^gs--- A / F hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče 3 83 85 7 I 40 1998 Številka 7, letnik 04. 2010, cena: 1,50 Intervju: Ivana Ljubas Smetana na vrhu torte Nagradna igra: Nova podoba za gamberško kapelico EhHBH J Vsakfe 1 MU Poiščite več informacij na WWW.rsh.Si Oglasi w za ćvc \IISSAUM NISSAN LXh, i=n Oprennljeni z ugodnostmi! 1 39C/MESEC BREZ POLOGA NISSAN MICRA ŽE ZA 99 C/mesec NISSAN QASHQAI ŽE ZA /MESEC BREZ POLOGA Nissan Krulc Cesta heroja Vasje 8, 1251 Moravče Tel: Ol 723 1 1 43 www.nissan-krulc.com PonimgoftN»koinbirmai.o(l/lOOKn ) Miu». 5.0-ti,8,Note 4Oiisr>q»:• l«il»o/. (OOOOOkm.Kciin«nmlnduonwIDa*8tet mi»"'-*'zajefr»2-tetnoroj»1;*''-' M ;in. : fcU-M.iii. Ur*.i.Matov: •: trBtnoir^aEuoKH + V.t*!) .v-.pr.Oso^^uEu.^ * . , . . . ... . ......... r ■ ■.,1/*.. v... A ... iivr«^(«<:R(*nA:dtNiftukn Sb Odidn narymn ft.lfi ii m m I»kk0 iprem I Ifj:- knjige, katalogi, revije, brošure, mape, dopisi, kuverte, vizitke, koledarji, plakati, letaki, zloženke, embalaža, pisarniški obrazci... Začel je (Sutenberg, nadaljujemo pa mi. oblikovanje ofsettisK I digitalni tisk (manjše naklade) tl ^ 'elCLVCL (večje naklade) nje, rezanje, broširanje...) založništvo VSEH VRST TISKOVIN /■ NcraFtoa (jOgracer 0) *U Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje - tel.: 03 5452 666, gsm: 031 822 533, e: info@grafika-gracer.si, w: www.grafika-gracer.si AKCIJA DO 31. 3. 2010: 1000 letakov A5, obojestranski COLOR -100 € + DDV! 01. april 2010 OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Uvodnik Morate prebrati: Učmicovm na UO InsovLje Inrenvju: Ivana Ljueas 8 PianinsKa sena PD Trbovug 14 Sto lgt MaRue Fasjan 18 Novi prostori HRasrnišKe Knjižnice 19 Gnao GamBemi bo dobil osnovLjeno icapeio 23 Špecu: Cveriia DRnovšeic 26 IzLačani osvojili BeRLin 28 Tum hudič je bil Lep( ko je bil mLao A. PoReoniic: Brcz navijačev vas ni 35 Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 22 734, Faks: 03 56 32 734 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533, 040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR, polletna 13,52 EUR. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. jf počakali smo pomlad in prvo la 'pomladno polno luno, ki ji sledi največji krščanski praznik, Velika noč, pred katero je bila cvetna nedelja, ko so povsod po Zasavju blagoslavljali v cerkvrh butare, majhne in velike, in oljčne vejice in veje. Od velikosti le teh pa ni niti malo odvisno, kakšno bo zveličanje. Potice, takšne in drugačne, se šopirijo v marketih. Oglaševal-ponujajo velikonočne popuste in tudi jajca, že pobarvana, čakajo na trgovinskih policah. Ah, ja, če to ni čisto potrošništvo, potem res ne vem, kaj bi bilo. Na vsa usta se obregujemo nad Valentinovim, nočjo čarovnic in še kakšnim uvoženim paznovanjem in vendar pozabljamo, kaj je pravzaprav namen krščanskih praznikov. Ne vem, zakaj se ne bi, četudi prvič v življenju, spopadli s testom in napravili šarkelj ali potico. Kakršna bo, pač bo, bo pa delo naših rok! In jajca! Zakaj jih ne bi pobarvali doma? Saj vem, da jih pol popoka pri kuhanju, ampak od barvic dandanašnji še nihče ni umrl. Kaj, ko bi enkrat v življenju bojkotirali trgovine in se spravili na delo z lastnimi rokami in ne te z usti. Ob vsem silnem okrasju, od piščancev, zajcev, venčkov in podobne velikonočne navlake pa tarnamo, kako da je kriza, recesija itd. Me tudi hudo vznemirjajo »povprečne« plače v Zasavju, ki se gibljejo od okoli 700 do 900 evrov, eden gor ali dol. Ja, pa ja! Enim zelje, drugim šunko, pa imamo lepo kuharsko mojstrovino. Šunka v zeljnih listih. In tisti, ki dobijo zeljne liste, nabijejo 30 % povečanje povpraševanja po paketih Rdečega križa glede na lansko leto v Zasavju. In paketi pridejo tudi iz tujine.Jn meni se zdijo hudo podobni UNRA paketom po vojni. Jezus je na zadnji večerji delil z apostoli hrano in pijačo, kam pa smo danes prignali ta svet? Oja, mnogo je še dobrih ljudi, a kaj, ko se bodo tudi njim izpraznile malhe... kam bodo pa potem romale položnice s pretresljivimi podobami lačnih otroških oči? Tako zelo si želim, da iz smetnjaka ne bi štrlela francoska štručka, iz nabiralnika pa položnica s prošnjo za pomoč lačnim... Potrudimo se tokrat deliti z bližnjimi in manj bližnjimi in čisto nič bližnjimi to, kar privoščimo sebi - kar nam diši, tudi drugim ne smrdi. Pa blagoslovljene velikonočne praznike želim in veliko zdrave pameti % Urednica Marta ( Naslednja številka ZASAVCA izide 15.04.2010 ) Naslovnica: Ivana Ljubas v akciji Naša bodočnost/Razmišljanja ZS SV m 9 Naša bodočnost vßojjüa /<>( fi.s'oe neubora/f/uZi be&ei/je ena bo/nirjujoča. t/)/ an u> Ht/>a (/ elektroinstalacije > strojne instalacije > daljinsko ogrevanje z lesno biomaso > kabelsko komunikacijski sistemi > trgovina EVJ Center > delovni stroji in nizke gradnje > barSedmica lokalna televizija ETV ga£sr etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 NAROČILNICA ZA ČASOPIS 7Pl i; \/Pi Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734 j Nepreklicno in tako) naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:....................... Telefon:.......... Naslov:............................... Davčna številka: Podpis:......... Funšterc/Akcija za avc ZasavsKi PReDSTavnnci v OTROšicem paRLamenru Pretekli teden, v ponedeljek, 2Z. marca 2010, je v Državnem zboru republike Slovenije spet zasedal otroški parlament. Udeležili so se ga tudi predstavniku iz zasavskih šol oziroma občin: DINA MUJKIČ iz Trbovelj, KLARA ŠAFNER iz Zagorja, TJAŠA GOLOB iz Hrastnika, MANCA VOJE iz Litije in GAL NOVAK iz Litije kot novinar. Spremljala jih je Marija Arh, pomočnica ravnatelja na OŠ Toneta Okrogarja v Zagorju kot pomočnica ravnatelja. „Najprej so imeli delo po skupinah,“ je dejala.“Prav presenečena sem bila, da imajo osnovnošolci tako poglobljene poglede na svet... Oglašali pa so se tudi v državnem zboru.“ Med temi je bila tudi Tjaša Golob, šestošolka iz Hrastnika, ki nam je povedala: “Govorila sem o diskriminaciji v svetu, ki je še vedno problem. Žal se pojavlja tudi po šolah, ko na primer večja skupina diskriminira manjšo. Ali pa se nekateri spravijo na posameznike, ki pridejo na šolo od drugod...“ Nagovorili so jih tudi predsednik DZ Pavel Gantar, predsednik republike Danilo Türk ter šolski minister Igor Lukšič in ob tem pohvalili pomen njihove razprave o sprejemanju drugačnosti. Besedilo in slika: Fanči Moljk Spoštovane izdelovalke in izdelovalci salam, ljubitelji kmečkih dobrot, drage bralke, spoštovani bralci! Že v prejšnji številki smo objavili datume za salamijado, pa jih vseeno ponovimo še tokrat: Salamijada bo v petek, Z3. maltravna ob 19. uri na Vidrgi v gostilni Pri Vidrgarju. Vzorce sprejemamo še 21. aprila, ocenjevanje bo 22. aprila v kategoriji domačih kmečkih salam in v kategoriji divjačinskih salam. To pomeni, da boste pri prijavljanju deklarirali, ali je salama narejena iz večinoma divjačinskega mesa, ali pa na klasičen, kmečki način. Spoštovane zasavske salamarke, spoštovani salamarji, naprošamo vas, da prijavnico čim preje izpolnite in nam jo pošljete na uredništvo Zasavca, najkasneja pa do 17. aprila letos! Na svidenje na naš praznik, na praznik salam! MM PRIJAVNICA ZA 12. ZASAVČEVO SALAMIJADO 23. MALTRAVNA 2010 NA VIDRGI Na salamijado prijavljam....... vzorcev salam, od tega a) ........domačih, kmečkih salam b) ........divjačinskih salam IME................... PRIIMEK......................... NASLOV. TELEFON, GSM Podpis:...... Datum * vcraF.Ka V9c/gracer OBLIKOVANJE, TISK DODELAVA IN ZALOŽNIŠTVO TISKOVIN Prijavnico pošljite na naslov: Uredništvo časopisa Zasavc, p.p. 79, Zagorje ob Savi. Tel: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734, GSM: 040 267 411 ali 041 458 444 Akcija Prostovoljci in društva v Zasavju: OčiSTimo S Loven 13 o (Zasavje) v enem Dnevu! 17. aprila se bo z našo pomočjo pisala zgodovina. 17. aprila ne bomo čistili samo pred svojim pragom. 17. aprila se bomo družno zabavali. 17. aprila ne sme nobeden manjkati! Pomagajmo polepšati Slovenijo - Zasavje! POMAGAŠ LAHKO NA NASLEDNJE NAČINE: Prijavi se na čistilno akcijo! Prijavi divje odlagališče Pomagaj pri odvozu odpadkov Prijavi zbirno mesto za prostovoljce Išči odlagališča Zakladnica idej Kako se lahko vključite: ŠOLE VRTCI DRUŽINE POSAMEZNIKI DRUŠTVA PODJETJA Informacije na: www.ocistimo.si Izžrebana glasovalka: Jani Guna Kešetovo 6, 1420 Trbovlje Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«; prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«. 31 Trenutni vrstni red: lel Nai NVO: 1. DOB-SLO Skupina za samopomoč Zasavje 76 glasov 2. Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 53 glasov 3. Združenje borcev za vrednote NOB Trbovlje 28 glasov 4. Društvo prijateljev mladine Trbovlje 17 glasov 5. Društvo invalidov Zagorje 14 glasov 6. Turistično društvo Čemšenik 10 glasov 7. Medgeneracijsko društvo »Srečno« Zagorje 5 glasov 8. Turistično društvo Hrastnik 4 glasovi 9. Društvo osteoporoze Trbovlje 1 glas 10. Medgeneracijsko društvo upanje Trbovlje 1 glas 11. Turistično društvo Trbovlje 1 glas Nai prostovoljci: 1. Tončka Odlazek ( DOB-SLO Skupina za samopomoč Zasavje) 76 glasov 2. Leon Janežič (DMSNV Trbovlje) 54 glasov 3. Viktorija Bočko (ZB za vrednote NOB Trbovlje) 27 glasov 4. Stanislava Radunovič ( TD Čemšenik ) 14 glasov 5. Antonija Cesar ( Društvo invalidov Zagorje) 14 glasov 6. Mojca Grden ( Medgeneracijsko društvo »srečno« Zagorje) 5 glasov 7. Mojca Greben ( TD Hrastnik) 4 glasovi 8. Marija Govejšek ( ZB za vrednote NOB Trbovlje) 2 glasova 9. Ladislava Medvešek ( Društvo osteoporoze Trbovlje) 1 glas 10. Ana Holc (Medgeneracijsko društvo upanje Trbovlje ) 1 glas _______________________________________'______________________P # Mrest # Mrest GLASOVNICA ZA NAJ PROSTOVOLJCA ZASAVSKE REGIJE 7/2010 Naj prostovoljec oz. prostovoljka zasavske regije je: (Ime, priimek, nevladna organizacija, v kateri deluje) Zanj(o) glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagojje objavi Mrest Mr«ta ncvlodmli or^amtocii Zcnavjo ^Mrest '' ' , ' ■ 'I '| . > .V GLASOVNICA ZA NAJBOLJŠO NEVLADNO ORGANIZACIJO ZASAVSKE REGIJE 7/2010 Najboljša nevladna organizacija zasavske regije je: (Naziv nevladne organizacije, torej društva, ustanove ali zasebnega zavoda) Zanjo glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi _____________________■ _____________'------------------------------------------ --------------------------------------------------------------------j ______________________________________________________;_______________________________________________________________________________________________________________'_________________________________z ___________________________________________________________________________ Društveno za avc Lerna situpščina ZB za vneonoTe NOB iRBOvLie Člani ZB za vrednote NOB Trbovlje so imeli 24. marca redno letno skupščino. k la njej so poročali o delu in finančnem stanju za preteklo IN leto in o načrtih za letos. Predsednica Mari Govejšek je pohvalila sodelovanje z drugimi društvi in povezovanje veteranskih organizacij. Za letovanja, ki jih ponuja ZB v Termah Lendava, Termah Olimia in zdravilišču Strunjan so izdali 272 napotnic. Člani imajo popust tudi v Thermani Laško. Lani so Domu upokojencev Franc Salamon iz sredstev Evro za humanost podarili en počivalnik, letos v aprilu načrtujejo še enega. Organizirajo in sodelujejo na številnih proslavah, prireditvah in praznovanjih. V preteklem obdobju so bile najpomembnej- še naloge ohranjanje tovariških vezi, solidarnosti med borci, skrb za starejše, bolne člane na domu, v bolnišnicah in v domovih starejših občanov, skrb za prenašanje in ohranjanje zgodovinske resnice o NOB z organiziranjem, soorganizi-ranjem, udeležbo na proslavah in komemoracijah, izvajanje medgeneracijskega sožitja, posodabljanje dela v društvu, skrb za spominska obeležja ... Konec leta 2009 je bilo včlanjenih 1150 članov. Pred začetkom skupščine je prisotnim zapel Moški pevski zbor Zarja. Besedilo in slika: Irena Vozelj Planinšiča sena PD Trbovljc Planinsko društvo Trbovlje je eno najstarejših društev v Trbovljah, saj deluje že 98 let. . marca 2010 so imeli letni občni zbor, ki so se ga udeležili člani in številni gostje, predstavniki planinskih društev od Brežic do Litije in Laškega. Za uvod je mali harmonikar Gašper zaigral nekaj poskočnih melodij, nato pa so izvolili delovno predsedstvo in komisije. Zbor je pričel predsednik društva Vili Treven. Po pozdravu vsem navzočim je kratko opisal delo društva in njegovih organov v letu 2009. Iz tega poročila je bilo razvidno, da je bilo tudi v preteklem letu delo društva uspešno v vseh pogledih, tako na organizacijskem kakor tudi gospodarskem, mladinskem, alpinističnem, izobraževalnem, markacijskem, vodniškem oz. izletniškem, informacijskem pa tudi finančnem področju. Dobro je bilo sodelovanje z Občino Trbovlje in Upravno enoto Trbovlje ter sosednjima občinama Žalec in Prebold, z Meddruštvenim odborom Zasavskih planinskih društev in s Planinsko zvezo Slovenije Iz dodatnih poročil je bilo slišati o delu mladih, izobraževanju, dejavnosti alpinistov ter športnih plezalcev, obnavljanju in označevanju planinskih poti, delu vodnikov pri organizaciji in izvedbi izletov, delu informacijskega odseka pri seznanjanju javnosti preko spletne strani in medijev o delu društva, posebej pa je bil govor še o dobrem vzdrževanju in obnavljanju planinskega doma na Mrzlici in načrtih za bodoče delo. Skupina upokojenih članov društva tesno sodeluje z Društvom upokojencev Trbovlje, Klub ljubiteljev Mrzlice pa povezuje pohodnike na Mrzlico ne glede na članstvo v društvu. Za to priložnost so izdali posebno publikacijo s poročili o delu. Častno razsodišče ni imelo dela, ker ni bilo prekrškov, nadzorni odbor pa je tudi ugotovil, da je delo društva na finančnem in gospodarskem področju v skladu z zakonom. Sprejeli so načrt dela za leto 2010. Besedilo: Tine Lenarčič Alpinistične novice Zimski plezalni vzpon na vrtačo V soboto, 20. marca 2010, se je član alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje Sebastijan Jančič s soplezalcem Matjažem Čukom iz Kranja odpravil v Karavanke. Njun cilj je bil 2181 m visoka Vrtača. V vzhodni steni sta si izbrala 300 m visoko Osrednjo grapo. V odličnih snežnih razmerah sta smer preplezala brez večjih težav, ovirala sta ju le megla in zelo vetrovno vreme. Za sestop sta izbrala Južno grapo Vrtače. Ob razmeroma gosti megli in z nekaj sreče sta začela sestopati po 400 m visoki Južni grapi. V njej je bilo še dosti ostankov snežnih plazov. Obdajali so ju tesni občutki. V popoldanskih urah sta prišla v dolino. T. L. Društveno Upanje v sTeiaeničiiaH V/seslovenka akcija, imenovana Dan za spremembe, ki je bila letos organizirana prvič, je za Društvo prijateljev mladine Trbovlje uspešno končana in tudi v trboveljskem Mladinskem centru so zadovoljni. Trbovljah je v akciji na - V™ V različne načine sodelovalo več organizacij pod ko-ordinatorstvom MCT in na ta dan odprlo vrata vsem posameznikom, ki so bili pripravljeni stopiti iz ustaljenih smernic, zavihati rokave in vsaj za en dan postati prostovoljci. Na Društvu prijateljev mla- \ ^ | dine Trbovlje so se tega dne pridružili številnim ustvarjalcem po Sloveniji v akciji »Steklenička upanja 2010«. Projekt je namenjen bolnikom z rakom. Unikatne majhne umetnine, ki širijo ljubezen, povezujejo bolnike in jim popestrijo dolge bolnišnične dni lahko izdela vsakdo in tako predaja upanje. Za izdelovanje stekleničk upanja ni omejitev. V okviru ustvarjalnega foruma Otok zakladov že več let deluje neformalna skupina prostovoljcev ustvarjalcev, ki vsako leto izdelajo veliko stekleničk upanja veselijo se vsakega novega ustvarjalca. Vsi, ki na ta dan niso imeli časa sodelovati, pa bi želeli storiti plemenito dejanje, so vabljeni tudi v prihodnji dneh na sedež društva (od ponedeljka do petka med 8. in 13.uro), da izdelajo stekleničko in tako podarijo upanje. Tudi Mladinski center Trbovlje se je odzval pobudi Slovenske filantropije in organiziral Dan za spremembe. Akcija, ki so se ji pridružili številni prostovoljci, je uspela. Naredili so vse, kar so načrtovali. Namen akcije Dan za spremembe je bil širšo javnost nagovoriti, da na ta dan naredi pozitivno spremembo v svojem življenju, predvsem da se vključili v katero od ponujenih prostovoljskih dejavnosti. V Mladinskem centru Trbovlje so se prepričali, da prostovoljstvo v Trbovljah še živi, da je čut za sočloveka, odgovornost za skupno dobro še živa. Pobudniki akcije so na plakatih vabili: »Ne prepuščaj se toku, spreminjaj tudi ti.« Pred klubom Sonček je bil živ dokaz za to, da se v Trbovljah ne prepuščajo toku, ampak da spreminjajo. Skupaj z ekipo Mladinskega centra Trbovlje je okolico urejalo 40 mladih iz Trbovelj in člani prostovoljskega krožka Osnovne šole Tabor Vransko. S skupnimi močmi so prepleskali zunanjo steno kluba Sonček, prebarvali in zaščitili mize in klopi pred klubom, očistili in uredili odbojkarsko igrišče, pograbili sviž in pobrali smeti pri otroških igralih igrišča Partizan ter pometli in očistili okolico igrišča. Po zaključku akcije so si ogledali še filme, ki so jih ustvarili njihovi vrstniki iz medijske sekciji AAMCT. Vsekakor velja, da vsaka prostovoljna aktivnost pusti na človeku pečat in ga obogati. Vir: MC Trbovlje in DPM Trbovlje Mali nogomet V Žoga je zakon To je moto mladinske šole Futsal kluba Litija. Programa dela z mladimi igralci futsal- a (malega nogometa), od osmega do osemnajstega leta, izvajajo v FC Litija že sedmo leto. Skozi igro, treninge in tekmovanja se mladi igralci učijo socialnih vrednot, motoričnih in tehničnih elementov, koordinacije ter vseh veščin tega hitro razvijajočega se športa. V klubu se zavedajo pomena sodelovanja med starši, šolami, institucijami in otroki. V Futsal klubu Litija je včlanjenih preko 70 otrok, ki tekmujejo v štirih starostnih kategorijah (Ul 3, Ul 5, Ul 8 in U21) in se z marljivim delom, odnosom in treniranjem razvijajo v prave športnike. Najmlajši so si lansko sezono priborili bronasto medaljo, v letošnji pa postali podprvaki državnega tekmovanja, za kar so si zaslužili vpis v knjigo najboljših dosežkov na prireditvi občine Litija ob koncu šolskega leta. Malo starejši Ul 5 so po lanskem drugem mestu v državnem prvenstvu in letošnji menjavi generacije končali na 5. mestu v svoji tekmovalni skupini in s tem dokazali, da se lahko tudi s starejšimi vrstniki enakovredno kosajo. Najboljši dosežek pa je uspel mladincem, ki so med 28 ekipami osvojili drugo mesto in si s tem pridobili status Športnika mladinskega razreda po kriteriju Odbora za vrhunski šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije. Za naslov prvaka jim je zmanjkal kanček športne sreče in izkušenj s tekmovanj. Ob potencialu, ki ga premorejo in trdem delu jim bo v prihodnosti gotovo uspelo osvojiti naslov državnega prvaka. Povezanost mladinske šole FC Litija z U21 in člansko ekipo je ključnega pomena, zato za vse selekcije skrbi celotno vodstvo kluba. FC Litija je sedemkratni državni in šestkratni aktualni pokalni prvak Slovenije. Vabijo mlade, ki jih ta šport zanima, da se včlanijo v klub, več informacij www.fclitija.si! Besedilo: Milo Kos Društveno ZS SMC ZveRinice osvoji Le Trst M soboto, 20.3.2010, je Akademsko športno društvo Cheerdance Millenium organiziralo mednarodno cheerleading in cheer plesno tekmovanje imenovano Ist Millenuim cup, ki se gaje udeležilo preko štiristo tekmovalcev iz Slovenije, Avstrije, Italije in Hrvaške. \/esna Planinc, mentorica oziroma vodja navijačic RK Dol V TKI Hrastnik, je sporočila:,,! mladinsko plesno skupino Zverinice smo v kategoriji mladinske freestyle cheer plesne skupine v konkurenci sedmih skupin osvojile prvo mesto. V kategoriji mladinski cheer plesni pari sta Maša Pavlič in Anja Bajda v konkurenci šest parov osvojili drugo mesto.“ Skupino Zverinice sestavlja devet deklet z Dola pri Hrastniku nekatere so že srednješolke, nekatere pa letos zaključujejo osnovno šolo. Ker že tri leta nastopajo v mladinski kategoriji, so se na tekmovalni sceni v Sloveniji že dobro uveljavile in iščejo izzive tudi v tujini. Po Berlinu, od koder so domov prinesle pokale za 2. in 3. mesto, so se podale še v Trst. Tekma je bila v Italiji organizirana prvič, zato je bilo kar nekaj organizacijskih težav. Nastop Zverinic je kljub poškodbam treh deklet zelo dobro uspel in na koncu so jih sodniki nagradili z največ točkami in prvim mestom. Piko na i pa sta dodali še Maša Pavlič in Anja Bajda, ki sta v kategorij parov zasedli odlično drugo mesto. Vsa dekleta so tako močno motivirana za nadaljnje izzive -začnejo se priprave na državno prvenstvo Slovenije. „Zelo pa bi bile vesele, da nas pride gledat čim več ljudi, ko bomo priredile domačo plesno revijo Pleskarji, ki bo v sredo, 7. 4. 2010 ob 18. uri v dvorani Dolanka,“ sporoča Vesna Planinc. Besedilo: Fanči Moljk Slike: arhiv Zverinic Deiovno in uspešno lcto zasavsicm casiLic "Tasavje je po številu gasilskih društev med manjšimi v Z-državi, na podlagi realiziranih zastavljenih delovnih programov pa brez dvoma Gasilske zveze Hrastnik, Trbovlje in Zagorje združujejo delovne, uspešne in usposobljene gasilke. Na tradicionalnem regijskem posvetu članic gasilskih organizacij Posavja in Zasavja, v okviru letnega programa Gasilske zveze Slovenije (GZS) in sveta članic GZS, je bilo predstavljeno tudi poročilo članic zasavske regije, ki je potrdilo angažiranost zasavskih gasilk kot posameznic in kot celote. Gostiteljica vsakoletnega srečanja je bila tokrat Gasilska zveza Brežice. Prisotne so pozdravili Martina Živič, članica Sveta članic pri GZS in podpredsednica GZ Brežice, predsednik GZ Brežice in član upravnega odbora GZS, Mihael Boranič in poveljnik GZ Krško in regijski poveljnik za Posavje, Avgust Mlakar. Gasilke so se posebej razveselile obiska predsednika GZS, Antona Korena. Magda Klopčič, članica Sveta članic pri GZS za regijo Zasavje, je pohvalila prisotnost predstavnikov vseh treh GZ zasavske regije in čestitala Meliti Jovan, ki je bila nedavno imenovana za podpredsednico GZ Hrastnik. V strokovnem delu posveta je bila predstavitev vloge reševalnih psov v konceptu zaščite in reševanja, za kar so poskrbeli člani Kinološkega društva Brežice Enota reševalnih psov. Sledili sta predstavitvi poročil o delu članic za obe regiji. Za Posavje je poročala Martina Živič, za Zasavje pa Magda Klopčič. Zasavske gasilke so bile v letu 2009 aktivne na različnih področjih, od družabnega, športnega in tekmovalnega pa vse do strokovnega in izobraževalnega. Članice, ki se v Zasavju združujejo v 23 prostovoljnih gasilskih društvih, v 8 prostovoljnih industrijskih gasilskih društvih in 1 gasilskem zavodu (Trbovlje), so si za tekoče leto zastavile pester plan dela in že pričele z realizacijo. Klopčičeva, ki je tudi članica komisije za pripravo ženske uniforme, je ob tej priložnosti povedala, da so najbolj opazne novosti klobuk, ženska kravata, krilo A linije brez trenutno veljavne gube spredaj ter hlače za hladnejše obdobje (1. oktober 31. marec). Z obiskom Posavskega muzeja in druženjem se je regijski posvet članic, skupaj 61, posavske in zasavske regije zaključil. Besedilo in slika: Doroteja Jazbec M hrastniškem bazenu bo v soboto, 10. aprila 2010, potekal že drugi plavalni dan. ^ina Moljk, vodja Šole plavanja Hrastnik, je povedala:„Za I začetek bodo svoje plavalne veščine prikazali najmlajši plavalci, malo večji pa se bodo preizkusiti tudi v tekmovanju. Da pa bo plavalni dan še bolj zabaven, bodo lahko tudi starši zaplavati s svojimi otroki. “ Od leve: Jana, Petra,Tina, Špela in Mateja Tina Moljk, vodja plavanja, s sestro Jano Hafner, vaditeljico Šola plavanja poteka od oktobra 2009, zaključili pa jo bodo s koncem šolskega leta. To leto se je vključilo preko 150 otrok od tretjega do petnajstega leta. Otroci se lahko včlanijo do začetka maja, potem pa bodo za to leto zaključili z vpisi in jih ponovili v naslednjem šolskem letu. Namen šole je čim več varnih plavalcev. Večji se učijo poleg prsne tehnike (žabica) tudi kravl, hrbtno in delfin. Preko Plavalne zveze poteka tudi vadba dojenčkov in malčkov, ki jo vodi Tina Moljk. V začetku aprila se prične zadnji termin v letošnji sezoni.. „Zelo me veseli, ker se vadbe udeležuje vedno več očetov, saj res ni nujno, da je vedno prisotna le mamica. “ Vedno pred začetkov novega termina, torej trikrat letno, organizirajo tudi brezplačno uvodno predavanje za starše, ki se ga lahko udeležijo vsi, ki se želijo pobližje seznaniti z vadbo v vodi za dojenčke in malčke. Dodatne informacije: GSM 031 236 714 ali hrastnik@plavanje-dojenckov.com, še več o vadbi dojenčkov in malčkov pa na www.plavanie-doienckov.com Besedilo: Tanči Moljk, stike: arhiv ŠPH ten© Pred približno 3000 tedni je na Izlakah dozorela ideja, da ustanovijo turistično društvo. 10. aprila 1960 so na ustanovni seji predlagali za najvažnejšo nalogo društva dokončno ureditev kopališča, razširitev prenočitvenih kapacitet, ohranitev kulturnozgodovinskih spomenikov. elo društva je potem za nekaj časa zamrlo, 6. januarja 1980 pa se je na zboru delovnih ljudi in občanov KS Izlake obudilo delovanje TD. Z delovnimi akcijami skrbjo za urejen videz kraja. Z očiščevalnimi akcijami, s sodelovanjem pri zaščiti Valvazorjeve kapele, vzpostavitvi pešpoti Medijske toplice - Medijski grad, razvojem kmečkega turizma, organizacijo predavanj, zabavnih prireditev, Valvazorjevih dni, z Medijskimi igrami in drugimi prireditvami je društvo bogatilo razgibano življenje domačinov in drugih gostov. Skrb za urejenost kraja, očiščevalna akcija, prireditve, razstave, izleti, vodenja so dejavnosti, s kateri- mi se društvo ukvarja v današnjem času. Cilj članov društva je vzbuditi v krajanih in obiskovalcih čut za lepoto kraja, kulturno - zgodovinsko izročilo ter skrb za čisto okolje. Namen društva je tudi spodbujati in naučiti prebivalce, da bi z veseljem in ponosom znati predstaviti svoj kraj vsakemu obiskovalcu, da se bo le-ta prijetno počutil in se vračal. Na prihodnost upravičeno gledajo z velikim optimizmom. Na Izlakah se ljudje znajo povezati in to daje skupnosti moč, da kljubuje vsem pastem sodobne potrošniške družbe. TD Izlake Sedanji in nekdanji člani UO TD Izlake na slavnostni seji Reportaža p zasavc Člani ribiške družine Zagorje že urejajo okolico Ribiškega doma in ribnika ter okolico Evro-parka, saj poleg upravljanja življa v vodotokih zagorske doline, skrbijo tudi za svoj ribnik. Ribiški dom in vodovje Evroparka. 1/pogovoru s predsednikom Ribiške družine Zagorje, Sta-V nislavom Pozničem, je beseda nanesla na 17. april, dan, ko bomo čistili Slovenijo in o vključevanju ribičev v akcijo. Ribiška družina ima že vrsto let v svojem programu čiščenje potokov in rek, kjer vzgajajo ribji zarod in lovijo, tako da so to dejavnost planirali pač na ta dan. So pa tudi v dogovorih s Savskimi gusarji, da bodo delovali usklajeno. O čiščenju voda je bilo že dosti zapisanega in krajanom, ki živijo blizu vodotokov, na srce položeno, naj bodo prizanesljivi do življa v njih in ne mečejo v potoke vseh mogočih odpadkov. Kaj prida ne zaleže, saj so ribiči vsako leto, kljub apelom, iz voda pobrali stotine kilogramov smeti. Stanislav Poznič je povedal, da nameravajo 17. aprila očistiti potok Kotredeščico od sotočja pa do Rov, Medijo pa skupaj s Tudi v Evroparku je marsikaj postoriti Savskimi gusarji nekako do Bajcarjevega mlina, višje pa bosta čistili KS Kisovec in Izlake. Seveda prijazno vabijo (tako kot že pretekla leta) k sodelovanju tudi vse druge občane. Za odvoz smeti bo poskrbela zagorska komunala. Dejavnosti RD Zagorje pa se ne končajo le pri skrbi za zarod in s tem tudi skrbi za čiste vode, temveč veliko časa namenijo učenju in vzgoji mladih ribičev, kakor tudi starejšega članstva. Kljub dolgotrajni zimi, so v tem letu izvedli že pet tekmovanj na različnih ravneh. Gostinski lokal so z letošnjim letom oddali novemu najemniku, Aljoši Kukoviča, ki je lokal preimenoval v »Gostilna pri ribniku«. Na trati pred domom nameravajo postaviti nekaj igral in vrtno uto, kjer bi pekli jedi na žaru. Napisal in slikat MM Svout MaitiM Ruinife \ i iarija Fabjan, ki se je rodila 11. marca 1910, je zado-/VVvoljna in srečna praznovala stoti rojstni dan. Njeno življenje je bilo vezano na Bevško v Trbovljah vse do selitve v Dom upokojencev Franca Salamona na Terezijo. Po stari domski navadi so ji za stoti rojstni dan pripravili čisto pravo zabavo s torto in šampanjcem. Na praznovanju v Domu so bile kar štiri generacije domačih: hči, vnuk in pravnukinja. Iz srca so ji ob jubileju voščili še zdravih dni direktorica Danica Hren, podžupan Mitja Rozina, Krepko je zarezala v torto predstavniki društev, organizacij in drugi. Zapele so ji Jesenske rože s harmonikarjem Francijem Vrtačnikom. V kuhinji DUFS-a pa so ji spekli veliko torto, ki jo je bila zelo vesela in je skromno pripomnila, da ne bi bilo treba. Korajžno je zarezala vanjo in nazdravila s kozarčkom penine. Besedilo in stiki: Irena Vozelj M ponedeljek, 15. marca 2010, so v Hrastniku slavnostno odprli nove prostore Knjižnice Antona Sovreta. Qlüvesnosti se je udeležila tudi ministrica za kulturo Majda JŠirca. „Vesela sem, da ste knjižnico zgradili s kohezijskimi sredstvi, kar pomeni, da je komisija, ki je o natečaju odločala, prepoznala vaš projekt kot tisti, ki si to zasluži,“ je dejala. „Z vami pa bi želela deliti nočno moro, ki me spremlja na položaju ministrice za kulturo. Za področje kulturne infrastrukture je bilo namreč za obdobje 2007 do 2013 iz kohezijskih skladov zagotovljenih 67 mio €. Prispelo je 67 prošenj, med njimi je bilo 35 takih, ki so dosegli kakovostno mejo, ki jo je določal razpis. Sredstev pa je bilo vsaj trikrat premalo, da bi lahko realizirali dobre projekte...“ Župan Miran Jerič je bil nadvse vesel, da je Občini Hrastnik s pomočjo Ministrstva za kulturo uspel tako dober projekt. „Obiskovalci Knjižnice Antona Sovreta - na leto imajo 90.000 obiskov - bodo odslej še bolj zadovolji“ je dejal, „saj ima knjižica dvakrat večji prostor in moderno opremo. Zadovoljni so tudi v Domu starejših, ker so pridobili več prostora pa še stanovalci tega objekta, saj prej zaradi prireditev v poslovni dvorani niso imeli miru....“ Dobrodošli so tudi parkirni prostori, ki jih pred staro knjižnico skorajda ni bilo. Direktorica knjižnice Mateja Planko pa je obljubila: „Svoje delo bomo opravljali še z večjim veseljem in odgovornostjo pa tudi z veliko mero prijaznosti in naklonjenosti do naših obiskovalcev...“ Slavnostnega odprtja se je med številnim občani udeležil tudi dr. Kajetan Gantar, Sovretov naslednik, kot ga imenujejo, in podaril knjižnici nekaj svojih prevodov. Hrastniška knjižnica letos praznuje petdeset let, čeprav izhajajo korenine branja že iz 19.stoletja, ko so zavedni Slovenci na Dolu pri Hrastniku ustanovili Bralno društvo, v začetku 20. stoletja pa Narodno čitalnico. Izposojanje knjig je na Dolu zamrlo le med vojno. Bralna kultura na področju Hrastnika je torej nad slovenskim povprečjem, zato si tako imeniten objekt, kot so novi prostori Knjižnice Antona Sovreta, prebivalci tega konca Slovenije tudi zaslužijo. Besedilo in slika: Fanči Moljk \ V 7 / aCiSSi; \ / / , N- ZA CENTRA O KURJAVO * \ 1 ■■IT - ZA PIZZERUb / Bukev, gaber, breza, če: Žagar ali, 'ebelin, naložena BREZPLAČNA \ \ ' mosm ib eriail: vanjaJi@siol.net \ '\ \ 04i/500-lfll(kudl) 031/293-510(Gašper) 01/899-122- Najstniška za a/c M četrtem letniku programa splošna gimnazija vse dijake čaka matura oziroma t.i. zrelostni izpit. Da pa dijak maturo uspešno opravi, mora obvladati določena znanja in veščine. TTretji in četrti letniki Gimnazije in ekonomske srednje šole I Trbovlje so si v petek, 12. marca 2010, v Domu svobode Trbovlje ogledali gledališko predstavo The Curious Incident of the Dog in the Night-Time, ki jo je organiziralo angleško gledališče BEST. Po končani predstavi je sledil kratek klepet z vodjo dramske skupine, z Davidom Hampshirom, ki je v igri tudi nastopal. Kaj je pripomoglo k odločitvi, da ste uprizorili ravno zgodbo The Curious Incident of the Dog in the Night-Time? V zadnjih treh letih z angleško dramsko skupino obiskujemo Slovenijo. V okviru gledališča Bestheatre angleški igralci tukaj nastopajo. Doslej smo uprizarjali zgodbo Look Back in Anger in zdelo se nam je, da je nastop vedno dobro uspel. Sedaj smo želeli nastopiti z drugačno zgodbo, z zgodbo, ki ima drugo temo, ker je uprizarjanje predstave Look Back in Anger končano. Mislili smo, da bi tudi uprizoritev dogajanja The Curious Incident lahko dobro uspela, ker je zgodba sodobnejša. Iz te knjige smo enostavno nekaj želeli narediti. Ali ste morali zgodbo sami prirediti v igro ali je bila že zrežirana? To smo storili sami, želeli smo, da je vse podobno kot v knjigi. In kako ste se pripravili na vloge? Večina igralcev je imela več vlog, ne le ene. Prebrali smo knjigo, vsak igralec je pregledal in preučil svojo vlogo oziroma vloge. Vsi smo izkušeni igralci in najpomembnejše se nam je zdelo ohraniti celovito podobo, narediti najboljše delo. Torej se niste srečali s težavami? S težavami? Ne, niti ne, ker so vsi v skupini zelo dobri igralci in ljudje, ki jih že dolgo poznam tudi prek drugih gledaliških skupin v Londonu. Zelo dobro sodelujemo in igramo skupaj. Edina težava je bila v času. Za vajo in pripravo nastopa smo imeli samo osem dni. Potrebna je bila dobra organizacija. Vsi smo bili zelo utrujeni in pod stresom, ampak uspelo nam je, saj smo delali z veseljem. Kateri literarni lik je bilo po vašem mnenju najtežje odigrati? Mislim, da je bila najtežja vloga Christopherja. Menim, da je kolega Robert, ki je igral Christopherja, naredil veliko raziskav o njegovem značaju, preživljal dneve z avtističnimi otroki in se zelo trudil vživeti v vlogo. Povedati moram, da imam tudi sam hčer s posebnimi potrebami, saj ima lažjo obliko avtizma. Zato sem Robertu pri poglabljanju v vlogo lahko tudi pomagal. Naslednji mesec se bo v Veliki Britaniji odvijal Londonski maraton, kjer se bo zbiral denar za otroke s posebnimi potrebami. No, to je dodaten dogodek, pri katerem želim sodelovati, ker verjamem, da bom s tem pomagal otrokom. Dogajanje v zgodbi se odvija v različnih prostorih, na različnih krajih. Kako ste se spopadali s prikazovanjem različnih prostorov? V Londonu imamo direktorja, ki je določil, kako naj bi igralci uprizorili določen kraj, kako naj bi se tam gibali. Igralci smo si to dobro zapomnili in se trudili noveli dati najboljše dramsko tolmačenje. Ali ste prebrali še kakšno drugo knjigo avtorja Marka Haddona? Ne, ne še. Je zelo dober pisatelj in občudujem njegovo delo. Potrudili smo se in upamo, da bi bila naša predstava tudi njemu všeč. Kaj mislite, zakaj je delo The Curious Incident of the Dog in the Night-Time tako uspešno? Avtor sam pravi, da je njegova knjiga kot virus, ki se širi po svetu. Menim, da je knjiga uspešnica, ker je odmevna, ker govori o zgodbi sedanjega časa, ker govori pošteno, iskreno. Ljudi zanimajo ljudje s posebnimi potrebami, o tem želijo vedeti več, zanima jih, kako se Christopher obnaša do drugih ljudi, dojema resničnost, kakšen je njegov temperament. Zgodba je res odlična, saj govori o življenju, čustvih, o ljudeh in njihovem odzivanju na svet, in to bralce privlači. Koliko časa pa ste že preživeli v naši državi in kdaj odpotujeta domov? Tukaj bomo še en teden, eden pa je že za nami. Naš glavni namen je pomagati dijakom in študentom pri angleščini in ugotovili smo, da je vaša angleščina zelo dobra. Zavedam se, da včasih dijaki in študentje ob vprašanju ne upajo dvigniti rok in odgovoriti, ker se bojijo, da bodo naredili napako. Trudimo se, da bi jim dvignili samozavest vsaj za 50 % in jih z našo igro zabavali. Torej prijetno s koristnim. Najlepše se vam zahvaljujeva za odgovore in, ker ste si vzeli čas za klepet. Jana Crnkovič, pri intervjuju sodeloval tudi Nik Solina Akcija/Najstniška VIA^W;, KUPON STILSKA PREOBRAZBA oŽL Ime: Cesta zmage 65, 1410 Zagorje Priimek: TELEFON: (03) 56 64 186 Ulica: Valvazorjev trg 8,1270 Litija TELEFON: (01) 89 81 088 Kraj: Naša prejšnja izžrebanka se ni odzvala, pa smo tokrat izžrebali Marjano Šikovec, Ravenska vas 50, Zagorje. Marjana naj se čim prej javi Brigiti na tel.: 040 164 396 ter se dogovori za termin popolne preobrazbe, saj se verjetno želi polepšati za veliko noč. Telefon: Pmcimn vas, da kupone pošiliate na naslov: Zasavc. P.P. 79. 1410 Zasorie ob Savi. Pa veliko sreče prihodnjič! COfftlCM- Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las! Qpii&wpi ni U ajLi mmmmm Dijakinje in dijaki SVŠGl Umetniške gimnazije za sodobni ples so se v gledališki dvorani DDT predstavili s pred-premiero 2010. Prikazali so devetnajst različnih plesov, s katerimi so ponazorili različne občutke, situacije in na umetniški način videna dogajanja, ki morda niso zaznavna v vsakdanjem hitenju. Njihovo ustvarjalno delo zagotavlja, da bodo z lepoto plesnega gibanja prinašali svetlobo v življenje vsakdana. Besedilo in sliki: Irena Vozelj VM€m i komm lil Iv/anom Mlijnaiririiem Ob materinskem dnevu sta v zagorski knjižnici gostovala pesnica Lojzka Špacapan in pesnik Ivan Minatti. Ivan Minatti je začel pisati že v srednji šoli in vendar se je I vpisal najprej na študij medicine, ker je tako želela mama. Do anatomije je šlo, le-ta pa ga je povsem odvrnila od študija medicine. Vpisal se je na slavistiko. Nikoli ni opravljal profesorskega poklica. Leta 1954 je izšla njegova prva zbirko pesmi Pa bo pomlad prišla. Ker ni upošteval volje povojne oblasti, se teh let spominja kot najbolj svinčenih. Vse življenje je bil zvest poeziji. Tudi prevajal je, a le tiste pesmi, ki so mu bile blizu. Edino njegovo prevedeno prozno delo je Saint Exuper-yev Mali princ, ki ima lastnosti pesmi. Lojzka Špacapan je začela pesniti v zrelejših letih.. Izdala je sedem knjig pesmi, ki jih prištevajo med žensko poetiko, polno čustev. Tudi njena hči je že izdala prvo pesniško zbirko. Za oba je značilno, da imata pesmi za svojo intimo, ki jo nerada pokažeta komurkoli. Ko jih pokažeta v javnosti, se počutita kot na rentgenu, kjer se vse vidi. Ivan Minatti meni, da je že vse napisal in, da je njegov ustvar- jalni duh skoraj zamrl, a mu žena ne pritrjuje. Sama čuti še dovolj ustvarjalne energije, v zadnjem času piše tudi pravljice. Pogovor je vodil Igor Gošte, Tanja Bašelj pa je tenkočutno prebirala njune stihe. Učenki glasbene šole Zagorje sta poskrbeli za zvočno kuliso z violino in flavto. Besedilo in slika: Irena Vozelj tasfirOMieai=aci^eženai Kmečka lastovka je značilna prebivalka slovenskih hlevov, zato ni nič nenavadnega, da je prav po svoji navezanosti na podeželje dobila svoje ime. T'a ptica je najpogostejša evropska lastovka. Prepoznamo I jo po modro črnem hrbtu, beli trebušni strani in po rdečem grlu in temenu. Najpomembnejša telesna značilnost pa je vsekakor dolg, škarjast rep, ki ima v črnih peresih majhne, kontrastne bele lise. Njen življenjski prostor je zelo raznolik. V Evropi jo najdemo vse od Skandinavije na severu, pa do Sredozemlja na jugu. Zaman bi jo iskali le na Islandiji in na nekaterih otočjih v severnem Atlantiku. Pogosto se izogiba gosto zaraščenim in gozdnatim predelom. Raje se zadržuje v odprti krajini pašnikov in travnikov, kjer je veliko kmečkih poslopij, ki ji nudijo idealna mesta za gnezdenje. Velikokrat lahko opazujemo manjše skupine kmečkih lastovk, kako posedajo na električnih žicah in oprezajo za morebitnimi roji letečih žuželk, ki so njihova najljubša hrana. Prav tako so odvisne od blata velikih pašnih živali, ki ga uporabijo kot material za gradnjo skodeličastih gnezd. Ob slabem vremenu se občasno zbirajo nad gladino večjih jezer, kjer lovijo leteče žuželke ali pa jih pobirajo z vodne gladine. Kmečka lastovka je selivka, zato jo na gnezditvenem območju najdemo le od zgodnje spomladi do zgodnje jeseni. Njena selitev se začne v začetku avgusta. Takrat se manjše skupine ptic že začnejo zbirati v večje jate, jesenska selitev pa doseže vrhunec konec septembra. Večina naših lastovk prezimuje v zahodni Afriki, južno od ekvatorja, od koder se v Evropo začnejo vračati v sredini februarja. Pri tem preletijo po več kot 10.000 kilometrov! Posamezne ptice ostanejo in prezimujejo ob obalah zahodne Evrope in Iberskega polotoka. Spomladanska selitev se zaključi konec aprila. Žal ta kazalka kmetijske kulturne krajine ponekod že izginja. Njen upad je vzporeden z močno urbanizacijo vaških naselij, ki ji zmanjša možnosti za gnezdenje. Prav tako jo močno ogroža tudi uporaba številnih insekticidov na obdelovalnih površinah. Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, kjer že nekaj let z namenom večje prepoznavnosti naših ptic gnezdilk vsako leto razglasijo ptico leta, so letos za ta naslov izbrali prav to ptico. Besedilo: Blaž Blažič, slika: Tone Trebar c 0 0 »y - prisotnosti zagorskega župana Matjaža Švagana, čemšeniškega župnika Draga Markuša, članov Kulturnega društva za zaščito ruševin gradu Gamberk in Turističnega društva Čemšenik se je zgodilo. Na Gamberku bo ob obstoječih temeljih prvotne kapele do konca maja letos postavljena začasna zidana in primerno okrašena kapelica. Kapelico s pričujočo sliko bo blagoslovil čemšeniški župnik Drago Markuš, s somaševanjem dekana in okoliških župnikov. Zakaj 30. maj in Marijino obiskanje? Listina iz Ogleja pravi, da je bila 1523. leta na gradu Gamberk posvečena oltarna podoba Naše ljube Gospe, kateri je posvečena tudi cerkev na Sveti planini. W nedeljo, 21» Butü G©$p®co]®w®p) Ü®!]©* J® bila SciDÄmSlföö ©itrfcwil Muri® Vnebovzete raa p®(al®[fi)ćD Marijinega ©IM-siiiimjjik M §® fe® @1] i®c maja 1®11® täaDJ® [Mtojafla ma ©aM-festem Seveda pa je z razsutjem kapele in gradu ( v času razprodaje gamberškega gospostva - v letih 1870, ko so prodali tudi ostrešje, kar je bil vzrok propada ostalega) posvetitev ugasnila. Po posvetu z župnikom Maksom Kozjekom z Zasavske Svete gore je Kulturno zgodovinsko društvo za zaščito ruševin gradu Gamberk za kapelico izbralo ime Dan Marijinega spoznanja, ki je 31.maja. Društvo ima namen obiskovanje kapelice, in kasneje obnovljene grajske kapele, spremenilo v vsakoletno romarsko čaščenje. Ker pa je letos 31. maj ponedeljek, bo slovesnost dan prej, torej 30. maja. Podoba je delo znanega slikarja Bojana Sumraka, ki je med drugim znan tudi kot ilustrator otroških pravljic, pesmaric, cerkveni podobar, glasbenik itd. Kulturno društvo, ki skrbi za ruševine gradu Gamberk se sooča z mnogimi težavami od finančnih do številnih drugih, vendar z upornostjo članov nadaljuje svoje poslanstvo, katerega cilj je, da ne gre v pozabo še en zgodovinski biser in priča naše preteklosti. Društvo je zelo hvaležno zagorskemu županu Matjažu Švaganu in vsem sponzorjem, ki se zavedajo pomembnosti tega zgodovinskega spomenika in se po svojih močeh trudijo, da dela na Gamberku ne zamrejo. Besedilo in slike: StaR Qtrocij na mmmm nesitaH Kmečka lastovka je značilna prebivalka slovenskih hlevov, zato ni nič nenavadnega, da je prav po svoji navezanosti na podeželje dobila svoje ime. i 4 edvedek Jaka gre v šolo, ki so ga zaigrali člani gledališke /Vlskupine Ustvarjamo nastopamo, v režiji Jožice Teržan in Irene Vidmar, je bil namenjen otrokom iz vrtca in učencem od 1. do 3. razreda. Predstava Narava spregovori, v izvedbi gledališke skupine Špilčki, ob priredbi in režiji Alme Knaus, je bila namenjena učencem do 6. razreda. Že omenjeni Špilčki so odigrali tudi Perkmandeljca, ki so ga pripravili po knjigi Jožeta Ovnika, Pekmandelc, v režiji Alme Knaus. Zgodba o nagajivem škratu, ki je rad nagajal rudarjem v jami, je bila namenjena učencem zadnje triade. Učenci so pokazali, da so pripravljeni sodelovati, če imajo dobre mentorje, ki jih peljejo po poti k samozavesti, suverenosti in dobremu govorništvu. Takšni nastopi jim vlivajo pogum, da znajo preskočiti prepreke, ki se jim pojavljajo na njihovi življenjski poti. Besedilo in slike: Irena Vozelj ZNAK ZAUPANJA Spar temelji na kakovosti, zanesljivosti in odgovornosti tako do svojih kupcev kot tudi do svojih zaposlenih. Tako smo zrasli v veliko in uspešno podjetje z varno prihodnostjo. Naša vizija temelji na izkušnjah in znanju, imamo jasen pogled v jutri. Iščemo sodelavce, s katerimi bo Spar tudi v prihodnje kos izzivu biti vedno najboljši. s RAR ® SLOVENIJA Za delo v trgovini Spar Zagorje iščemo: Mesarja - prodajalca (m/ž) Pričakujemo: - IV. stopnjo izobrazbe živilske ali druge ustrezne smeri - izkušnje na podobnih delovnih mestih - veselje do dela z ljudmi - komunikativnost Vaše naloge bodo obsegale: - strežbo kupcev za pultom - naročanje in vračanje ustreznih količin mesa in mesnih izdelkov - pripravo mesa za prodajo - skrb za ustrezen izgled in kvaliteto razstavljenega blaga Nudimo: - delo v sodobno opremljeni poslovalnici - prijetno delovno okolje - zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas - plačevanja dodatnega pokojninskega zavarovanja Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Spar Slovenija d.o.o.. Kadrovska služba. Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana ali kadri@spar.si LerniKoncenr KD TamBunašKi ORKesren ŠmaRTno Ljubitelji tamburaške glasbe so v soboto, 6. marca 2010 lahko prisluhnili nežnim zvokom tamburic na letnemu koncertu Kulturnega društva Tamburaški orkester Šmartno. Tako se od letošnjega januarja imenuje novoustanovljeno kulturno društvo, ki je 27 let delovalo kot sekcija v okviru Folklorne skupine Javorje Šmartno. Na koncertu so nastopile vse tri sekcije društva in sicer skupina začetnikov, mladinska sekcija in orkester. Kot solisti so nastopili Samo Vidic ( violina), Gašper Šinkovec (vokal) ter učenci (trobilci) Glasbene šole Litija - Šmartno. Tamburaši so izvedli 14 skladb. Kar nekaj priredb je za orkester pripravila Helena Vidic, umetniška vodja, obetavna skladateljica in dirigentka, študentka Akademije za glasbo v Ljubljani, doma iz Šmartnega pri Litiji. Po uspešnem lanskem tekmovanju se bo orkester tudi letos udeležil Državnega tekmovanja tamburaških orkestrov, ki bo potekalo v nedeljo, 11. aprila 2010 v Ljubljani, na Konservatoriju za glasbo in balet, Ižanska 12 in sicer ob 19.uri. Tekmovali bodo s tremi skladbami: Romeo in Julija (Sergej S. Prokofjev, prir.: Helena Vidic), Kva je to? (Črt Sojar Voglar, violina: Samo Vidic) ter z venčkom prekmurskih pesmi San se šetao gori doli (prir.: Helena Vidic). Vse tri skladbe so predstavili že na letnem koncertu v Šmartnem. Besedita in slika: Minka Savšek La vie dur oubtuor (Življenje icvaRTera) Alen Krajnc in Staš Sukič sta v Glasbeni šoli Trbovlje z glasbo Godalnega kvarteta La vie d' un quatuor, popeljala obiskovalce na glasbeni sprehod. Z violinistkama Danijelo Djordjevič in Doris Šegula, violistko Majo Lebar Kotar in violončelistom Samom Dervišem so se potepali po našem planetu ob krajših predstavitvah poti, slikah ulic in pokrajin ter risanimi animacijami različnih delov sveta. Glasbeni sprehod je predstavil glasbo, ki jo izvajajo na različnih koncih Zemlje. Učenci glasbene šole in drugi obiskovalci so lahko spoznali, da je glasba univerzalen jezik, ki druži ljudi celega planeta. Glasbeni izvajalci so dokazali, da znajo izvrstno izvabiti glasove iz svojih instrumentov, njihovih štirinajst izvedb skladb je bilo, z eno besedo, čudovitih. Besedilo in slika: Irena Vozelj 22. Revna ZacoRje ob Savi Slovenski otroški in mladinski zbori so, 30. in 31. marca 2010, v Delavskem domu v Zagorju ob Savi prepevali na državnem tekmovanju. Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Zagorje ob Savi in Občina Zagorje ob Savi so organizirali največjo mladinsko zborovsko prireditev letos: 22. Revijo Zagorje ob Savi - to je bienalno državno tekmovanje najboljših slovenskih otroških in mladinskih zborov, ki poteka bienalno že od leta 1968. Predstavilo se je okrog 1700 mladih pevcev iz 33 izbranih najboljših slovenskih otroških, mladinskih, dekliških in mešanih mladinskih zborov; 17 otroških, 11 mladinskih in po trije dekliški ter mešani mladinski zbori. V sporedu, ki ga je moral predstaviti vsak zbor, je obvezna izvedba slovenske ljudske pesmi v izvirni obliki ali obdelavi, umetne pesmi slovenskega avtorja in ena ali dve pesmi po lastni izbiri. Zbore je ocenjevala petčlanska žirija, sestavljena iz najvidnejših slovenskih zborovodij: predsednik Stojan Kuret, članice Danica Pirečnik, Branka Potočnik Krajnik, Karmina Šileč in dr. Dragica Žvar. Poleg ocen so podelili posebna priznanja za najboljšo sestavo sporeda, najboljšo izvedbo slovenske ljudske in slovenske umetne skladbe, podeljeni pa sta bili še denarni nagradi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Glasbene matice Ljubljana slovenskemu skladatelju za najboljšo noviteto in »naj skladbo« Zagorja 2010. V vseh teh letih je v Zagorju nastopilo 982 zborov, 192 zborovodij, mnogi slovenski skladatelji so jim namensko za nastop na reviji napisali kar 79 novitet. Tako smo dobili neprecenljivo zapuščino otroške pesmi in zapuščino zborovodij, ki so s svojim delom, svojimi programskimi usmeritvami odločilno vplivali na razvoj naše glasbene kulture. JSKD Ol Zagorje ob Savi Spegu za avc ^ Odločili smo se, da bralcem Zasavca predstavimo nekaj Zasavcev, ki jih ' srečujejo in bi si morda želeli izvedeti o njih, njihovem življenju in , konjičkih kaj več. > Špegu za Cveriio DunovšeK ✓""vetka Drnovšek je Trboveljčanka, Vrfki živi v Zagorju. Je Zasavčanka, ki rada svoje izkušnje deli z drugimi. V življenju jo radovednost in želja po znanju vleče k novim znanjem in spoznanjem, nikoli si ne dovoli, da bi obtičala v času. Tako je doma, v službi in družbi. Prav ona je kriva, da je že po letu dni postalo Društvo za zdravilne rastline Zasavje prepoznavno in da se zanj zanima vse več ljudi. Česa iz svojega otroštva ne boste nikoli pozabili? Kar nekaj dogodkov v mojem otroštvu je, ki jih nebi rada pozabila. Spominjam se počitnic na Rabu, barke, ki je nihala na valovih, očeta, ki me je nosil na rokah, mamice, ki mi je vedno pripravljala »frfotajoče« oblekice ter moje manije o čistih rokah in še in še. Kateri od vaših učiteljev ali profesorjev vam je pustil neizbrisen pečat? Spominjam se tovarišice v drugem razredu Osnovne šole Tončka Čeč v Trbovljah. Bila je zelo lepa. Ime sem sicer pozabila, toda njeni lasje so bili izjemno lepi. Bila je blaga, razumevajoča, polna nečesa lepega, šele kasneje sem ugotovila, da je imela polno pozitivne energije in ljubezni do svojega poklica. Spominjam se tovarišice Alenke Radulovič, kako smo se je vsi bali. A je bila dobra duša. Na srednji šoli mi je najbolj ostal v spominu profesor Vladimir Simončič. Vedno sem imela do njega velik »rešpekt«. Bil je dober psiholog in pedagog. Za vsakega dijaka je vedel, kaj mu »fali«. Včasih je to izkoristil, včasih popustil in na koncu smo bili vsi bolj ali manj zadovoljni. Opišite nam na kratko vaše šolanje in strokovno izpopolnjevanje. Kaj na rečem? Po srednji ekonomski šoli sem se morala zaposliti, a vedno sem si želela novih znaj. Prišli so otroci in šola je morala počakati. V poznih tridesetih sem se vpisala na organizacijo dela, najprej na prvo stopnjo, kadrovska smer, ki me ni pritegnila, zato sem se vpisala še na drugo stopnjo, smer proizvodnja in manegement, tu pa sem našla svoj jaz. Študij v poznih večernih in zgodnjih jutranjih urah mi ni bil v breme. Z dobro voljo in jasnim ciljem lahko dosežes skoraj vse. Človek se celo življenje uči, zato sem obiskovala tudi razne tečaje, predvsem za marketing, ki je postal z leti moja velika ljubezen. Menim, da sem bila na tem področju dokaj uspešna, toda večkrat neuslišana. Kdo vas je najbolj razočaral in kdo najbolj presenetil v življenju? 0 tem, kdo me je razočaral, raje ne bom izgubljala besed, saj moramo vse hudo hitro pozabiti in se veseliti vsakega novega dne. Bilo je kar precej razočaranj. Toda vsako razočaranje te naredi močnejšega in modrejšega. Ljudje smo čudni tiči, včasih gremo večkrat na led. Najbolj me vedno razočara hudobija. Presenečenja so del vsakdana, včasih so prijetna, včasih manj prijetna. Presenetila sta me moja otroka, ker sta si znala dobro uredi- ti življenje. Presenetila sem tudi sama sebe, saj sem se po prejeti odločbi ZPIZ-a takoj znašla v novi »aktivni« službi, v Društvu za zdravilne rastline Zasavje, ki sem ga ustanovila s pomočjo prijateljic. Začele smo v aprilu 2009, in po letu dni nas je že čedna četica. Prepoznavne smo že na zasavskem terenu. Če bi še enkrat lahko izbirali, bi izbrali drugačno življenjsko pot? Veliko ne bi spreminjala. Bolj bi se posvečala svojim bližnjim in negovala veselje do plesa. Kaj se vam je zgodilo v življenju nepozabnega? To bo ostalo kar pri meni in tega ne bi rada delila z drugimi. Kako bi opisali svoj vsakdanjik? Pred približno pol leta sem se upokojila. Zdaj je malce manj stresno. Imam pa zelo pestre dneve. Malce delam, rada vrtnarim, rada hodim, tečem, plešem, seveda tudi zabavam moža ter razvajam vnuka. Precej ur posvetim svoji novi oziroma stari ljubeni do rož'c. Ob usta- Spegu novitvi Društva za zdravilne rastline Zasavje sem postala njihova predsednica in moram reči, da mi ta zadolžitev jemlje precej prostega časa. V letu dni smo članice in člani oziroma Pehte in Kosobrini prehodili kar precejšnjo pot in postorili veliko, da smo postali prepoznavni v Zasavju. Kam se odpravite, ko si želite sprostitve? Najraje grem v gozd, na travnik po rož ce, kadar pa se le da, v športne copate za dve uri v svoj svet. Slušalke, gozdna pot in jaz. Vrnem se kot nova, čeprav precej utrujena. Pogosto potujete na izlete, potovanja ali letovanja v tujino? Na izlete rada hodim, na potovanja bolj malo. V tujino običajno največ enkrat na leto. Grčija naju z možem zelo privlači in rada obiskujeva grške otoke, kjer se naužijeva miru, sonca in drobre hrane. Kje se srečujete s kulturo? V gledališče ne za zahajam pogosto. Ko greva na predstavo, se imava pa vedno fajn. Veliko berem leposlovje in tudi strokovno literaturo. Katera domača opravila imate radi in katerim se najraje izognete? Najraje likam. Sesanje sovražim. Drugače imam kar določen dan, ko sem Fata. Gopodinjska dela kar rada opravljam. Pripravim si dobro glasbo in gremo. Če bi izbirala, kaj bi še rada delala, bi glasovala za dela na vrtu, predvsem na cvetličnem vrtu. Delo z rožicami človeka pomirja in razveseli, ko vidi kako s cvetenjem poplačajo skrb in nego. Če bi lahko, bi se preselili na samoten kraj in živeli povsem drugačno življenje? Samote nimam rada, čeprav sem na rekreaciji rada sama. Rada imam ljudi, samota bi me ubijala. Menite, da vam je Zasavje pustilo pečat, ki se ne da izbrisati ali ga raje zatajite? Svojih korenin ne bi nikoli zatajila. Sem Zasavčanka in Slovenka. Ponosna sem, da sem Slovenka, čeprav imamo Slovenci marsikatero slabost na grbi. Koliko prijateljev iz mladosti vam je še ostalo? Iz mojih mladih let mi je ostala samo še ena prijateljica. Ostale so se preselile v druge slovenske kraje. Nekaj časa smo še vzdrževale stike, toda služba, otroci. Počasi in z leti si poiščeš nove prijatelje. Povejte svoj moto, ki vas spremlja v življenju. Kaj naj rečem. Bodi pošten, pomagaj ljudem. Ne naredi nikomur nič takega, kar ne bi želel, da bi kdo storil tebi. Pomagaj ljudem in jim nudi vse tisto, kar bi želel, da oni nudijo tebi. Špegu nastavila: Irena Vozelj Slike: arhiv Cvetka D. Šport za avc Kickboxing: 1. TimniR za DP - Onmož 2010 \J soboto, 13. marca 2010, je v Ormožu potekal 1. turnir za državno prvenstvo v kickboxin-gu v letošnjem letu, Ormož 2010. Turnirja so se udeležili člani zagorskega Kluba borilnih veščin Pon Do Kwan Zagorje in člani izlaškega Krate kluba Pon Do Kwan. -yekmovalo je skupno 287 tekmovalcev, I ki so se poleg sistema glasbenih form pomerili še v borbah šemi, light in kick light kontakta. Zagorjani na DP Ormož Sedemnajst Zagorjanov se je odlično odrezalo. Dosegli so 16 prvih mest, 5 drugih mest in 4 tretja mesta. Tekmovali so v dveh težnostnih kategorijah in tudi v dveh različnih disciplinah. Posebna pohvala gre mlajšim tekmovalcem, ki so nastopili v glasbenih formah in v šemi kontaktu. Starejši tekmovalci so nastopili v dveh težnostnih kategorijah, v svoji in eno višje. Tako sta Klemen Juvan in Primož Bračič zmagala vsak v dveh kategorijah. Precej smole je imel Aleksandar Docič, ki se mu je po seriji zmag v light kontaktu ponovila stara poškodba in je moral predati nadaljnje borbe ter osvojil 3. mesto. Tudi pri Izlačanih so se odlično odrezali najmlajši borci. Krstno borbo je prestal Žan Juvan in premagal lanskoletnega državnega prvaka v kategoriji -32 kg. V isti kategoriji sta nastopila tudi Toni Lavrač in Aleksander Maselj. Toni se je odločno upiral v svoji prvi borbi na državnem nivoju. Alex pa je premagal nasprotnika iz Izole. V tej kategoriji so Izlačani imeli 'klubski polfinale', kjer je zelenec Žan le moral priznati premoč bolj izkušenega Aleksandra. V finalu pa je Alexu zmaga ušla le za nekaj točk. Tilen Gavranovič. je ob svoji krstni borbi osvojil odlično drugo mesto. Ana Marija Maselj, Maja Vetršek, Vita Hudi, Lucija Dolinšek in Peter Ravnikar so zasedli prva mesta v svojih kategorijah. Samanta Abdič je imela svojo prvo borbo proti Petri iz Nove Gorice in si z rezultatom 18:9 priborila prvo mesto. Žan in Rok Vrtačnik sta pokazala dobro tehniko in osvojila drugi mesti. Robi Vebar je bil neustrašen, a je moral priznati premoč Ptujčanu. Sara Smrekar je zasedla drugo mesto. V.'.VW.pVC'CQfBjOJW Izlaska ekipa v Ormožu Nato se je na tatami pomeril še izlaški trener Miloš Rozman, ki je na koncu izgubil z Zagorjanom Klemnom Juvanom V skupini do 74 kilogramov se je tudi Nejc pomeril s Klemnom in izgubil. Po dveh letih je na tatami zopet solidno nastopil tudi Jure Vetršek, ki je v polfinalih priznal premoč Izidorja iz Ptuja. Sodil je novo pečeni izlaški sodnik Blaž Plevnik. Tretje mesto je zasedla tudi Maruša Izlakar, ki pa je zaradi poškodbe morala borbo predati. Tilen Zajc je v kategoriji mladincev osvojil prvo mesto, v članski kategoriji, v kateri je prvič nastopil, je moral zmago prepustiti bolj izkušenemu borcu. Vir: PDK Zagorje in PDK Izlake IzLačani osvojili BeRLin Na turnir German open v Berlin, od 18. do 20. marca 2010, je odšla sedmerica izlaških kickboksarjev s trenerjem Srečkom Rozmanom in spremljevalcem. k la turnirju je sodelovalo 355 tekmo-INvalcev iz osmih evropskih držav in Pondokwanovci z Izlak so bili edini slovenski predstavnik. Na tatamiju se je uspešno upirala nasprotnici Vita Hudi, a jo je na koncu bolj izkušena nasprotnica Yaymy-ice Homer iz Nemčije premagala. Miloš Rozman je pokazal, kako s taktiko in tehniko osvojiti tretje mesto med člani. Sara Smrekar je ugnala Sino Rinderman, naslednjo borbo pa izgubila proti Nicole Billa iz Avstrije. Maruša Izlakar se je borila proti Mame-li Grothjan in jo premagala, v borbi s Chantal Klier iz Nemčije pa predala borbo zaradi poškodbe kolena Rok Vrtačnik je ugnal štiri tekmovalce iz Nemčije; Freda Mohra, Florita Shala, Jana Baiersdorfera ter Vincenta Shorna in se zasluženo povzpel na najvišjo stopničko. Tilen Zajc je nastopil v kategoriji mladih velikanov (+175 cm) in osvojil prvo mesto. Maja Vetršek klonila šele v finalu proti pretkani Jenny Kruckenhau in zasedla drugo mesto. Izlačani osvojili Berlin Besedilo: SARA 6 MARUŠA Smučanje: SneBiina in BRonasra KOLaina z DP Državno prvenstvo za mlajše in starejše dečke in deklice se je končalo. Kaja Klančišar je prismučala srebrno v SG in bronasto kolajno MSI, na pokalni cicibanski tekmi je bila Anja Žibert odlična četrta. 0ri starejših dečkih in deklicah imajo v SK Zagorje dva tek-I movalca: Anže Vračevič je v Super G-ju dosegel 16. mesto, v slalomu 21. mesto, v VSI pa 23. mesto. Po seštevku vseh treh časov mu je v kombinaciji pripadlo 20. mesto. Pia Zupan se je zaradi bolezni udeležila samo prvenstva v VSL, kjer si je priborila 16. mesto. Anže in Pia sta letos mlajša v svoji kategoriji. Pri mlajših dečkih in deklicah so zagorske barve zastopali: Kaja Klančišar, Neva Taškar, Tadeja Pintar, Lovro Kmet in Oskar Vrbovšek. Rezultati: Kaja Klančišar slalom 7. mesto, VSL 3. mesto in bronasta kolajna, SG 2. mesto in srebrna kolajna. Seštevek časov ji je prinesel 5. mesto v kombinaciji. Neva Taškar je v slalomu dosegla 14., v VSL 15. mesto, v SG-ju je žal odstopila. Tadeja Pintar odstop v slalomu, VSL 34. mesto, v SG žal odstop. Tudi Neva in Tadeja sta letos mlajši tekmovalki v svoji kategoriji in konkretnejše rezultate lahko pričakujemo naslednje leto. Lovro Kmet slalom 17., VSL 26., SG 26. mesto, majhni zaostanki so mu v kombinaciji prinesli suvereno 16. mesto. Oskar Vrbovšek slalom 12. mesto, veleslalom 24. mesto, zaradi odstopa v SG mu žal tudi kombinacija ni prinesla točk. Pri mlajših dečkih na zadnjih tekmah pogrešamo Kranjc Gašperja, ki je zaradi bolezni moral sezono predhodno zaključiti. Na cicibanski pokalni tekmi za Veliko nagrado Argete so se med cicibani pomerili Anja Žibert, ki je zasedla nehvaležno, a odlično 4. mesto, med 58. tekmovalkami. Z nekaj smole je Sara Poropatič, zasedla solidno 19. mesto. SK Zagorje Plavanje: 3. PLavai.ni miTinc Poiol INLES M soboto, 13. marca 2010, je plavalni klub Inles Ribnica organiziral 3. plavalni miting za POKAL INLES. To je bila v Sloveniji prva tekma po zimskih Državnih prvenstvih. "T"ekmovanje je potekalo v 25m baze-I nu. Tekmovalci so lahko popravili svoje osebne rezultate in razbili monotonost treniranja, ki je usmerjeno na tekme v 50m bazenih. Srečanje je bilo namenjeno mlajšim selekcijam, udeležila pa sta se ga je kar 402 plavalca iz 16 slovenskih klubov. Med njimi je bilo tudi 13 mladih plavalcev PK Lafarge Cement Trbovlje. Za trboveljski plavalni klub so nastopili dečki Nejc Kos, Žan-Mišel Jerman, Žiga in Tilen Šintler, Marko Laharnar, Luka Zajc, pri deklicah Neža-Patricija Kurnik, Klara Volaj, Nina Kos, Karmen Kovač, Živa Brglez, Nika Teršek in Karin Stražar. Za Niko, Živo in Karin je bila to šele druga tekma, ki pa so jo uspešno prestale in se odlično odrezale. Najuspešnejša iz PK Lafarge Cement Trbovlje je bila Klara Volaj, ki je zasedla 7. mesto na 50m prsno, 8. mesto na 50m hrbtno in 9. mesto na 50m prosto in v vseh disciplinah popravila osebne rekorde. Trboveljski plavalci so dosegli še nekaj dobrih uvrstitev in sicer Nejc Kos 9. mesto na 100m delfin, 10. mesto na 100m prosto, 12. mesto na 100m prsno,Žan-Mišel Jerman 10. mesto na 100m hrbtno in pa Neža- Patricija Kurnik, ki je v disciplini 100m prsno zasedla 11. mesto. Velik napredek sta pokazala Tilen Šintler in Karmen Kovač, potrebno pohvaliti pa je treba tudi vse ostale mlade plavalce, ki so vsi po vrsti odplavali svoje osebne rekorde. Vse te mlade plavalce čaka Velikonočni miting, prav tako v 25m bazenu, ki pa ga organizira PK Neptun iz Celju. PK LC Trbovlje Karate: 12 meoau na 1. POKauii Teicmi KZS IitBoveLJČanom V nedeljo, 29. marca 2010, je v Ljutomeru potekala 1. Pokalna tekma Karate zveze Slovenije do 18 let, na kateri je nastopilo trideset mladih trboveljskih karateistov. k la tekmi je sodelovalo 442 tekmovalcev in 55 ekip iz 48 IN slovenskih klubov. V letošnjem letu je prišlo do sprememb starostnih kategorij na pokalnih tekmah, tako nastopajo le letniki 1993 in mlajši. V katah posamezno med mlajšimi dečki se je Tadej KOLANDER prebil med najboljše tri. Med 54 tekmovalci, je osvojil bronasto medaljo. Patricija BUKOVINSKI je v kadetski kategoriji osvojila srebrno medaljo. V kategoriji mladincev je Almin SALKIČ osvojil zlato medaljo. Trboveljska ekipa v Ljutomeru V ekipnih katah se je kar šestim ekipam uspelo prebiti do medalje. V kategoriji malčkov je ekipa TRBOVLJE 2 osvojila srebrno medaljo, ekipa TRBOVLJE 1 pa bronasto. Med mlajšimi dečki si je ekipa TRBOVLJE 1 zagotovila 2. mesto. Srebrne medalje so osvojile še ekipe mlajši deklic, ter ekipi starejših dečkov in deklic. Patricija Bukovinski - srebrna y športnih borbah je nasto- (^evo) pilo nekaj manj tekmoval- cev. V kategoriji kadetov do 70kg je Tim ŽLAK v finalu moral priznati premoč konkurentu iz KK Radvanje. Sanja NARAGLAV je prvič nastopila v kategoriji mladink in je v svoji težnostni kategoriji osvojila srebrno medaljo. Novo zlato medaljo je v kategoriji mladincev do 61 kg osvojil Almin SALKIČ in s tem postal najuspešnejši udeleženec 1. Pokalne tekme Karate zveze Slovenije. KK Trbovlje Plavanje: 37. PouaL Ravne Z močnim mednarodnim mitingom na Ravnah, seje 27. in 28. marca 2010 začela letna sezona v 50 metrskih bazenih. “tekmovanja se je udeležilo 365 plaval-I cev iz 8-ih držav, s kar nekaj reprezentanti Slovenije in Srbije. Trboveljski klub so zastopali le trije plavalci, ki so se tega tekmovanja udeležili predvsem za preverjanje forme, da se ugotovi trenutno stanje njihove pripravljenosti. Ker so se tekmovanja v malih 25 -metrskih bazenih več ali manj končala, le mlajši imajo še tekmovanja v njih, se vsi starejši že kar nekaj časa pripravljajo v velikih bazenih. Miting na Ravnah pa je bil tudi zadnji rok za odplavanje norm za Olimpijske igre mladincev v Singapurju, katerih se bo udeležila tudi Trbo-veljčanka Tjaša Vozel, ki trenutno študira in ms trenira v Ljubljani. Trije plavalci Lafarge Cementa, so tisti, ki so na treningih pokazali zavidljivo delovno vnemo in pripravljenost. Ker je za plavalce trboveljskega kluba, ki nimajo lastnega bazena, to le prehodno obdobje, tudi niso pričakovali vrhunskih uvrstitev. Pa vendar sta se tako Karmen Zmrzlak, kot Jan Burgar močno približala osebnim rekordom, Alen Firšt pa se je v finalu na 100 delfin prebil celo na 8. mesto. Vendar pa je bolj kot nastop plavalcev padla v oči dobra organizacija tega tekmovanja. Ker je v bazenu premalo prostora za gledalce, so organizatorji pred bazen v pokriti šotor postavili velik ekran, na katerem so lahko spremljali tekmovanje in tako sprostili prostor ob bazenu. Ravne na Koroškem, mesto močno podobno Trbovljam, z ravno tako dolgo tradicijo plavanja, se že od izgradnje novega Olimpijskega bazena lahko pohvali- jo z balonom, ki v zimskih mesecih prekriva bazen in tako omogoča, da plavalci in občani vse leto uživajo in izkoriščajo možnosti rekreacije. Bolj kot razmišljamo, bolj prihajamo do spoznanja, da potrebujemo pokriti vsaj 25 metrski bazen, ki bi omogočal vadbo skozi vse leto. Plavalci bi začeli s treningi v septembru ali oktobru, občanom pa bi bil pokriti bazen na voljo skozi vse leto. Ker so bazeni v poletnih mesecih zaradi vremenski razmer in počitnic, saj mnogi odhajajo na morja, jezera in reke, slabše obiskani kot nekoč, je prav gotovo na mestu trditev, da je edina logična in rentabilna opcija izgradnja pokritega bazena, ki bi nadomestil 50 metrskega. Ali se bo izgradnja pokritega bazena začela ali ne, pa je seveda vprašanje, na katerega čakamo že tretje teto. Mislimo, da cena vzdrževanja pri kvaliteti življenja nebi smela biti glavno merilo! PK LC Trbovlje Tudi hudič je bil Lep, ko je bil idlbd PARKLJI - PRO-TEK ZASAVJE 75:68 (22:24, 16:15, 18:18, 19:11) Dvorana ŠRC Ježica, gledalcev 250, sodniki: Javor, Mlakar, Rener. Parklji: Kosec 6, Krejić 23, Čebašek 12, Murič 5, Delič 2, Eržen 2, Džapa 14, Jeršin 11 PRO-TEK Zasavje: Mučič 7, Anzulovič 9, Blaževič 7, Pašalič 16, Soldo 2, Šoškič 8, Mali 19. IZJAVI TRENERJEV PRED TEKMO: Predrag Jačimovič, trener Parkljev: »Pred tekmo s PRO-TEK Zasavjem je stanje v naši ekipi dobro in upam, da bo takšna tudi tekma v Trbovljah. Na njej bodo verjetno priložnost dobili tudi mlajši košarkarji, tu mislim predvsem na Aldina Deliča, ki ni igral veliko, seveda pa je veliko odvisno tudi od tega, kako se bo odvijala tekma. Igrali bomo proti odlični ekipi, ki jo vodijo igralci kot so Vladimir Anzulovič, Grega Mali in Saša Mučič, vse skupaj pa odlikuje zelo dober met za dve in tri točke, ter dobra pick’n'roll igra.« Edi Dželalija, trener PRO-TEK Zasavja: «Za našo ekipo so v zadnjem času zelo težki treningi, na katerih so moji košarkarji delali zelo dobro, izjemno pozitivni dejstvi pa sta tudi, da se nihče ni poškodoval in, da je atmosfera še naprej odlična. Parklji, ki so redni del Lige Telemach končali tik za nami, so nas v dozdajšnjem delu lige že dvakrat premagali in jih zato pred tekmo postavljam v vlogo favorita.« Kako se brani svoja dvorana so, sicer po peklenskem boju, Parklji Zasavcem pokazali že kar v prvem krogu Lige Telemach. Ob burnem skandiranju ljubljanskih navijačev so košarkaše PRO TEK ZASAVJA še v tretje prisilili, da so mrkih pogledov in sklonjenih glav zapuščali od znoja prepojen parket dvorane Ježica v Ljubljani. ...tri prste tekiiile, limona in sooool... je po tekmi, ob bučnem proslavljanju navijačev, odmevalo med betonskimi bloki po Ježici. Zasavci so, kot ponavadi, začeli odlično, prvo četrtino dobili, skozi tekmo na tujih tleh vseskozi enakovredno parirali zmage željnim Parkljem, toda v odločilnih minutah so več zbranosti pokazali domačini in na krilih fenomenalnega Daria Krejiča prišli do zmage. Pojem precej pestro dogajanje, ki ga tako radi uporabljajo uradni športni mediji, skriva v sebi ponavadi nizke vibracije, o katerih se uradno ne piše, in jih zato na tem mestu ne bi komentiral. Glede na potek in rezultate po četrtinah, nam končni rezultat tekme pove vse. Skozi celo tekmo so se morali Parklji hudičevo naprezati, da so uspevali odbijati nalete odlično razpoloženih bratrancev Perkmandeljcev iz Zasavja. A tudi devet točk prednosti ni zadostovalo za prvo zmago Zasavcev v prvem kolu Lige Telemach. Zaradi izjemne borbenosti, napete igre, odličnih potez, čudnih napak in izjemne želje po zmagi na obeh straneh, je po tekmi marsikdo odšel iz dvorane z pogrizenimi nohti. Če šteje kot izgovor, naj zapišem, da so ,,tudi,, tokrat imeli več sreče Parklji, ki morajo zdaj biti pripravljeni na dvorano Polaj. Ta se zna, predvsem zaradi vse večjega števila ljubiteljev presenečenja lige, PRO TEK ZASAVJA, spremeniti v pekel. Igra, ki sta jo do sedaj pokazali obe ekipi, namreč samo potrjuje dejstvo, da njuna uvrstitev v nadaljevanje lige ni naključna, zato lahko pričakujemo, da bosta obe ekipi tudi v prihodnje igrali pomembno vlogo v borbi za tron. Ste pripravljeni? IZJAVI TRENERJEV PO TEKMI: Predrag Jačimovič, trener Parkljev: »Tekmo smo v obrambi začeli slabo, igrali nekoliko nervozno, a se kasneje zbrali in tekmo spet dobili v zadnjih m BHFmL* minutah igre. Vsi igralci so prikazali odlično igro in taktično zrelost, vesel pa sem predvsem zaradi Jakoba Čebaška, ki je odigral zelo dobro, Aldina Deliča, ki se je dobro znašel in Jureta Eržena, ki je pred tekmo dobil sina. Mladi lahko računajo, da bodo igrali še več, pred nami je namreč še 13 tekem Lige Telemach za prvaka, na katerih bomo zgrabili vsako priložnost, ki se nam bo ponudila.« Edi Dželalija, trener PRO-TEK Zasavja: »Parklji so enostavno boljši od nas, to so v tej sezoni Lige Telemach pokazali že tretjič, tako, da o tem ni dvoma. Te agresivnosti, ki jo kažejo, mi nimamo, njihova igra nam ne odgovarja, kar se je videlo tudi na tej tekmi, na kateri smo skok izgubili s kar 19:36. Moji varovanci so dali vse od sebe, a to je povsem realna razlika med nami. Kljub vsemu, nas do konca čaka še kar nekaj tekem, zato se ne predajamo.« Pripravil: Jože Ovnik jozeovnik@gmail.com V Tacnu začereu Kajaicasice sezone M soboto, dne 27. marca 2010, se je v Tacnu z mednarodnim slalomom uradno pričela sezona kajakašev in kanuistov na divjih vodah. ”7 ačetne tekme so se udeležili tudi hrastniški brodarji in še čez sto kjakašev in iLkanuistov. poleg Slovencev še tekmovalci iz Avstrije, Italije, Nemčije, Švice, Poljske in Hrvaške, saj bo letošnje svetovno prvenstvo v začetku meseca septembra prav v Tacnu. Hrastniški kajakaši so imeli v ognju štiri tekmovalce. To so bili: lanskoletni svetovni prvak Peter Kauzer, Janoš Peterlin, ki tudi letos kandidira za reprezentanco, Žan Bizjak in v mladinski konkurenci Andraž Medved. Po dveh tekih se šteje najboljši rezultat. Tako je med mladinci Andraž Medved zasedel 21. mesto, v prvem teku je zlomil veslo in bil diskvalificirn. Med člani se tudi Žanu Bizjaku ni posrečila dobra vožnja in je zasedel 30. mesto, Janoš Peterlin je zasedel 18. mesto, trenutno najboljši kajakaš v Sloveniji pa je dosegel 4. mesto. „Razmere na vodi niso bile dobre, saj se je v drugem teku nivo Save dvignil in so bita vratiča tik nad vodo,“ je povedal Peter po tekmi. Zato je tudi udaril v prvem teku dvoje vrat, v drugem pa štiri. Zmagal je Italijan Molmenti. v nedeljo so se kajakaši in kanuisti pomerili še na tradicionalnem spustu od Medvod do Tacna. Iz hrastniškega kluba so se spusta udeležili mlajši brodarci, kjer sta s svojim rezultatom navdušili predvsem Nika Teršek s prvim mestom in Živa Brglez z drugim. Besedilo:Fanči Moljk, slika: arhiv BD Hrastnik Razvedrilo za avc Križanke & ugan REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1.500 € Rešitve iz prejšnje številke. p A r!i M E S ~ Ž I c A 6I 5 i 2 3 7 4 9 8 1 9 1 7 5 8 2 4 6 3 4 8 3 6 9 1 7 5 2 3 4 5 7 2 9 8 1 6 1 7 ! 8 4 6 3 2 9 5 2 9 j 6 1 5 8 3 7 4 7 2 4 8 1 6 5 3 9 8 3 1 9 4 5 6 2 7 5 6 9 2 3 7 1 4 8 SUDOKU KAKURO NURIKABE 2 5 2 9 6 7 1 — 8 2 9 1 9 7 2 6 6 4 1 6 9 2 3 7 5 1 6 2 — 4 4 4 3 2 — 2 5 4 6 Razvedrilo Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 10. 04. 2010 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 07/2010. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slašči-čarna-Trgovina-Bar, Vransko: 1x bon v vrednosti 20,86 EUR, 1x bon za 12,52 EUR in 1x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 06/2010 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: 1. Lucija Dolenc, Cesta 20. julija 13, 1410 Zagorje ob Savi - 20,86 € 2. Ana Kušar, Novi log 13, 1430 Hrastnik - 12,52 € 3. Štefka Steban, Farčnikova 59, 1410 Zagorje ob Savi - 8,35 € BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČIČARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO VABLJENI V TRGOVINI JAKA IN MAJ V ZAGORJU KRUH, PEKOVSKO PECIVO, POTICE... NJAMI SLADICE POSEBNA PONUDBA V ČASU OD 01.04. DO 13.04.2010 VABLJENI Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka, 09.04.2010 po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. PIZZERIA ČEBHICn YRAÖEYIÖ fltolej Yalyozorjeva & IZIAKE. Tel.: OS/56-74-137 Kuhamo s Stašo NEKAJ POSEBNEGA: VELIKONOČNA PLETENICA S TREMI NADEVI Testo: 600 g mehke moke, 3,5 dl mleka, 30 g kvasa, 4 rumenjaki, 100 g margarine ali masla, 80 g sladkorja, 0,5 dl ruma, vanilijev sladkor ščepec soli, limonina lupinica drobtin, 0,5 dl ruma, jajce, limonina lupinica, pol vanilijevega sladkorja Orehov nadev: 200 g orehov, I dl mleka, 50 g sladkorja, 50 g medu, limonina lupinica, cimet, beljak 5kutin nadev: 200 g skute, 50 g margarine ali masla, 50 g sladkorja, jajce, I vanilijev sladkor, limonina lupinica Pripravimo kvas z malo moke, delom mleka in malo sladkorja.Vzhajan kvas dodamo moki, v moko še raztopljeno maslo in ostale sestavine. Dobro umesimo in, ko je testo gladko, ga pokrijemo s krpo in pustimo, da vzhaja. Vzhajano razdelimo na tri enake dele.Vsakega posebej razvaljamo na cca. 3 mm debel kvadrat, namažemo z nadevom in zvijemo. Zvite dele prepletemo in damo na peki papir ali pomaščen pekač. Pustimo še malo vzhajati, nato premažemo z jajcem in pečemo okrog 40 minut pri 190 stopinjah. Nadevi: Mak skuhamo v mleku, da se zgosti. Se vročemu dodamo vse ostalo razen beljakovega snega in rumenjaka, ki ju dodamo v ohlajeno zmes. Zavremo mleko in sladkor in z njim poparimo orehe, dodamo limonino lupinico in cimet, v ohlajeno še med in beljakov sneg. Z mešalnikom dobro premešamo maslo, sladkor in jajce ter dodamo dobro premešani skuti.Vmešamo še vanilijev sladkor in limonino lupinico. Dober tek! Stašo CAMINO moja sneča in BOiečina M prostorih doma KPD Tončke Čeč Klek v Trbovljah je bilo v soboto, 27. februarja 2010, potopisno predavanje Tanje Šuligoj. predavateljica je skozi besedo in sliko popeljala obiskovalce F po Caminu, poti, ki jo je v aprilu in maju leta 2009 sama prehodila. Camino je ena najstarejših romarskih poti, stara je več kot tisoč let, dolga 807 km in se vije iz francoskega St. Jean Pied de Porta preko Pamplone, Burgosa, Leona, Ponferade do končnega cilja Sanitago de Compostele. Tam stoji mogočna katedrala, v kateri je tudi grob sv. Jakoba. To je cilj vsakega romarja, ki je z vsakim prehojenim kilometrom bližje sam sebi, svoji duši in sv. Jakobu.... Številni obiskovalci so bili navdušeni nad zanimivim predavanjem. KPD Tončke Čeč Klek 39. DRžavno reumovanje mLaoiH CLaseeniKov RS Od 15. do 19. marca 2010 je v V/elenju, Celju, Žalcu in Mariboru potekalo 39. državno tekmovanje mladih glasbenikov RS. Tekmovanja se je udeležilo tudi šest učencev Glasbene šole Zagorje, ki so zopet dosegli izjemne rezultate. 7 lato plaketo in prvo nagrado je prejela Nika Centrih na ^.kljunasti flavti-1 .a kategorija z mentorico Metko Podpečan in korepetitorko Polono Troha. Srebrno plaketo je priigral Timotej Jerman s saksofonom v 1 .b kategoriji z mentorjem Gregorjem Troha in korepetitorko Polono Troha in Klara Šafner na oboi v l.c kategoriji z Mentorico Metko Podpečan in korepetitorko Polono Troha ter Nika Pavlič s flavto, 1.b kategorija z mentorico Natašo Burger in korepetitorko Urško Vidic. Bronasta plaketa je pripadla Hani Železnik na kljunasti flavti v 1 .c kategoriji ob mentorici Metki Podpečan in koropetitorki Poloni Trona in Klari Veteršek na flavti, l.c kategorija z mentorico Natašo Burger in korepetitorko Urško Vidic. Zelo uspešni pa so na 39. državnem tekmovanju bili tudi njihovi bivši učenci ter člani zborov in orkestrov. Zlata plaketa in prva nagrada je pripadla Anji Podpečan s flavto v 2.a kategoriji in Evi Vrtačnik na oboi v 2.b kategoriji, obe s Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Zlato plaketo pa je priigral Gašper Vidic na klavirju v l.a kategoriji iz Glasbene šole Litija-Šmartno. Bronasto plaketo je prejel Boštjan Škoberne na klarinetu, 2.b kategorija s Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Skupaj so Zagorjani osvojili 4 zlate, 3 srebrne in 3 bronaste plakete. Med dobitniki zlatih plaket so kar 3 državni prvaki. To je izjemen dosežek s katerim se lahko pohvali malokatera občina v Sloveniji. Uspehi in nagrade so dokaz, da dobro delo učiteljev, prizadevnost otrok in staršev ter podpora občine ustvarjajo dobre pogoje za razvoj mladih glasbenikov. GŠ Zagorje IsLanoua, Dežeta kjcr živijo neosRemenjeno Qolona Tre-F bušak je na sredinem potopisnem predavanju v knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah predstavila Islandijo, ki jo je obiskala, lan-I sko pomlad, ko ri je tam največ šj svetlobe. Islandija velja za eno najbolj varnih držav v Evropi. Zanimivo je življenje Islandcev, ki se ne obremenjujejo s službo kot pri nas, saj delajo le od 10-ih do 17-ih. Ves preostali čas porabijo zase in za svojo družino, kjer imajo običajno po pet otrok. Sociala je na visoki ravni, ne poznajo kriminala, vozijo terenska vozila, cest ne plužijo in ne solijo. Domove imajo skromno, a funkcionalno opremljene, hiše pa kovinske fasade. Vire tople vode uporabljajo za pridobivanje elektrike, ogrevanje stanovanj in kopanje, za gojenje zelenjave...na travnikih se pasejo konji, zemlja je zaradi vulkanske lave zelo rodovitna. Recesija jih v vsakdanjem življenju ni prizadela, le manj potujejo in manj kupujejo avtomobile svojim otrokom. Vsem, ki si želijo ogledati Islandijo, Polona priporoča, da se odločijo in odpotujejo. Pri tem jim lahko pomagata tudi Slovenki, ki imata tam turistično agencijo. Besedilo in slika: Irena Vozelj Kolumna Aleksij Porednih: "BREZ NAVIJAČEV VAS NI!" lovenska nogometna pravljica je s vj sporom med kapetanom članske reprezentance in predsednikom Nogometne zveze Slovenije (NZS) nekoliko zašla v močvirje. Sicer sta se dogovorila o višini nagrade nogometašem za uvrstitev na svetovno prvenstvo, igralci so podpisali pogodbe, vendar je kapetan Robert Koren že naslednji dan 'šimfal' čez predsednika Ivana Simiča, da se z njim ni mogoče pogovarjati. Tega mu seveda ni rekel v obraz, ampak prek medijev. Predsednik mu ni ostal dolžan, podal je odstopno izjavo, s čimer je le še prilil olja na ogenj. Na srečo sta teden dni kasneje umirila žogo. Kaj pa, če je ne bi? Kdo bi tu najbolj nasrkal? Če vendarle ne bi prevladala zdrava pamet, bi najmanj 'najebala' akterja afere. Koren je že in bo še zaslužil, nekdanji direktor Davčne uprave Simič pa se bo ob morebitnem sprejetju njegovega odstopa s strani skupščine NZS s svojimi referencami tudi brez težav znašel. Zaradi prevelikih egov glavnih akterjev 'piz-darije' bi škodo utrpel slovenski nogomet. K njemu spadajo vsi slovenski nogometaši, od cicibanov do članov, vsi slovenski klubi, vse slovenske lige, vse slovenske reprezentančne selekcije in še bi lahko naštevali. Pa kdo bi še bil prizadet? Jasno, pravi navijači, ki so resnično s srcem pri stvari. Navijači ne dobijo nobene materialne nagrade za svojo podporo reprezentanci, kvečjemu imajo s svojimi obiski tekem stroške. Toda vzdušje na tekmah, posebej ob zmagah njihovih ljubljencev, odtehta vse drugo. Videti je, kot da so navijači na tekmi zaradi nogometašev. Enako so prepričani navijači. Govorijo o pripadnosti ekipi, »svojo dušo in srce bi dali zanjo«. V resnici so tam zaradi sebe, saj je navijaštvo oblika zasvojenosti. Navijače privlači občutek pripadnosti ekipi in iluzija, da so uspehi nogometašev tudi njihovi uspehi. Ljudje se hočejo izražati, hočejo zmagovati, ker je zmagovalni občutek nekaj čudovitega. Navijačev torej nikoli ne bo zmanjkalo. Pred razmahom športa kot množične tekmovalne dejavnosti se je hodilo na romanja, kjer se je doživelo »predo-kus nebes«, čeprav je večina ljudi krenila na romarsko pot zaradi druženja. Bolj kot verski razlogi jih je privlačila družabnost, ki jih je napolnjevala s pozitivnim občutkom in vlivala optimizem za spoprijemanje s težavami vsakdanjega življenja. Dejstvo namreč je, da se ob pozitivnih doživetjih problemi zdijo manjši in lažje obvladljivi. Navijanje za »naše« je torej priložnost za »nabijanje s pozitivno energijo«. Rezultat: zmaga razveseli športnike in navijače, saj oboje »ponese v nebo«. Ljudje imamo radi spektakle, zato jih tudi ustvarjamo. Na spektaklu se ustavi čas. V primeru športnega spektakla pustimo skrbi pred vrati stadiona (ali dnevne sobe, če dogajanje spremljamo iz domačega naslonjača) in se predamo užitkom. Čeprav naši ljubljenci izgubijo, jih bomo na naslednji tekmi spet spremljali. Gre za mešanico pripadnosti državi, navezanosti na šport in športnike ter želje po doživljanju prijetnih občutkov ob uspešnih potezah in zmagah. Za pravega navijača je bistveno, da navija. Če zmaga pride, je super; če se zgodi drugače, se pa tudi ne bo svet podrl. Porazi so še dobrodošli, saj nas naučijo bolj ceniti zmage. Iz tega sledi, da ne drži popolnoma, kar je dejal nek športni navdušenec na enem izmed spletnih forumov. Obr- nil se je na nogometne reprezentante in jim zabrusil: »Brez navijačev vas ni!« Teoretično to seveda drži. Če ne bi bilo navijačev, bi nogometaši igrali pred praznimi tribunami. Sponzorji bi se umaknili, ker ne bi imeli več občinstva, ki bi mu lahko reklamirali izdelke in storitve. Posledica: nogometašev ne bi nihče plačeval, zato se ne bi več mogli 'cufati' za denar. Igrali bi samo še za veselje in prestiž, vrnili bi se na amatersko stopnjo, šport bi spet postal dejavnost, neomadeževana s kapitalom, zvesta le svojim prvotnim idealom. Toda to se ne bo zgodilo, saj bo imel šport zaradi prej povedanega še naprej dovolj navijačev. Zaradi množic navijačev bo najbolj priljubljen šport na svetu - nogomet - še naprej nadvse zanimiv za sponzorje, zato se bo v njem še naprej vrtelo ogromno denarja. Za mednarodno uspešne igralce in ekipe bo na voljo kvečjemu več, ne manj denarja. Z navijači je podobno kot z uživalci alkohola. Če bi se jim proizvajalci alkoholnih pijač zamerili, ne bi prenehali piti. Navijaštvo je navada. Dokler je v mejah normale, pomaga človeku »lažje prebiti njegov vek na zemlji« brez negativnih učinkov. Če pa navijač preveč »noter pade«, postane zasvojenec. Kino Delavski dom Zagorje Petek 2.4. ob 17.00 ob 19.00 OBLAČNO Z MESNIMI KROGLICAMI, anim.druž. KNJIGA ODREŠITVE, akc. pustol.drama Sobota 3.4. ob 17.00 ob 19.00 OBLAČNO Z MESNIMI KROGLICAMI KNJIGA ODREŠITVE Nedelja 4.4. ob 10.30 ob 17.00 OBLAČNO Z MESNIMI KROGLICAMI OBLAČNO Z MESNIMI KROGLICAMI Ponedeljek 5.4. ob 17.00 ob 19.00 OBLAČNO Z MESNIMI KROGLICAMI KNJIGA ODREŠITVE Torek 6.4. ob 19.00 Film teater: AKVARIJ, drama Sobota 10.4. ob 19.00 MOŽJE, KI STRMIJO V KOZE, kom. Nedelja 11.4. ob 19.00 KAPITALIZEM: LJUBEZENSKA ZGODBA, dokumentarec Ponedeljek 12.4. ob 19.00 MOŽJE, KI STRMIJO V KOZE Torek 13.4. ob 19.00 Film teater: KAPITALIZEM: LJUBEZENSKA ZGODBA, Kino Izlake Nedelja 4.4. ob 19.15 KNJIGA ODREŠITVE, akc. pustol.drama Nedelja 11.4. ob 19.15 MOŽJE, KI STRMIJO V KOZE, kom. Kino Delavski dom Trbovlje Četrtek 1.4. ob 18.00 ALIČA V ČUDEŽNI DEŽELI, druž. dom.pust. ob 20.00 NA ROBU TEME,triler/drama Petek 2.4. ob 18.00 ALIČA V ČUDEŽNI DEŽELI ob 20.00 V MOJIH NEBESIH,triler Sobota 3.4. ob 18.00 ALIČA V ČUDEŽNI DEŽELI Nedelja 4.4. ob 18.00 NA ROBU TEME ob 20.15 V MOJIH NEBESIH Ponedeljek 5.4. ob 18.00 ALIČA V ČUDEŽNI DEŽELI ob 20.00 V MOJIH NEBESIH Torek 6.4. ob 18.00 V MOJIH NEBESIH ob 20.00 NA ROBU TEME Sreda 7.4. ob 18.00 ALIČA V ČUDEŽNI DEŽELI Četrtek 8.4. ob 18.00 PRESTOPNO LETO,rom.kom. ob 20.00 DRŽAVLJAN NEVARNIH NAMER,triler Petek 9.4. ob 18.00 DRŽAVLJAN NEVARNIH NAMER ob 20.00 PRESTOPNO LETO Sobota 10.4. ob 18.00 PRESTOPNO LETO ob 20.00 DRŽAVLJAN NEVARNIH NAMER Nedelja 11.4. ob 18.00 DRŽAVLJAN NEVARNIH NAMER ob 20.00 PRESTOPNO LETO Ponedeljek 12.4. ob 18.00 PRESTOPNO LETO Torek 13.4. ob 18.00 DRŽAVLJAN NEVARNIH NAMER Sreda Četrtek 14.4. ob 18.00 LUNAPARK,drama/ komedija 15.4. ob 18.00 LUNAPARK ob 20.00 Percy Jackson in olimpijci -kradljivec Strele,druž.pust. Kino Delavski dom Hrastnik Četrtek 1.4. ob 19.00 V ZRAKU, kom.drama Petek 2.4. ob 20.00 MOŽJE, KI STRMIJO V KOZE Sobota 3.4. ob 18.00 V ZRAKU ob 20.00 MOŽJE, KI STRMIJO V KOZE Nedelja 4.4. ob 18.00 MOŽJE, KI STRMIJO V KOZE ob 20.00 V ZRAKU Sreda 7.4. ob 20.00 IGRIČAR, akc.triler Četrtek 8.4. ob 19.00 IGRIČAR Petek 9.4. ob 20.00 DOBRODOŠLI V DEŽELI Z AMBIJ EV, kom. groz. Sobota 10.4. ob 18.00 IGRIČAR ob 20.00 DOBRODOŠLI V DEŽELI ZAMBIJEV Nedelja 11.4. ob 18.00 DOBRODOŠLI V DEŽELI ZAMBIJEV ob 20.00 IGRIČAR Sreda 14.4. ob 20.00 VALENTINOVO, rom.kom. Kino Dol pri Hrastniku Petek 2.4. ob 18.00 MOŽJE, KI STRMIJO V KOZE Petek 9.4. ob 18.00 DOBRODOŠLI V DEŽELI ZAMBIJEV,kom.groz. — P. nagradneftigra: rm Izmed vseh prispelih kupončkov bomo izžrebali srečnega dobitnika/co knjižnje nagrade. Vabljeni k sodelovanju! ime in priimek: točen naslov: podpis: Izžrebanci lahko nagrade dvignete na upravi Grafike Gracer v Celju. royt\,r - LITCOVKZ PZLAVKICsZ Začetni in nadaljevalni tečaji risanja in slikanja, delavnice za izdelavo mozaika, Liflänya, kaligrafije, slikanja na svilo... Za informacije pokličite 031 307 577. Janez Janša Joško Joras Celje - skladišče D-Per 6/2010 r I 5000025833,7 COBISS o 1989 2007 2010 Jože Ovn/k odj$,up vseh AVT^V o'*'" vrst vozil mm Miran Korošec s p. www.odkupvozil.com e-mail: miran.korosec@yahoo.com Odkupujemo vozila vseh vrst: rahlo ali močneje poškodovana, z kakršnokoli okvaro, ter vozila v brezhibnem stanju. Možen je odkup službenih vozil in kmetijske mehanizacije. Nudimo prevzem leasinga ter ureditev dokumentacije, ogled je možen kjerkoli in kadarkoli, na naše stroške. Nudim najboljše takojšnje gotovinsko plačilo. Imamo lastno vleko vozil, uredimo prenos lastništva, zavarovanja... gsm in tel.: 051 619 125 03 5 799 206 031 342 706 mm SL