Posamezna številka 20 stotink letnik XIVI Iih.j« - iznemi) ponedeljek - rsik cUo - UredniJUo: ulic« «T. Frančiški Asiikega štev. 20. L nadstropje. — Dopisi naj tt pošiljajo ured-r i itvu — Nefranklrana pisma se oe sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsordj UsU EdinostL - Tisk tiskarne Edinost — Naročnini znaša na mesec L 7.—. pol leta L 32.— in cen leto V 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-67. EDINOST firokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev ln obrtnikov mm po 40 stol osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila p? L 1.—, oglasi dena.nih zavolanr, mm po L Z — Mali oglasi po 20 stot beseda, najmanj pa L 2. — Oglas« naroCnlna ln reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv* FrančiSka Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57* | komisija zapazil«, da se ni govorilo ne vlska akcija se je mogla razvijati bolj čl. 5 ne v nobenem drugem delu svobodno. be o lukl Baroš m o Delti. Vsled teqa Izid teh pogajanj je rapallska pogod* 1 je stavila na ministra vnanjih stvari ba. Govornik ni glasoval z veseljem za — . A . . ■ »ji^. crrfl nri (vprašanje, aH obstajajo, posebno glede rapaUsko pogodbo, ki bi bila lahko bolj Ko je prodrl klic nesrečne Istre dO vas, se vam je Skrčilo srce oa jv£hodn^ ;eške me3ef rltdi Delte in luke ugodna za Italijo, toda glasoval je ven* ■ . i. i x. ^„laciin itcmilipnip Čut ra- Baroš kake tajne politične, vojaške ali dar za njom želi, da Italija spoštuje, neizmerne bolečine. Med našim ijuasivom se je oguumu v«. — g* ljubili, da ne bodo ukrenili vojaških ukrepov proti Reki. Anglfja >e takoj umaknila svoje Čete in brodovje z Reke in jadranskega morja, Francija je nare* dila kmalu za njo isto. Le eno majhno ladjo je pustila ob liburnijski obali, toda po njegovem posredovanju pri Clemen* ceauju je ta takoj brzojavno zaukazal, da se umakne tudi ta ladja iz jadran* skrh voda. Imel je nekega dne pogovor z zastop* nikom Zedinjenih držav, ki ga je vpra* šal, ali smatra Italija za svoje nekatere ladje, ki imajo na krovu italijansko za* stavo, toda D'Annunziievo posadko. Scialoja mu je odgovoril, da Italija teh ladij sicer ne priznava, da pa so na njih vojaki, ki so potopili avstrijske oklopni* ce in bi v slučaju spopada med temi in drugimi ladjami imeli škodo le drugi. Govornik je zainteresiral tudi Clemen* ceauja kot predsednika mirovne konfe* renče za to vprašanje in ta je poskrbel potom svojega odločnega posredovanja, da se ni več o tem govorilo. Končno ie prišlo do pogajanj v Pallanzi. Takrat je bil edini pravi nasprotnik Italije Wilson. Ko je govornik zapustil ministrstvo vna* njih stvari, se je čakalo, ne brez škode, več mesecev z rešitvijo reškega vpra* šanja Tn vprašanja vzhodnih meja. Toda kot odškodnina za to škodo je prišel Wilsonov padec m italijanska diplomat« kar je naredila in da +o spoštujejo tudi drugi. Z ozlirom na rapallsko pogodbo vpraša, ali obstaja ali ne kaka obveza bivšega ministra vnanjih stvari. Ne more verjeti, da se je hotela varati komisija za vnanje stvari, toda besede g. Bonomija ne dajo preveč zagotovila. Ministrski predsednik bi ne bil smel odložiti' tega vprašanja. Italijanska zbornica je odo* brila rapallsko pogodbo tako, kakor ji je bila predložena m po zagotovilu, da ni tajnih klavzul. Ce je en minister mogel po neprevidnosti narediti nekaj, kar ni hotel objaviti, bo za to odgovoren on, ,toda njegov čin ne more nikakor vezati italijanskega naroda. Senator Scialoja je nato dokazoval, da tajna obveza bivšega ministra1 vnanjih stvari ne more imeti pravne veljave za italijansko državo, če ni registrirana v tajništvu Zveze narodov. Doslej nista re* gistrirana ne rapallska pogodba ne to znamenito pismo. Glede rapallske pogodbe smatra govornik za potrebno, da se takoj registrira, ker bi se dejstvo, da ni registrirana, znalo izrabiti s strani ka» ke države, ki se manj briga za svoje ob* veze nego Italija, Scialoja je govoril tudi o konsorciju, ki bi upravljal reško pristariišče in je poudarjal, da bi morala biti zastopana, v njem tudi Madžarska. Italija pa mora paziti, da ne zapusti jugoslovenska trg6 vina Reke, ker že obstaja načrt za zgradbo sijajnega pristanišča na Sušaku. Če se Italija ne bo pokazala v bodočih gospodarskih bojih bolj popustljive- in spoštljive nasp^OAi upravičenim jugoslo* venskim interesom pri trgovini v reš* kem pristanišču1, bo oškodovana ne sa^ mo Reka, temveč bo imel tudi Trst strahovito konkurenco. Govornik je končno pozval na slogo, da se bo vlada lahko naslanjala na državo v svojem delovanju. » \ Zbornica odobrila začasni proračun. — Resolucija nemškega poslanca Toggenburga RIM, 30. Na.včerajšnji seji se je na* dalj evala razprava* o začasnem proračun nu. Pred glasovanjem so predložili za* stopniki raznih strank svoje resoluc^e. Med drugimi, je nemški poslanec Tog* genburg predložil resolucijo, v kateri opozarja vlado, da naj «upošteva poseb* ne gospodarsko težkoče novih pokrajin, ki so posledica izpremembe njihovih tr* govskih in finančnih vezi. Govornik je opozarjal na posebno neljube posledice, ki jTh je imela izprememba režima na izvažanje vina in na tujski! promet. Za* hteval je tudi avtonomijo v državnem okvirju za svojo pokrajino. Poudarjal je, da je sicer naravno, da se vsi Nemci sve* ta čutijo bratje med seboj, da pa je ljudstvo, ki ga on zastopa, pripravljeno izvrševati svoje dolžnosti! nasproti itali* janski državi, ker zaupa, da tudi država ne bo pozabila svojih olžnosti: nasproti svojim nemškim državljanom. Zaključil je poudarjajoč, da »Deutscher Verband« ni protidržavna organizacija, temveč politična stranka, ki se mora spoštovati, kakor vse druge stranke in da bodo on in njegovi tovariši naredili svojo dolž* nost z ozirom na odstranjevanje vzro* kov sporov med raznimi narodnostmi na Tridentinskem; upajo pa, da» bo vlada olajšala njihovo delo s tem, da bo skrbe* la za gospodarske in kulturna potrebe ljudstva, ki ga zastopajo. Pri glasovanju glede odobritve za* časnega proračuna je oddalo 205poslan* cev gias za odobritev, 74 pa proti. Vprašanje potrditev mandatov tržaških in istrskih poslancev RIM, 30. Odbor za volitve je potrdil mandate vseh tržaških poslancev, tc* je poslancev Giunte, Banellija, Suvicha in Bcmbaccija. Potrdil je tudi' mandate istrskih ^o* slancev Wilfana, Albanesa, De Bertija in Pesanteja. Potrditev mandatov poslan* cev Pogatschniga in Bilucaglie je bila odložena* toda... ne morda zaradi te* ga, ker sta bila — kakor tudi njimi ita* IIjanski kolegi! —» izvoljena nasilno: saj volilni odbor ne ve bržkone niti, kje je Istra; kako bi potem vedel za požrtane vasi in terorizirane tisoče naših ljudi na dan »volitev«? ... Pravica, kje si doma? V Rimu se zdi, da ne. — Malatesta in njegovi tovariši oproščen! MILAN, 30. SnočS je porotno sodišče zaključilo razpravo proti anarhistu Ma* latesti in njegovim tovarišem Vsi ob to* ženci so bili oproščeni. Eksplozija na neki vojni ladji v Spezii SPEZIA, 30. Včeraj predr>oldne se je razpočil kotel na torpedovki »Animo* se«. Ladja je bila lahko poškodovana in spravili so jo nemudoma v dok radi ^o* prave. Pet mornarjev je bilo ubitih in pet ranjenih. _ Francija Spor med Francijo in Anglijo zaradi Gornje Šlezije PARIZ, 30. Angleški poslanik v Park zu je izročil včeraj ministrskemu pred* sedniku Briandu odgovor angleške vla# de na zadnjo francosko noto o zadevi pošiljanja pojačanj v Gornjo Šlezijo. Angleški: poslanik je prevedel med po* govorom glavne točke angleške note, ki obsega 10 strani*. Briand je šel takoj po izročitvi angleškega odgovora v elizejsko palačo, kjer je poroči o angleški noti predsedniku republike in drugim minit strom, ki so bili tam zbrani. Ministrski svet se je zopet sestal popoldne in je razpravljal podrobno o vsebini note, ki je bila medtem prevedena na francoski jezik. Listi pravijo, da je angleški odgo* vor napisan v zelo pomirjevalnem tonu, da se pa vkljub temu stališče angleške vlade ni mnogo približalo francoskemu stališču. Angleška nota zatrjuje, da želi Anglija, da bi se našla rešitev, ki bi bila za Francijo sprejemljiva, toda naglasa obenem, da bo angleški vladi nemo^o* če pristati na to, da bi se v Gornjo Šle* zijo poslala pojačenja, preden bi se se* stal vrhovni svet. Ministrski predsednik Briand se je razgovarjal včeraj zvečer z lordom Har* dangeom in mu je obrazložil stališče-francoske vlade po angleškem odgo* voru. Briand bo izročil danes lordu Hardangeu novo noto, v katerem beo-b* razložena zgodovina poganjanj o Gornji Šleziji. Obenem bo francoska vlada od* govorila na zadnjo angleško spomenico. Toda ti spomini imajo sedaj le postran* sko važnost. Važno je predvsem, da se določi politika Francije in Anglije rtlede Gornje Šlezije. Nemčija izjavlja, da se pojačenja v smislu versailleske mirovne pogodbe nikakor ne smejo poslati v Gor» njo Šlezijo, ako ne zahtevajo tega skup* no vsi zavezniki. Francija ne more nika^ kor dopustiti, da bi jo Nemčija skušala na ta način oddvojiti od njenih zavez* nikov in jo osamiti, kajti tu gre za čast cele države. Nemčiji je treba zopet po^ kazati, da so zavezniki složni. Na j eno* stavnejše postopanje bi bilo po mnenju francoske vlade to*lc: Zavezniki bi na* pravili še pred sestankom vrhovnega sveta skupen korak pri berlinski vladi. Nemška vlada bi se opozorila, naj bo že sedaj pripravljena, da pojdejo črez njeno ozemlje francoska ali medzavez* niška pojačenja. Nato bi vrhovni svet razpravljal In bi se potem lotil glavne vsebine celega vprašanja, namreč delit* ve Gornje Šlezije. Francoske priprave za novo vojno proti Rusiji PARIZ, 30. Pariški list »Human i te« nadaljuje svoja odkritja o pripravah francoske vlade za novo vojno ^rotž Rusiji. Kot nov dokaz v prilog svojim trditvam naglaša vest, ki jo je objavila »Chicago Tribune« in ki pravi, da je maršal Foch sprejel povabilo poljske vlade in da bo obiskal koncem avgusta ali začetkom septembra Varšavo. Obisk bo trajal dva tedna. Focha bo spremljal načelnik njegovega glavnega štaba ge* neral WeygancL Maršal Foch — pripominja »Humani* te« k tej vesti — gre na počitnice na Poljsko, t. j. v deželo prihodnje vojne. Ali jo ne gre morda pripravljat? Po tem, kar so nam zaupali obveščeni lju* dje, Tn po tem, kar pišejo grajščinski (buržuazni) listi, se da sklepati, da mars šal Foch v Varšavi ne bo počival. Ta poglavar militarizma bo v sporajzumu z vojnim ministrom, malim Barthousom, bratom vojnega bcgunca, ki se je po: vrnil vsled amnestije, dal znamenje za ofenzivo proti ruski revoluciji. Pravijo, da gre na Poljsko le za 14 dni, toda go* tovo bo ostal tam tri mesece, dočim bo njegova siva ckscelenca Weygand nas Šla v poljskem glavnem štabu svoje stare načrte za bitko, s katero je bila Poljska »osvobojena«. , E^esučaja Političen vlom berlinskih boljševikov. BEROLIN, 29. Tukajšnji listi se ob* širno bavijo s političnim vlomom, ki so ga napravili berlinski boljševiki pred par dnevi na škodo ruskega polkovnika Freyberga. V polkovnik ovo stanovanje je nenadoma vdrlo devet oseb, ki so se predstavile za agente tajne policije. Do* ma so našli poikovnikovo ženo samo. Dva izmed njih sta ji nastavila nabasane revolverje na prsi in sta ji velela, da mo* ra molčati. Drugi so pokvarili najprej zvezo pri telefonu in so nato preiskali in prebrskali stanovanje. Imovine ruskega polkovnika in njegove žene niso tikali, pač pa so pobrali in odnesli s seboj vse listine, ki so jih našli v stanovanju. Sodi se, da je ta vlom zamislila in dala izvršiti nemška komunistična stranka. Listi naglašajo dejstvo, da je par dni pred tem vlomom poslanik sovjetske vlade v Berolinu protestiral pri nemški vladi proti delovanju omenjenega pol* kovnika, ki da zastopa v Berolinu vlado generala Semenova. Polkovnik Freyberg je hranil v svojem stanovanju važne listine. Nekatere ukras denih listin se nanašajo na organizacijo protiboljševiške vojaške organizacije, v kateri zavzema polkovnik Freyberg odlično mesto, dočim se druge tičejo raz* nih političnih zadev, ki zanimajo rusko sovjetsko vlado. Stran IT. »EDINOST« V Trstu, dne 31. Juhja 19£1. Anglija Vrhovni »vet se ne sestane «4. avgusta LONDON, 30. Reuterjev dopisni urad je objavil noto, v kateri je rečeno, da se sedaj ne ve, ali se bo vršil sestanek vr* hovnega sveta ali ne. V noti je rečeno dalje, da je vsekakor neverjetno, da bi se mogel vrhovni svet sestati 4. avguste, kajti pred sestankom se morajo rešiti vse težkoče. Važni sklepi fenijanske vlade glede pogajanj z Anglijo LONDON, 30. Neka brzojavka »As* sociatcd Press*u« iz Dublina pravi: Pre* teklo sredo je imela fenijanska vlada sejo, na kateri so bili sprejeti sklepi, ki bodo imeli odločilno važnost za nadalj* ni razvoj mirovnih pogajanj med An* glijo in Irsko. Ti sklepi se držijo strogo tajno. Pričakuje se, da bo De Valera sporočil te sklepe Llovdu Georgeru. Ugi* ba se, da so se fenijanski voditelji spo* razumeli na tej seji glede vseh podrob* ncsti mirovnih pogu^Pi med irsko repu* blikansko vlado in Anglijo. Hala Azila Turška zmaga pri Sejd GazUju CARIGRAD, 29. Anatolski dopisni urad poroča: Sovražnik je napadel nase čete pri Pandajusku, a je bil odbit. CARIGRAD, 29. Safi Edin, prefekt v Karamursoki, je poslal izvršilnemu od* boVu Zveze turških časnikarjev brzo* javko, v kateri zagotavlja, da so bili Gr* ki pri Sejd Gazi*ju resno poraženi. CARIGRAD, 29. Turško vojno poro* čilo pravi: Turška ofenziva je bila pred Sejd Gazi*jem popolnoma zadržana. Bit* ka pri Sejd Gazi*ju je trajala tri dni. Grki so napadali noč in dan m so se morali nato umekniti pred turško proti* ofenzivo. Neka druga vest iz Angore tr* • ji, da so Grki izgubili 4*5000 mo> in mnogo vojnega in tehničnega materiala. Turki so ujeii nad 2500 mož. Vsled Je turške zmage so se grške čete, ki so na* predovale proti Angori, morale umekni* ti. Hude borbe so bile tudi pri Altunt^ tu in so se končale v prid Tj »kom. Mir na vsej fronti CARIGRAD, 30. Uradno vojno poro* čilo angorske vlade od 26. julija pravi, da vlada na vseh delih fronte popoln mir. Grška armada odkrila pri svojem prediranj j važne starine ATENE, 30. Grški vojni dopisniki poročajo svojim listom, da je grška ar* mada odkrila pri svojem prodiranju zelo važne grške in rimljanske starine. Mno* go spomenikov je bilo ž ali bog pokvar* jenih in razdejanih, ker so Turki mra* mor porabili za nagrobne kamene, za vodnjake in druge naprave. Na nekem pokopališču blizu Kutahije se je našlo nekoliko zvezd iz plavega mramor j a, ki so bile vzete iz stolpov kakega velikega poslopja iz dobe Rimljanov. Zbralo se je tudi mnogo napisov. Grki bi radi Carigrad. — Sevreska mirovna pege-aba razveljavljena? ATENE, 30. Atenski listi &e obširno bavijo z izjavami, ki jih je dal ministrski predsednik Gunaris poročevalcu Ion* donskega lista »Daily Telegraph«. Gu* naris je dal razumeti v svojih izjavah, da namerava Grška spraviti vprašanje Carigrada zopet na dnevni red. Skoraj vsi listi podpirajo in utemeljujejo to naziranje ministrskega predsednika. — »Kronika« piše, da so vlado pristale na to, da ostanejo Turki v Carigradu, le pod pogojem, da turška vlada sprejme in iz* vrši mirovno pogodbo. Turška vlada pa ie v Londonu uradno pokazala svojo vzajemnost z angorsko vlado. Sevreska pogodba je vsled tega razveljavljena in Grška ima pravico, da spravi vprašinje Carigrada zopet na dnevni red. »Prote* vousa« pripominja k besedam ministr* skega predsednika Gunarisa sledeče: »Grška ne bo sklenila miru s Turki, ako ne bo določena istočasno tudi usoda Carigrada. Glasilo Venizelosove stran* ke »Estia« pravi, da ima vlada dolžnost zahtevati, da krščansko prebivalstvo ne sme več ostati pod turškim jarmom. Slovenska zasebna MvTrsta V začetku šolskega leta 1920 * 21 se je vpisalo v našo šolo 1381 učencev in učenk, 678 dečkov in 694 deklic. Poraz* deljeni so bili: na 26 razredov: 11 deških, 11 dekliških in 4 mešane. Šolo je vodil g. Andrej Čok. Poučevalo je 26 rednih učnih moči. Razen teh so poučevali it a* lijanščino, oziroma slovenščino še dva učitelja in dve učiteljici. Zdravstvene razmere tudi v tem letu niso bile naj* boljše in so povzročale precejšnje števi* lo zamud. V spodnjih in nižjih razredih je bilo precej gojencev bolehnih. Vzrok je bilo pomanjkanje, ki je vladalo med vojno, ko so bili učcnci še dojenčki. Le v redkih slučajih je pripisovati zamudo nemarnosti starišev. Splošni napredek je bil v danih razmerah prav dober. Slabe zdravstvene razmere so zakri* vile tudi več učiteljskih zamud. Sicer pa so učitelji hvalevredne vršili svojo dol* žnost. Knjižnica za otroke je imela le 151 knjig in se je mogla, zato uporabljati le v višjih razredih. Učiteljska knjižnica jc bogatejša. — Šolski zdravnik je biLdr. Just Pertot, ki je nesebično in požrtvo* valno skrbel za zdravje učencey. Na šoli je tudi priročna domača lekarna, ki je v mnogih slučajih dobro služila. Učenci skoro vseh razredov so prire* j ali izlete in sprehode pod vodstvom razrednikov. Šolsko leto se je zaključila z dnem 16. julija. Če upoštevamo sedanje težke razmere po grozni svetovni vojni, pod katerimi trpi še vse tržaško šolstvo, smemo reči, da so uspehi povsem zadovoljivi in da jo bilo delovanje vodstva in učiteljstva je vsekakor izreden uspeh. Izrekamo g, doktorju ki njegovi družili aaše prisrčne Čestitke. Da m razam—m! «Vas Slovence je težko razumeti. Neprestano se prito&ojete, da se orožniki vtikajo v vsako stvar, da vam ne do-puščajo nikake svobode« đa vam ne dovoljujejo niti svobodnega diha. Če se je pa kje — k«kor n^uavno v sv Križu — zgodi kaj hudega, kričite: kje so bili orožniki, nrti enega ni bilo Gospodinja je spremila služabnika v stanovanje, kjer mu je zanetila peč, da mu bo ponehal mraz. Dva slučaja solačaricc. Pred včerajšnjim po-opldne okoli 3. ure je bil zdravnik rešilne postaje telefonično pozvan na lesni trg pod Skednjem, kjer je potreboval nujne zdravniške pomoči mož, star kakih 60 let, katerega sc je poprijela solnčarica. Odpeljan je bil v nevar- biizu! Kake razmere so to!» — Tako nam je tej nem stanju v mestno bolnišnico, dni dajal pod nos neki gospod in je dokazal s — Tudi nekega 50 let starega moža so pri- tem, da nas res ne pozna in ne razume. Ne pezna našega mnenja o nalogi orožništva. Nikdar nismo bili nasprotniki varnostnih organov. Nasprotno. Cenimo to napravo in priznavamo njeno potrebo. Zahtevamo pa, da organi javne varnosti prav razumejo svojo nalogo: oni! ne smejo biti nadlegovalci, marveč dobrotniki ljudstva s tem. da skrbe za varnost osebe in imetja! Orožnika, ki tako razumeva svojo nalogo in dolžnost, ljudstvo ceni in ga spoStuje. Osovražen pa je, če se vtika v stvari, ki ne spadajo v njegov delokrog, če provzroča ljudem brez potrebe sitnosti in neprijetnosti, posebno pa če dela to iz kakih narodnostnih in peljali v bolnišnico, ker je dobil v blizini mestne plinarne močno solnčarico. Ko so v bolnišnici oba moža preiskali, niso dobili pri njih nobenih listin, ki bi izkazale njuno ime. ¥@§ii Iz Soriška Tako rezlagsjo zakone. Kako so začeli pri nas razlagati zakone kaže posebno značilno slučaj, ki se je zgodil pred goriškim sodiščem. Tam sla se morali zagovarjati Jera in Katarina Gatej iz Gor. Novakov. Na dan sv. R, T. sta bili postavili pred domačo hišo raal mlaj in nanj obesili malo slov. zastavico. Jasno je politič. razlogov .Z eno besedo: osovražen je, j da zadeva ni bila takega pomena kot sosi ga če se kaže kot eksponent kake strankarske stroje, če hoče cenzurirati politično mišljenje in hoče ljudstvo ovirati pri zakonito dovolje nem uveljavljanju državljanskih pravic! Tak orožnik je seveda nepriljubljen in ljudje ga gledajo po strani, ker ne vidijo v njem zaščitnika. predstavljali Italijani. Ta hiša stoji na skrajni samoti blizu Davče in skoraj nihče ne pride mimo. Prišla pa sta dva dni potem finančna stražnika, zagiedala nevarnost in posekala mlaj. Za zastavico se je med njima in med o raenjenima dekletoma vnel boj. Ker je eden iz vše hvale vredno. Uverjeni srno, Ja svežemu mleku sledeči: na trgu 1'90 lire 1; v bodo uspehi še veliko lepši, ko bodo od- mlekarnah 2.— liri 1. — Trst, 28. julija 1921. ^ pravljene sedanje težkoče in se povrne* Aprovizacija. Ta teden bo razpečaval aprovi-jo normalne razmere. Od šolskega ob* c*iski konsorcij za Trst in okolico sledeča ži-l&stva smemo pričakovati, da bo-pravi:* vila. brcz izkaznice: testenine po 2'80 no sodilo kulturno delo naše šole in da bo blagohotno podniralo nje poštene namene in nje vzvišeni cilj: poučevati in vzgajati mladino! To mora šolsko oblastvo! Le tedaj bomo mogli verovati obljubam, da bedo oblastva pravi* čila vsem svojim državljanom brez razlike plemena. To ni le z?-^"^ vičnesti in človekoljubja, ampak tudi kulture! In tej mora služiti uprava drža* ve, če hoče biti — kulturna in moderna. Toda dolžnost do šole ne obvez*"^ sa* mo cblastva, ampak tudi našo ;*»vnost. Tudi ta mora podpirati plemenito stre? mljcnje šole in nje učieljstva. Dom mo* ra sodelovati s šolo, če hočemo, da, se otroci ne bodo le učili, ampak tudi vzt*a* jali! V ta namen morajo biti stariši —<'i pomočniki uč'telja! Le vzajemno delo med šolo in domom nam more <*":ati uspehe, ki jih želimo v interesu bol:s^ bodočnosti naše mladine. Posebno bi opozorili našo javnost na važno nedostatnost. Gre za šolsko nico, ki je eno najizdatne:^b predstev pri izobraževanju in vzgoji mladine. Tu mora zasebna požrtvovalnost mnogo od p omoči, bodisi z denarnimi - ^vki bodisi s knjigami. Pošiljamo v tem emi* slu poziv na zasebnike in na javne naprave. ' Vse, prav vse, kar je v naših mcceh, moramo storiti v pospeševanje šole In njenih, ciljev! Učiteljstvo vrši vestno svojo dolžnost in hvaležni mu moramo biti iz srca, da vztraja kljub silno težav* nim razmeram na svojem mestu in je zvesto vzvišenemu poklicu pionirjev kulturnega napredka našega ljudstva! Naj istotako vrši svojo dolžnost tudi na* ša javnost! Naše geslo bodi: vse za našo šolo in za bodočnost naše mladine! Saj je v tem jamstvo, da se ohranimo in da se bomo razvijali tudi v novih razmerah, ki nam jih je naklonila usoda! Ljudstvo imej zavest, da je zvestoba šoli zvestoba tebi samemu! To bodi geslo ljudstva! Bog blago* slovi! Domafe vesli Dr. Anton Slamič iz narodne družine v Ro-cohi je bil dne 1. VII. 1921 promoviran v Rimu doktorjem prava. To je že tretji doktorat, katerega je na£ ugledni rojak dosegel s svojimi marljivimi in vstrajnimi študijami. Leta 1912 je ampak preganjalca. Naše pritožbe niso torej ^d stražnikov pretepal Katarino z bajonetom, ' " je Jera pograbila kamen in ga zagnala straž niku v pesa. Obe sta bili obdolženi, da sta hoteli preprečiti stražnika v njih uradnem poslovanju in da sta ščuvali k nemoralnemu in nedopustnemu dejanju. Poleg tega je bila Jera obdolžena tudi nasilnega postopanja. Sodišče je krivdo potrdilo. Jera je bila obsojena na tri mesece ječe, Katarina pa na štiri tedne zapora! Opozarjamo, da sta bili obe obsojeni radi ščuvanja k nemoralnemu in nedopustnemu dejanju po členu 305 avstr. kaz. zakona. Na ta način razlaganja lahko pridemo še zelo daleč. Kdor ne spoštuje se sam — podlaga je tujčevi petil Prejeli smo: Te dni sem imel priliko potovati po soški dolini. Marsikaj me je zbodlo v oči in po vsi pravici moram obsojati celo vrsto samolaškiih napisov, ki se bleste nad raznimi trgovinami, obrtni jami itd. Posebno me je bolelo v Tolminu, ko sem na poštnem poslopju čital samolaški poštni nadpis. Na lekarni, ki se nahaja v isti hiši, je na prvem mestu laški napis, na drugem pa »Lekarna«. Zadnje tri črke slovenskega napisa so zakrite s »Piccolo della sera« tako, da se čita Lekal Leka pomeni v laškem jeziku »lizati« in to svinjarijo gledajo naši ljudje in tudi oblastvo, ne da bi je odoravili! Na omenjenem poslooju se še čila \V. 'Tolmino italiana, W. II Re, W. LI naperjene proti napravi varnostnih organov, ampak le proti poedincem, ki ne razumevajo svoje naloge in dolžnosti. Če kritiziramo te in izrekamo o njih neugodne ali celo ostre sodbe, ne pomeni to, da hočemo žaliti napravo kot tako. Orožniki naj le prav razumejo namen orožništva, naj nastopajo le tam, kjer je res potrebno in primerno njihovi nalogi, pa bodo videli, kako hitro utihnejo vsi napadi! Boljše bo za ljudstvo in — za njih same! Da se razumemo! Ceni mleka. Mestni magistrat tržaški naznanja: Od sobote, 30. julija t. L dalje bosta ceni ^iri kg; riž po 2*20 liri kg; sladkor po 6'20 lir kg; koruzno moko po 1'25 liro kg; belo moko po 2*40 liri kg. Cene krahu. Od pondeljkr- 1. avgusta t. I. dalje bodo cene kruhu nastopne: navadnemu 1'75 liro kg; srednjemu 1'95 liro kg; malemu 2'15 lir? kg. Natečaj za štipendije visokošolcem. Generalni civilni komisariat naznanja, da morajo visokosolcf, ki se potegujejo za državni »tipen- taKa Jn .finalmente sempre uniti!« Tolminske-dij za šolsko leto 1921—1922,vložiti tozadev-imu civilnemu komisarju imam še povedati, da no prošnjo pri pristojnem civilnem komisana- j ^ Ra mest da 5e on in nje^a priiatcij šopirijo tu Prošnje morajo bitf opremljene z vsemi štnem avtomobilu od Sv. Lucije - Tolmin, trefcnimi listinami ter se morajo vložiti ob med tem ko morajo> potniki iz bolj oddaljenih pravem času, drugače ne bodo pnsle v postev. k . y ostaU v Sy Lud{i ali celo hoditi _ Vrtno veselico v Narodnem domu pr. Sv. Za ' .y sprcvodllikaj naj potniki za Tolmin Ivanu bo priredil svetoivanski otroški vrtec, izst0^-0( ker je precbilo onih, ki potujejo v prihodnjo nedeljo, 7. avgusta t. L | Kobarid - Bovec, se civilni komisar niti zmenil Stavka natakarjev končana. Stavka nata- ni! karjevr ki je trajala nad 36 dm, se je po pred j Avto - dovoI- prostorenf za 23 oseb — ako snočnjem shodu končata m vsi natakarji so sej civilni koniisar tako ukaže _ sme voziti že včeraj zjutraj popri jeli dala. Povrnitev naj judi več oseb kar }e poSebno sedaj v ti vro-delo m povzročila nobenaga incidenta. _ čini ze}0 prijetno! Laški nadoisi, ako že mo-Dncovne vaje a tc, dchovn^e pri oo.! -Q biUf n - S£ posiavljajo na drugo mesto in jezutih v Ljubljani bodo od 8. avgusta zvečer j ako se naSi 4rgovci in .obrtniki nočejo pobolj-ob 6. tiri go 12 avg. zjutraj. Priglasitve se na- §ati oaj Ijudstvo samo sodif koga iina podpi-sla%'Ijajo: ReKtorat D. J., Ljubljana, sv. Jozei. | r?ti -n korfa ne Šentjakobski pevski zbor« naznanja tem po-| Po soiki dolini se klati več stavbnih pod-tem, da sebo vrs:l danes v nedeljo, 31. t. m. ob; jctnikov nedomačinov. Na Ža$i sem slišal, da 10. url zjutraj redni občni zbor v dvorani -Del.; so taki podjetniki začeli nekaj šušinariti, pa da konsumnega društva^, \abijo se vsi člani m »h ■ ijuc35tvo zapodilo. Opazil sem, da^ kmetje prijatelji društva. Odbor. kar površno sklepajo ustne pogodbe za zgrad bo hiš! Kako se izvrši zgradba, si pač vsakdo lahko misli. Županstva naj pouče liudi, da se TTj j t n . t , . »ne bodo vezali z možakarji, ki gledajo le, ka- _ UKraaena moKa. rreO dvema dnevoma je; ko H se okoristili na račun nesrečnih vojnih pustila Tereza Pečenko, stanujoča v ulici Mo- ^ Delo d?j,£ dcmačinom! Ako pa že izro-1 a Ze?io st- 9- Predgostdno.All Afr^a,, ki! čate delo tujcc'm bodite zelo opre2ni in zahte-se nahaja na vogalu uhce Istituto m uhce Gari- -t . s -mcjo v delo domače moči. — Iz-baldi, vrečo bele moke, ki je kmalu potem 12-' jetn-k ginila na čudežen način. Tatvina je bila javljena policiji, ki je včera/ aretirala Jakoba Jermana kot osumljenca, da j*e on ukradel moko. Avtomobil trčil ob Tlak. Včeraj popoldne okoli 1 ure, ko je sopihal neki tovorni vlak ¥esfii is Bstr® Kdo je oblastvo? Iz Klane: Naš narod je v velikih skrbeh, do koga naj se obrne v svojih i mukah in potrebah. Vemo, da imamo občin-proti čistilnici riža, je pridrvel tik pred Čistil-1 sko oblastvo, da imamo okrajno oblastvo, da nico riža avtomobil ter trčil s vso silo ob vlak.1 imamo v Trstu generalni civilni komisariat. Prava sreča je b&a, da sta ona dva, ki sta se [ AJi kako korist imaš od teh cblasfev v največ nahajala v vozu, se pravočasno skočila z avto-j slučajih? Vsak poedini uradnik je oblastvo za mobila, sicer bi BUa ostala na licu mesta se. Pa imamo še druga oblastva. Vsak orožnik mrtva. Služabnik, ki bi bil kmalu zmrzniL Naslov j'e nekako čuden ali skozi in skozi upravičen. Gre namreč za služabnika Domenika Vuleja, uslužbenca pri) družini Knepfletz na Škorklji, kateremu je bilo pred snočnjim tako vroče, da se je moral iti filaditi v ledenico, kjer bi pa kmalu zmrznil, če bi ga Še pravočasno »e bila rešila njeg. gospodinja. Njej se je čudno zdelo, kam je mož izginil. Gospodinja ga je dolgo iskala po vseh kotih in krajih ter ga končno našla v ledenici. Možu v ledenici je že huda predla. Rešil bi se sicer na prav lahek način, je oblastvo, vsak fiaiancar je zopet oblastvo zase. Kaj še le brigadir ali maršal orožnikov in finance! To so po vaseh najvišji vrhunci! Kar delajo, je vse dobro. V zadnjem času so prišli nekaterniki do krasne misli. Če imajo kako potrebo, prošnjo, ali kaj drugega — kaj store? Prosijo naravnost — fašiste! Uspeh je zagotovljen v 99 slučajih. S takimi oblastvi smo vsak dan bogatejši. Razen tega imamo silno dosti krčem, barov, bufetov — kakor v Eldoradu! Plešemo redno, vsak praznik in vsako nedeljo. Uživati bi ljudje hoteli, kakor da smo v Ameriki. Sploh postal namreč doktor filozofije in leta 19i7j ko bi se ne bila vrata ledenice za njim zaprla, j bi bilo vse v redu, če bi le ne bilo tistih «pro-doktor teologije na univerzi v Inomcstu. To; In tako je ostal mož v pasta brez izhoda. | kletih« propagatorjev in agitatorjev! Da jih PODLISTEK Rene Tfcevenm. Ž®f@is?i malik Mavricij Tarnier, imenovan še zelo mlad na važno mesto, kjer je bil še vedno in do katerega je prišel po zaslugi svojih globokih znanstvenih del (katera je učeni svet upravičeno cenil), je bil visok, močan, njegove oči so bile zelo svetle, lasje in brada goreče rsljave in kratko ostriženi. Po njegovem rdečem traku na izvrstno izdelanem površniku bi ga bil človek smatral za vojaka, če bi ga ne bUe izdajale globoke zareze na čelu za učenjaka, ki ga je potrlo učenje in ki je zaljubljen v delo. In res je moglo tako njegovo zdravje premagovati napore, ki si jih je nalagal v neprekidnem delu. Drugi je bil popolnoma drugačen tip: nizek, črnkast, z vdolbljenimi črnimi očmi, s tankim in dolgim nosom, z bledemi ustnicami, zakritimi po gosti črni bradi. Smatral bi ga bil za preoblečenega španjolskega pustolovca iz XVI. stoletja, za enega onih osvojevalcev s profilom grabežljivega tiča, za moža neizčrpne, goreče in istočasno hladne energije. Vkljub nizkemu stasu si slutil v njem nenavadno moč, same živce: temna barva obraza z nekoliko bradavicami je kazala na pustolovstva njegovega življenja; njegov pogled je kazal globok ura in istočasno nekak ponos, ki je blažil njegov divji izraz. Profesor Tarnier, ki je pomno promatral čudni obraz, je vprašali — Kakšno uslugo Vam morem narediti, gospod? — Gospod — je odgovoril neznanec z nekoliko tujim naglaskom — obiskal sem važno razstavo Vaiega muzeja, ki vsebuje dragocene zbirke Ekvatorske misife, katere sem zelo občudoval. Profesor se je priklonil, a neznanec je nada- lj'eva1: — Te stvari me zanimajo, ker sem dolgo potoval po onih daljnih krajih, kjer sem se tudi bavil z znanstvenemi raziskovanji. Dovoljujem si, gospod, zato do Vas vljudno prošnjo, da bi me stavili v »tik s potovalcem, ki je prinesel v Evropo razstavljene predmete. — Nemogoče mi Vas je uslišati, gospod — je odgovoril iMavricij Tarnier — in, žal, zaradi višje sile: doktor Bernard, junaški raziskovalec, kateremu dolgujemo znamenite zbirke, je mrtev! — To je mogoče — je pripomnil tujec. — Žal je resnica — je odgovoril profesor. — Doktor Bernard je poslal pred dvemi leti iz Guajaquile vse predmete, ki ste jih občudovali; pozneje je odpotoval takoj zopet v notranjost, da konča svojo misijo, toda, žal, vrnil se ni nikoli več. — So li ga ubili Indijanci? — Ne vemo. Vemo samo, da je prišel v neraziskano pokrajino v spremstvu samo nekoliko domačinov. Ne on ne njegovi tovariši se rnso vrnili. — V tem slučaju se more morda še vedno upati. — Želel bi, da bi bilo tako, gospod; toda vzroki, katerih razlaganje bi. bilo predolgo, nas silijo, da pustimo vsako upanje. — Iskreno in dvojno obžalujem, da moram izvedeti take vesti. Zaradi svojega posebnega zanimanja sem hotel izvedeti od potovalca neko pojasnilo, ki mi je morete morda Vi sami dati Želel bi vedeti, v katerem kraju je bil najden čudni železni malik, razstavljen v tretji omari in noseč številko 16. — Med mnogimi vzroki bolesti, ki nam jo je povzročilo smrt doktorja Bernarda, ni gotovo zadnji absolutno pomankanje tozadevnih vesti. Doktor Bernard nam je nameraval dati, ko se vrne, dolgo poročilo o svojih raziskovanjih in iznajdbah in nam zato ni pisal niti besedice. Ničesar ne vemo torej o maliku, nego to, kar pravite tudi Vi, da je zelo čuden. — Oprostite, gospod, če Vas nadlegujem s še enim vprašanjem: smemo li domnevati, da proizhaja malik iz nekega starega nikaskega tempeljna? — To je zelo negotovo; na vsak način pa je brez dvoma, da je delo nikaskega plemena. — Kako pa se razlaga, da je iz železa, ko vendar Inkas niso poznali te kovine? — Ah! Vi veste to, gospod? — Ponavljam Vam, da sem mnogo potoval in proučeval po onih krajih — je odgovoril nesigurno obiskovalec — in je bilo veliko moje začudenje, ko sem videl ta, nedvomno pristni predmet, narejen iz kovine, ki je tam doli povsem nepoznana. — Jaz bi ne zaal rešiti uganke. Malik spravlja v nič vse naše tozadevno znanje, evo, to je edino, kar se more trditi. — Zaradi tega ima predmet veliko vrednost? — Neprecenljivo, če se upošteva samo po- sebnost in se niti ne upoštevajo zlate verižice, ki mu padajo na prsa. — Smem se li torej drzniti Vas prositS, da določite ceno, po kateri bi ga prodali? — Predmet se ne proda po nikaki ceni. — Niiti če bi ponudil velikansko ceno, eno celo premoženje? — Morete mi ponuditi vse bogastvo sveta, toda jaz je ne bom sprejel. — Bodi, nočem siliti. Ostaja mi samo še, da Vas prosim za dovoljenje, da smem proučevati predmet. — Želite Še drugo odklonitev? —- Opozarjam Vas, da So Vaše zbirke doslej po pravilniku etnografske šole na razpolago vsem, ki jih žele, proučevati. — Dobro, toda jaz izključujem malikar. I-mam vso pravico do tega, vkljub pravilniku, na katerega se sklicujete. — Obvezujem se, da ne bom nič o tem objavil: je samo za me. — Odklanjam, gospod. Te zadnje besede so bile izrečene z naglaskom, ki ni dovoljeval ugovora. Obiskovalec je še rekel: — Se zadnjo besedo in nato Vas zapustim, opravičivši se, da sem Vas nadlegoval. Ker je doktor Bernard mrtev, ne bo odpotoval nihče, da dokonča njegovo nalogo? — Da, gospod. —- Dobro.: ponujam se jaz sam za nadaljevanje raziskovanj. Poznam popolnoma kraj, prebivalstvo, jezik; proučeval sem dolgo potrebna znanstvena vprašanja, ne zahtevam nikakršne odškodnine, stavljam Vam celo nu razpolago svoje imetie. spoznate, naj vam navedem nekatere. To so vsi tisti, ki ljubijo svoj slovanski jezik. Čemu je treba, da se ta jezik govori pri nas, ko ga vendar ne pozna ne gospod brigadir ne finan-car?!! To je njuna zemlja, čeprav sta še le včeraj prišla semkaj! In potem tisti nesrečni slovenski časopisi! Ti so prava ljudska nadloga. Treba bo vse prepovedati! Tako vidite, govore naša «moderna in pravična* oblastva. Neki tak gospod je celo javne prerokoval, da se v 15 do 20 letih ne bo ve< govorilo jugoslovenski v Julijski Benečiji. Ho* tel je celo staviti. Primerno temu namenu ali ciiju se drže tud{ oblaslva. Najprej hočejo «čistiii» šole, potem cerkve, a masa jim bo — kakor pravijo —« sledila kot krotka jagnjeta. Bomo videli. Iz Črnega kaki. Poziv. Oni poštenjaki, ki so odnesli Karlu Šiškoviču v Črnem kalu od vodnjaka približno 28 metrov dolge verige Ur dva cinkasta kalavnika z vso železno percnk>( naj prinesejo vse te predmete po noči nazai, Ako tega nemudoma ne napravijo, bodo nazna-njeni orožnikom. V tem slučaju bodo bre:' dvoma aretirani in sedeti bodo morali v ječ? do obravnave. So namreč na razpolago priče, ki so jih videle odnašati omenjene predmete. Do jih obvaruje teh neprijetnih posicdic te/ si sam prihrani pot na sodnijo, vabi odškodo-vanec prizadete, naj se odzovejo njegovemc pozivu. Iz Rižane. Z ozirom na obtožbe, ki jih je prinesla »Edinost« pod naslovom »Iz Rižane« in katere so povzročile razburt jenost in ogorčenje med vašeani, mora* mo resnici na ljubo za enkrat priobčiti sledeče: Prvič ni res vse to, kar pišo proti našemu gesp. načelniku, ki ie splo* šno spoštovan in o katerega narodnem prepričanju in delovanju nihče ne dvos mi. Pripominjamo tudi, da on ne naredi nobene stvari, če prej ne popraša za mnenje svojih občanov. Drugič bi nas svetovali edinemu nasprotniku, ki samo iz osebnih ozirov sovraži našega gosp. vaškega načelnika, naj bi ne vznemirjal ljudstvo ter ne nosil v javnost popolno* ma neresni'enih in izmišljenih stvari Ni prav, da druge vznemirja in žali. Tretjič pripominjamo, da je i'sti čio* vek, ki sedaj igra narodnjaka, pred kratkim javno izjavil, da je bil in bc vedno proti »lipovi vejici«. Ko je šlo za šolo, je jasno izjavil: »Italijanska šola naj bo; od Slovencev nismo še dobili nU koli ničesar!« doslovno! Za enkrat dosti, temu bo sledil v kratkem dokumentiran in s pričami podprt spis, ki bo jasno do* kazal neresničnost in izmišljen ost mi* tožb. Rižanec. Iz Materije. Ljudje pravijo o materij« ski občini, da se o njej malo» ali nič ne sliši v cenj. »Edinosti«, češ, da je v naši občini vse v redu. A ti »Edmost«, naše edina dnevno glasilo 600.000 jugosloveiv skih prebivalcev, ki si naša edinu istran: ca, da naša javnost dozve, kaj se slabega in dobrega pripeti, oznani deželi, kak; Šne velike krivice se nam v materijski občini dogajajo vkljub vsem lepim ob* ljubam senatorja Mosconija na aneksij* ski slavnosti v Postojni in kljub vsej iz* dani naredbi ekscelcnce Mosconija oc* lanskega leta (marca meseca), da se 1110» ra pri vseh občinah v Julijski Benečiji ustanoviti sporazumno z Deželnim odi borom občinska uprava (Giunta ammi* nistrativa.) Naredba pravi, da mora biti v občinski upravi 6 do 10 mož po veli* kesti občine. Ali naša občina Materija je izjema od vseh ostalih občin v Julijski Benečiji. Naš izredni komisar gosp. Alcretti noče in noče izvesti1 omenjene naredbe. Njemu ne prija navedena u; prava, ker bi mu ne bilo več mogoče, vladati občino despotično brez nobene« ga nadzorstva. Da bi gospod komisar poznal krajevne in osebne razmere tako obširne občine kakor je naša, ne bi sa* movoljno kakor turški paša brez posve* tovanja z merodajnimi domačimi čini* telji naložil na občino občinskih doklad za 490%. On stoji na stališču: »Ti kmet plačaj in molči? Ako oporekaš, ta dara aretirati.« Navada jc bila, da so se na posamezne katastralne občine nalagale občinske do* klade, ker je bilo' treba zidati nove šo'c ali javne vodnjake. Od kar pa pašuje g. komisar Moretti v naši občini kakor kralj v kraljestvu, se ni sezidala noben.i šola, nobena cerkev, ne župnišče, ne ob činski vodnjak in sc tudi ni naredil ob* ljubljeni občinski vodovod iz Hotišine, dasi bi bil ta vodovod silno potreben za ljudi in živino materijske katastralne občine kakor tudi za He rp elje-JC oz ine-, kamor dohajajo vojaki na orožne vaje. Potreben bi bil tudi za letovičarje in z i kolodvor Herpelje^Kozina. Ker se pa niso izvršila omenjena dela in nimamo še toli potrebnega vodovoda, ki je življenskega pomena v teh naših kra* jih, ker nimamo ne za ljudi in ne za žU vino vode, ponižno vprašamo senatorja Mosconija, ali bi — nam ne blagovolil javno povedati, v kako svrho mora mor* da edina naša občina v Istri plačevati 400\^ občinskih doklad. To vprašanje je tem bolj umestno, ker jc naša občina silno siromašna ter nima drugega izvoza kakor drva in oglje. S tem mora preži* veti vse družine. Kako naj bi plačala še tako vispke občinske dokladc? Pod ta* kim gospodarstvom brez kontrole mora priti občina na boben. V Julijski Bcne* čiji razpečavajo aprovizacijo ljudje, ki se nato razumejo. Naš komisar Moretti pa je podelil razpečavanje blaga ljudem, ki nimajo niti pojma o tem. .Toda to ne zadostuje. Naše siromašno ljudstvo mo* ra hoditi na centralno aprovizacijo tja in nazaj cd 8 do 10 ur daleč t. j. iz Vodij, Tater in Brezovega*Brda. Da bi pa gospod komisar razdelil a* provizacijo na posamezne katastralne občine, ne bi siromašno ljudstvo toliko časa gubilo in občinska centrala ne bi imela toliko nepotrebnih stroškov. Će bi gledal naš komisar na interes in blr Cor občine, bi prav lahko opravljal ra* V Trslu, dne M. Julija 1921. »EDINOST« Siran nt!" čun sko poslovanje od aprovfeacij« sam in če bi to delo vršil, gotovo mu ne bi ostajalo časa, da bi se šel zabavat po 4 do 6 dni na Matulje*Volosko. V splošno gospodarsko korist naše tužne občine in da se zapreci gospodar* ski polom občine, vljudno prosimo sena* tor j a Mosconija in senatorja Chersicha, naj blagovolita dokler je še čas, imeno* vati tudi za našo občino občinsko u* pravo in imenovati za izrednega komi* sarja domačega moža in ne tujca, ki ne pozna naših potreb, naših razmer in ne naših običajev. Vaščani. Iz Brega. G. dopisnik se je v četrtkovi številki »Edinosti« pod naslovom »Iz Dcline« žal hudo varal. Zidal si je z oziram na šagro v Ric-manjih gradove v oblake. Menil in upal je, da bo v Ricmanjih kaj bolje gleda izobešanja zastav in glede plesa. Nasprotno, hujše je bilo. Zakaj hujše? V Boljuncu ter Dolini so imeli, to se pravi voditi ples docela ali vsaj po večini narodno nezreli in nezavedni fantje, ki niso sedanjega političnega položaja sploh doumeli. Od teh »parterjev« se tedaj ni moglo pričakovati, da ukrenejo kaj pametnega. Nasprotno pa so »vodili« v Ricmanjih to nedeljo ples fantje, sicer res komaj 18 - 20 let stari, od katerih pa ima menda eden važno in častno mesto pri narodnem društvu {če se ne motimo, zastopa niesto blagajnika, če ne podpredsednika). Ostali trije parterji so, kot smo doznali, tudi člani istega društva. No, to naj še bo. Ali čujte: Le ta fant — društveni blagajnik — se je silno razkačfl, ko so izobesili takrat v Boljuncu trikoloro, počil bi bil kmalu od jeze. Pihal je kot gad in oči bi mu kmalu oste-klenele, ko je zvedel za to res žalostno novico. Ni šel niti v bližino boljunskega in dolinskega plesa. In tedaj smo se mu odkrivali, ker je bik po idejah in mišljenju enak nam Borštanom. A kaj nam mu porečemo sedaj, ko je padel sam v blato, v katerem se že delj časa močijo Bo-Jjunčani in Dolinčani in za kar ni take vode, ki bi ga oprala. Žafran, Žafran! Tvoj korak je toliko bolj neopravičljiv, ker si imel vedno in povsod dolg jezik, ko se j'e govorilo o zavednosti in narodnem čutu. Spomni se le, kaj si počenjal na dan volitev v Borštu! Ubogi naš Wilfan! No, in ko bi tako ravnal dalje, bi bila ostala Tvoja čast Čista in neomadeževana. Tvoja lahkomiselnost pa Te je privedla na »rob propada«. Take narodnjake naj trpe zavednej-ši med seboj? Posledice si pripiši sam! Gotovo Ti zveni to pisanje kot težka ob- • sodba, a za njo ni pomiloščenja. In posebno j še, ker se nanaša skoraj samo na lebe, ker; zidali smo največ na Tebe. Ko smo se lotili te£a pisanja, smo dobro vedeli, kako težavna j in kcčljivo je govoriti javno o rečeh, ki smo jih bili — če se je že kaj pcdobnega(?) zgodilo — vajeni skrivati pred svetom, ker smatramo lake reči za najbolj sramotne in ostudne. A prišlo je do skrajnosti in govoriti smo morali, j Govoriti smo morali, kot mora preiskovati zdravnik na korist svoji znanosti tudi naj-ostudnejše rane človeškega telesa. Pa še nekaj nam je vzbudilo pozornost, namreč, da je bila ena izmed » partere« zelo mlado delde, še mlečnozobo (ne garantiramo, da je bila stara 14 let). Krasne novice! Kje so njeni stariši? 1 ako je minil v Bregu tretji ples, doživeli emo tretji narodni škandal. V nedeljo pride na vrsto naša vas Boršt. Toda mi Bcrštani smo za trdno sklenili, da ne izobesimo zastav z namenom, da bomo lahko plesali. Nočemo in nc smemo pozabiti, kaj terja od nas narodna dolžnost! Zelo hudo pa bi nam biio, ako bi se našel med nami kak izdajalec. V tem slučaju nam pljunite v obraz, kakor se je že svoj čas izrazil dopisnik iz Doline. A vas, »zavedni Ricmanjci«, naj sodi narod skupno z Boljunčani in Dolinčani. — Zavedni Borštani- Iz Eorsta. Na tem mestu izrekamo dolinskim parterjem (Oti Josipu), da smatramo njih izjavo — «opravičbo» — v nedeljski številki »Edinosti« napram dopisniku v četrtkovi številki za nezadostno. — Zavedni Bor stani. pred hišo g. Rudolf«, ki W iHiprav* ljen za veselico. Ves prostor je bil okra* sen z zelenjem, venci in vitkimi mlaji. Pdd kozolcem je bil postavljen eder za nameravano igro. Točno ob pol 4. uri se vzdigne zagrmjalo in pričela se je predstava »Tri sestre«. Od bližnjega so= seda sem zvedel, da vsi igralci danes pr* vič nastopajo na odru. Jaz sem kar stf* mel od začudenja, da se da kaj takega dovršiti v tako mali hribovski vasici med priprostim ljudstvom; kajti vsa dejanja so bila s takim uspehom dovršena, da bi lahko biJa v ponos vsakemu večjemu odru. Po prvi igri nastopijo novi igralci v burki »Dva gluha«, ki je tudi zelo po? voljno uspela in povzročila veliko sme* ha med gledalci. Mej posameznimi dejanji so zelo mojstrsko svirali društ. tam* buraši in sem takoj opazil, da imajo veš* čega kapelnika. Po veselici se je občin* stvo preselilo izpod kozolca na dvorišče, kjer so bile postavljene mize, in se je ljudstvo pri kapljici rujnega vinca ter ob zvokih tamburic in petja društvenega zbora prosto in veselo zabavalo. Dekle* ta so prodajala duhteče šopke cvetlic. Vršil se je srečolov in šaljiva pošta je živahno delovala. Nastopil je domači fant, preoblečen v Dalmatinca, noseč pred sabo različno kramo: palice, biško* te itd. Znal je zelo dobro pogoditi svojo vlogo. Ni čuda, da nam je pri taki za* bavi minul popoldan, da sami nismo ve* deli kedaj. V mraku je na bližnjem hrib* čku zasvetil velik kres, in ob svitu o> gnjenih žarkov so se ljudje razšli Tudi midva se napotiva proti Črnemu vrhu. Moj tovariš je vzkliknil: Srečna in po* nosna si lahko mati Slovenija, da imaš na svoji odsekani veji tako narodno za* veden, kulturno izobražen narod. Naj omenim, da so med potom proti domu nastopali tudi fašisti, ki so psovali in klofutali omenjeno občinstvo. Kje je vaša 20001etna kultura? Vam, fantje in dekleta v Lomeh, pa kličem: Stojte po* nosno in trdno kakor stoji vaš ponosni Javomik. Slovenski hribolazec. Dokler izpraznimo zalogo W samo tri cene. S L 12.— L 15.— L 18.— meter § volnenega blaga za molke oblek trst, Corso 0. E. lil 16 IMm 24-25, 10-08 lip*" Samo is malo Saša I 5s Z dnem 23. avgusta se zapre prodajalna i i ustanovljena leta 1903. Zaloge se izpraznjujejo dan za dnem, in skrajni čas je, da si nakupite, kar Vam je potrebno. Od danes naprej dovoljujemo pri plačevanju sledeče popuste: na vse galanterije in srebrnino 40% na vse druge predmete 30°/o Izkoristite to priliko, ki se ne p0¥rne nikdar veš mm delili Borsn 8 „V1N1ZIA" Pisna flgiin Borsn a ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU te V3531 sl fezzini. — Laslaa palafe. Delniška glavnica la rezervni zaklad K Č. SI. 223,090. .Izvršuje kulaatoa »jebani ia rcEr^lalžas tens&iji = Uradne ura od 9-13 • L093 1 se račnaajo po 29 sloiiiik beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najnaaj?a pristojbina L 4'—. Kdor išče siiižho. plača polovično ceno. HIŠA na prodaj v Dekanih Pojasnila daje Avguštin Mahnič. 1343 SVE JUGOSLAVENSKE KNJIGE nabavlja najbrže i uz najkulantnije cene LIBURNIJA Buchdr. Melantrich, Wien IX, Pramergasse br. 6.) Stalno na skladištu: «Memoari Jakova Casanove» (Prvo jugosl. potpuno izdanje u svescima, na velikom kvart formatu, s mnogobrojnim ilustracijama slikara Fab?ja Fabbi). Cena pojedinom svesku 1 L. Pretplata na dvadeset svezaka s dostavom 15 L. Rabidranath Tagore, «Nacionalizem». Cena 5 L. M. Gorki, «Uspomena na Lava N. Tolstoja. Cena 4 L. F. Potočnjak, «Rappalski ugovor.» Cena 8 L. F. Horvat Kis, «Istarski puti*. Cena 5 L. — U svim gornjim cenama uračunata već i poštarina. Novac slati zajedno s narudžbom (najbolje u preporučenom pismu). 1339 44 LETEN vdovec, samostojen obrtniki Seli znanja v svrho Ženitve s pridnim dekletom, starim od 32—38 let. Samo resne ponudbe pod «September* na upravnistvo. 1329 GOSTILNA, dobro vpelana, z dvema meblira-nima sobama se radi družinskih razmer takoj proda. Nahaja se na glavni cesti tik elek-tričnevDostaje. Glavarstvo, sodnija in kopališče vbližini. Pojasnila daje I. Vrečko, Vo-loslco-Opatija. 1320 Uasti iz Eš&franJske Iz popotne torbe slovenskega turista. Dne 26. junija t. 1. zjuraj sem s svojim tovarišem napravil izlet na Javornik. Počasi sva splezla na vrh hriba, od koder se nama je v čistem ozračju nudil krasen razgled. Na eni strani bela Ljubljana, na drugi bleščeče morje in zopet na drugi selena Goriška in Furlanija. Na misel so mi prišle pesnikove besede: »Prid* vrh planin, nižave sin.« V koči planinskega društva se malo odpočijeva in okrepča* va. Od oskrbnika koče sva zvedela, da se danes v Lomeh pripravljajo na vese* lico, ki jo bodo tamošnja dekleta in fantje priredili na korist črnovrškega Kat. slov. izob. društva. Midva se takoj odločiva, da si ogledava to prireditev. Opoldne počasi zlezeva po strmini v to prijazno dolinico, posejano z redkimi hišami. V eni uri dospeva na prostor ANTON ČUFAR, kamnosek v Bazovici št. 203 naznanja slavnemu občinstvu da izdeluje vsakovrstna kamnoseška dela in nagrobne spomenike iz najboljšega kraškege kamna Lasten kamenolom. 1334 skega in nemškega jezika, korespondence, knjigovodstva in vseh pisarniških del, posebno v zavarovalni stroki, išče primerne službe. Ponudbe pod «A» na uprvništvo. 1335 HIŠA z 4 prostori in vrtom v Rojanu, Scorcola S. Pietro, se proda. Pojasnila v žganjarni ulica Udfcie 27. Preprodajalci izključeni. 1336 TRGOVINA jestvin in mešanega blaga, na zelo dobrem in prometnem kraju na Istrski cesti, popolnoma opremljena se proda ali da v najem. Natančnejša pojasnila pri Albinu Anžič, Piano S. Anna 64. 1337 ILIRIJA, lesna trgovska inindustrijalna družba z o z. Ljubljana, Kralja Petra trg 8, eks-portira vse vrste rezanega in tesanega lesa, spreejma komisijska naročila in jih točno izvršuje. Zahtevajte oferte! 133S KOVAŠKI meh, okrogel, dvojen, malo rabljen se puro da. Ul. Giulta Št. 15 pritličje. Gorjup. 1340 LJUBLJANSKI vožiček, nov, srednjem očen, izbran suh les, domače delo, proda po zmerni ceni ali zamenja za vino Filip RudolI, Čr-nivrh pri Idriji. 1341 HRASTOVO spalno sobo s psho, zrcala, postelje, vzmeti, zimnice, ponočne omarice prodam posamezno. Fonderia 12, I. desno. 1342 MEBLIRANA soba se odda gospodu. Informacije tobakarna Zeleznik, Largo Boschetto. 1344 KMETSKA hiža, Klun, Strunjan 116, 3 sobe, kuhinja, hlev, 7500 m2 obdelanega zemljišča, zelenjava, sadna drevesa, oljke, 100 metrov ob glavni cesti peščena kopelj. Hiša meji z vilo kapitana Carmelich. Cena L 32.000 ali pa se zamenja s hišico v Trstu. Ravnotaka hiša se proda v Žavljah. ICremser, Via Car-ducci 28. 1345 STEKLENA OKNA, pripravna za pisarne, in več oken se prodajo po zmerni ceni. Solita-rio 19. 1346 PENZIONAT za deklice. Vila Ploners Liftung. Učni in zdraviliški dom. Nadaljevalni tečaj. Tečaji v jezikih, glasbi, kuhanju in gospodinjstvu. Meran - Obernais (južno Tirolsko]. Krasna legar. Dobra preskrba. Pojasnila daje M. Chr. Auer, voditeljica. 1317 MAHORČIČEVA GOSTILNA v Sežani je vedno dobro preskrbljena z izborno kuhinjo in s pristnimi domaČimi vini. Za mnogobrojen obisk se priporoča Leopold Bizjak. 1280 POSESTVO z gospodarskim poslopjem in uzorno urejenim vinogradom, 5 minut oddaljeno od Sežane, prodam radi selitve pod jako ugodnimi pogoji. Več pove Štefan Ren-čclj, Dane št. 3. pri Sežani. 1277 NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da sem poleg delavnice odprla tudi salon za izgo»ovljene zimske obleke in letne plašče ter raznovrstne obleke. Priporočam sc za obilen obisk. A. Mer-tnolia RicjJer, uli^a Conicerciale 3. 58-5 ^iS^gg^U^Bg TI—~TBi lllli lllll Himiii|iUIII'Wi| \ I II« Opiina in okolka @ e Pomešajte si z vinom, Ki Je dobite o kleti visia Kette m t1.2© liter, . zastopniR bellauistji. 626 PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josip Jerman, Trst, ul. XXX. Ottobre 14. (37 « VEBEŽ» za leto 1922 sprejema oglase do 5 avgusta. Knjigarna Štoka, Trst Via Milano štev. 37. 1326 «ZVGN» letnik 1879 kupi knjigarna Štoka, Trst, ulica Milano 37. 132S KDOR želi inserirati v «VEDEŽU» naj prijavi svoj oglas do 5. avgusta Založništvu v ulici Milano 37. 1327 ZLATO in srebrne kroae plaCam več kot drugi kupci. Albert Povb, urar, Marzini 46 (v bližini drvenega trga). 25 POZOR! Srebrne krone in zlato ^o najvišjih cenah plačuje edini grosišt Belleli Vila, Via Madonnina 10, T. 38 KROJAČNICA Avgust Štular, ul. S. Francesco D'Assisi št 34, III. nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu. 23 PRODAJE se kuča na Voloskom sa tri stanu, dućanom, pekarnom i slastičarnom na glavnoj cesti u sredini mesta, zatim štala i dvorište te posebna konoba. Primila bi se tako-djer zamena sa drugim posjedom u Ljubljani, Spljetu ili na Sušaku. Obratiti se n pokarnu k br 19 u Voloskom. Posrednici isključeni. 1330 STISKALNICA za olje, hidraulična stiskalnica in dvojna sesalka se proda po zmerni ceni. Jakob Tedesco, Pobegi pri Kopru. 1300 TRGOVCI IN OBRTNIKI! Najuspešnejši oglas je gotovo v «VEDEŽU». Če želite seznaniti svoje podjetje z vsemi sloji v slovenskem ozemlju, naročite do 5. avgusta t. 1. oglas v «VEDEŽU» ki Vam bo prinesel stoodstotni dobiček. Založništvo «VEDE2A» v Trstu, Via Milapo 37. . 1325 KOVAŠKI pomočnik se sprejme na deželo. Plača po zmožnosti. Naslov pri upravništvu. 1324 PES, lep, volčje pasme, enoleten, dober varuh, je na prodaj. P. Kaluža, Narin pri Sv. Petru na Krasu. 1323 UBIKALEC in popravijalec glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst. via Coroneo 1, V. nad. 40 Velika zaloga in tovarna pohištva A. JUG Trst Tovarna ulica sv, Martlri štev. 21 Zaloga ul. sv. Lucija 5 in ul. dei Fabbri 10 Velika zaloga spalnih in jedilnih sob, kulilnjskega pohižlva kakor tudi drugih predmetov. Delo solidno. Cene zmerne. DoUmano gostilno Rojsn, Scsia Santa je prevzel podpisani ter se obvezuje, da bo upošteval vsako željo gotovo ter skrbel za dobro kuhinjo in pristna vina. Udani ANTON PRIMOŽIČ. aaeraKiBs ŽGANJE na đrebno in debelo, posebno pristen (divovec, dobite v žgaujarni, ulica Trento 18. Fran Szollk, lastnik. 33 2GANJARNO v ulici Mcdia št. 22, kjer sc dobi vsakovrstno pristno žganje in razni likerji po zmernih cenah, priporoča lastnica Marija Szolik. Nagrajene tržaške destilerije RENZO RBCCI & C.o Vermouth — likerji — sirupi. Ravnateljstvo in uradi v ul. Mlrarcar štev. 7, 1. Tovarni v Barkovljah ln v prosti lukl št. 33. Absolutno konkurenčne cene na podlagi zadnjih znižanj. 8 To so bile nezdrave razmere. Ko je prišel dvorni svetnik Leitner iz Dima j a pregledovat poslovanje pri rudniku, je 1. 1802. tudi mesarsko zadevo proučeval. Nasveto-val je, naj se cena vinu dvigne, in sicer za 3 kraje, pri bokalu in dobiček naj se obrne na korist mesarski obrti. Prijatelji vina so bili s tem zadovoljni in meso je imelo vse leto vedno isto ces no. Po deželi pa se je cena mesa dvigala, aa so bili ljudje nevoljni. Celo Ljubljan* čani so občudovali našo napravo in za* htevalf, naj se tudi v Ljubljani uvede ugodnost kakor v Idriji. Res so nekaj podobnega ukrenili ter se potem bahali, da je v Ljubljani meso za 2—3 kr. pri funtu cenejše kakor v Trstu, Gorici ali drugih mestih. Med francosko vlado (1809—1813) je ta naprava še vedno obstala in imeli smo 2 mesarja, Jakoba Poženela in Ma* ti j o Troho. Ko se je sklenil mir in je bilo treba gledati, kako naj se dolg poplačuje in se rane polagoma celijo, so zaceli štediti na vseh krajih. Prispevek mesariji v znesku letnih 4000 gL se je črtal, tudi 3!etne plače ru* «»—iev za vzdrževanje mesarskih po* močnikov so se mesarjem odpovedale. Leta 1821. se je vpeljal splošni davek na meso — Fleischkreuzer —, ki se je tudi Idriji predpisal. Mesarja sta sklenil la novo pogodbo z rudnikom, a le za eno leto. Določili so, da pri 5 funtih sme biti le 1 funt priklade, goveje meso mo* ra biti V2 kr. cenejše kakor v Ljubljani, cena koštrunovemu mesu pa mora biti celo 1 krajcar niz j a kot drugod. To je pa veljalo le za vslužbence pri rudniku; za obrtnike, trgovce in ljudi izven Idrije so veljale višje cene. Mesnico in hleve kas kor tudi pašnike sta imela mesarja brez* plačno, a noben drug mesar ni smel i z? vrševati obrti, kakor le Poženel in Troha. A nove razmere so polagoma podirale stare navade. Že 1. 1823. je bilo meso v Idriji po isti ceni kakor v Ljubljani. L. 1829. se je vpeljal novi obrtni zakon in naložil užitninski davek, tudi mitnine niso več Idriji vračali. Rudnik se začets koma na te postave ni oziral, temveč še vedno oddajal mesnico podogbeno v na* jem. Politični urad v Postojni je ugova* rjal in zahteval, da se podelitev mesarske obrti njemu prepusti ter naj se pogodba z mesarjema razveljavi. Erar se je vdal in mesnico predal bratovski skladnici za 1625 gl. Ta je hotela obit na korist svo* jim članom sama izvrševati in prosila pri političnemu oblastvu za dovoljenje. Sklenila je dati 1500 gl. iz svoje blagajn ne mesarjema kot podporo. V Postojni so pa rekli, da po novi postavi se več ne daj a koncesija morali čni osebi, temveč le izučeni in sposobni osebi. Nato je vložil prošnjo za koncesijo rudar Šinkovec in res je s pomočjo in podporo bratovske skladnice dobil dovoljenje. Ko pa so ho« teli denar oz. posojilo, ki so ga dali Sin* kovcu, vknjižiti na njegovo posestvo, se temu Šinkovec ni vdal in denar se mu radi tega ni izplačaL Najeli so drugega mesarja, a je prišel v dolg in obrt opu* stil. Leta 1855. je še poskusil z mesarijo Janez Kožer, a le za kratek čas; nato je bila mesnica do leta 1861. prazna. To leto jo je kupil Franc Žnidršič za 852 gl. Sicer je bratovska skladnica še kupovala prašiče po svojih odbornikih v Ljubljani ali na Hrvatskem ter jih oddajala radar* jem. Zato so rudarjem pri denarski plači odtegnili mali znesek, tako da je prešiča v V2 leta plačal. Leta 1854. sta dva od* bornika kupila 40 prašičev za 781 gl. Več* krat pa je v večji množini nakupila bra* tovska skladnica krompir, fižol in druge potrebščine za svoje člane. Erar i čn a mesnica je bila ob Nikovi, v hiši, kjer je sedaj godbeno društvo »Na* prej«. Hlevi so bifi na Bruševši zraven rudniške bolnice. Pašnik za temi hlevi se še dandanes imenuje »volarija«. Vojaška dolžnost. Rudarji V Idriji so bili od nekdaj 0» proščeni vojaške službe, zato so pa imeli svojo lastno brambo. Leta 1736. je rud* nik kupil 100 pušk in učil rudarje v stre* Ijanju. Ko so pa 25. avgusta 1765. vdrli v Planino roparji in nekaj ljudi pobili in veliko pokradli, so se v Idriji zbali, da bi ne obiskali tudi Idrije taki nepovab* Ijeni gostje.Zato so ustanovili rudniško vojaštvo — Bergmiliz. — Ustanovili sc celo divizijo, skupnaj 2 kompaniji, in zate kupili 216 pušk z bajonetom, kar* tuše in vse kar spada zraven, da se vojak službeno opravi. Iz Ljubljane so pokli* cali častnika s podčastnikom in nekaj iz* vežbanih vojakov, ki naj bi našim ru* dar jem vcepili prve vojaške vaje in vo* jaški nastop ter pogum. Po leti so se vadili v orožju vsako nc* deljo in praznik. Da bi se rudarji z ve* čjim veseljem udeleževali vojaških vaj, je dvorna kamora pri kakem javnem in slovesnem nastopu določila kar 7 kr. za moža in 1767. leta naredniku — Divi* sionsfeldwebelnu — Nikolaju Pfeiffingu pa kar 20 gl. letne remuneracije za nje* gov trud in uspeh. Poznejši re dza vaje in nastop je pa določal za vsako 4 urno vajo za prostaka 1 kr, za godce po 2 kr. in enako svoto so prejeli pri določenih nastopih to je: 16. j maja, na god Janeza Nepomuka, pot era 19. marca, na dan sv. Jožefa, na veliko soboto, na dan sv. R. Telesa in na praz* nik vseh svetnikov; na veliki petek je imelo službo pri božjem grobu 16 mož, podčastnik jih je vodil in 4 možje so: biJi vedno na straži; dobil je vsak za to 4 kraje. Ako kateri ni prišel pravočasno, se mu je plačilo odtegnilo. Nadzorovali so večkrat, so li puške vse osnažene, jeli jermenevje v redu; zlasti pri novina cih so pazili, da se ž njimi lepo ravna in se točno vežbajo, da se bo pri paradi vse točno in pravočasno vršilo. Poseben taj* nik je y-zapisnik, kaj je vsak nx>-ž prejel, kaj se je obrabilo in pokvarilo, je li kaka nerodnost napravila škodo aH jo pa zob časa razjedel kaj pri uniform?. Vse je moralg biti razvidno v knjigah in zapiskih. Posebno na vojaško godbo so pazili, kako -so instrumenti očišćeni., ali izostajajo godci od skupnih vaj ali na* s top o v, ali vrši tambur svojo nalogo, ko oznanja z bobnom slovesen priče i ek ka* kega nastopa itd. Kapelnik Josip Strac* ka je dobil še posebna navodila, kako naj skrbi, da bo vedno dovolj mladega naraščaja. Tega mora posebno ver bari, gledati začetkoma, da imajo do-ber n stop; sploh se od njegovega vestnega dela pričakuje, da bo godba delala čast Idrija pa tudi zadovoljila v glasbi razva* jene Idrijčane, Stran IV, »EDINOST« V Trsta, 3he 31. Jam* Obsodbe vredno obrekovanje. V »Složen-j tkeiu Narodu^ od 17. junija je nekdo na zlo* ban nsiin napadel n*ko slovensko posojilnico ca naJem ozemlju. Očita ji, da je na pritisk ajenega načelnika podpisala za pol miljona tr »narodnega posojila«. Na podlagi natančnih poizvedb ugotovi jamo, da ni nobena hranilnica in posojilnica tega ozemlja podpisala nobenega zneska za rečeno posojilo, in sicer že iz enostavnega razloga, ker so bile skoraj vse v denarnih zadregah. Tisti denarni zavodi pa, ki kaj več gotovine, jo nalagajo pri sta- rostih denarnih zavodih, da ti potem lažje pomagajo našim ljudem, ki so v denarnih stiskah. Drtavne zakladnice, ki jih posedujejo naši denarni zavodi, so prejeli od italijanskega zaklada 20 odstotni dodatek k izmenjavi valute. Ta 20 odstotni dodatek se je denarnim zavodom, ki so imeli tirjati nad 5000 lir, izplačal v državnih zakladnicah in ne v gotovini. Slovensko časopisje v Jugoslaviji prosimo, naj ne daja prostora obrekovalnim dopisom, ki blatijo naše denarne zavode in može, ki jih vodijo. Pri naših posojilnicah in gospodarskih zadrugah manjka delavnih moči. Koliko posojilnic in gospodarskih zadrug v Istri in drugod po našem ozemlju je moralo ustaviti delovanje, ker so ljudje, ki so jih vodili, iz sebičnosti pobegnili v Jugoslavijo in sede sedaj tam na boljšem. Kam bi prišli, če bi se to obrekovanje ljubezni do našega ljudstva ostali na tem ozem-naših delavnih mož nadaljeva'o, mož, ki so iz lju in niso sledili onim, ki so že zdavnaj po-begnili iz naših krajev. _ Pipča/stvo in pipiarji Pozor! Vsem! . V pondeljek je «prvega»! Vrtajte in poberite vsak v svojem delokrogu*! V torek t.akor navadno! Kdor je prezrl petek in se ne opraviči, plaču globo! „ . Tisti, ki ga je polomil pri zadnji objavi, zapade težki globi zaradi zanemarjenja dolžne pažnje (§ 20 tisk- zak.}, če njegovo dejanje nt vsebuje kakega težjega pregreška ali celo zločina, za katerega bi bilo pristojno porotno so dišče. * * ♦ Zbirka: R. K. zatu k' se je oženu, 50.—-(č, čl.; Poljšak 5.—; Zdravko, zato k' je nekaj mislu, pa ni naredu 5.—; France, k' je sovde dubu 5.—; vsi drugi zaradi lepih oči gdč. Zor-ke: Rojanec 3.—, Drejček, Tonče in Tonček po 1.—; skupaj L 71. . Denar na 6065._ Gospodarstvo Ljubljanski veliki semenj. Kako velik gospodarski pomen pripisujejo vlade vseh velikih držav prireditvam, kakor so vzorčni semnji, je razvidno iz ogromnih podpor, ki jih vlade dajajo za te prireditve. To se posebno otpala v Nemčiji. Nemški državni zbor je pred kratkim sklenil povišati podporo za vzorčni veliki semenj v Lipskem na dvanajst miljonov mark. Veliki semenj v Frankfurtu dobi dva miljona, v Bratislavi en miljon, in v Stuitgartu pol miljona mark. Vzorčni veliki semnji so pač {)rireditve, ki so v velik, splošen prid. Tudi za jubljanski veliki semenj, ki se bo vršil v času od 3. do 12. septembra 1921 in ki je prva taka prireditev v Jugoslaviji, se državni in drugi javni činitelji zelo zanimajo. Kakor čujemo, mu je zagotovljena tudi denarna podpora vlade. Ljubljanski vzorčni veliki semenj je važen tudš za mesto Ljubljano samo, ker mu lahke postane vir novim znatnim stalnim dohodkom iz pose ta teh vzorčnih velikih semnje v. _Nove določbe za uvoz in izvoz v Jugoslaviji. Jugoslovenska vlada je prepovedala uvoz soli od koderkoli. Iz Romunske se lahko uvaža petrolej prosto in brez eolnine. Prepoved, da se čez jugoslovensko ozemlje ne sme prevažati tobak, se je podaljšala za tekoče leto. Gospodarstvena pogajanja med Jugoslavijo in Čehcsiovaško. Pred nekaj tedni so se pričela med Jugoslavijo in Cehoslovaško pogajanja za sklenitev kompenzacijske pogodbe. Podajanja se vršijo na podlagi tega, da bo dali Čehoslovaška Jugoslaviji 60 vagonov koksa iz 'Moravske Ostrave, dočim bo dala Jugoslavija Čehoslovaški ravno toliko vagonov moke. Izvoz živine iz Jugoslavije. Jugcslovenski linančno-gospodarstveni ministrski odbor je odredil, da se razen konj belgijske in noriške pasme sme izvoziti še 5000 konj lahke pasme. V teli 5000 konj je vštetih onih 2000 konj, ki so se bili 16. aprila 1921. dovolili za izvoz na Grško. Dovoljuje se izvoz goved in bivolom brez razlike spola, teže in starosti, izvzemši breje krave. Dovoljen je dalje izvoz lignita ta rujave£a premoga. Jugoslavenski agrarni krogi izjavljajo, da se je dovolil izvoz živine pr&. pozno, ker je glavna sezona za izvoz živine že potekla. Vsled padanja cen živini v državi in v i#7zemslvu trpijo jugoslovenski kmetje in prečku pče v alci z živino veliko škodo. Davek na konsum pijač v Jugoslaviji. Državni davek na konsum mineralnih vod, ki-selnatih vod in sodovke se je odpravil, dočim se je določil davek na' konsum vina od 1 krone do 1'60 krone na liter. Žetev v Srbiji in Banatu. V južni Srbiji in Banatu je pšenica izborno obrodila. Izvedba agrarne reiorme v Jugoslaviji. Glasom poročil ministrstva za agrarno reformo je porazdeljenih od 772.000 jutrov cele površine veleposestev v Vojvodini 247.000 jutrov. dočim se je razdelilo na Hrvatskem od vseh veleposestev, katerih površina znaša 4S8.00U jutrov, okoli dvesto tisoč jutrov. Nova tovarna stekla v Jugoslaviji. Več ruskih industrijalcev v Zaječaru namerava z