St. 12» jity»grimit gn cimanu ibm V Tfrtu, w torit, t lunlla 1926, Posamezna fterilka 25 stot Letnik LI Uft lituja mk dm t*i*n ' - S me^ct L IX-, 7*L JUBLJAM. A L 6-60 vci. — PoMJMir š;_T.»tfcs ' - V SfofcKti l kolom (i- tjjjj Jvmkm i m rtnke, z»fav»fe, postao^** i* jp-20, oglase denarnih zavodov L 2.— MaII cfUbc8cdo» "J®*0] L 1 EDINOST Uredništvo in opravmitroi Tnt (3), ulica S. Fnuicf»co d'Aniai 2a T* Uiam 11-57. Dopisi naj m poftiljajo izUfcCno uredjnitnt otfUci. rekla« ■udi« in denar p* upravniihra. Rokopisi m ne miaja NdranUran« pisma se nc sprejemajo. — Last, zaloiba in tisk TIskarne „£dinasl' Pod uredništvo ▼ Gorici: ulica Oioea* CMud i. 7, L a — Telet iL 827 Glavni In odgovorni urednik: proL Filip Peric. ČITATELJEM Cena listu ostane asa sedaj nespremenjena! V nedeljski številki smo naznanili, da se na podlagi sklepa sindikata iz, dajateljev listov v Italiji ima zvišati cena listom cd 1. junija dalje od 25 na 3« cenimo? in da radi tega moramo tudi našemu listu zvišati ceno na določeni znesek. Ker smo pa dognali, da oni sklep ni obvezen za nas in za liste, ki ne spadajo k temu sindikatu, preklicu jemo svoj sklep in javljamo vsem našim čitateljem, naročnikom in raz-prodajaiceai, da ostane cena našemu listu do nadaljnega stara, t. j. 25 sto-tink za posamezno številko, 70 lir letno za naročnino. ______ 0 mt\ materinega jezika na sednijah V sobotnem izdanju smo omenili poročilo, ki ga je sestavil gospod kraljev generalni pravdnik Fachinetti s statističnimi podatki o sodstvu, civilnem in kazenskem, o rabi italijanskega jezika, o protidržavnih agitacijah, ustavnih reformah itd. Danes podajemo tu "poglavje, ki se tiče rabe italijanskega jezika in «pro-tidržavnih agitacij«, poglavje torej, ki se najtesnejše dotika slovanskega prebivalstva v Julijski Krajini Glasi se: «Dne 18. februarja 1925 je moj vele-zaslužni prednik v nekem poročilu, predloženem njegovi ekscelenci ministru za pravosodje —'razloži vsi izčrpno dejansko in pravno stanje glede rabe jezikov pri sodnih uradih Julijske Krajine — zaprosil za zakonodajno uredbo, ki bi predpisala rabo izključno italijanskega jezika, kateremu edinemu naj bo pripoznan značaj uradnega jezika in ki se ima brez vsake izjeme rabiti v spisih, na ustnih razpravah, pri vpi: si h v zemljiške knjige in v vsaki drugi panogi sodne službe. Tisti predlog je danes dovršen čin po dekretu-zakonu od 15. oktobra 1925 št. 171*S, ki je v drugem svojem članku določil primerne kazenske sankcije proti tistim, ki bi se pregrešili. Ta ukrep je porušil zadnje slabotne odpore, ki se še uveljavljajo v kakem podeželskem kraju, kjer je drugorodno prebivalstvo številno v večini. V tem pogledu ni možna nikaka transakcija. Italija ni nikaka federalistična država, ne skupek ljudstev raznega plemena in jezika, marveč je eminentno ene Ina država. Svobodno je drugorodnim manjšinam nadaljnje bivanje na naši zemlji — velika mati jim je odprla svoje naročje, jim je pripo-znala italijansko državljanstvo, spoštuje njih običaje in etniške tradicije, jim nudi zaščito svojih zakonov, jim priznava enake pravice, zahteva pa od irjth tudi enake dolžnosti, spoštovanje njenih naprav, lojalno politično vedenje. A napram nepremišljenim agita/-cijam — do katerih pa na srečo ni prišlo med drugorodnim prebivalstvom tega okrožja in je le v nekaterih krajih goriškega okrožja prišlo do kake mar nifestacije v poizkusih, da bi se utiho-tapljal umeten političen iredentizem pod zastavo komunizma in obratno —■ se bo sodna oblast posluževala vseh zakonitih sredstev, ki so ji na razpolago«. Kakor vidimo, je g. generalni pravdnik — da podkrepi svojo tezo, da mora biii iz sodne službe izključen jezik d; ugorodnegu prebivalstva — šel po glavne argumente na politično polje. A po našem naziranju to le slabi njegovo argumentacijo. Ravno zato bi bila tu tudi za nas kaj vabljiva prilika za ekskurzijo na narodno-politično polje ter za razgovor z visokih vidikov načel in idej, ki so bile vsekdar svete italijanskemu narodu. Mogli bi tudi položiti na rešeto navedbe uglednega pisca glede vsega tistega, kar da je drugo-rodiiemu prebivalstvu dovoljeno in pri poznano, oziroma, kaj se zahteva od njega. Gotovo bi bila to potrebna in zanimiva razprava. Ali tudi uspešna? — to je drugo vprašanje. Vendar pa — čeprav smo narodno in politično glasilo — se hočemo izogniti te, v sedanjih časih tako opolzle poti. Edino, kar bi -hoteli pripomniti, bi bilo, da ne moremo prav razumeti, v kaki stvarni zvezi naj bi bilo komunistično gibanje z vprašanjem jezikovne prakse na sod-nijah! Posebno še, ko gre tu za stvar, ki je v zvezi z velikimi interesi tistega prebivalstva, ki mu priznava g. generalni pravdnik sam, da je lojalno po ogromni večini! Radi teh velikih interesov naj napišemo nekoliko pripomb. In to z zgolj stvarnih vidikov: z ozirom na naloge sodstva in potrebe njegove uredbe, da more brezhibno vršiti te naloge. Ne zahtevamo od g. generalnega pravdni-ka, naj bi nam verjel. Sam naj se uve- ri na svoje oči! Naj se potrudi ven na deželo, ogleda naj si stanje sodnega poslovanja, poizveduje naj pri sodnikih samih in čul bo, da aparat ne more funkcijonirati točno, da je vse v zastoju, da sodna oblastva tudi ob vsej polteni volji in strokovni sposobnosti osobja ne morejo zadostovati svoji nalogi niti od daleč v tisti meri, kakor more prebivalstvo opravičeno zahtevati od svoje sodnije. A zakaj? Brez dvoma je eden glavnih vzrokov tudi v dejstvu, da se je na sodni j ah v naših krajih jezikovna praksa uredila tako, da je v navzkrižju z načelom modernega sodstva, kakor so ga postavili prvovrstni pravniki vseh narodov: z načelom neposrednosti, direktnega občevanja sodnika s stranko, z načelom torej, da mora uradnik poznati jezik prebivalstva! Ta potreba ni le pripo-znana in proglašena od pravnikov, marveč je tudi tako jasna, tako naravna, tako na dlani, da mora biti razumljiva tudi najpriprostejšim možganom. Če pravi g. generalni pravdnik, da je glede izključne rabe italijanskega jezika na sodnijah tudi v krajih s pretežno ali izključno slovanskim prebivalstvom izključena vsaka transakcija, ali vsak kompromis, pa pravimo, da je to stališče absolutno nezdružljivo z modernim načelom neposrednosti, ki — po naukih vseh odličnih pravnikov — daje So le jamstvo za popolno zanesljivost pravosodstva. V tej, v absolutni zanesljivosti, je tista neizmerna pomembnost in dobrota sodstva za tolike in naj razno vrstne j še interese prebivalstva. Ta resnica ostaja in je neomajna tudi spričo vseh ekskurzij na politično polje. _ Pred zaključkom parlamentarnega zasedanji Poslanska zbornica odide na počitnice v petek RIM, 31. Po odobritvi proračuna prometnega in finančnega ministrstva se bo zaključilo parlamentarno delo. Poslanska zbornica bo otišla na poletne počitnice najbrž že prihodnji petek. Pred nekaj dnevi smo poročali, da bo on. Mussolini ob zaključku parlamentarnega zasedanja imel daljši govor. Zdi se pa, da bo Mussolini to namero opustil, ker je podal Že v senatu daljše izjave o italijanski zunanji politiki. V svrho pospešitve dela bo zbornica imela ta teden počenši z jutrišnjem dnem vsak dan seje. Ob priliki razprave finančnega proračuna bo minister on. Volpi govoril o najvažnejših gospodarskih in finančnih vprašanjih Italije. _ Minister FederzonI o Trfdentu Otvoritev kongresa italijanskih pokrajin TRI DE NT, 31. V spremstvu svojih kabinetnih tajnikov in poslancev Ma-raviglie in Ciaiiantinija je dospel semkaj včeraj ob 10.30 notranji minister Federzoni. V veliki zgodovinski dvorani Castella je notranji minister po kratkem nagovoru otvoril kongres italijanskih pokrajin. Po zaključenih ce-rimonijah je uprava tridentinske pokrajine priredila na Čast Federzoni ju slavnosten obed v pokrajinski palači. Popoldne se je minister Federzoni odpeljal v Bolcan, kjer je z balkona mestne palače imel na tamkajšnje meščane nagovor. Rekel je, da je po vojni zaplapolala v Poadižju italijanska zastava in da se ne bo od tam nikdar odstranila. Po nagovoru se je Federzoni podal na podprefekturo in je tamkaj sprejel zastopnike mestnih oblasti. OdnoiDjl med Italijo In Francijo Abd E1 Krimova korespondenca — «Quotidien» obtožuje Italijo radi spletk proti Franciji RIM, 31. Uradni odnošaji med Francijo in Italijo so se znatno zboljšali in se oslanjajo predvsem na konkretna dejstva. Med drugim priča nedavna sklenitev francosko-italijanske trgovinske pogodbe, da skušate obe vladi odstraniti vzroke, ki bi utegnili kaliti harmonsko sožitje med obema deželama. Kljub temu pa širijo nekateri krogi onstran Alp izmišljene vesti, da kuje Italija neprestano sovražne naklepe proti Franciji. Tako je na primer francoski kartelistični dnevnik «Quotidiefi» objavil, da so med korespondenco poraženega Abd E1 Krima našli dokumente, ki pravijo, da so Italijani nagovarjali Abd E1 Krima k najsrditejšemu odporu proti Francozom. Glede tega slučaja naglasa «Radio Nazionale», da mu ni znano, kaj vsebuje Abd E1 Krimova korespondenca. Zna biti, da gre za kako listino o dobavi orožja Rifancem s strani zasebnikov ali pa za kake spletke proti italijanskemu fašizmu. Na vsak način je treba ob tej priliki poudarjati, da se je italijanska vlada najkorektnejše vedla proti Franciji in Španiji tekom maroške vojne in ni nikakor bodrila Abd E1 Krima k odporu proti francosko -španskim četam. Velika Me proti Mi v LJubljani LJUBLJANA, Si, (Izv.) V dvorani hotela «Union» se je včeraj dopoldne vršilo veliko proteatno zborovanje proti korupciji Shod je deloma po svojem programu, še bolj pa radi tega, ker so na zborovanju nastopili današnji voditelji opozicije, vzbudil med občinstvom veliko zanimanje. Na zborovanje je prišlo tudi mnogo ljudi iz okolice, tako da je občinstvo napolnilo dvorano, vežo in tudi vrt, kjer se je vršilo paralelno zborovanje. Zborovanje je otvoril bivši prometni minister Sušnik, prvi pa je dobil besedo Ljuba Davidovič, ki so ga vsi na-vzočni burno pozdravljali. Navajal je, da živi narod v dobi težkih kriz in da vodi združena opozicija energično borbo proti korupciji. Opozicija ima v rokah dokaze, kako je Pašićev sin prejemal za razne neznatne posle visoke milijone. Ljuba Davidovič je govoril tudi o korupcijski debati v parlamentu; naglasa! je, da je glasovanje o interpelacijah nov dfckaz, da sedanja vlada ne misli pobijati korupcije. «Končno pa, je zaključil Davidovič, morata zmagati resnica in pravica!» Govorniku so zborovalci priredili burne ovacije, z galerije pa so sipali cvetje. Nastopil je nato dr. M. Spaho. Njegov govor ni bil docela razumljiv, ker je govoril pretiho. Vendar pa so tudi njega, kakor sploh vse govornike, zborovalci burno pozdravljali. Razpravljal je o 13-milijardnem proračunu, ki da je strahovit, pa so zato strahovita tudi davčna bremena. Glavni vzrok, da so davčna bremena tako visoka, je korupcija. Priti mora k državnemu krmilu nova vlada, ki bo izraz narodove volje. kot tretji govornik je nastopil zem-Ijeradnik Josa Jovanovič, ki se je bavil z aferami Pašičevega sina. Navajal je deloma že znana razkritja, kako je Rade PaŠič zaslužil pri-raznih m amputacijah visoke milijone same provizije. Zborovanje je zaključil dr. Korošec, ki je izjavil, da opozicija Želi, da se iz Ljubljane in v Ljubljani dvigne velik vihar proti nepoštenju v javnem življenju. Govorniki so po vrsti ponovili svoja izvajanja tudi na vrtu «Uniona». Zborovanji sta bili zaključeni brez resolucij in sta potekli mirno. Prišlo ni do nikakega incidenta. Gostje so si popoldne ogledali Ljubljano in razne institucije. Ljubljanska Šolska mladina je včeraj priredila divno uspelo manifestacijo za idejo Jugoslovenske Matice. Dopoldne se je v obeh gledališčih in v dvorani Filharmonije vršila akademija s pevskimi in orkestralnimi točkami, deklamacijami in dramatičnimi prizori. Vse tri dvorane so bile nabito polne. Pozneje se je vršil po mestu sprevod celokupne ljubljanske šole. Bila je to ena največjih in najbolj uspelih narodnih manifestacij, ki je napravila na prebivalstvo globok vtis. Občinstvo je burno vzklikalo kralju, državi in krvnim bratom izven državnih meja. Nedeljski politični shodi v Jugoslaviji BEOGRAD, 31. (Izv.) Včerajšnji dan je v Beogradu potekel precej mirno. Precej zanimanja pa je bilo za shode, ki so jih stranke priredile v raznih krajih. Sv. Pribičevič je imel zborovanje v Veliki KikindL V Somboru je Ljuba Jovanovič po dolgih letih zopet nastopil na javnem političnem shodu. Razpravljal je o krizi radikalske stranke in rekel, da je ta kriza težka in globoka ter da tega nikakor ni treba prikrivati. Obžalovati pa je treba, da Pa-šič ni več v takem položaju, kakor je bil vedno. Pašič ne more več voditi državne posle. L. Jovanovič je precej ostro nastopil tudi proti korupciji. Zborovalci so govorniku živahno odobravali. Beograjska javnost se je precej zanimala tudi za Radičev nastop v Hrvatskem Zagorju. Govoril je v Klancu in v Pregradi; nastopil je precej ostro proti Pašiču in proti dr. Nikiču ter zahteval spet, da mora dr. Nikič iz vlade. V radikalskih krogih smatrajo, da je Radič s tem prekršil obvezo, ki jo je prevzel napram Uzunoviču, da se bo namreč za nekaj časa umaknil iz javnega političnega življenja, in radi tega vlada proti Radiču precejšnje nezadovoljstvo. _ Seja narodne skupščine. BEOGRAD, 31. (Izv.). V narodni skupščini ni bilo pripravljenega nobenega važnejšega materijala in zato je seja potekla dokaj monotono. Na dnevnem redu je bite šest predlogov odbora za prošnje in pritožbe. Skupščina je te predloge sprejela in. seja je bila nato zaključena. Litrauka vlada piiili ostavko KOVNO 31. Novi parlament se bo sestal 2. julija. V smislu ustavnih določb je vlada podala danes demisijo. pnsodskl odklonil Izvolitev za predsednika poljsko republike VARŠAVA, 31. (Izv.) Danes zjutraj je sejm izvolil maršala Pilsudskega za predsednika poljske republike. Za Pilsudskega je glasovalo 292 poslancev, proti 193, 61 pa se jih je vzdržalo glasovanja Pilsudski je izvolitev odklonil z motivacijo, da pri sedanjih volitvah narodova volja ni prišla do izraza Ta gesta Pilsudskega je vzbudila v vsej Poljski veliko razburjenje. Ker je odklonitev nepreklicna, je sejmski maršal Ratay odredil nove volitve za torek. Ustanovitev urotlfenevsKesa bloka čičerin in Stalin prideta v Italijo? LONDON, 31. «Dail" Telegraph» niše, da nameravata CiČerin in Stalin v najkrajšem času obiskati Italijo. Ta obisk da je v zvezi s sovjetskim načrtom, ki stremi po ustanovitvi bloka med Rusijo in onimi državami, ki so nezadovoljne z Družbo narodov. Rusi i a — tako nadaljuje «Daily Telegraph» — si hoče na vsak način zagotoviti pristop Italije k temu bloku. Obenem hočeta čičerin in Stalin pomiriti Rim in Angoro, ker Rusija ni nikakor prepričana, da obstoji kaka tajna italijansko-grška pogodba proti Turčiji. IMucUa jnmmm Vstaja m J* razširila po vsej deželi — Kabinet podal ostavko — Cabecadas, voditelj gibanja, ministrski predsednik LISBONA, 30. Vlada je podala ostavko. Predsednik republike bo skušal sestaviti nacijonalno vlado. LISBONA, 31. Lisbonska in oportska garnizija sta se priključili gibanju, ki je s tem zadobilo značaj splošnega ljudskega gibanja. V Lisboni pričakujejo revolucijonarni odbor, ki bo predsedniku republike predložil listo članov nove vlade. Načelniki revolucionarnega gibanja zagotavljajo, da bodo vzdržali red med prebivalstvom. General Cabecadas je izjavil, da hoče sestaviti vojaško vlado, ki "pa ne bo mili-taristična, ker noče, da bi se katerakoli stranka okoristila. Rekel je tudi, da bo treba takoj razpustiti parlament, ker je do sedaj samo Škodoval interesom države. LISBONA, 31. Predsednik republike je poveril mandat za sestavo nove vlade poveljniku Cabecadasu, ki je man-dait sprejel. Izjavil je, da bodo v novi vladi vojaki in civilisti, ki ne pripadajo ,nobeni stranki- Pri sestavljanju vlade bodo imeli besedo tudi zastopniki vojaških divizij. LISBONA, 31. Poveljnik Meldes Cabecadas je prevzel posle ministrskega predsednika in notranjega ministra Vojni minister bo postal najbrž general Gomez Costa, katerega pričaku^io v Lisboni, kamor bo prispel še danes s svojo divizijo. Poveljnik Filomeno Camarra pa bo skoro gotovo postal minister za vojno mornarico. Francoska vlada in vprašanje franka PARIZ, 30. Sinoči je vlada po svoji drugi seji izdala naslednji komunike: Vlada smatra, da je njena poglavitna dolžnost skrbeti za dvig franka. Odobrila je imenovanje izvedencev, ki bodo tvorili finančni odbor, kateri bo nadzoroval kupčevanje z denarjem in predlagal ukrepe za zaščito franka. Vlada bo za vsako kategorijo davkoplačevalcev določila v najkrajšem Času ■ mejo obdačenja. Predložila bo parlamentu fiskalni načrt, ki predvideva otvoritev posebnega računa pri Francoski banki; ta račun se bo nanašal na kapitale v tuji valuti, ki so si jih pridobili Francozi v inozemstvu. Vlada ne pristaja za sedaj na nobeno fiskalno reformo in ne namerava razpravljati o nobenem takem sporu, ki bi zamoisrel alarmirati javni kredit. Vlada je prepričana, da bosta javnost in parlament pripoznala, da treba naoeti vse sile za takojšnjo obrambo francoske valute. PARIZ, 31. Listi poudarjajo veliko važnost vladnega komunikeja V torek se bo najbrž vršila v zbornici tozadevna razprava. Mada želi, da se ta razprava zaključi v najkrajšem času. Madžarska afera pred Družbo narodov PARIZ, 31. Čehoslovaška vlada je izjavila francoski, da spravi zadevo madžarskih ponarejevalcev francoskih frankov pred Družbo narodov. Hkrati namerava zahtevati, naj se izdela mednarodni pravilnik proti ponarejevanju bankovcev. _ Brezposelnost na Angleškem LONDO^T, 31. Iz uradnih podatkov, ki jih je objavilo delovno ministrstvo, je razvidno, da je število brezposelnih znašalo dne 17. maja 1,612.700. Poleg tega; pa je ministrstvo za delo dobilo Še 358 tisoč prošenj za podporo s strani rudarjev, ki so brez dela, in kakih 50 tisoč prodenj 9 strani delavcev, ki po splošni stavki še niso bili sprejeti na dela Rudarska Ma v Angliji LONDON, 31. Največ izgleda za rešitev premogovne krize tvorijo predlogi strokovnjakov v rudarski industriji, Varleyev načrt smatrajo v vladnih krogih za dobrodošel znak. boljšega razumevanja s strani rudarjev za končno likvidacijo spora, vendar pa ostane vlada še nadalje pasivna zlasti še, ker; sta se Herbert Smith in Cook odločno izjavila proti vsakemu znižanju mezd in podaljšanju delovnega čajsa. Cook j poudarja, da stoje rudarji neomajno na tem stališču, kar se je tudi ugotovilo na vseh posvetovanjih. Včeraj je posegel v spor tudi tajniK mednarodne rudarske zveze in biv^i tajnik angleške rudarske federacije Frank Hodges, ki meni, da bi se moral rešiti spor na podlagi dejanskega gospodarskega stanja premogovne industrije. Vlada naj oživotvori predlogo rudarske komisije za reorganizacijo premogovnikov. Za podlago sporazumu naj služi pogodba iz 1. 1924 in mezdo naj ostanejo nespremenjene. Pogodba naj se podaljša za dobo petih let, delovni čas pa na 7 in pol ure dnevno. NI še znano, ako bodo rudarji zadovoljni s tem predlogom, kolikor se tiče podaljšanja delovnega urnika za pol uro. Medparlamentama trgovinska konferenca končana LONDON, 31. Delegati, ki so se udeležili medparlamentarnc trgovinsko konference, so včeraj zjutraj odpotovali iz Londona. Pred odhodom so položili venec na grob neznanega vojaka. Strahovit ciklon na birmanskih cbalah LONDON, 31. Ciklon, ki je v noči od 22. do 23. maja razsajal 11a birmanskih otokih, je povzročil smrt 1200 oseb. Tudi materijalna škoda je zelo velika; mnogo živine je poginilo. Mednarodni ženski kongres PARIZ, 31. 10. kongres mednarodne zveze za žensko volilno pravico je bil otvorjen v Sorboni. Kongresu predseduje prosvetni minister. Zastopani so vsi evropski narodi, prišle pa so na kongres tudi Članice angleškega, nemškega, holandskega, madžarskega, švedskega, danskega in irskega parlamenta ter zastopnice Azije, Afrike, Severne in Južne Amerike in Oceanije. gest oseb utonilo DUISBURG, 31. Nek vlačilec na Renu je zadel ob motorni čoln, v katerem se je nahajalo 15 oseb. Rešenih je bilo devet oseb, šest jih je pa utonilo; dve ženski sta med njimi. Izid volitev v romunski senat BUKAREŠT, 31. Iz dosedanjih podatkov o izidu volitev v romunski senat se doznava, da so vse mandate, razun treh, dobili kandidati vladne stranke. Samo tri mandate je dobila opozicija. Naše šolsko vprašanje pred italijanskim senatom (Od našega rimskega dopisnika) RIM, dne 28. maja. Čim so odzveneli govori zastopnikov slovanske in nemške narodne manjšine v poslanski zbornici, bi vsakdo pričakoval, da ne bo več govora o šolskem vprašanju narodnih manjšin tekom razprave o proračunu za 1. 1926-27. Preostala je sicer še razprava o proračunu ministrstva za narodno prosveto pred italijanskim senatom, ali v visoki zbornici nimajo narodne manjšine lastnih zastopnikov in tudi ne... prijateljev, ki bi se morda lahko spomnili na nje tekom razprave. Docela nepričakovano pa se je le našel en senatorski prijatelj slovansk ljudstva v Italiji, ki se ga je spomnil o priliki razprave o proračunu ministrstva za narodno prosveto v italijanskem senatu. Ta prijatelj je videmski senator prof. Morpurgo. Sicer pa ni to nikako odkritje, zakaj senator Morpurgo je tudi drugače znan kot velik prijatelj našega ljudstva. Ako se ne motimo, je on predsednik videmske podružnice «Opera Nazionale Italia Reden taki je ustanovila celo vrsto italijanskih otroških vrtcev v naših Gorah, medtem ko primanjkuje sredtev, kakor izhaja tudi iz proračunske razprave, za ustanavljanje otroških vrtcev med italijanskim ljudstvom, kjer bi bili mnogo, mnogo bolj potrebni. Kot tak je že parkrat obiskal naše kraje ter razdeljeval med gojence otroških vrtcev bonbončke in druge sladkarije. Senator Morpurgo je torej že star prijatelj našega ljudstva* V sredo je pričela v senatu razprava o proračunu ministrstva za narodno prosveto, ki je bila še istega dne zaključena z govorom naučnega ministra Fe-dele. Za nekaterimi govorniki, ki so strokovno obdelovali šolsko vprašanje in šolsko politiko vlade, se je dvignil s svojega sedeža tudi senator Morpurgo. Naš prijatelj je v svojem kratkem govoru prešel takoj na šolsko vprašanje v novih pokrajinah. Ali on ni vzel tega vprašanja s strokovnega, ampaJc z docela političnega vidika. V Tista, dne i. junija 1926. TRNICEV: Ob osmi obletnici ptfue v iBtffml teta 1918. Te dni preteče osem let, odkar je kri naših mučenikov pojila radgonska tla. Osem let mine, odkar je zaničevan izmučen, vojne skrajno sit Jugo s loven, zaklical krivični in pristranski Avstriji: Dovolj tega! Dovolj suženjstva! Svobode, prostosti hočem, solnem hočem svojemu narodu! S premočjo, ki ji je bila še vedno na razpolago, je Avstrija udušila vstajo. Zaškr-tale so puike, in padli so junaki!» Ko sem na to mi9lit te dni, sem se spomnil tudi dogodka, ki je menda ostal našemu širšemu občinstvu nesnan, ki pa je značilen za tedanje čase in razmere. Vladni krogi so vedno polagali veliko važnost na vernost na£ifa ljudi. Tako so tudi ob tej priliki skušali s pomočjo verskih čustev — vplivati na nas, ali nas vsaj nekoliko ostrašiti. Peljali so nas v cerkev, pripravljen je bil učinkovit govor, ki naj bi nas prevratneže poboljšal. A niti to jim ni uspelo, slučaj je hotel, da so bili tudi tu varani- Da bo opis tega dogodka bolj umeven, moram seči nekoliko nazaj. Ko so čete centralnih vlasti, — koncem februarja in začetkom* marca 1. 1918. — zasedle Ukrajino, ni kazalo tam Živečim vojnim ujetnikom drugo kot bežati dalje v Busijo, ali pa se vrniti domov v Avstrijo. Med temi ujetniki sem bil tudi jaz* ki sem ves čas ujetništva prosto in udobno živel v besarabski in nekaj dni tudi v podoljski guberniji. Ker se mi je dobro godilo, je pač umevno, da mi je bilo težko se odločiti — kam. Nikakor me ni mikalo se vrniti v Avstrijo, kjer so vse, kar je le moglo stati po koncu, pošiljali na soško fronto, a jaz sem bil vojne do grla sit. Dalje v Rusijo pa tudi nisem maral, ker je tam, kot sem sam uvi-dcl, vladal precejšen nered. Mlad inteligenten Žid, ki je do tedaj služil kot prostovoljec v angleški armadi* mi je obljubljal, da me preskibi z vsem potrebnim, ako ostanem pri njem, a meni ni niti najmanj uga-laja njegova družina. Kaj storiti? V tem sem zvedel, da dobe vojni ujetniki, ki se vrnejo, daljši dopust? in vzbudilo se je v meni nedoljivo hrepenenje po doinu in svojih dragtti. Med tem morda kaj zbo-lim — tako sem si mislil, — preteklo bo med tem nekaj mesecev, vojna pa tudi ne bo ve£no trajala. Odločil sem se torej, da se vrnem v Avstrijo. Da pa se mi ni posebno mudilo, je razvido iz tega, da sem v osmih dneh prehodil le kakih 80 km. V vsaki vasi, vsakem kraju sem se ustavil in užival pravo Slovan. gostoljubnost vsake hiše, kamor sem stopil. Le prekmalu sem prišel do tedanje meje v bližini Kamienca Podolakega in tako spet pod avstrijsko oblast. Ne bom tu opisoval bivanja po raznih alagerjih», kjer so nas seveda večkrat vestno in natamto preiskovali, da li ne nosimo s seboj iz Rusije kakih revolucionarnih knjig ali brošur. Kljub vsemu sem otel nekaj s svinčnikom pisanih beležk in par knjig. Po dolgi in utrudljivi vožnji preko Galicije, Moravske, Češke in Dunaja sem slednjič v drugi polovici aprila prišel h kadru v Radgono, kjer sem res v nekaj dneh dobil mesec dni dopusta. Ako bi se bil pravilno vrnil z dopusta v Radgono, bi bil prišel ravno na dan pobune ali dan pred pobuno. Ker se mi pa ni mudilo z doma, sem dopust samovoljno «podal j šal» za nekoliko dni. Prišel sem torej v Radgono, ko je bila vstaja že udu-šena. Toda z drugimi tovariši vred sem bil seveda zaprt v konjskih hlevih, kjer so nas z nasajenimi bajoneti stražili Madžari in Nemci. . .. To je trajalo par tednov. Ko se ye povelj nikom zazdelo,, da smo se dovolj spokonli in poboljšali, so nam neke sobote v juniju milostno dovolili, da se nekoliko umijemo in očedimo, češ jutri je nedelja in bomo šli k vojaški maši. Umevno j«, da smo se veselili te mrvice prostosti, ker smo želeli iti vsaj na sveži zrak. Drugo jutro na vse zgoda) dobimo ono Črno «kavo» in takoj nato se zberemo za odhod k maši. Trobentač zasvira koračni; to nekaj častnikov gre spredaj, za njimi pa mi spokorjenci. Težko odmevajo udarci čevljev po tlakovani in še popolnoma prazni ulici. Tu pa tam se odpre okno m se prikaže zaspana glava, ki z nekakim pomilovalnim prezirom gleda na te «proklete zibundnanckarje«, kakor so nas radi nazivali večinoma nemškutarskj radgonski me-Ščani Kmalu smo pri starodavni cerkvi sredi mesta ki jo naše stotnije napolnijo do zadnjega kotička. Ker mi zrak v gneči ne pn-ia in pa tudi menda iz že prirojene previdnosti sem se ustavil kakih 6-7 korakov od stranskih levih vrat, ki so bila na ste- žaj odprta. .... , ___ Oficirji so jo nekam popihali, morda na sveži zrak ali pa. v kavarno. Podčastniki pa so se postavili pod baldahin v desnem kotu cerkve. Pred glavnim oltarjem je molilo nekaj starih ženic, drugih civilistov ni bilo v cerkvi. Ni bilo treba dolgo čakati. Zvonček zapoje in mlad visok vojaški ku- rat stopi na lečo. . .. Oh, sem si mislil, — sedaj nam bo pa kaj povedal o temeljnih naukih krščanstva, o ljubezni, prizanašanju m odpuščanju, oznanjeval nam bo — svečenik božji, poslanec Kristov! — blagovestje miru. Pa — nič kaj takega! Po kratkem pozdravu nam začne govoriti o tem, kako bomo kmalu morali na bojno polje in kako bomo morali biti zvesti cesarju, državi m tako dalje. Razočaran skoro se začnem ogledovati po svetišču — vse stoji mirno, tiho in posluša. Pa li tudi ti nauki ne gredo, hladno, brezbrižno poslušamo, zato ker smo ravno tu ker tu moramo b?ti ..... C. u j' V desnem kotu tam pri baldahinu nenadoma oster pok — kot bi z revolverjem ustrelil, nato krik, zmešnjava, vse moštvo se prične gibati, grozen drenj nastane, tam v kotu poka naprej, kakor bi mlatil po golem podu, vse pnčne, oziroma hoče bežati, a kam ? Celo na lečo se jih vzpenja nekaj, — govornik utihne, bled kot stena stoji in ne ve, kaj bi storil V tem se sliši pritajen vzklik: Bombe so tu in granate! Vsa množica se zavali proti vratom, — ozrem se še enkrat, vidim, kako je nekdo bežeč čez druge, raztrgal bandero, kako je drugi v naglici prevrnil kip iz ftipsa na stol, da se je razbil na kose. Ce tudi sem bil blizu vrat, jih vendar nisem mogel doseči, zagvozdili smo se v pravem pomenu besede pri vratih tako da nihče ni mogel ne naprej ne nazaj, od za- daj pa so drogi z vso močjo potiskali na prve. Gneča je-bila taka, da so nekateri zadaj stoječi poskakali čez množico ven na prosto, ali % drugimi besedami povedano, hodili so po naših ramah in glavah. Eden teh me je s okovanim čevljem znatno opraskal na čelu in nosu. Nastajali so prav kritični trenutki. Roke sem imel stegnjene ob životu, zato sem toliko hujše čutil pritisk na prsa. Le z največjim naporom se mi je posrečilo dvigniti eno roko za drugo v višino prs, da sem mogel zajeti nekoliko zraka. In v tem je pritisk le še naraščal, tako da sem si že mislil, evo, dosegla me ni ruska svinčenka, ne raztrgala ruska granata, a tu mi grozi smrt skoro doma — na cerkvenih vratih. Nenavadni šum in kričanje je seveda prignalo od nekod častnike, poročnik je izdrl sabljo in začel polagoma suvati proti sredini gneče, a niti to ni moglo takoj rešiti ; nas iz neprijetnega položaja. Končno se j? vendar posrečilo nekaterim, da so se izdrli I izmed drugih ven, pritisk je nekoliko od- i nehal, izmučeni, potni in zasopli smo končno vendarle prišli na prosto. Nekaterim je postalo slabo, drugi so se smejali, tretji kleli, meni se je zdelo potrebno, da sedem ob zidu na tla, se nekoliko — oddahnem. Skupine meščanov obojega spola so živahno komentirale nenavadni dogodek. Tu prihaja stotnikMiihlhofer. Takoj zbere krog sebe častnike in podčastnike, po-zveduje, sprašuje in daje stroge lekcije zlasti častnikom. Končno odredi, da se lahko vrnemo v vojašnico, oziroma kdor hoče lahko gre spet v cerkev, kjer je bila potem maša brez pridige. Sel sem s prvimi, ker sem se že na cerkvenih vratih zaprisegel, da ne grem k vojaški maši nikdar več! V neredu in tiho smo se vračali, tudi trobentač je šel z nami — a skril je rog pod — bluzo...... V vojašnici sem di natančneje zvedeti, kaj je povzročilo v ta dogodek. Neki Tr-žačan, ki je stal v neposredni bližini podčastnikov v kotu pri baldahinu, je baje med govorom hipoma zblaznel. PograMS je za baldahinov drog, ga prelomil in začel z vso močjo udrihati po okoli stoječih, slasOf pa po podčastnikih. Ti, presenečeni, sj se seveda začeli umikati, kar je pač le pove-J čalo zmedo in gnječo. Končno se jim jel vendar z združenimi močmi pocrečHo blaz-} ■neža ukrotiti. Potem so ga baje oddali v j bolnišnico in nisem o njepi mogel nič večj zvedeti. Tudi ne vem, je li bila njegova -blaznost resnična ali — le «ponarejena». Neki tovariš, ki se je nahajal v kritičnem trenutku blizu velikega oltarja, mi je pravil, da je tudi tam seveda vse drlo proti izhodom, kar je gotovo tudi povzročilo precejšnjo škodo, prevrnili so obhajilno mizo, raztrgali zagrinjala in slično. Ni mi znano, ali je vojaška oblast poravnala cerkveni upravi prizadeto škodo ali ne. Ce tudi so vojaki iz naših krajev pridno obiskovali radgonske gostilne in trgovine ter tam puščali lepih denarcev, so nas mešani kljub temu silno mrzili. Skoro da ni bilo slišati prijazne besede od njih napram našemu človeku. Baje so si celo mnogo prizadevali, da bi vojaško poveljstvo premestilo kader 97. peš. polka drugam. Ta Želja se je končno — izpolnila. — V avgustu istega leta smo se preselili med Madžare v Szekesiehervariy. RadgončanI pa so dobili neki drug polk, ki ni nosil v njih gostilne in trgovine svitlih kronic. Tako jim je končno bilo še žal po nas. Mi pa smo v Szekesfelervaru srečno doživeli Avstrije nesrečni konec. DNEVNE VESTI Narodna in državljanska zvestoba Povodom razprave o razporoki na zadnji seji senata so govorniki nastopali zelo ostro proti onim višjim slojem, ki izstopajo iz italijanskega državljanstva ter sprejemajo državljanstvo drugih držav, posebno takih, kjer je dovoljena razpo-roka. Med temi višjimi sloji je tudi mnogo dednih plemenitašev in tudi takih oseb, ki so odlikovane od kralja. Govorniki so zahtevali stroge ukrepe proti takemu izigravanju postave o neločljivosti zakona. Vlada mora onemogočiti vsem takim osebam zopetno pridobitev italijanskega državljanstva. Na ta način da se bo najuspešneje varovala neločljivost zakona. «La Monarchia*, glasilo italijanskih mo-narhistov-imperijalistov, ki izhaja v Milanu, je napisala k omenjeni razpravi silovit komentar, v katerem zahteva proti takemu postopanju neizprosne odredbe. Prizadetim višjim slojem stavi za zgled revne italijanske izseljence in njihovo zvestobo do države. «Ako se v daljni Tuniziji upira na tisoče in tisoče ubogih sicilijanskih kmetov pritisku, vabam in celo preganjanjem francoske vlade ter izgubljajo rajši dobršen del ploda svojega dela, nego da bi zatajili italijansko domovino, se je treba vprašati, ali niso ti kmetje mnogo plemenitejši nego tisti «plemeni-taši», ki prehajajo v inozemsko državljanstvo in si za par stotisoč lir privoščijo užitek, da razbijejo družino...» Omenjeni list ima brez dvoma prav. 1 bogi Sicilijanci v Tuniziji so mnogo plemenitejši nego oni «plemenitaši». In ni dvoma, da govori «Monarchia» iz srca vsem patrijotičnim Italijanom. Ce pa je temu tako — zakaj bi veljala ta visoko moralna sodba samo glede zvestobe napram enemu narodu — v tem primeru italijanskemu?Aii ravno tako plemenito, če hoče ostati zvest svojemu narodu vsakdo in povsod? Ali ni ravnotako plemenito, če hoče ostati zvest slovansko ljudstvo v novih pokrajinah ostati neomajno zvesto svojemu rodnemu jeziku in svoji kulturi? In to tem bolj, ker se s to našo zvestobo napram svojemu narodu v etniškem pomenu besede nikakor ne izneverja naš človek dolžni zvestobi napram svojemu državljanstvu. «Monar* clua» in vsi, ki imajo pogum biti našemu ljudstvu pravični, morajo priznati, da je tudi zvestoba našega kmeta, delavca m sploh našega človeka napram svoji narodnosti zelo, zelo plemenita lastnost. Ali morajo priznati to ali pa priznati plemenitost postopanja onih «plemenitašev», ki jih tako po pravici obsojajo. Morala je le ena in enaka povsod, a različni pa so moralni osebki. imrnt „IMiiada" t Mžjo Po vesteh iz Bocena v Poadižju je tamkajšnja podprefektura odstavila odbor «Bauernbunda», t. j. nemške kmetske zveze v kateri je bila organizirana ogromna večina nemških kmetov v Italiji. Podpre-fekt v Bočen u conte Vittorelli je imenoval novo vodstvo zveze z nekim Stampflom na čelu, kateri je dobil nalog, da reorganizira zvezo v smislu zakona o sindikatih. Ta ukrep je bil izdan zato, ker da se je ugotovilo, da so bili dosedanji voditelji kmetske zveze v tesnih stikih z vodstvom organizacije «Deutscher Verband« ter da so navajali kmete k protiitalijanski politiki. _ Odtok o prepovedi ustanavljanja zasebnih sol Včeraj smo objavili besedilo odloka g. šolskega skrbnika o prepovedi otvarjanja novih zasebnih šol. V tolmačenju naredbe ^e nam je vrinila pomota glede logiCne 'zveze sledečih besed v izvirniku: ain de-roga alle disposizioni che regolano questa materia». Ko smo pregledovali določbe, ki so navedene v utemeljevanju naredbe, smo ugotovili, da se gornje besede nanašajo na otvarjanje novih zasebnih šol, katero je prepovedano, ako je v nasprotju z določbami, ki urejajo to stvar. Čitatelj naj popravi v tem smislu zaključni odstavek v naši včerajšnji tozadevni beležki. IZ KROGOV UČEČE SE MLADINE. Prejeli smo: Vest o šfhrti mladega našega borca, pok. Srečka Kosovela, ki smo ga tako poznali iz listov to in onstran, nas je zadela v srce.— Najboljši izmed nas padajo. Kje jim bo nadomestila v svetu, ki raste, v mladini, ki se na plesih izgublja in ji ni pomoči, ko se potaplja? Oni vadaio in rod, ki bi jih moral nadomestiti takoj, peša pod težo časa in dneva, ki ne zažari. Srečko, bodi Ti lahko! Za nas vse si živel in trpel, za nas vse si delal. Tovariš v vinogradu ,Tvoji braije se poslavljajo od Tebe s tužnim srcem ob zavesti: Najboljši padajo! Srečko, bodi Ti lahko, spavaj mirno, trudna duša. Družini toplo in iskreno sožalje. Goriška mladina. PAPEŽEV ROJSTNf DAN Včeraj je obhajal sv. oče Pij XI. rojstni dan. V Vatikajiu ni bilo posebnih tozadevnih proslav. Papež se je rodil v Desio — milanska pokrajina — 31. maja 1857. in je torej imel včeraj 69 let. VPISOVANJE V NIŽJI TEHNIČNI ZAVOD V VIDMU Kakor doznavamo, morejo dijaki, želeči vstopiti v nižji tehnični zavod s slovenskim učnim jezikom v Vidmu, poslati prošnje pa kolkovanem papirju od 2 L do 15. junija ravnateljstvu tehničnega zavoda v Vidmu. Priložiti se mora: a) krstni list, iz katerega je razvidno, da dijak v tekočem letu konča deset let; b) spričevalo o cepljenju koz; c) spričevalo o istovetnosti (legitimacijo); d) potrdilo, da je dijak oproščen taks. IZPITI NA PADOVANSKI UNIVERZI se pričnejo Iti. junija in trajajo do avgusta. Rok za vložitev prošenj za izpite je do 10. junija. Urnik izpitov pravne fakultete je sledeči: civilni proces: I. kihanje (appello) 3. VII, II. klicanje 10. Vil; ustanove privatnega prava: I. klic. 1t>. VI, II. klic. 28. VI; civilno pravo 1. VII (8. VIL); trgovsko pravo 28. VI. (5. VII.)r ustavno pravo 27. VI. (2. VII.); upravno pravo 20. VI. (2. VII); cerkv. pravo 23. VI. (3. VII.); kazensko pravo 20. VI. (11. VII.); mednarodno pravo 23. VI. (3. VII.); zgodovina rim. prava 24. VI. (30. VI.); rimsko pravo 28. VI. (4. VII.); zgodovina italijanskega prava 23. VI. (3. VII.); narodno gospodar* stvo 18. VI. (9. VII.); finančno pravo 18. VI. (9. VII.); pravna filozofija 19. VI. (29. VI.). Akademiki, ki bi potrebovali urnik izpitov drugih fakultet, naj se obrnejo na akad. klub «Nanos» v Padovi. RAZSTAVA GROHARJEVIH DEL Razstavo Groharjevih del priredi Narodna galerija v spomin petnajstletnice umetnikove smrti. Za razstavo, ki bo otvorjena 20. junija t. 1. v Jakopičevem paviljonu, je večina lastnikov že dala slike na razpolago. Narodna galerija poziva še ev. lastnike, ki ji niso znani, da ji javijo Groharjeva dela, kar jih je v njihovi posesti, in jih blagohotno posodjo za razstavo. Transport, zavarovanje in garancije prevzema Nar. galerija v Ljubljani._ Iz orada Pol. dr. „Edinost" v Trstu Na znanje idrijski organizaciji. Marjana vd. Pelhan - Jelični Vrh: Ako bi bil soprog umrl po aneksiji, bi bila ita-lij. državljanka s polnim pravom; ker pa se domneva, da je mož umrl že 191ti., ste ostala jugoslov. državljanka in je pravilno, «la ste optirala. Do rešitve vprašanja državljanstva Vam ne pritiče pokojnina. Kar se Vam nakazuje, je vse provizorično; ne morete staviti nobenih zahtev. Franc Čadež - Kanomlje: Ce ne prejemate toliko pokojnine, kakor Vam je bila likvidirana, je znak, da ste že pred upokojitvijo dobivali podporo na račun pokojnine, katera pa je presegala pripadajočo Vam svoto. Zato morate povrniti dolg in o zastankih ni govora. Pripominjamo, da nam vprašanje ni dovolj jasno in so to-samo ugibanja. Vojna sirota M. Pelhan - Idrija: Spadate pod videmsko kompetemo, zato se drugikrat obrnite v Gorico. — Za takrat bomo mi pisali na videmsko zakladno delegacijo. _ Tajništvo. I. SPLOŠNI ŠAHOVSKI TURNIR V TRSTU je pričel 25. t. m. ob udeležbi 30 igralcev. Turnir napreduje zelo dobro. Pomisliti moramo namreč, da se je odigralo Že tekom; prvega tedna 143 partij od 435, ki se mo-. rajo odigrati. Stanje je po prvem tednu! sledeče* 1 1) Vouk Karel 14H (15), 2) Berginc 1-4 (16), 3) Širok 13S (17), i) Logar 10 (13), 5) Vesel 10 (19J, fi) Klindić 8 (11), T) Modrijan 6* (9), 8) Luin 6 (11), 9) Vouk Ivan 6 (11), 10) Pavletič 6 (12), 11) Cerkvenih 5* (11), 12) Kjuder 5M (13), 13) Pahor 5 (11 14) UrSiČ (10), 15) Cerkvenik 4 (8) «EPDIQgT» Uvodoma je naš prijatelj izjavil, da popolnoma odobrava Šolsko politiko vlade v novih pokrajinah, ki bo brez 'dvoma privedla do skorajšnjega poita-lijančenja novih pokrajin. Nikakor ne *tnore razumeti, zakaj se ni pričelo talko j s sedanjo šolsko politiko, pa ne, ■da je bilo za njeno uvedbo potrebno celih sedem let, tekom katerih so prej-llnje vlade često sramotno popuščale v 'tem vprašanju. Ko so bili 1. 1866 bene-tfiki Slovenci priključeni k Italiji, tedaj Je slavni italijanski finančnik in drfcav->nik Ouintino Sella, ki je bil poslan v iVidem za komisarja, takoj uvedel v nji-ihove šole italijanski učni jezik in uspehi so bili najlepši. Beneški Slovenci so z navdušenjem sprejeli italijansko šolo. Njih navdušenje je bilo tako veliko, jla so sami zahtevali, da se nekdanji San Pietro degli Slavi prekrsti v sedanji San Pietro del Natisone, da na ta način popolnoma zatrejo spomin na svojo prošlost. Beneški Slovenci, sedaj navdušeni Italijani, so bili tekom sle nje soudeležnike ter da jo je torej odobravala. Jasen dokaz za to trditev je podalo vse postopanje predsednika sodnega senata na razpravi. Ni bil obtožencem objektiven sodnik, ki hoče videti vso resnico, marveč dobrohoten opominjevalec, kako naj se ne slabšajo položaji! Ce obtoženec ni hotel odgovoriti na kako vprašanje, se je predsednik mirno vdal in šel preko. Najjasnejše pa se je odražalo politično ozadje afere v brutalnociničnem nastopu obtoženca Szdrtsey-a, podpredsednika narodne zveze. V svojih izpovedb&h je fanatik nezaslišano žalil zaporedoma Francijo, Čehoslovaško, Jugoslavijo in Romunsko; je kričal cinično v ves svet, da v tem sporu Madžari ne poznajo nikake morale in nikake pravice, da je vsako pomirjenje s sosedi izključeno; da so Madžari pripravljeni se ponižati na «balkanski nivo«, to je: delovati z «na j temnejšimi sredstvi» in ne samo s ponarejenimi novčanicami; zbirali da se bodo v bande in sovražnike Madžarov bodo iztrebljali z bodalom in strupom od dojenčka do starca!! In kako se je obnašal predsednik senata spričo teh izbruhov poživinjenega fanatizma!! Tu pa tam je rahlo svaril obtoženca, da mu bo moral odtegniti besedo, ali ne mislite nikar, da mu jo je res odtegnil. Konec tega odurnega, za sodno dvorano sramotnega prizora je bil še le, ko se je g. Szortsey popolnoma izbruhal, a dostavil nesramno in cinično, da «ob takih okol-nostih ne more nadaljevati svojega govora®. Vendar se mora teifau fanatiku šteti v zaslugo, da je brez vsakih ovinkov popolnoma razgalii politično ozadje madžarske falsifikacijske afere. To je sedaj razkrito, toda v vse kote te afere ni še padla luč. Vse je ostalo v nekakem polumraku. Bog vedi, kdo vse se še skriva za kulisami?! Morda da glavni krivci niti niso bili na zatožni klopi! Sedela pa je — in to je važnejše, nego dejstvo, da bosta Windischgraetz in Nadassy nekaj časa sedela v ječi, toda ne na trdem in ne da bi morala jesti ričet — na zatožni klopi odvratna duševnost madžarske družbe, kakor se je naravnost strahotno odražala v izbruhih Szortseya, pa tudi v vsem postopanju senata, četudi pri tem bolj v pavolo povita. Sodnija je sicer s svojo razsodbo odklonila zločin kot sredstvo za doseganje «patrijotičnih» ciljev. Toda jasno je bilo, da le zato, ker se zločinski poizkus ni posrečil in ker je donesel toliko sramoto nad madžarsko družbo, ne pa iz razlogov zdrave družabne morale ali iz spoštovanja do načel pravice, in pravnega reda. Madžarska duševnost, ki se je že od nekdaj kazala v luči najhujšega fanatizma in odvratne in nekulturne nestrpnosti napram ljudem drugih plemen in ki sedaj — ko je Madžare zadela res huda, toda zaslužena kazen — hoče drzno ogrožati evropski mir: ta je bila v prvi vrsti na zatožni klopi pred svetovno javnostjo. Ta je sodila in jo obsodila! v Trstu, dne t junij« 1121. •EDINOST* 16} Milič 4 (10), 17) Sama« 3* (7), 18) Ger-±>ec 3% (9), 19) Sardoč 3 (5), 20) Gaberiček B (8), 21) Podbršćek 3 (12), 22) Kranjc 1 (2), g3) Badalič 1 (7), 24) Gržinić 1 (11), 25) Kocjančič 0 (O), 26) Martelanc 0 (1), 27) Kariž'0 (3), 28) Pavlovi č 0 (3), 2») Sosič 0 (9), 30) Rebec 0 (10). — Prva številka znači dobljene točke, številke v oklepaju pa število odigranih iger. Iz tržaSkega življenja Trije samomori in en poskusen samomor Obupni korak strojnika. V stojeni stanovanju v ulici Risorta št 12. je včeraj zjutraj napravil konec svojemu življenju 44-letni strojnik Josip Pamfilli; pognal si je z revolverjem kroglo v glavo. 2ena, ki se je ta čas mudila v kuhinji, je vsa obupana poklicala ljudi, ki so telefonirali na rešilno postajo. Črez j »ar minut je zdravnik dospel na lice me-t-ia. a je na prvi pogled uvidel, da je vsaka človeška pomoč zaman; Pamfilli je bil mrtev; smrt je morala biti hipna, kajti krogla je skoz in skoz predrla glavo. Nesrečni strojnik je storil obupni korak radi hude bolezni, ki jo je smatral za neozdravljivo. __ Vrat si je prerezal. I)asi že takorekoč z eno nogo v grobu, je 76-Ietni brivec Fran L., stanujoč v ulici XX. Settembre št. 24, menil, da mu smrt predolgo prizanaša. Bolezen ga je mučila1 m mu tako grenila zadnja leta življenja,' da si je starec želel, da bi napočil tisti' usodni dan, ko bi bilo zanj vse končano! j a tem svetu. Toda pričakujoč ta dan je i betcžni starec opešal in v obupu je dozorel ( žalostni naklep: končati z življenjem. V| nedeljo opoldne si je starec v svojem sta- : novanju prerezal z brivno britvo vrat. i PniaČi so poklicali na pomoč zdravnika! rešilne postaje, ki je ranjenca obvezal in ca dal nato prepeljati v mestno bolnišnico, j Toda kljub zdravniški pomoči je nesrečni starec čez par ur izdihnil. Smrt v morju. V nedeljo zvečer okoli 19. ure sta dva finančna stražnika, ki sta patruljirala na pomolu št. 5 v prosti luki Duca DWosta, zapazila kakih 50 metrov od brega moško truplo, ki je plavalo na površini vode. Stražnika sta obvestila o žalostnem odkritju nekatere pomorščake, ki so odves-lali s čolnom na označeno mesto in po- j tegnili utopljenca na breg. Kmalu potem j so prihiteli na lice mesta orožniki, ki so , skušali ugotoviti istovetnost utopljenca, približno »50 let starega, po delavsko oblečenega moža; ker pa niso našli pri njem nikakih listin, se jim to ni posrečilo. Pozneje se je podala na lice mesta tudi sodna komisija, nakar je bilo truplo neznanca prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Včeraj popoldne je prišla v mrtvašnico neka ženska, ki je spoznala v utopljencu «iO-letnega težaka Andreja Pertot, stanujo-čega v ulici Scuole Israelitiche št. 2. Ženska je povedala, da je Pertot izginil z ; doma še v soboto zvečer, ne da bi nikomur. omenil, kam je namenjen. Zdi se, kar je tudi najbolj verjetno, da gre za samomor. Z jodovo tinkturo. Včeraj okoli 15. ure je moral zdravnik rešilne postaje priliiteti na pomoč 49-letni vdovi Henriki Kahamim, stanujoči v ulici XX Settembre št. 91, ki je v svojem stanovanju izpila s samomorilnim namenom precejšnjo količino jodove tinkture. Nesrečna vdova je bila prepeljana v mestno bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti naj-mnaj kakih 14 dni. ako ne bo še kaj hujšega, kajti njeno stanje je precej resno. Hahamimova je vdova po bivšem lastniku tukajšnje kavarne «Roma», Justu Rhamimu, ki se je pred približno letoin dni ustrelil v Milanu radi slabih finančnih razmer. Menda je isti vzrok privedel tudi nesrečno vdovo do obupnega koraka. Nevarna padca dveh zidarjev. 23-letni zidar Mirko Škerjanc, bivajoč v Bazovici št. t>l, je včeraj zjutraj v družbi drugih delavcev podiral star zid pri pivovarni D reber v ulici Giulia; pri tem delu se je Škerjanc opiral na. staro telefonsko žico. Nesreča je hotela, da se je žica nenadoma utrgala, Skerjanc je zgubil ravnotežje in padel z zida, visokega kakih 7 metrov. Pri tem se je nesrečni mladenič hudo pobil po glavi in obrazu ter si najbrž prebil črepinjo. Siromak je bil prepeljan z avtomobilom pivovarne v mestno bolnišnico, Kjer so ga sprejeli v nevarnem stanju v kimrgični odelek. — Slična nesreča se je pripetila včeraj popoldne v ulici Lazzaretto vecchio na vogalu ulice Belpoggio. Tam popravljajo neke hišo in tozadevna dela ima v najemu, stav bi ns ko podjetje Nikolaj Gropajz. Razen drugih delavcev je bil včeraj pri tem I delu zaposlen tudi 36-letni zidar Ivan Godina, stanujoč v Rocolu-Settefontane Štev. >470; delal je na visečem odru v višini drugega nadstropja. Iz nemani h vzrokov je Godina nenadoma izgubil ravnotežje in strmoglavil na ulico, kjer je obležal nezavesten na kameni tem tlaku. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje je dognal, da si je Godina nevarno pretresel možgane in najbrž zadobil tudi druge notranje poškodbe. Po prvi pomoči je bil nesrečni zidar prepeljan v mestno bolnišni-1 co. Njegovos tanje je nevarno. Podafačeva nezgoda Ko je 47-letni podajač Bernard Bernar-dis, stanujoč v Miljah, včeraj popoldne z drugimi delavci kopal temelje za novo ' stavbo, ki jo bo zgradilo stavbinsko podjetje Ghisa čl Pollacco blizu lesnih skladišč pod Skednjem, se je stena izkopanega jarka nenadoma posula in zemlja pomešana j z debelim kamenjem je Bernardisa deloma zasula. Tovariši so ga naglo izkopali, a ker je siromak tožil hude bolečine na slevi nogi, so poklicali na pomoč zdravnika 1 rešilne postaje, ki je ugotovil, da ima Ber-nardis nogo zlomljeno pod kolenom. Ponesrečenec je bil prepeljan v mestno bol-; nišnico, kjer se bo moral zdraviti kake '' štiri tedne._______ Književnost in umetnost Jules Verne, Otroka kapitana Granta. Potovanje okoli sveta. Roman v treh delih. Poslovenil A. B. Ljudska knjižnica XXII. zvezek. V Ljubljani 1926. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena Din. 48.—, vezano v celo platno Din. 58.—. Kdo ne pozna imena Jules Verne? Cez 2 teti bo minulo ravno 100 let, odkar je zagledal ta znameniti Francoz luč sveta. Njegovo ime je zaslovelo kmalu po vsem svetu in njegovi romani so postali najboljše Čtivo starih in mladih. Zakaj vsakemu nudi obilo zabavnega in poučnega in zna prav napeto pripovedovati, tako da bralčeva pozornost deluje vedno pod največjo napetostjo. Verne je ustanovitelj docela nove vrste romana: naravoslovno - fantastičnega romana. On zna vse naravoslovne nauke izkoristiti za fabulo in osnovne niti svojih spisov, to pobarvati z obilnimi geografskimi podrobnostmi in interesantnostmi, nadvsem pa kraljuje njegova živahna, skoro smemo reči neverjetno drzna fantazija, Karol May je bolj surov in eksotičen, Verne, njegov učitelj — mojster, bolj duhovitodrzen in j univerzalen. Roman Otroka kapitana ! Granta ima tri dele: Ob južni Ameriki, Avstralija in Tiho morje, vsa knjiga obsega 607 strani: Skoro ves svet in njega najbolj zanimivo vrvenje na morju vidi bralec vstajati iz vsake strani dela, ki se mu mahoma priljubi. Trepeče za usodo svojih ljubljencev, ko so v divjini, v viharju, v smrtni nevarnosti. In zopet se poglavje umiri in stopa pred nas mirna pokrajina, opisana z vso realfstiko, zvestega opazovalca, vendar prežeta s fantazijo in pesniškim duhom. Posamezna poglavja so pisana naravnost mojstrsko. «Strahote nove Zelandijo*, «Železnica iz Melbourna do Sand-bursta«, «Med plamenom in vodo». «Magel-lanova ožina »ostanejo bralcu stalno v spominu. Knjiga je poučna in v naših nadvse materialističnih časih, ko vsakdo hlepi samo za denarjem, da preživi sebe in svoj-ce, nas to fantastično delo povzdigne visoko nad vsakdanje skrbi, ker nas z neodoljivo silo iztrga realno iz rok in nas povede v nove svetove, v dežele hrepenenja. Prevod je jako lep in jezik teče neprisiljeno v lepi slovenščini. Ker je knjiga primerna tudi za odraslo mladino, ki jo bo brala z največjim užitkom, bo ž njo ustreženo vsakomur, ki se hoče prepričati, da moderna tehnika naših dni v marsičem že dosega sanje Jules Verna. Knjiga se dobi v knjigarni 1. Stoka, Trst, Via Milano 37._ Borzna porodila. VALUTE MILAN, 31. maja. London 129.5, Pariz 85.45, Švica 512.50, Berlin 630, Praga 78.80, Beograd 46.85, Amsterdam 10V«, Bruselj 81, Madrid 398, New York 26.51 H, Bukarešt 10.50. VojnQodškodninske obveznice G9.10. Porotno sodHRe Včeraj s^je končala razprava proti pre- j mogarju Antonu Krebel, ki je dne 7. junija I 1925 v prepiru ubil lastnega svaka Rudolfa I Gombač. I V začetku včerajšnje obravnave je zopet povzel besedo drž. pravdnik, ki je z rajnimi juridičnimi izvajanji natančno m obširno pobijal naziranja braniteljev, ki | sta jih razvijala pri sobotni razpravi. Ker sta nato zopet govorila branitelja, se je razprava zelo zavlekla; trajala je ves dan, dasi se je sprva zdelo da bo končala še tekom predpoldne. Tako pa je bila zaključena šele pozno popoldne. Ker so porotniki potrdili glavno vpra- . Sanje glede ubojstva, pa tudi priznali olajševalno okolščino pijanosti, je bil Krebe* | oproščen. ____ Vesti Is Istro Dne 27. pr. m. se je ustrelil v Puli kara-biner Rudolf Stojkovič. Ob 3.30 zjutraj so ga našli mrtvega na orožniški postaji, kjer je imel službo. Našli so ga drugi karabi-.nerji, ki so imeli nastopiti službo ob 4. uri. Samomorilec je pustil na mizi tri pisma naslovljena eno na družino, a drugi dve na svoje tovariše. Starišem in sorodnikom pošilja zadnje pozdrave, a prijateljem za-bičuje, naj ne posnemajo njegovega zgleda, ker da je samomor slabo dejanje. Vzrok samomora je bil baje zopet nesrečna ljubezen. ~ DAROVI Za refekcijo svetojakobske slovenske dece daruje g.čna M. M. 100 lir. — Srčna hvala! MALI OGLASI BERUTZ SCMOOL ff ivSTv MEBURANA soba s hrano se odda gospodu. Naslov pri upravništvu._ to^l ŠOLA za krojenje, šivanje, vezenje, izdelovanje klobukov in cvetlic. Odpretje hitrih tečajev 6. junija. Donda - Klaropferer, Trst, via Lavatoio 5/1 (856) VODA .DELL'ALABARDA* FBOTI IZPADANJU LASL Vsebaje kinin in je vsied tega posebno priporočljiva proti prhljaju in za ojačenje korenin. Steklenica po L 6 se dobiva samo v lekarni *Ca-stellanovich*, Trst. Via Giuliani 42. 837 GLYCOL Jako učinkovito sredstvo posebno v poletnem času in v vročini. Kdor se čuti šibah na živcih in trpi glavobolu, naj uporablja edino le «Glycol», ki stane najmanj in ozdravi v najkrajšem času. Cena steklenici L 7'20. Za celo zdravljenje zadostuje 8 steklenic. Dobiva se le v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42 (Sv. Jakob). 836 BABICA sprejema noseče na dom. Madonnina 10, H. nadatr. _849 KNJIGARNA in papirnica v Ljubljani, stara, dobro vpeljana, se proda. Ponudbe na upravništvo pod «Dobra eksistenca«._ POSESTVO, maihno, v bližini severnega kolodvora v Gorici na solkanski cesti se radi družinskih j razmer ugodno proda. Naslov pove goriška upra-, va.__8» j PLANINI novi po tovarniških cenah. Pečar, tovarna glasovirjev, Trst, Scnsaa 8._824 BABICA avtorizinma, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec. Via Giulia 29.__66S BABICA, avtorizirana, diplomirana, »prejema noseče. Adele Aroerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (p6-daljšana Ginnastica), lastna vila, telefon 20-64. TROPINOVEC, pridelek fcadružne i*anjektthe» v Dornbergu, (Monlespino), je prieten in po ceni. Razprodaj alci maj se obrnejo naravnost na tvrdko, ki razpolag z veliko zalogo m ga razpošilja v vsaki mr^"' ^02 Inserlrcjte g »MnosT ZAHVALA I Vsem onim, ki so na katerikoli način izkazali ljubezen do našega nenadomestljivega SREČKA tekom njegove bolezni in ga spremili na poslednji poti, se najprisrč-nejše zahvaljujemo. TOMA], 31. maja 1926. Družina KOSOV*!. _PODLISTEK_ J L LES VERNE: (52) Skrivnostni otok V dnevih svojega neprostovoljnega zabija niso bili naselniki brez dela. Lesenih tlpsk so imeli dovolj v zalogi, zato so polagoma dopolnjevali liišno opravo, zlasti mize in stole. Ker niso štedili z lesom, je bilo njih pohištvo trdno. Te premičnine so bile iiekoliko nerodne in niso delale svojemu jmenu posebne časti, ker so se dale težko premikali. Nab in Pencroff pa sta bilji vkljub temu ponosna nanje in jih ne bi zaiupnjala za najlepšo opravo. Pozneje so se mizarji prelevili v kožarje in so dosegli v tej stroki prav lepe uspehe, Na severnem rtiču otoka so našli goščavo takozvanih purpurnih vrb. Še pred deževno dobo sta Pencroff in Harbert nabrala precej teh prožnih vej, ki so prišle zdaj v uporabo. Prvi poskusi so bili precej nerodni, toda delavca sta bila spretna, drug drugemu sta si s sveti pomagala, podpiral ju je spomin na vzorce, ki sta jih pred tem Časom videla, in ker sta hotela drug drugega prekositi, sta kmalu izdelala precejšnje število ročnih pletenic in tovornih košev, ki so pomnožili bogastvo naselbine. NaL je hranil v posebnih koših, gomolje, pinolice in korenike zmajevca. V zadnji polovici avgusta se je vreme ] vnovič izpremenilo. S pojemanjem nevihte je toplina polagoma padla. Naselniki so šli ven. Ob obali je ležal dva čevlja debel sneg, toda na površju je bil tako trd, da so lahko hodili po njem. Cir Smith in njegovi tovariši so ga zadnjič videli v zeleni obleki, posebno tam, kjer je bilo borovje v večini, je bilo enakomerne bele barve. Vse je bilo belo, od vrha Frank lin ove gore pa do obrežja, gozdovi, travniki, jezero, reka! Voda Hvale je tekla pod ledeno skorjo, ki se je ob plimovanju razpočila. Neštevilne jate ptic so letale nad zmrznjeno jezersko površino. Skalovje, med katerim je padal slap s planote na obrežje, je bilo polno ledenih kapnikov. Zdek> se je, da teče voda iz strešnega žleba, ki ga je okrasil umetnik iz renesančne dobe. Skoda, ki jo je vihar povzročil v gozdu, se ni dala preceniti, zato je bilo treba počakati, da se zimska odeja otaja. Gedeon Spilett, Pencroff in Harbert so preiskali lovske jame. Pod debelim snegom jih je bilo težko najti, tudi so morali paziti, da sami ne padejo vanje. Pasti so bile nedotaknjene, dasi so odkrili mnogovrstne sledove raznih živali, med katerimi so našli razločne odtiske šap. Harbert je takoj izjavil, da so hodile tod mimo zveri mačjega plemena. Inženir jeva domneva, da se na otoku Liacolnu nahajajo tudi nevarne zveri; je dobila novo potrdilo. Bivališče teh zveri so bile goste Šume Daljnega ; zapada, a lakota jih je pregnala. Ali so j morda zavohale previbalce granitne hiše? I «No in katere mačke so to? je vprašal I Pencroff. To so bili tigri, je odgovoril Harbert. — Jaz sem bil vedno mnenja, da Žive ti- j gri samo v gorkih krajih? — V novem svetu, je odgovoril mladenič | se nahajajo od Mehike do Buenos-Ayresa. Otok Lincoln pa leži približno v isti širini kakor države La Plata, zato ni prav nič čudnega, če se tudi tu nahajajo tigri. — Dobro, tedaj moramo biti previdni», je odgovoril Pencroff. Končno pa je sneg izginil pod vplivom dvigajoče se toplote. Začelo je zopet deževati in snežena odeja se ni mogla dolgo upirati razkrajajoči jo vodi. Kljub slabemu vremenu so naselniki dopolnjevali svoje zaloge korenik, gomolja, javornega so-i ka in pinolic, iz živalskega sveta pa so lovili kunce, kenguruje in drugo divjačino. V ta namen so morali napravi jati izlete v gozd, kjer so se uverili, da je vihar precej dreves izrvaL Mornar in Nab sta se podala, celo do premogovnika, da pripeljeta nekaj tonelat kuriva domov. Mimogrede sta ugotovila, da je nevihta znatno poškodovala peč za lončevmo, dimnika je zgoraj manjkalo dobrih Sest čevljev. r Istočasno so obnovili tudi lesno zalogo, i Hvala je bila zopet plovna in po »iej so prepeljali več splavov lesa, ker ni 'eli, 1 če je zimska doba že pri kraju. Odprla sta se včeraj z velikim uspehom 2 SEJMA istočasno in sicer SVILENINE v pritličju in 1 v prvem nadstropju. Navajamo samo najvažnejše tipe: Princesse «Giannina» cretonne, močan, v vseh modemih | barvah ...........L E Obleka «GeHrnde» močna tkanina solidne barve . „ J®-— g PriEcesse «I»uisella» cretonne, rL-be križane, svetla pod- h loga . ...........p Prinoesse «Aurelia» risbe fantazija, izbrane barve . . „ 28. Princes se «Rosa» voile bombažast, risbe z velikimi vrt- 5®_ nicami ..........." Princesse «Mercedes» moderno gobasto blago, barvan zdolnji rob ........... Bluza tricot volnena in svilena........ 1®.— Soinčnik cretonne, rožnat, eleganten, modem . „ 3t.— Frincesse «Anaa» svilena, risbe z barvanimi črtami . . „ 95. Obleka Jnmper «Maiia» Sbantung, enotna barva, razne - as_ barve............. Princesse «Anto»iei*a» Shantung, črtan, najzadnja moda „^ M.— Bluza svilena, risbe fantazija ......... Obleka Jumper «Soaia» iz volnenega blaga, z dolgimi rokavi, v vseh barvali......... Beneški šal, svilen, v vseh modernih barvab . . . . „ — Bluza tcikct, svilena, velika izbera....... 18- Klebucevma, španska, zadnja novost....... 25. Obleka Jumper «I*idi]» svila fantazija, trpežna, moderne barve _ ............ Obleka Jumper «Egeiia» svila Alpagas, dolgi rokavi . „ 90.— Obleka Jumper «CarIa» svila Alpagas, kratki rokavi, elegantna............ Slamnati vzorci, izbrani, moderni,....... Plašč «Elda*. večerni ottoman, v vseh barvah, najnovejši 198.__ vzorci ..................'» Plašč «Iris», sama volna, pastelne barve, novi vzorci . 158.— Dežnik z mod ornim ročajem . ......... Dežnik svila Gloria, eleganten in trpežen . . . . „ Velikanska izbera ženskega perila. POSEBNA PRILIKA; ^^^^ j Shantung v vseh barvah, svileno platno, Crepe de Ckine, Crepe Georgette, Crepe Marocaine, Talfetas, Japon (naravni Ottoraau, Poiforant, Brfllanie, pralen, surova svila tu in inozemna. Velika izbera blaga fantazija zadnjih modnih novosti! SVILENINE, črtane, za srajce in obleke, v raznih vrstah in popolni izberi v vseh modernih barvah. v v ^ ^ v velikanski izberi in po najzmernejiih cenah. Cerso tf. E. IH. 16 TRST tflrso V. E. III, 16 MER ' »EDINOST« Trstu, dne 1. junija 1926. Vesti z GorISkega Goriške mestne vesti Goriški Izvozni trg dne 30» in 31. maja t L Cene dne 30. maja so bile sledeče: čreš-nje cepljenke (vipavke) od 2.00—2.30; črešnje črne od 2.80—3.10; ČreŠnje drobne od 1.20—1.30; grah od 1.40—1.80; šparglji od 3.00—3.20; količina 900 kv. Cene dne 31. maja: črešnje cepljenke (vipavke) 2.00—2.20, Črešnje črne 2.80—3.00, črešnje drobne 1.00—1.20, grah 1-20—1.40, šparglji 3.00—3.20; količina 850 kv. Skoraj vse pripeljane Črešnje tako v soboto kakor v nedeljo so pokupili žveplarji in se je le malenkost uporabila za izvoz. Zato pa se je držala cena precej stalna in visoka. Pokvarjena mladina Končno so karabinerji vendar le aretirali trinajstletnega Amedeja Rebel-lija in 14 letnega Hermana Črnkota. Imela sta velik zavoj ukradenega blaga. Skoraj vsakih štirinajst dni se je morala baviti javnost s tema dvema mladima pokvarjencema. In še pred nedavnim časom ju je zalotil župnik na Plac u t i, ko sta v cerkvi sv. Ivana odpirala pušico za milodare. Oblasti so jima do sedaj vedno odpuščale radi njune mladosti. Boj proti beračenju Tukajšnje udruženje za dobrodelnost se je lotilo z vso energijo boja zoper beračenje, ki se je v našem mestu precej razpaslo. V prvi vrsti bo skušalo dognati, kdo izmed beračev je res potreben in bo ukrepalo v vsakem posameznem slučaju. Če se že na ta način ne odpravijo popolnoma berači, se bo vsaj njihovo število zmanjšalo, ker je udruženje uverjeno, da beračijo tudi taki, ki nimajo nobene potrebe. RIHEMBERK V nedeljo popoldne je prišla iz Ore-liovelj obiskovat svojega bolnega brata Angela por. Čermelj. Pred domačo hišo v frakciji Birsi je pustila svoje kolo in se za par minut odstranila. Ta kratki čas je popolnoma zadostoval tatu, da se je polastil kolesa in jo odkuril z njim in na njem neznano kam. Kolo ima številko 10.094. Pred nakupom se svari! Kdor bi kaj vedel o kolesu, naj naznani ali karabinerjem v Rihem-berku, ki zasledujejo tata, ali pa Čer-melju Karlu, Orehovlje 70 p. Miren. SOLKAN Nezgode in tatovi — Delavca Štefana Dol jak a, ki je kopal globoko jarno, je zasulo. Njegovi tovariši so ga rešili, ker je imel pa levo nogo zmečkano, ga je prepeljal Zeleni križ v Gorico. Isto-tako je ta posredoval pri šestnajstletnem Albertu Korenjaku, ki je padel v hitrem diru z bicikla in si pri tem zlomil kolk. — Delavcu Francu Sedeju iz Idrije, sedaj uslužbenemu pri tvrdki Mattioli, je izginila črez noč nova obleka, klobuk in jopič, v katerem je hranil 500 lir. Vsega skupaj ima škode 1220 lir. Naznanil je vso zadevo oblastim. ANHOVO Šestletni deček Kari Linhard se je igral okrog voza, kakor je pač to navada pri otrocih, dvigal se je, plezal nanj, dokler ni padel pod voz. Dobil je precej hude rane na čelu in na nosu, obenem si je pa zlomil tudi nogo. Takoj so ga ljudje pripeljali v ambulanco tukajšnje tovarne cementa, kjer so se mu rane izprale in obvezale, medtem je bil pa obveščen Zeleni križ v Gorici, ki je odpeljal nesrečnega dečka v bolnišnico usmiljenih bratov. Upati je, da ozdravi in da se ne bo nikdar več igral okrog voza in plezal nanj. DOLENJE V BRDIH Ne daleč od tukajšnje frakcije Ven-kovo ob cesti, ki pelje v Krmin, se je našel obešenec. Oblasti, ki so prišle ta^ koj 'p.a lice mesta, so dognale, da je to mlad kmečki sin Ernest Vennica. Kaj ga je gnalo v smrt, se ne ve, sumi se pa, da je igrala nesrečna ljubezen veliko vlogo tudi v tem slučaju. PODGORA V tukajšnji Brunnerjevi tovarni se je zgodila huda nesreča. Sedemintri-desetletna delavka Avgusta Tronkar iz Goren/ ga Cerovega, bivajoča stalno v naši občini, je bila zaposlena pri tkal-nem stroju. Nenadoma — nobeden ni vedel, kako se je zapletla njena desnica v notranjost stroja — en krik — in ko so prihitele k Avgusti njene tova-rišice in jo obstopile, so opazile, da ima roko strto, zmečkano. Takoj je prišel ponjo Zeleni križ, ki jo je odpeljal v mestno bolnišnico, kjer ji pa roke seveda ne bodo mogli več rešiti. Otvoritev nove šole v goriških zaporih V soboto zjutraj se je slovesno otvorila v zaporih goriške sodnije nova šola, v kateri se bodo poučevali slovenski jetniki v italijanskem jeziku. Slavnosti so se udeležili poleg petde-setorice slovenskih jetnikov tudi zastopniki raznih oblasti. Glavni državni pravdnik cav. Tripani je imel otvoritveni govor. Šola se bo imenovala po italijanskem nacijonalistu aCarlo Fa-vetti». DOBROVO. Zadnje dni se je naselil v našo vas potovalen kinematograf. Ljudje se čudijo jn zanimajo. Sicer ne bo posebnega, vendar pa si bo marsikdo privoščil par ur. — Pri nas nismo vajeni takih reči. — Biljanski orkester in društvo «Lipa» pridno delajo. K ar čuditi se je mladim fantom in dekletom, ki po vsem delu Črez dan ne pozabijo priti v društveno sobo slednji večer, da po- gledajo vsaj malo Časopise. In orkester. To ni tistih, ki imajo v programu samo zaslužek in ples. Ne, ti fantje so preveč idealni. Pustijo ples, da igrajo drugje lepše. In njihov program pod vodstvom spretnega pevovodje g. Ignaca Koilina se ne omejuje same* na razne polke, mazurke in temu podobno, kot je žalostna navada toliko in toliko drugih godb, ki se neprestano vei-bajo za plese itd. Če komu, biljanskemu orkestru gre pohvala v tem oziru. «Lipa» se pripravlja na javno prireditev, ki bo tam sredi julija. Tudi tu ne manjka vztrajnosti in gotov sem, da igralci ne omagajo. Naša Biljana z Vipolžani postajata živa centra. — čakamo še, da se zgiblje Meda-na. Nič kaj živa ni. Pa bo že. Tudi tam se pripravljajo. HLEVNIK. je dobil svoje društvo. S strahom ga je sprejel in dvomil, toda gotovi smo, da se dvigne. Ne straha, korajže je treba. In gotovi ljudje, ki jim ni prav, da smo se združili, naj vedo, da ne odnehamo! Cesta, ki se loči pri Peternelu proti Hlev-niku in nad Skrljevem Črez Senik do Marija Cel, je v slabem stanju. Že leto bo, kar nima oskrbnika; In kdor pozna briško zemljo, bo vedel, kako se lepa cesta spre* meni v navaden kolovoz, Če nima stalno koga, ki skrbi zanjo. Zato pa bi bil zadnji čas, da se za to pobrigajo. Sicer niti z našimi vozovi, ki so grdih poti vajeni, ne bomo mogli voziti. IZ BOVCA. Tukajšnja obrtno-nadaljevalna šola zaključi svoje šolsko leto 1925—26 dne 6. junija t. 1. Ob tej priliki se razstavijo vsi .risarski in pismeni, kakor tudi praktični 'izdelki učencev-vajencev te šole. Občinstvu bo razstava odprta omenjenega dne od 11. do 18. zvečer — Vodstvo obrtn. nad. šole. ZAPADNA BRDA Tu pri nas opažamo zadnje dneve večji promet. Obiskujejo naše kraje takozvani žveplarji in kupujejo črešnje «drugobe-rence» vipavke. Plačujejo jih po L 2 do-2.10. Glavni postaji sta Dobrovo in Višnje-vek. Sem prinašajo svoje pridelke ljudje tudi iz drugih vasi. Tako je prišlo v soboto v Dobrovo črez 30 kvintalov črešenj, v nedeljo približno enaka količina. Kmetje bi jih seveda še več prinesli na trg, če bi jih le mogli nabrati, kar bi bilo tudi zelo potrebno, da ne postanejo črešnje prezrele; a so v resnici preobloženi z delom, Čas je za škropljenje in prva košnja je tudi že začela. BRDA Te dni je vse na drevju. Obirajo črešnje. Goriški in krminski trg sta jih polna. Marsikdo iz drugih krajev bi -•e Čudil, od kod se jemlje toliko blaga. :e greš zjutraj zgodaj po cesti iz Go-1 rice proti Kojskemu, srečavaš neprestano ljudi in vozove, ki so obloženi s črešnjamL Vse, mlado in staro.hiti na trg. In to ni še glavni čas za izvoz. Glavno šele pride. Sicer je letošnjemu pridelku dokaj škodilo deževje. Ne morda toliko čreš-njam kolikor poljskim pridelkom. Povsod, od Vipolž pa do Kož bane, vidiš še orati. Za sirk, ki bi moral biti Že za ped visok, Šele orjejo. To je zamuda skoraj za mesec Časa. In tudi tu je trpljenje. Zemlja je radi tolikega deževja postala težka in vlažna, da orjejo z dvema paroma, in še to težko. Že večkrat se je omenjalo v časopisju zdra>vo dejstvo, da se v Brdih sadi vedno več sadja. Le škoda, da to ni zagrabilo bolj na splošno. Nekateri namreč Še vedno neupravičeno dvomijo nad bodočnostjo sadjarstva. Drugi pa so bili pridni. Posadili so nekateri letošnjo zimo preko 50 črešnjevih drevesc (te kmalu rodijo), drugod pa zoret breskev, sliv itd. Vedno bolj se pa opaža pomanjkanje kmetiških tečajev, sestankov itd. V tem oziru so Brda z naše strani dokaj zanemarjena. Ko sem gledal na pr. izvoz črešenj iz Brd na oba izvorna trga, se mi je nehote vsiljevala misel, da bi bilo nujno potrebno organizirati izvoz. Danes imajo kmete in cene v rokah kupci, ki priha^ jajo kupovat; imeti pa bi morali domačini, kmetje sami svojo besedo. PODGORA Podgora in predilnici* iBrusm. - Gospodarsko in kulturno propadanje Podgora v povojnih lotih. Podgorska občina s svojimi 3000 prebivalci je razkričana kot najbolj komunistična na vsem Goriškem. Morda ne bo brez zanimivosti, ako stvar natančneje-premotrimo in ugotovimo, ali naj bi kaka «pohtična zrelost* gnala Podgorce v tabor "subverzivnih elementov«, ali pa obstoja drug mogočnejši faktor, ki to udej9tvuje. Razočaranje nado podporiklli fcifiu m in zavožena občinska psHtftn Pred vojno smo imeli v Podgori papirnico (tzv. Leykam-Josefsthal), ki je bila med največjimi v bivši Avstro-Ogrski; zaposleni so bili v njej predvsem domačini, in sicer pod panoji, ki so omogočali skoraj udobno eksistenco. Tudi v kulturnem oziru smo stali na višku: delovalo in cvetelo je več izobraževalnih društev s knjižnicami in čitalnicami, najboljše podeželske pevske zbore smo čuli v Podgori. Toda prišla je vojna in nam ugrabila, uničila vse; naši ljudje so se razkropili na razne vetrove, največ jih je trpelo po begunskih taboriščih (Gmund, Bruck ob L., Pottendorf, Upnica). Takoj po polomu — nekateri že prej — so se začeli vračati z edino željo, da po štirih mučnih letih zaživijo zopet staro normalno življenje. Računali so seveda na zopetno postavitev tvornice, ki naj bi jim, kakor nekdaj, nudila pošten zaslužek, oziroma onim, ki so poleg tega obdelovali košček zemlje, vsaj glavni vir dohodkov. Računali so in se uračunali! Res, da se je že leta 1920. pričelo z restavracijskimi deli; tvorniška zemljišča je namreč pokupila predilnica družbe Brunner, ki je že pred vojno imela v Gorici, Ajdovščini, Ronkih in po drugih krajih večje predilnice in tkalnice. Sklenila je, da zgradi v Podgori ogromno čim moderne jo urejeno — predilnico, ki naj kbi zaposljevala do osem tisoč ljudi, kar je do danes deloma že izvedla. V ta namen •je prej odkupila še vsa privatna zemljišča na levi strani deželne ceste. Pri tej priliki so Podgorci zagrešili prvo veliko napako: prodajo zemljišč bi bili morali izvesti skupno in organizirano ter izgovoriti si pri tem prsdpravico do zaposlitve domačinov, staviti pogoje glede na ureditev raznih cest, soškega mostu in dr. Nemala krivda, da se to ni zgodilo, zadene tudi takratno županstvo, oz. gerent-stvo, ker ni podvzelo vseh za to potrebnih korakov. Sončna in sončna stran dobrih delavskih plač v času poddave. Dalje je tudi res, da so početkoma zidarji, kakor tudi navadni dninarji zaslužili tedensko 500—700 lir, kar je za takratne življenjske prilike bilo naravnost sijajno. Sicer je to, kakor delavci sami še danes priznavajo, dišalo po korupciji, ki jo je dopuščala najbrže slabo organizirana uprava; vsekakor — upanje je bilo veliko in delavci so bili pijani od zadovoljstva in od — vina. Storili so tedaj v svoji lahkomiselnosti drugo napako: zanemarili so obdelovanje zemlje, ki je mnogim nudila postranski zaslužek, ali vsaj krila domače potrebe. Toda kmalu, prekmalu je prišlo razočaranje, ki pa — žalibog — ni prineslo iztreznjenja. Življenjski pogoji so se silno poslabšali, nastala je draginja, delavske plače so pa bile reducirane kar čez noč globoko pod eksistenčni minimum. Organiziran boj proti izkoriščanju nemogoč. Tako se je leta 1922 za naše delavstvo začela trnjeva pot v boju za obstanek. Lezlo je čim dalje bolj v dolgove, nezadovoljstvo je naraščalo. Prišel je tudi najhujši udarec: onemogočanje organiziranega odpora proti izkoriščanju — edinega orožja v boju proti velekapitalu. — Je torej popolnoma razumljivo, če so delavci pri raznih volitvah dali duška svoji nezadovoljnosti s tem, da so glasovali komunistično. Posledica izkoriščanja delavk — je tik a. Medtem je podjetje, kakor že omenjeno, dozidalo del tovarne ter leta 1924 zaposlilo tudi ženske. V končani predilnici bodo namreč razen tehniškega in nadzorstvenega osobja zaposlene skoro izključno ženske. Tudi okoliščina, s katero naši ljudje niso računali. Moški bodo delali pač le dokler traja zidanje. — Današnje obratno stanje in obupni položaj delavstva naj osvetlijo sledeče številke: v predilniških obratih dela približno 508 žensk, po večini 16—20-letnin; delovni Čas se razteza v dveh osem in pol-urnih kratih od 5. do 22. ure, tako da dela prva skupina od 5. do 13.30, druga od 13.30 do 22. ure; skupine se menjajo vsakih 14 dni. Mezde — L 6.7© do L 1,39 (po večini L 1) na uro! Torej po odbitku prispevkov za bohiiško blagajno, starostno zavarovanje itd. — L 5 do L 8 dnevno, ali L 30 do 48 tedensko, če ni praznika vmes. Delavke so iz Podgore, Gorice in sploh vse goriške okolice. Prihajajo pa celo iz oddaljenih krajev Furlanije (na pr. Caprive) in morajo revice vstajati že ob 3. zjutraj, da pridejo pravočasno na delo in da zaslužijo onih 5 do 8 lir — znesek, ki se često še bolj zniža, Če jim mojstri naložijo kazen za morebitne napake, ki jih ti otroci zakrivijo bodisi v zaspanosti ali v utrujenosti. Vsiljuje se nam vprašanje, ali prejmejo te uboge pare dovolj, da se vsaj enkrat na dan pošteno naje jo. Ali bodo dolgo vzdržale, ne da bi si nakopale zavratne «proletarske» bolezni — jetike, ki se tako rada pojavlja osobito v tekstilnih industrijah? pTeteča popolna brezposelnost moških delavcev Še hujše se godi napkim, posebno družinskim očetom; zapdalenih je nad 450, in sicer 299 zidarjev in 259 težakov; prvi za služijo L 2 do L 3, drugi L 1.90 do L 2.2S na uro. Torej po odbitkih L 15 do L 22, oz. L 14 do L 16 dnevno. Pri tem pa ne smemo pozabiti na obilico cerkvenih in državnih praznikov, posebno pa ne deževnih dni, ko delo počiva. Lahko trdimo, da je oni še srečen, ki zasluži L 85 do L 100 na teden, ali približno L 499 na meseci Predstavljajte si takega moža s 4- ali 5-člansko družino! Kje denar za hrano, obleko, obuvalo? Poudariti je dalje treba, da v zimi in tudi spomladi pretečejo meseci, ko se sploh nič ne delal Kaj pa takrat, ko bodo stavbe končane in bo družba izkoriščala po veČini le ženske! Usninjenjo za golo hrano Razmeroma bolje se godi tehniškemu osobju in uradništvu, ki šteje skupno približno 150 moči. Domačini pa nimajo ničesar od tega, ker so vsa dobra mesta zasedli tujci - protežiranci. Pred nedavnim časom je tovarniško vodstvo ustanovilo konsumno razpečeval-nico ter odprlo Ee 2 prodajalni (1 v Gorici, 1 v Podgori, tretja bo v kratkem v Loč-niku), seveda z velikodušnim namenom, da «pomaga» delavstvu; upravo je poverilo ne kakemu potrebnemu domačinu - strokovnjaku, ampak nekemu — grofu! Kako so pa delavci zadovoljni s tako «pomočjo», je drugo vprašanje. Delavec more nakupiti v tvorniški prodajalni te za toliko blaga, kolikor znese njegov zaslužek; torej približno za L 90 tedensko, ne glede na to, ali je sam, ali ima doma še ženo s 3 ali 4 lačnimi otroci. Ta znesek se mu ob sobotah kar odračuna od plače, tako da ostane za izplačilo le po pr lir, ali celo nič. Mnogi se sicer izognejo temu na ta način, da si nakupijo svoje potrebščine pri domačih trgovcih — dokler jim le-ti kreditirajo. Vsekakor žalostno jih je pogledati ob sobotah, ko nesejo onih par lir iz obupa ali brezbrižnosti mesto domov v — krčmo! Toda kdo naj jim zameril Čakajo jih pa še hujši časi, ker jih bo baš te dni iz tektičnih raz-logv odstavljenih nad 300, zato da jih ravnateljstvo pozneje zopet namesti, ampak — z nižjo mezdo. še štiri draga pogub«nasn< posledice za Podeor*. Končno bi bilo omeniti še posledice, ki nam jih je posredno ali neposredno povzročil blagoslov toliko pričakovane in začel jene tovarne: 1) popolno zanemarjenje zemlje. Kakor kmetje iz Štandreža, Sv. Petra itd. mnogo zaslužijo z raznimi pridelki, tako bi si lahko tudi Podgorci — vsaj v manjši meri. Mislili so pač, da- bodo laže Živeli s to- varno, toda tovarna jim je dala kamen mesto kruha, ter jim odvzela še voljo ,da bi si mogli pomagati na omenjeni način; 2) kdor ima svojo hišico in kos zemlje, je gotovo, da bo spričo svoje zadolžitve tekom par let razlaščen; 3) zanemarjanje vzgoje mladine in nje moralno in telesno propadanje; 4) Podgora nima danes niti kulturnega, niti političnega društva Grozi nam semi-analfabetizem in popolno podivj&nje novega rodu. IDRIJA V 117. štev. «Edinosti» z dne 18. maja t. 1. je bil objavljen iz Idrije dopis o razmerah na tukajšnjem poštnem uradu s posebnim ozirom na izplačevanje pokojnin rudniškim upokojencem. Pred vsem konstatira dopisnik, da se je prejšnje čase izplačevala pokojnina pri rudniški blagajni v nekoliko urah, dočim se danes na pošti ves dan, v drenju in sekiranju; če upravičenec ne more sam priti osebno po svojo pokojnino. Odgovor na ta izvajanja je lahek. Rudniška blagajna je razpolagala pri izplačevanju z zadostnimi močmi, dočim danes izplačuje na poštnem uradu pokojnine — okolu 1000 po številu — en sam poštni uradnik poleg vsega drugega dela;denarne nošiljatv Jfna hranilnica itd., in to tudi med izplačevanjem pokojnin. Odtod gneča pred blagajno in čakanje, ki je vsakemu neljubo, dasi vrši uradnik krvavo svojo dolžnost. Ce hočejo prizadete stranke, da se temu odpomore, naj zahtevajo od poštne direkcije, da dovoli nastaviti najmanj še enega uradnika, kajti tri moči za tukajšnji urad so vendar veliko premalo. Poštar sam pa pri najboljši volji ne more ničesar ukreniti. Da ni pošta izplačevala pokojnin drugim osebam, razen lastnikom pokojninskih knjižic, zavisi od tega, ker tako postopanje predpisuje zakon in je dolžnost poštne uprave se držati teh predpisov tudi v slučaju, ko bi se ji to ne zdelo potrebno in nujno. V tej zadevi bi se morali upokojenci pač obrniti na kompetentno mesto, da se tozadevni predpisi olajšajo. Končno govori" dopis o razbiti šipi. Tudi ta zadeva je nekoliko drugačna. Star upokojenec je med prerivanjem brez lastne krivde razbil s komolcem šipo, zato je poštar zahteval od vseh navzočnih, da prispevajo vsak po eno liro; če bo šipa manj stala, se jim denar vrne. Ker je bilo navzočnih 30 soupokojencev, se je nabralo 30 lir, ki jih je poštar izročil upokojencu Mihaelu Viller, da preskrbi novo šipo. Novovdelana šipa je stala 16 lir, ostanek 14 lir pa se bo izplačal prizadetim ob prihodnjem izplačevanju. — To je bilo potrebno povedati, da ne bo nepotrebnega nesporazumljenja. P r i p. ur.: - Radi priobčujemo tudi ta ^dopis, ki je nekako pojasnilo k prvemu dopisu, katerega smo objavili te dni. Pripominjamo, da ni bil tedaj in ni tudi danes naš namen, da bi uganjali kako gonjo proti komurkoli, temveč nam je vedno pred očmi le splošna dobrobit vseh, h kateri prispevati po svojih močeh smatramo za svojo stnovsko, narodno in tudi državljansko dolžnost._ To in ono Nagle ločitve zakonov. Neka dama v Detroitu je dosegla danes svetovno prvenstvo v hitri ločitvi: odslovila je namreč soproga po vseh pravilih in paragrafih kar 26 minut po poroki. To se je godilo tako-le: Bogata Američanka se je zaljubila v tujca Angleža z zgodovinskim imenom, a brez denarja, in ta Anglež je bil zaljubljen v njejae milijone. Nevesta je stavila edini pogoj: ženin se je moral naturalizirati, postati Amerikanec in se odreči meglenega Albiona. Anglež je pristal. Prišlo je do poroke. Novoporo-čenca sta zapustila cerkev in ona je vpra-,šala: «Ali hočeva urediti zadevo s tvojim državljanstvom takoj, ali pa počakava do jutri? Saj veš, da moraš postati Amerika-nec.» «Poslušaj, dušica!» pravi mladi mož, «prenaša! sem tvoje muhe, dokler si bila samo nevesta. Zdaj pa imam na tvojo na-gajivost samo en odgovor: pojdiva v avto in se odpeljeva domov!» Vse nadaljnje se je vršilo tako hitro, kakor v komičnem filmu z Busterjem Keatonom. Američanka se je seveda onesvestila, pa se je hitio zopet zavedela,stekla k avtomobilu, ki je čakal na srečni par, sama sedla k krmilu in odhitela k odvetniku in z njim na sodnijo. Predložili so sodniku izvirno ženinovo pismo, v katerem je svečano obljubil, da bo sprejel takoj po poroki ameriško državljanstvo. Sodnik je Šel v posvetovalnico, nevesta v poročni obleki je čakala v dvorani in čez 25 minut ji je razglasil sodnik ločitev zakona. Se bolj zabavna je bila neka ločitev radf pijame v Devonshireu. Sodnik je zaslišal i kot izvedenca modnega krojača, ki ga je I poučil, kako in kdaj se nosi ta ženska I oprava. 2ena nekega bogatega pivovarja j je bila namreč vajena zajtrkovati v lepi [ lilasti pyjami in istotako širokih moških I hlačah. Ta obleka ji je lepo pristojala, a' J mračni soprog je bil drugega mnenja. I Žena je imela namreč obilo klavirskih ur I in učitelj, sijajen Študent, je prihajal že I ob 9. uri. Gospa ga je navadno povabila j na čaj; saj bi bilo nevljudno, če bi Čakal i sam v salonu! Možu pa niso bili všeč ti zajtrki in nekoč se je urno odpeljal k odvetniku in sodniku. Pričel se je proces. Gospa je prinesla lilasto pyjamo sodniku, zatrjujoč, da ji izredno pristoja in sploh da je do vratu zapeti suknjič mnogo ne-dolžnejši, kakor večerna plesna toaleta. «Jaz nisem kazala učitelju niti koščka golega vratu in tudi hlače mi sežejo do tal. Moj mož pa se potika vse jutro v hlačah in ne v nočni srajci, naramnice se mu vlečejo po tleh in še kaže mladim služkinjam odprte prsi, čeprav je kakor Tarzan. Nedvomno žali smisel za lepoto in dostojnost bolj kakor jaz.» Gospa je celo ponudila sodniku, da pred sodišče obleče pyjamo pod pogojem, da bo nastopil tudi njen mož z visečimi naramnicami, kakor se potika doma. Sodnik se je smeje zahvalil in je priznal na temelju izjave strokvniaka, da ni na pyjami prav nič žaljivega in protinravstvenega. Pivo-varnar je torej izgubil pravdo. V Brightonu, znanem angleškem kopališču, je bil letos ločen mestni sherif, sodnijski eksekutor, ker je imel navado streljati v Ženo. Mož je namreč mojstrski strelec in je potreboval vajo, da ne izgubi na časti prvega lovca. Saj se mora tudi pianist dnevno vaditi, da mu prstje ne izgube urnosti. Uboga gospa sherif ova je imela nehvaležno vlogo: postavljati se je morala v vrtu z jabolkom ali bomboniero na glavi in mož ji je odbil to stvar z do« brim strelom z glave. Zakaj pa se žena nt upirala? To je psihološka uganka. Mož jo je polagoma navadil na njeno vlogo. Risal je od kraja drobne kroge na zidu in Je si jajno zadel vsako točko, prestrelil je listek papirja, ko je padel na tla, in jo je končno napol prepričal, napol prisilil igrati dnevno te prizore iz Wilhelma Telia. Končno so se uprli starši žene, ki niso mogli gledati, da njih hčerka dnevno tvega življenje: pregovorili so jo, da je vložila tožbo. Sod-nija je takoj pristala na ločitev in je še natisnila odlok na račun obtoženca v vseh listih: obsodila je strelčevo lahkomiselnost z ostrimi besedami. TMRo-obrtna zadruga o Trstu registrovana zadruga z neomejenim jamstvom vabi na 11 redsi ini zber ki se bo vršil v sredo, dne 9. junija t. 1., ob 21. url, v zadružnih prostorih ul. PlerluigS da Palestrina št. 4 (pritličje) s sledečim dnevnim redom,; 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Potrditev letnega računa za leto 1925. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Določitev nagrad načelnistvu in nadzor-ništvu. 6. Dopolnilne volitve v načelništvo. 7. Slučajnosti. V TRSTU, dne 26. maja /926. (650) Plesničar Vek. I. r. Dr. Povh Aiojzlj 1. r. preds. član. nač. r *** " *** ^1 t* J rtd ONSTRAN OGRAJE j ^ o&verevanf pred vsaJio nevarno>tio 2 Zalibog so vsi otroci do 3 Šestega leta podvrženi ne-3 varnim črevesnim parasi-1 tom, ki jim pravimo glisje. i? Posledice so večkrat ne- 5 varne in v mnogih slučajih } (kakor dokazujejo stati J stike) tudi smrtnonevarne. ć Potrebno je vsled te^a. da S se da otroku kak pripo-1 moČek proti glistam. ^ Dajte vašim otrokom čislit-^ no sredstvo proti glistam, y ki se imenuje ARR1BA. J Je to izboren čokoladni J bonbon, ki je znanstveno ? pripravljen in ki uniči gliste ; takoj in popolnoma. Kem^^'-^fc^nai«' mo^'^ " ' ■■ • 5al*t*' • Ca*, ftafl. C«Am ■ TrtatK-. S. Giacom« ClMOi tratcpfitt tU iGloiri* t m lici i jo lo toicMja KRONE po L 2.10 komad Zlato, triljaite, platio, ZO-kreuke zlate Me kupuje In plačuje po najvišjih cenah Albert Povh — urarna Trst« Via Mazztal 4« 605 Zobozdravnik Med. U. dr. D. Ssrdož specijalist za ustne in zobne bolezni pcrfekcljoniran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Via N. R. Imbriani 16,1. M Via i. GM) od &-12 in od 3-7 rttt , Zaloga domačih vin. Vipavsko, istrski refosk in kraški teran. Na bebelo in za družine ViaK* XX Mttem, brQ M (prej Acquedotto) na drobno in za družine Via Glulianl 32. TeleL 2-41 Priporoča se lastnik 552 Fft.