni sodni dvor v Haagu, ki skrbi za mirno reše-
Po razpustu zbornice bodo najbrž v najkrajšem času razpisane nove vo ,litve. Strankam torej ne bi preostajrlo ,preveč časa za volilno agitacijo; poli-
tični krogi predvidevajo radi tega, da volilni boj ne bo preveč hud.
Pričakovati pa je treba, da bodo posamezne stranke kmalu pričele agita.-cijo. Vladna stranka se bo pred volilci najbrž sklicevala na stabilnost vlade,
vanje sporov. Predlagal sem, naj bi ki že šest let drži v svojih rok ali dr-tudi » Združene države pristopile k te-|žavno krmilo, na uspehe obnovitvene mu mednarodnemu razsodišču pod j politike in na dejstvo, da bo po obno-pogojem, da se izpremenijo nekatere i vit vi državnih financ zavladalo tudi v določbe, na podlagi katerih je bil haa-[ privatnem gospodarstvu večje blago-ški sodni dvor ustanovljen. Senat je že stanje.
konski načrt v načelu sprejet. Dr. Pivko se je načeloma izjavil, da bo glasoval za predlog. Vendar pa> je vlada napravila v načrtu nekaj pogrešk, radi katerih bodo dobrovoljci trpeli škodo. Dr. Pivko je zahteval, da naj se vlada pobriga za one dobrovoljce, ki so že zadostili vsem pogojem, pa še niso dobili nakazane Ozemlje. Posebno je oposarjal, fda naj se vlada pobriga; predvsem zaf one dobrovoljce, ki so prišli ob eksistenco, pa še seda| niso dobili zemlje. Po govorih Šibenika in Pasaričeka je
odobril neko resolucijo, ki se nanaša na to zadevo. Drugi, ki so pri stvari prizadeti, pa še niso odgovorili in nekateri so celo protivni.»
Coolidge je prešel nato na proslavo obletnice premirja. Rekel je: «Ni treba, da bi sedaj spominjal, kako je pričela zadnja vojna. Z rekreminacijami in in-
Glede vprašanja zasedbe prestola se stranke najbrž ne bodo prekljale, ker je tozadevno preveč različnih mnenj.
Boji na Kitajskem	,
ŠANG'IAJ, 12. General Sun-Čan-Fang se je s svojo vojsko, ki je v po-
polnem razsul u, umaknil v Nan-King. kriminacijami bi nič ne pridobili Mi Izpraznil bo poleg pokrajine Kjang-Si se trudimo, da bi ustvarili na svetu tudi pokrajino Fu-Kien in deloma tu-
boljše odnošaje miru in prijateljstva. Zato lahko prepustimo drugim, da ugibajo in razpravljajo, kdo je hotel vojno. Mi ne smemo pozabiti, da smo/se poganjali za naše pravice in da smo služili svojemu idealu, ko smo se borili. To priznanje smemo in moramo zahtevati od zgodovine.«
Predsednik je 'govoril tudi o odnošajih Združenih držav napram Evropi.
«Pravijo, da nismo preveč priljubljeni v Evropi, je rekel Coolidge. To pa so gotovo >heutemel j ene vesti, ali pa vsaj pretirane. Mi smo narod, * ki ustvarja. Pri nas je blagostanje večje kot v drugih državah, zato je možno, da skušajo v nekaterih krajih delovati proti našim interesom.«
Predsednik je nato naglašal, da imar
,di Ugan-Hvaj.
Sun skuša zbrati svoje čete in se utrditi pri Nan-Kingu, ker pričakuje, da ga bodo kantonske čete v kratkem spet napadle. _
Noblovo nagrade
BERLIN, 11. Iz Stockholma javljajo, da bo Noblovo nagrado 1925 za litera-f turo dobil Brenard Shaw, za kemijo pai prof. Richard Zsigmondy, ki deluje na univerzi v Gottingenu. Zsigmondy je bil rojen na Dunaju in svojo kar j ero je pričel kot docent na vseučilišču v Gradcu. Pozneje je deloval na Dunaju, kjer je skupno s fizikom Siedenkopfom konstruiral ultramikroskop.
Noblove nagrade za U eto 1925 <znaH Šajo vsaka po 118.000 švedskih kron.
DNEVNE VESTI
Poslanec WHfan
... _, , ,	.. „se nahaja, kakor se nam je sinoči po
vojni mmisterpodalpodatke o številu^	sporočilc>j S€Jdaj ^ JZ
aobrovoijcev: v ceiotr jm je oKrog ^r5odi v Rimu.
nam je dal sporočiti
tlSO%<Z S1CeI,V	476£ V Sre: >di g. poslane© sam po telefoJm. To- _ . .	^ . „ t ,
™ 290?' 7 S^SS,207' v h*??"1 tako v obvestilo javnosti na razna vpra-	s P^ajo alkoholnih
'1193, v Dalmaciji 2902, v Hrvatski 4282,ki ^ ' hila nfl9invHpn ^ P1^ sledečega
Obrtnice in posebna dovoljenja veljajo samo do 31. decembra vsakega leta.
Brez posebnega prefekturnega dovoljenja se morajo držati javni lokali, ki
v Bosni in Hercegovini 8924,
nes posrečilo odkriti šesto mednarodno Iffori 219, Cehov je 368, Rusov 5402, o-
* ;šanja, ki so nam bila naslovljena te v Crni-iM
Izžrebane obligacije tržaškega posojila
RIM, 12. (Izv.) V svoji prilogi prinaša današnja «Gazzetta Ufficiale» seT ,znam izžrebanih številk obligacij posojil tržaškega mesta iz leta 1899.
Izsnšenje močvirja Slatina na Cresn
RIM, 12. (Izv.) Današnja «Gazzetta Ufficiale» prinaša kr. dekret z dne 16. ^septembra 1926, ki odreja izsušenje močvirja Slatina na otoku Cresu.
komunistično tajništvo, ki je preložilo svoj sedež iz Neaplja v Bari Aretirali so tudi večje število komunističnih pristašev ter izvedli na njihovih stanovanjih podrobno preiskavo, ki je imela precej uspeha. Policija je zaplenila ogromno množino revolucionarnega gradiva in več tisoč okrožnic komunistične stranke glede organizacije in delovanja šestega mednarodnega komunističnega tajništva.
Komunisti dcuhkUI Ara fo&tevska nOi&irlo
MANTOVA, 12. Ko sta se včeraj zvečer vračala na dom miličarja Falchetti Dario in Dall'Acqua Pietro, sta bila pri Bozzolu napadena od komunistične skupine. Vnel se je hud pretep, v kate-.rem sta miličarja zadobila lahke poškodbe na- obrazu in na nogah. Policija je nato aretirala štiri najbolj znane komunistične agitatorje in poizveduje o ostalih dveh napadalcih.
Veliko letalsko itsrtfii
Vojaško letalo padlo ma tla in se bilo — Pilot
NOV ARA, 12. Danes predpoldne se je na novarskem vojaškem letališču zgodila velika nesreča. Neko vojažko letalo je pri poskusnih poletih teleb-nilo na tla iz višine 300Anetrov ter se popolnoma razbilo. Komaj 23-letni pilot Alfonz Capaldo je prišel tafc Življenje.	_
RIcdottHevI sffld z RlttUem
RIM, 12. Iz Ženerve poročajo sledeče: V dobropoučenih mednarodnih krogih zatrjujejo, da je bil Ricciotti Garibaldi tekom zadnjih let v stalnih stikih z on. Nittijem in Iz emfearji nemške propagande, ki imajo svoj sedež v Curihu.
stalili pa je okrog 16.000, ki so pa še neprijavljeni. .
Zvezno pogodba med Rotijo In Tarujo podpisano
CScdn proti Družbi narodov in za zvezo azijskih držav
ODESA, 12. Včeraj ob 11. je prispel semkaj ljudski komisar za zunanje zadeve čičerin. Z istim vlakom je prispel tuđi turški poslanik pri vladi ZSSR.
čičerina so na postaji sprejeli turški in nemški konzul ter zastopniki turške naselbine v Odesi.
Kakor znano, se bo čičerin sestal s rTevfik Ruddi begom, turškim zunanjim ministrom. Razpravljala bosta o četve-.rozvezi med Rusijo, Turčijo, Perzijo in Afganistanom.
ODESA, 12. (Izv.) Danes sta se tukaj sestala turški zunanji minister Tevfik Rušdi beg in ruski komisar za zunanje zadeve Čičerin, ki sta razpravljala o zvezni pogodbi med Rusijo in Turčijo. Kakor se zatrjuje, je bila ta pogodba že danes zaključena in podpisana Na vprašanje, ali bo Rusija kedaj stopila v Družbo narodov, je ruski komisar ■Čičerin odgovoril s kategoričnim: ne! Ob tej priliki je dejal, da hodi Rusija proti Družbi narodov ter da namerava ustanoviti zvezo azijskih držav, katere prvi korak tvori ravno danes podpisana zvezna pogodba med Turčijo in Rusijo.	_
Nemčijo In
Hekd praktlftilh iroro£o? steft rm postave o toni varaosti
Nova postava o javni varnosti je stopila v veljavo dne 9. novembra. So v njej obsežene marsikatere določbe, ki zadevajo širše sloje našega ljudstva in o katerih je dobro, da so dotični ki poučeni.
SMRTNA KOSA.
V četrtek zjutraj je umrl v goriški bolnišnici bivSi gozdar g. Velikonja, oče znanega pisatelja: Narte Velikonja. Mož, ki .•je vzgojil Številno družino, je bil kremenit
Že včeraj smo objavili določbe glede j	,n*'^J}
vratarje^in čuva^ev. O^zarjamo zo- sten (lom> vojno je bil pa pravljen
urnika:
Odpretje ob 10 dopoldne ob delavnikih, ob 11 dopoldne ob praznikih; za-pretje ob 11. uri zvečer od 15. maja do 31. oktobra ter ne črez 10. uro od 1. novembra do 14. maja.
PARIZ, 12. V Berlinu je bil podpisan nov gospodarski dogovor, ki se nana-&a nai kanepjCTD kovinskih izdelkov*
pet nanje, ker so stopile-, tako j v veljavo. Vratarji hiš in hotelov ter čuvaji skladišč, uradov in podobno morajo doseči dovoljenje za vpis v poseben zapisnik pri uradu javne varnost^ Vpis se mora obnoviti vsako leto. Oni izmed vratarjev in čuvajev, ki ne zadosti tej dolžnosti, se kaznuje z zaporom z nad ,enim mesecem in denarno globo nad tisoč lir. Gospodarji hiš, hotelov, skladišč, uradov itd, ki imajo v službi osebe, ki se niso prijavile uradu javne varnosti, se pa kaznujejo z globo nad tri tisoč lir.
Gostilne, kavarne, hoteli itd., ki prodajajo na drobno vino, pivo ter tudi drage noalkoholne pijača, morajo imeti potrebno dovoljenje od okrožne oblasti za javno varnost.
Tudi kdor drži garaže za avtomobile In diuf vozila ter hleve za oskrbo živine drugih, mora imeti dovoljenja od okrožne varnostne oblasti.
Posebno prefekturno dovoljenje je potrebno za prodajo alkoholnih pijač nad 21°.
Prošnje za obrtnike in posebna dovoljenja se morajo predložiti poteštatu ter občinskemu zdravniškemu uradu. Brez privoljenja posebne komisije se pa sploh ne sme izdati nobena obrtnica in nobeno posebno dovoljenje za prodajo kakršnih si bodi alkoholnih pjjač na drobno.	j'
v Dahnacijo. Pred kratkim ga je bolezen položila na posteljo, prepeljali so ga v bolnišnico, od koder se prepelje njegovo truplo v domači kraj. Blag mu bo<ii spomin, preostalim pa naše sožalje!
POPRAVLJAMO.
Naša včerajšnja vest o rapustu M. D. «Kres» v Štorjah in M. D. «Zora» v Bojanu Zgornjem se ne potrjuje. Imenovani društvi nista bili raapuŠČeni.
TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG 12. 11. lS2t.
Današnji trg je bil nekaj boljši od včerajšnjega. To večinoma radi zelja in nenavadno živahne kupčije z njim. Krompir je vzdržal včerajšnjo višino, jabolka so neko* liko padla. Na boljšem je tudi repa, posebno sladka, ki je deležna precejšnjega zanimanja
Cene so bile danes sledeče:
Zelenjava: Radič 200—380; pesa rudeča 80—100; pesa bela 70—100; maJancane 250 do 270; buče 350; paprika zelena 150-200; krompir 65-80; fižol v stročju —.—; zelje belo 80-100 karfijoli 80-120; vrcote 60-80? ropa sladka 40-60; repa kula 100-120; grah —.—; paradižnik —.—; čebula 60-80;; Česen 250-320.
Sadje: jabolka 60-300; hruške 100-400; kostanj 100-180; fige grozdje 240-400; limone 28-35 L za zaboj.
Naročajte In ilrlio EDINOST"
asi

»EDINOST*
V Trstu, dne 13. novembra 1926.
Iz tržaškega življenja
Vročekrven kuhar.
V	nekem restavracijskem voni na glavnem kolodvoru se je 27-letni kuhar Alfred Ferrari, stanujoč v ulici P. Revoltella št. 862, včeraj zjutraj sporekel z nekim tovarišem, ki mu je dejal, da nima v dotičnem vozu ničesar iskati. Ferrari pa mu je odvrnil, da je prišel v voz po službenem opravku, ki mu ga je poveril predstojnik, zato naj hi molčal. Prerekanju je kmalu sledil pretep, v katerem Ferrari ni bil kos vročekrvnemu nasprotniku; ves krvav in opraskan se je moral zateči v mestno bolnišnico, kjer mu je zdravnik i zle Čil številne poškodbe po obrazu in levi roki.
Nezgoda pil delu.
V	škedenjskih plavžih se je 42-letnemu težaku Matevžu S trajnu, stanujočemu v Bolj uncu št. 29, včeraj popoldne prevrnil na levo nogo voziček za prevažanje materijala, ki .je po nesreči skočil s tira. Pri tem je mož zadobil hude poškodbe na spodnjem delu noge; poškodovana mu je bila tudi kost. Ponesrečenec je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. — Zdraviti se bo moral kake 3 tedne.
'Ovadba proti dvema ptičkoma, ki sta Že v kletki.
Predvčerajšnjim je mehanik NikoJaj Me-lillo vložil na kvesturi ovadbo proti Albertu Tomichu in Vincencu Salminei, stanu-jočima v ulici S. Chiara št. 2, ker sta mu poneverila dve moški kolesi, vredni okoli 1200 lir. Meiillo je zvedel, da sta poštenja-koviča kolesi prodala ter si pridržali iz-kupljeni denar. To pot policijskim orgar norn ni bilo treba loviti iznajdljivih ptičkov, ker sta oba že sedela za zamreženim oknom radi neke druge sleparije.
Napaden in okraden v starem mestu.
Ko se je 51-letni mesar Evgen Poletti, stanujoč v zagati Pondares Št. 10, predpreteklo noč vračal ob pozni uri domov, sta mu v neki tesni in slabo razsvetljeni ulici v starem mestu nenadoma zastavila pot dva moška sumljive zunanjosti ter brez ovinkov zahtevala, da jima izroči ves denar, ki ga ima pri sebi. Ker se je Poletti postavil v bram, sta ga lopova, pretepla in mu naposled ukradla listnico, v kateri je hranil znesek 1000 lir in razne osebne listine. Nato sta napadalca zbežala. Poleti se je T>odal na orožniško postajo v ulici Oro-logio ter tam javil dogodek. Ker je v borbi z lopovoma zadobil številne poškodbe na raznih delih telesa, zlasti na glavi, se je mora' mož po zaslišanju zateči v mestno bolnišnico, kjer je dobila potrebno pomoč.
Policijski organi so takoj pričeli tozadevne poizvedbe, ki so pa do sedaj ostale brezuspešne.
S. X. Jadran - S. K. N. Tommaseo
Jutri se bo vršila na igrišču M. D. Zarja v Bazovici nogometna tekma med omenjenima četama. Začetek ob 14. uri in pol.
D. BL N. Tommaseo
Z ozirom na jutršnjo tekmo poživljamo vse nogometaše da se danes oglasijo v društvenih prostorih od 17.30 dalje. - Vodstvo.
M. D. Prorreta - H. D. Barkorl Je
V nedeljo na igrišču «Adrije» bo pričela točno ob 15. uri nogometna tekma med navedenima četama.
Iz triaifce pokrajine
ZAGORJE
Dne 4. novembra je cela Italija slavila spomin neznanega vojaka. Tudi naša vas je v obilni meri prispevala k tej slovesnosti. Ob 10 smo imeli v tuk. župni cerkvi slovesno sv. mašo, katere so se udeležili vaščani, oblastva iz Zagorja in Knežaka, četa gasilcev v uniformi in 4 orožniki v svečani uniformi. Po maši se je razporedil sprevod na pokopališče, tjer se je položil venec na grob neznanega vojaka. Po tej slovesnosti je imel g. Perna kratek nago1 vor na prisostvujoče. Potem se je sprevod razvil proti domu.
Med udeleženci je bil tudi g. poteštat dr. Jaachi, poštna uradnika gg. Miotti in Sgroi, gg. tajniki in gdč. učiteljice iz Zagorja in Knežaka.	Očividec.
mesecev in sedem dni ječe, tisoč lir globe, I Neki Lev Perozzeni, k! se sedaj nahaja v in na plačilo pristojbin in stroškov.	| veronskih zaporih radi številnih navadnih
S. «Ottiea* - Tandr za kapo g. J. ftnUgoja
V nedeljo 14. t. m. ob 2 pop. se srečajo za goriimenovani turnir sledeče Čete: S. K. I pava - S. K. Solkan ▼ Mirnu. Sodnik Klavžar S. K. Jadran - S. K. Sparta v Vrtojbi. Sodnik Leban. — Teh. kom. Terpin.
RENSKI VRH.
Roparski napad.
Po običajni poti, po kateri hodijo naši kmetje iz Krasa v Gorico, eo se podajali na trg sv. Martina v Gorici kmetje iz Temnice in drugih bližnjih vasi. Najbolj se je mudilo Pahorju Francu iz Temnice, ki je bil že ob pol šestih na «Henškem vrhu» Ko je zavil okoli ozidkov, sta skočila proti njemu dva roparja ter zavpila nad njian v slabi slovenščini: «Dol soldi!», istočasno je eden izmed njiju izpalil nanj revolver ter ga ranil težko v prsa. Pahor se je obrnil, zbral vse moči ter stekel nekoliko nazaj nasproti bližajočim se sovaščanom, klicaje na pomoč. Roparja sta se ustrašila bližajočih se kmetov ter sta- jo urno pobrala od tam. Napad je napravil silen vtis na vse prebivalce bKžnjih kraških vasi, ki se poslužujejo te samotne poti v Gorico, da si prihra-nijo v teh težkih časih stroške za korjero.
Vesti z GoriSkega
Goriške mestne vesti
Tržaško sodišče
Tatvina
Tukajšnje sodišče se je te dni moralo baviti s slučajem Reiser Alojza, že piiidkaznovanega, obtoženega tatvine na> škodo nekega karahinjerskega brigadirja. Ukradena mu je bila skrinja z obleko in orožjem.
Obtoženec se zagovarja precej spretno. Taji odločno vsako krivdo in skuša dokazati svoj alibi dneva tatvine. Pra^ vi vrhu vsega, da je v zaporu slišal od sojetnikov, da vedo, da je odnesel omenjeno skrinjo neki človek iz Milana, ki se baje piše Gianiba. Ko predsednik vpraša obtoženca, zakaj da je to tatvino priznal karabinjerjem, pravi obtoženec, da je to storil pod pritiskom. Tudi na vprašanje, kako da je vedel, kaj se nahaja v skrinji, pravi, da je v svojem priznanju le po nesreči v mislih zadel število in kakovost predmetov.
Oškodovani brigadir Bortolo Umbert pove, da je radi te tatvine imel disciplinarne posledica in da je moral 'trpeti «svečani očitek«. Pove pa, da je Tpustil skrinjo za več ur samo na /postaji.
Podreka Ivan, paznik v vrtu, kjer so Reiserja našli spati poleg skrinje, pove, da je hotel ta v začetku zbežati — šele D'Angeli, drugi paznik, ga je vjel in izročil karabinjerjem. Na naslov D'Angela )f obtoženec izgovoril tudi več grožerp.
Brigadij' Cappone izključuje, dai^bi bil obtožffiec z njihove strani pretepen in ranjen/. Predsednik sodišča pa pove, da je, jetniški zdravnik konstatiral na desni roki obtoženca rano, napravljeno z rezilom in več udarcev na obrazu. Priča pove, *da je bil Reiser otekel že pri aretaciji, a najbrž radi mokre zemlje, na kateri je spal.
Državni pravdnik zahteva za Reiserja eksempiarno kazen in sicer dve leti za.pora in eno leto policijskega nadzorstva.
Brani uradno Reiserja odv. Zennaro, ki predoča sodišču] navzlic precejšnjemu obtožilnemu materijalu možnost,
Jesensko deževje.
Čeprav je lilo kar pet dni zaporedoma, <pa vendar hvala Bogu ne prihajajo nikaki glasovi posebnih nesreč in poplav z dežele. Le tu pa tam se je usul kak plaz na cesto, omajal kak most, zrušili podzidki cest ter izginili deti že izpojedenih zemljišč. Ljudje so se tšščali v hišah, ker niso mogli opravljati na polju nikakih del, ter so oskrbovali živino, popravljali orodje, lovili pod streho vodo v posode ter vzdihovali nad — vremenom.
Padel |e s strehe.
V	sredo zjutraj se je napotil štirideset letni zidar Sedevčič Josip, stanujoč v ulici Favetti, na streho mestne bolnišnice, da pobere orodje, ki ga je bil pustil prejšnji dan za nekim dimnikom. Z njim je šel tudi tovariš. Ta se je že bližal po eternitarih ploščah dimniku, ko je opazil, da mu noga na <nokrih ploščah drsi. Prosil je Sedevčiča, naj mu pomaga Sedevčič mu je hotel vreči s vrha strehe vrv, toda pri tem je izgubil ravnotežje, padel po strehi in s strehe, petnajst metrov globoko, na tla. Obležal je v luži krvi. Takoj je bil prenesen v operacijsko sobo, toda tu je kmalu nato izdihnil radi težkih notranjih poškodb in radi razbite črepinje. Sedevčič zapušča vdovo in tri male otroči£e.
Straha se je podrla.
V	ulici Cocevinta se je začela podirati v sredo okrog desete ure predpoldne streha hiše št. 3. Slišalo se je lomljenje, in takoj nato se je vdrl velik kos strehe, pod čigar težo se je vdrl pod in opeka in kamenje je letelo navzrol po stopnjišču. Lahko si mislimo strah gospodinj, ki so tedaj po kuhinjah pripravljale kosilo, še bolj jim je šlo po kosteh, ko so čule vpitje in klice za pomoč. Bila je neka Kolenc, ki jo je zadel kamen na rame in jo ranil. Komaj in komaj so prestrašeno Kolenc potolažile sosede, ki so bile same tolažbe tako potrebne. Poklicali so se ognjegasci, ki so odstranili s strehe Še druge dele, k5 so tudi grozili, da se poderejo. Vsekakor so ognjegasci svetovali, naj stranke zapuste hišo, ki je še vedno v nevarnosti, dokler se v toliko ne popravi, da bo bivanje v njej popolnoma brez vsake nevarnosti.
Porotne razprave v Gorici.
Pred poroto je prišel Ivan Pisk, rojen v Batah, bivajoč v Ravnah, obtožen težke telesne poškodbe, da je namreč dne 21. septembra 1924. v Ravnah nad Kanalom ranil z bodalom Marija Pascucci-ja, da se je moral ta zdraviti petnajst dni in da je ob isti priliki ranil Atilija Malnatti-ja, ki je radi te rane izgubil levo roko.
Prej omenjenega dne po osmi uri sta namreč slišala Atili j Malnati in Marij Pa-scucci, ki sta se nahajala v gostilni na Ravnah, kako je pel obtoženec in z njim kakih sedem ali osem, drugih fantov slovenske pesmi, ki so bile naperjene proti njuni narodnosti. Prepovedal je Pascucci Pisku, da bi se nadaljevalo petje in res se ni več pelo. Ko so pa prišli Malnati, Pascucci in Bo-glioni, zapustivši gostilno, na trg, so slišali nek čuden Šum v bližini. Ko so stopili bliže, so videli bežati postavo, v kateri je spoznal Malnati Piska Pascucci mu je sledil. V tem je slišal njegov tovariš Pascucci krik in nič dobrega sluteč, je hitel svojemu prijatelju Malnati-ju na pomoč. A .napadel ga je v tem trenutku Pisk in ga ranil na levi roki. Ker se mu je rana prisadila, so morali pozneje Pascucci-ja roko odrezati.
Razpravi predseduje cav. uff. Ferri. Državni pravdnik je cav. uff. Dessy.
Po sestavi porotne klopi, se zasliši obtoženec.
Pripoveduje, da je bil v večji družbi v gostilni, da ni prepeval prevratnih pesmi, ker teh sploh ne pozna. Potrjuje, da se je res napotil ob navedeni uri domov, ker ni v njegovi navadi, da bi ostajal v gostilni
da obtoženec ni izvršil zločina Na ^ . . . T . . . . ... . __
vftak naxin na nai se sodišče mnoco* do zadnje minute. Izjavi, da je bil oborožen
J sooisce mnogo* Pascucci T nožem. Na nekatere podrobnosti
oddalji od državnega pravdnika predlagane kazni, v dobro obtožencu. Za slučaj oprostilne razsodbe stavi branitelj sodišču na podlagi Jizjave zdravnika v tržaški ječi formalen predlog, da se ugotovi ranitelja obtoženca in se predajo tozadevni akti vojaškemu sodnemu dvoru v Trstu.
Sodišče je obsodilo Reiserja na 7 mesecev ječe v samotni celici.
TELESNA VZGOJA
SPORT
URADNO POROČILO S. U
- T. V. L. A.
Lahko atletski meeting, ki bi se moral vršiti jutri na igrišču Adrije, se prenese na nedoločen čas radi slabega stanja igrišča, poškodovanega po deževju.
Komisar Pavlović.
se ne spominja več.
Zasliši se nato Mahiati. Izpove, kako je bilo v obtožnici. Tudi Pascucci ne pove nič novega. Zasliši se tudi karabinir, ki je aretiral Piska.
Razprave se je nato preložila na dan 13. t. m., da se zaslišijo še nove priče.
Izpred kazenskega tribnnala t Gorici.
Pred sodnim dvorom (sodniki: dr. Mariz-za, dr. Vieazoli in dr. Brunelli; drž. pravdnik: dr.. Battiggi) se je moral zagovarjati delavec Henrik Lipizer, obtožen, da je pel v Anhovem v javnem lokalu «bandiero ros-so» in da je istočasno Žalil ministrskega predsednika.
Obtoženec se izgovarja s popolno pijanostjo in ne izključuje, da bi bil morda res izustil žalitve. Priče, ki so se zaslišale, so potrdile dejanje, omenjeno v obtožnici. Državni pravdnik je zahteval kazen: petnajst mesecev ječe, 1000 L globe in plačilo pristojbin in stroškov.
Razne zanimivosti
Zanimive Izpovedi oteitaterte Gibson
Že delj časa se vrši v Rimu zasliševanje Irke Violette Gibson, ki je izvršila atentat na prvega ministra on. Mussolinija. Pred časom je izpovedala preiskovalnemu sodniku, da je že pred vojno spoznala vojvodo Cesaro poslanca Ivana Colona, in njegovo mater. Vojvoda Cesaro ji je naevetoval, naj odpotuje v Nemčijo v svrfao filozofskih študij pri nekem antropozofskem društvu, ki se je nahajalo v MonakoVem na Bavarskem. Tamkaj je Gibson obiskovala antro-pozofski tečaj nekoliko mesecev. Po vojni je Gibson ponovno videla vojvodo Cesard ter se je, po lastnih izjavah, zaljubila vanj. V mesecu novembru leta 1924. se je povrnila v Italijo, kjer je doznala, da se je vojvoda oženil. Ta vest je Gibsonovo globoko zadela. Kljub temu pa mu ni hotela napraviti mkakih neprilik. Nasprotno! Sklenila je izvrfiti kako dejanje, ki bi bilo zelo po godu poslancu Ivanu Colonna. Ker je vedela, da je Colonna pristopil k opo-zicijonacem, se je odločila, da umori faši-stovskega načelnika.
Pri naslednjem zasliševanju je ta Irka izpovedala, da se je mesec dni pred atentatom podala v vilo Borghese, kjer je zagledala vojvodo Cesard. Ta je imel v rokah j list, v katerem se je nahajala slika prvega i ministra on. Mussolinija. Par dni nato je ] zopet našla vojvodo Cesar6 na gričku Pin-cio. Tajinstveno ji je kazal na spodaj ležeče večno mesto ter jo vprašal: «Kako veliko je -Vaše srce?». Ona mu je odgovorila: «Boste že videli«. In vojvoda Cesard ji je izročil revolver s strelivom rekoč: «Vi znate, kaj imate storiti s tem orožjem ?» Gibson mu je na tiho pritrdila t«* je nato takoj odšla.
Dne 19. junija je obtoženka izpovedala, da ji je vojvoda Cesard na gričku Pincio rekel bledeče: cMussotini je tiran in radi tega je najboljše, da ga umore*.
Pri tem zasliševanju je Gibson tudi pripomnila, da je dne 6. aprila srečala na trgu Spagna vojvodo Cesard, ki ji je rekel: »Jutri velike stvari! Pridite jutri na trg Venezia!» In res se je Gibson naslednjega dne, 7. aprila, podala na imenovani trg. Tu se je nahajaj tudi vojvoda Cesard, ki pa je kmalu nato počasi odkorakal proti Kapitalu. In Gibson mu je sledila. Prispela sta. na Kapitalski trg in vojvoda se je postavil na gotovo mesto nekoliko oddaljen od nje Ko se je prvi minister Mussolini pojavil na trgu, je vojvoda nekoliko dvignil roko in poveznil glavo. Gibson pa je razumela to znamenje. Izvlekla je revolver ter pričela streljati proti-on. Mussotknju.
Vršilo se je še več zasliševanj. Dne 9. oktobra t. 1. pa je obtoženka izjavila, da so vse njene izpovedi glede vojvode Cesard izmišljene.
Nadalje je Gibson pripovedovala, da je pred več leti obiskovala v Parizu neka glasbeno šolo. Tu je imela priliko seznaniti se z načelnikom vseh anarhistov Ivanom Krištoforom Perrd. Nekoč se je z njim sestala v Rimu, kjer sta zamislila načrt za umor Mussolinija. Gibson je dostavila, da se vsi dogodkih ki jih je v prejšnjih zasliševanjih pripisovala vojvodi Cesard, tičejo* le tega anarhističnega načelnika Perro, ki je tudi izročil revolver ter bil prisoten atentatu na Mussolinija.
Radi teh raAiiiij so varnostne oblasti pričele natančne preiskave, da ugotovijo njih resničnost. Bil je zaslišan tudi vojvoda Cesard. Izpovedal je, da se je v letu 1911 in 1912 nahajal na Bavanskem in da je tamkaj spoznal Gibeonovo v nekem teozof-skern društvu, ki ga je imenovana Irka obiskovala. V poslednjih letih je enkrat srečal Gibsonovo v Rimu in nato nikoli več. Že v Nemčiji je vojvoda Cesard ugotovil, da je Gibsonova nekoliko venko blazna in ni nikakor opazil, da bi bila zaljubljena vanj.
zločinov, je izjavil državnemu pravdniku v Veroni, da je koncem leta 1924. prišel v Francijo in se tamkaj pečal z anarhistično propagando. V novembru istega leta — je rekel Perozzoni — se je vršilo v Parizu zborovanje vodstva anarhistične stranke, na katerem je bil sklenjen atentat na Mussolinija. Nadalje je Perozzeni pripomnil, da je ta stranka razpolagala z znatnimi
denarnimi sredstvi in da je neka Irka darovala anarhistični stranki vsak mesec 50 tisoč lir. Radi tega so Perozzenija pripeljali v Rim pred atentarko Gibson, da izpove, če jo morda pozna. Izjavil je, da je ona Irka, ki je posečala anarhistične seje v Parizu, neka druga ženska in da ni Gib-sonove še nikoli videl v svojem življenju.
DAROVI
Namesto cvetke na grob pokojne Poidke Terpirtove daruje družina Polhova 15 L za Sirotišče in 15 L šolskemu društvu. (Denar za Šolsko društvo hrani uprava).
ZADNJI DAN
PRILIKA
za
NOGAVICE
in
ROKAVICE
Požurite se!
Corso Viti Em. III št. 16
♦ ♦
MALI OGLASI
BBLm-saom^^^As&Si
GLTKOL. Ker t sadjem časa popra^ev&nfe po1 tem miellni močno nauctio, se >e "ilb^li Litkirr na Cactellanovich, Trst, Via dei	42 prtv
dajati ga v večjih steklenicah, tako da ladcetofr za popolno ozdravljenje 6 eteklenic Cena stekla k L 8t50.	17W
BABICA,
slovensko.
avtoruintna,
Slavec, Via
sprejema noseče. Govod
Ginfcba 29. Telefon 33-1*
Želite imeti
električno razsvetljuj?
Obrnite se takoj m elektrotehnični uvod Ulica Mauinl št 3, tel. 6-1G, Id izvrSufe vsako delo svoje stroke točno in solfdno.	(1111)
Priporoča se Vam
ŠkerI Danile«
NB. Za Opčine In okolico daja tozadevna pojasnila Ivan Marij« Daneta, Općine 176.
Pridno prodate
KRONE, GOLDINARJE ZLATO in SREBRO
obiščite zlatarno
STERMIN Via Mazalni it. 43
kjer dobite najvišje ccne. — Kuoujem listke zastavljalnice.
mestne
1140
□□□□□□□□□□□□□□□□□nnoici
ZDRAVNIK
□ □
B □
O □
□
□	se je stalno naselil a
n	m
n v Št Petru na Krasu □
Dr. Fr. flmbrožič§
In ordlntrm
1165
g v Ranslcovl m\ od 9-12 ta od 13-15 g □□□□□□□□□aanaaianoaana
KRONE! ME!
kiiiinti platin 2S-kraasb zlata tiitii
zlato plačuje po višjih cenah nego vsak drugI
Albert Povh — urama
Trati Via Mazalni 4* 1119
POSKUŠENA TATVINA
Otroci, zapeljani po ofeMfci in izborne m okusu odvaja lnega Čokoladnoga bonbona ARRIBA, se sanj pehajo in ga kradejo drug drugemu.
Oni se niii ne zavedajo, da vzamejo rdravilo, ki toliko koristi njihovemu zdravju.
Čokoladni bonbon ARRIBA očisti otroška Creva popolnoma. Po njem izgine vsaka slaba prebava in prenapolnjenje
Želodca.
ARRIBA se prodal« v rudečih zavitkih po 50 cent.
CARRIBA
DOBITE G\ V VSAKI LEKARNI
PODLISTBK
JULES VERNE:
(161)
Sodni dvor je obrodil Lipizer-ja na deset k staji vprašanje:
Skrlvnos|ni otok
Vsi so bili prisotni: Gir Srnith, Gedeon Spitett, Harbert, Ayrton, PencroCf, Nab — nihče tamed naseljencev se torej ni nahajal v staji.
Cir Smith je vstal. Njegovi tovariši 00 se spogledovali in sklepali, dan so morda slabo slišali.
«Kaj naj to pomeni? je vzkliknil Nab. Ali govori zlodej?
Nihče mu ni odgovoril.
^Pripravlja se k nevihti, je dejal Harbert. Morda je to vpliv zračne elektrike... ?»
Harbert ni dovršil stavka. Inženir, v katerega so bili v prti vsi pogledi, je odmar jal z glavo.
«Potrpimo nekoliko je rekel Gedeon Spi-lett; če je to znamenje, potem se bo ponovilo, pa naj ga je dal kidorkoli.
—	Toda kdo bi to bil? je vprašal Nab.
—	Samo tisti___.», je odgovoril Pencroff
toda mornarjeve besede je prekinil nov tresljaj klad veča na zvoncu.
Cir Smith je stopil k aparatu in brzojavi!
•Kaj ielite?«
Nekaj trenotkov pozneje se je pomaknilo kazalce po plošči in dalo stanovalcem granitne hiše sledeči odgovor:
•Pridite tafcoj v stajo!«
•Končno!» je vzkliknil Cir Smith.
Da, končno! Skrivnost se je bližala odkritju. Spričo velikanske radovednosti, ki jih je gnala k staji, so se naseljenci hipoma otresli trudnosti In zaspanosti. Brez besede so v nekaj trenotkih zapustili granitno hiSo in stopili na obalo. Samo Jup in Top sta ostala doma. Takrat so ju lahko pogrešali.
Noč je bila temna, ker je nova luna zašla Istočasno s solncem. Kakor je Harbert omenil, so zakrivali nebo debeli in težki oblaki, ki niso pustili skozi nobenega zvezdnega sija. Zdaj pa zdaj je oddaljen blisk razsvetlil obzorje.
Ni bilo izključeno, da bo Crez nekaj ur grmelo nad otokom. Noč je bila grozeča.
Toda niti najbolj črna tema ni mogla •zadržati naseljencev, ki so dobro poznali pot do staje. Povzpeli so se ob levem bregu Hvale na planoto, prekoračili most črez Glicerinovo reko in se napotili dalje skozi gozd.-
Bili so tako nestrpni, da so naglo napre-
vijo uganke, ki so jo skušali tolikokrat zaman rešiti. Zvedeli bodo ime onega skrivnostnega bitja, ki je tolikokrat tako občutno poseglo v njih življenje in tako velikodušno izrabilo njim v prid svojo moč! Ali se ni ta neznanec neposredno vrinil v njih življenje, ki ga je poznal do vseh podrobnosti? Ali ni poslušal morda njih pogovore v granitni hiši, da je mogel vselej o pravem času priti na pomoč t
Vei so naglo hodili zatopljeni v misli. Pod drevesnimi kronami je vladala taka tema, da so pot komaj spoznali.
V	gozdu je vladala globoka tfl&na. Cetve-ronožci in ptiči se niso ganili, kakor da so pod vplivom soparnega ozračja. Najmanjša sapica ni zganila lističa. Samo stopinjo naseljencev so odmevale v temi, kadar 90 stopali po trših tleh.
V	teku prve četrti ure rje samo Pencroff prekinil molk z opazko:.
•Vzeti H bili morah s seboj luč.
— Jo bomo te našli v staji, je odgovorit inženir. .
Cir Smith in tovariši so oatavtM granitno hišo ob devetih in dvanajst ml mil V teku petintridesetih minut so prehodfli trt milja od petih; tolika je bila namreč razdalj**
d ovali. Ni bilo dvoma, da so bili pred rešit- od granitne hiše do staje.